VENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo D n 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Vi« strani Din 125.—. Mali oglaji vsaka beseda Din 1.—% Similpva vnema. »Jutro«, glasilo nekdanjih demokratov in sedanjih JNSarjev, se je začelo ogrevati za vpeljavo samouprav. Dobro ve, da se samouprave ne morejo oživotvoriti, dokler ni izšel o njih zakon. JNSarji so imeli nekaj let časa, dokler so namreč bili na vladi, da bi takšen zakon izdali. Pa niso storili. Še več . Samoupravnemu razvoju so direktno zagradili pot z uvedbo najstrožjega centralizma, ki ga je doslej doživela naša država. Udejstvena je najpopolnejša unifikacija (poenotenje) uprave na vseh področjih javnega življenja. Kakšne pokrajinske posebnosti ne obstojajo več. Razlike med raznimi deli države, kar se tiče gospodarstva, ¡kulture itd., so izginile. Vsaj na papirju. V Sloveniji so naši dični JNSarji šli tako daleč, da so iz šolskih knjig odstranili opis slovenske zemlje in njene lepote. Bivša demokratska stranka je že od početka naše države povse centralistično usmerjena. Ko je minister Sto-jan Protič predložil v maju 1920 svojim ministrskim tovarišem svoj ustavni načrt, ki je predvideval široke, istinske in učinkovite samouprave, je demokratska stranka pozvala g. Ve.s-niča iz Pariza, ki je sestavil vlado. Protičev načrt o samoupravah je padel; demokratje so njegovi grobokopi. V ustavotvorni skupščini so bili demokratje v zvezi s slovenskimi kme-tijci vneti zagovorniki centralistične ustave, znane pod imenom vidovdan-ske ustave, koje sprejetje so s svojimi glasovi omogočili. SLS je tedaj kot opozicionalna stranka odločno stala na braniku samouprave, kar spričuje njen ustavni načrt, ki ga je v skupščini vložila in branila. Preprečiti pa ni mogla sprejetja vidovdanske ustave, iker je bila opozicija vsled abstinence Radičeve stranke številčno prešibka. Težnje in borbe SLS je dr. Gregor Žerjav, vodja slovenskih demokratov, v parlamentu takole označil: »So še elementi, ki so centrifugalni (bežijo od središča), je še čuvstev plemenskega separatizma, ki se ga je treba bati... Večini se dozdeva malo sumljivo, da je d'Annunzio simpatiziral s separatističnim in federalističnim programom pri nas, in kadar čitamo časnike iz Dunaja in Italije, vedno imamo občutek, da oni zelo močno želijo, da zmaga struja, ki želi separatistično in federalistično ureditev naše države. Ali se vam, gospodje, to ne zdi sumljivo? Sigurno je, da bo takšna država, ki bo decentralistično urejena, slaba ter da bo to dobro za naše sovražnike. Zato ožjega slovenskega stališča mislim, da je treba iskati čim večjega in jačje-ga edinstva.« Besede slovenskega demokratskega voditelja so tako jasne, da ni treba dodati razlage. Načelo slovenskih demokratov je torej to-le: težnja po samoupravah je separatizem (hoče državo raztrgati), decentralistično (torej po samoupravnem načelu) urejena država je slaba država. Če so demokrati na vladi, so najbolj zagrizeni pristaši centralistične in unitaristične (edinostne) države. Vsakogar, ki se poteguje za avtonomijo ali za samoupravo, ovajajo kot separatista, kot simpatizerja d'Annunzia, Dunaja, Pešte in bogve koga. Ko pa morajo grizti trdo skorjo opozicionalnega kruha, pa se naenkrat vzbudi v njih sumljiva želja po samoupravah. Začeli so pisati o »tesnosrčni centralistični upravi, ki je vedno bolj okorela« (kdo jo je neki povzročil, ako ne demokrati in kmetijci?!), o »resnični decentralizaciji oblasti«, celo da je treba zakonodajo decentralizirati, ker to ni nasprotno unitarizmu (edinstvenosti). \ko bi se besede »Jutrove« smele vzeti resno, bi postavile zgoraj navedeno od dr. Žerjava določeno stališče demokratov na laž. Pa jih nikdo resno ne jemlje. Boriteljica za idejo samoupra- ve in njeno ostvaritev je bila, je ter bo tista stranka, ki je to idejo junaško branila v ustavotvorni skupščini, ki je Sloveniji izvojevala izjemno oblastno samoupravo in ki tudi sedaj te ideje ne pušča iz vidika. Hinisfer flr. M. Kreft pride zopet meti štagerce. Zborovanje ministra dr. M. Kreka v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 17. novembra 1935 ob 10. uri predpoldne se vrši okrajno zborovanje Jugoslovanske Radikalne Za-jednice v Slov. Bistrici v Okrajni hranilnici. Govorijo gg.: minister dr. M. Krek, dr. Josip Leskovar, bivši oblastni predsednik, dr. Franc Schaubach, bivši okrožni inšpektor, Marko Krajnc, tajnik. Zborovanje ministra Kreka v Ormožu. V nedeljo, dne 17. novembra 1935, ob 3. uri popoldne se vrši javno zborovanje Jugoslovanske Radikalne Zajedni-ce v Ormožu v dvorani »Kletarskega društva« za sodni okraj Ormož. Govorijo: minister dr. Miha Krets., minister v p. Vesenjak Ivan, dr. Jo3ip Leskovar, bivši oblastni predsednik in Marko Kranjc, tajnik. V NAŠI DRŽAVI. Nj. Vel. kraljica Marija se je pripeljala s kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter z ožjim spremstvom 10. novembra v Bukarešto k materi in k bratu romunskemu kralju. V DRUGIH DRŽAVAH, Obširne aretacije na Dunaja. Zadnje dni je bilo aretiranih na Dunaju nad tisoč ljudi, ki,so bili včlanjeni v protizakonitih marksističnih organizacijah. Med aretiranimi so železničarji in delavci električne stroke. Vsak član te organizacije je dobil pri vstopu kovanec za en groš, na robu katerega je bila komaj vidno vklesana članska številka. Članstvo se je spoznavalo po teh groših. Policijska oblast je prepričana, da je zajela le samo en del te tajne organizacije. Sankcije ali kazenske odredbe proti Italiji obsegajo v glavnem 5 točk. Prvi odredbi in sicer prepovedi uvoza orožja v Italijo in ukinitvi tozadevne prepovedi za Abesinijo je pritrdilo 40 držav in med temi tudi naša. Drugo sankcijo in sicer finančno kazensko odredbo proti Italiji je potrdilo 37 držav in seve tudi naša. Tretji sankciji orepovedi italijanskega blaga je dalo pristanek 36 držav z Jugoslavijo vred. Peto sankcijo in sicer zagotovitev medsebojne pomoči onim državam, ki so oškodovane z izvajanjem kazenskih odredb proti Italiji, je podpisalo 18 držav. Novi predsednik čehoslovaške vlade. Predsednik republike Masaryk je imenoval za novega predsednika vlade dr. Milana Hodžo. Novi ministrski predsednik je slovaški protestant ter znani javni delavec, katerega je pozdravil parlament z navdušenjem. Po prečita-nju ukaza o imenovanju novega predsednika se je vršila volitev predsednika parlamenta. Od 264 oddanih glasov je dobil 219 bivši ministrski predsednik Malypetr. 551 procesov za progiašenje za blažene in svete. Rimska kongregacija sv. obredov je izdala popis vseh služabnikov in služabnic božjih, o katerih se vrši proces za njih proglasitev za blažene, potem za svete. Vseh procesov ze 551. Od teh odpade na Evropo 482, drugi na ostale dele sveta. Od 482 procesov odpade na posamezne evropske države: Italija 271, Francija 116, Španija 55, Belgija 13, Anglija 6, Nemčija 6, vse druge evropske države, med njimi Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska, imajo po 1 kandidata za svetniško čast. Po stanu jih 29 pripada svetnim stanovom, drugi pa pripadajo dunov-niškemu, odnosno redovniškemu stanu. Od teh imajo frančiškani 82, ka-pucini 51, jezuiti 36, dominikani 22, konventualci (minoriti) 18 članov, odnosno članic, ki naj bi se kanonizirali. Škofov, ki jim je stroga preiskava priznala svetost in junaške čednosti, je 42. Oficir postal duhovnik. Nedavno je bil na Dunaju posvečen za duhovnika stotnik Ernst Zsivkovics. Leta 1916 je dovršil v Budimpešti kadetsko šolo ter bil takoj poslan na fronto. Večkrat je bil ranjen. Po svetovni vojni je služil dalje kot oficir. Leta 1931 je kot stotnik zapustil vojaški stan ter vstopil v bogoslovje. S tem je izpolnil željo, ki mu je vedno počivala v srcu ter ga spremljala povsod v življenju, kamorkoli je prišel. Z duhovniškim posveče-njem je bila njegova srčna želja uresničena. Zdravnik štirih papežev umri. V starosti 89 let je preminul profesor Etto-re Mariafava, papežev zdravnik, ki je pred sedajnim sv. očetom lečil že tri njegove prednike. Bil je kot zdravnik svetovnega slovesa in se je šolal svoj čas v Nemčiji. Najboljše sredstvo proti neveri. Pri sprejemu zastopnikov mladine, ki se zbira v Katoliški akciji, je rekel papež Pij XI.: »Onečaščevanje nedelje in praznikov je znak in dokaz nevere, stare in moderne. Najboljše sredstvo zoper nevero pa je zvesto in vestno po-svečevanje nedelj in praznikov.« ■ m laminim i n «iiimii iii hi........... ■ i " i !■■ i Novi cestni odbori. Murska Sobota. Z bansko naredbo so razrešeni dosedanji člani cestnega odbora, na novo pa so imenovani: gosp. Ferdo Celeč, predsednik občine Murska Sobota okolica; za načelnikovega namestnika in odbornika; za odbornike pa gg : Franc Bajiec, odvetniški koncipijent v Murski Soboti; Franc Kerec, šef borze dela v Murski Sobotij Jožef Vulian, posestnik v Tišini; Drago Džuban, šolski upravitelj v Križevcih; Karol Vaš, posestnik v Selu; Štefan Sinič, posestnik v Kupšincih; Aleksander Palatin, posestnik v Pečarovcih; Franc števanec, gostilničar v Salovcih; Matija Kočar, posestnik v Skakovcih; Štefan Lazar, posestnik v Sta-pjevcih; Emerik .Cesar, posestnik v Markov-feih; Fran MekiS, gostilničar. y Nuskovi; Av- gust Lovenjak, posestnik v Cankovi in Karol Gomboši (Petrov), posestnik v Salamencih. Dosedanja odbornika Štefan Slavič, posestnik v Martjancih in Jožef Smodiš, posestnik v Gornjih Petrovcih, ostaneta še nadalje v svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj Ferdinand Hartner, industrijalec, veleposestnik in predsednik obč:ne v Murski Soboti. Novi cestni odbor za Prevalje. Pri okrajnem cestnem odboru v Prevaljah so razrešeni naslednji dosedanji člani: Mrav-lja-k Josip, inž. Pahernik Franjo, Vinšek Martin, Langeršek Josip in Podlesnik Anton. Na njih mesta so imenovani Hribernik Iv., župan na Muti za II. načelnikovega namestnika, za odbornike pa Kotnik Dominik, župan v Guštanju, Peruš Alojzij, župan v Vuzenici, Ternik Simon, trgovec z lesom v Marenbergu, in Mori Franc, župan v Dravogradu. Dosedanji odborniki inž. Fettich Viktor, rudniški obratovodja v Mežici, ki je obenem I. načelnikov namestnik, Držečnik Luka, posestnik v Orlici, Kogelni.k Alojzij, posestnik in gostilničar v Mežici, ostanejo dalje. Načelnik cestnega odbora je v smislu zakona Lahovnik Fr., župan v Prevaljah. Gornji grad. Z naredbo g. bana so dosedanji odborniki cestnega odbora razrešni, na novo pa imenovani: za odbornika in načelnikovega namestnika g. Ivan Vogrinec, župnik pri Sv. Frančišku, občina Ljubno; za odbornike pa gg.: Marko Blekač, posestnik v Okonini, obč. Rečica; Anton Goltnik, posestnik v Kokarjih; Valentin Mi.kek, posestnik in predsednik občine Mozirje okolica, Lepa njiva; Jakob Plaz-nik, posestnik v Podvolovjeku; Janez Pečnik, posestnik pri Sv. Florjanu; Martin Steblov-nik, posestnik in predsednik občine Šmartno ob Paki; Josip Tesovnik, posestnik in gostilničar v Ljubnem; Maks Turnšek, posestnik in trgovec v Nazarjih; Janez Veršnik, posestnik in predsednik občine Gornji grad, Nova Štif- 1210 Za čiščenje krvi „Planinlta" - čaj Mr. Bahovec. Skatlja Din 20'— v apotekah. Rcg. S. Br. 2007, 8. II. 1932. ta. Dosedanji odbornik cestnega odbora Franc Štiglic, posestnik in trgovec v Bočni, ostane še nadalje v svoji funkciji. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj Franc Mermal, posestnik v Gornjem gradu. Šmarje pri Jelšah. Z bansko naredbo so razrešeni dosedanji člani cestnega odbora, na novo pa so imenovani: za odbornika in I. načelnikovega namestnika g. Franc Lom, dekan v Šmarju pri Jelšah; za odbornika in II. načelnikovega namestnika g. Ivan Gračner, ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini; za odbornike pa. gg.: Josip Podlinšek, posestnik in hotelir v Kozjem; Hugo Bosio, posestnik v Pilštanju; Štefan Gajšek, posestnik v Ponikvi; Ivan Guben-šek, posestnik v Sp. Tinskem, občina Žusem; Vinko Drobnič, posestnik v Virštanju, občina Podčetrtek; Jožef Jagodic, posestnik v Turnem, Slivnica; Janko Kores, kovač v Žetalah; Vinko 'Lorber, trgovec, Sv. Rok ob Sotli; Ivan Novak, posestnik v Ješovcu, Šmarje okolica; Ivan Pevec, posestnik v Strtenici, Pristava; Jožef Počivalšek, posestnik v Imenem; Janko Slavič, župnik v Kostrivnici; Jožef Strašek, posestrrk v Gaju, Šmarje trg; Jožef Tovornik, posestnik pri Št. Vidu pri Planini in Alojz Zorenč, posestnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Načelnik cestnega, odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj dr. Viktor Lorger, zdravnik in predsednik občin® Šmarje pri Jelšah trg. Osebne vesti. 70 letnico je obhajal v Šmartnem ob Paki tamošnji gosp. dekan in župnik Kari Presker. Ob tej priliki mu je izrekla Marijina družba prisrčne čestitke, katerim se pridružuje tudi »Slov. Gospodar« z željo: v zdravju in čilosti do nadaljnih jubilejev! Nesreče. Smrtna nesreča naše naročnice v Ameriki. Obče znani mariborski trgovec g. Franjo Klajnšek je prejel iz A-merifce žalostno vest, da je tamkaj smrtno ponesrečila njegova sestra Marija, poročena Gregorich. Dne 15. okt. je čistila električno hladilno napravo. Dotaknila se je električnega toka in se je zgrudila pri priči mrtva. Rajna je bila doma iz župnije sv. Miklavž na Polju ob Sotli. Izselila se je v Ameriko pred 29 leti, kjer se ji je vsled pridnosti in štedljivosti dobro godilo. Vsa leta je ostala zvesta domovini in bila naročnica »Slov. Gospodarja«. Bila je dobrotljivega srca ter dobrotnica sorodnikov. Vsa njena obilna dobra dela naj ji poplača Vsemogočni, g. Klajnše-ku in ostalim sorodnikom naše soža-1 je! Gospodarsko poslopje je uničil ogenj posestniku Antonu Strajnšaku v Zbi-govcili pri Gornji Radgoni. Gasilci so rešili stanovanjske sobe hiše, ki je z gospodarskim poslopjem pod skupno streho. Ogenj je izbruhnil iz neznanega vzroka zvečer, ko so bili domači zaposleni pri sosedu. Plaz zemlje ga smrtno podsul, V Ljutomeru je kupil posestnik Pušenjak za svojo hišo pri gostilni Triglav del gozda, katerega je posekal. Nato je začel hrib odkopavati za stavbo hiše. Zemljo so si odvažali razni posestniki na svoja polja. Med kopači in vozači zemlje je bil tudi Hofman, neki Nemec. Prišel je v ljutomerske kraje z Vranglovimi kozaki, ki so gradili železniško zvezo s Prekmurjem. Po dograditvi železnice je ostal pri nas. Bil je hlapec in dninar z družino. Ubogega Hofmana je podsul plaz zemlje tako, da mu je stisnilo prsni koš in so ga odkopali mrtvega. „lo milo |e cenejše pa je tudi dobro I" „Prosim Sdiichtovo terpentinovo milo I" ,,INe, mama mi |e rekla: Prinesi,samo tisto, kar sem Ti na-r ročilal" Razne novice. Nesramen napad na katoliško duhovščino. Celjski vsenemški list »Deutsche Zeitung«, ki sebe določuje za list nem ške manjšine v dravski banovini, pojmuje svojo »zaščitno« nalogo tako, da se protivi katoliški cerkvi in katoliški stvari, kjer le more, ter napada, obre-kuje ali smeši katoliško duhovščino. To je od prednikov podedovani duh vse-nemškega Schönererjanstva in Wolfov-stva, ki je po »Deutsche Wacht«, katera je bila pred svetovno vojno prednica sedanje »Deutsche Zeitung«, polnila predale z najostudnejšimi napadi na katoliško vero in katoliško duhovni-štvo. V vrsto teh napadov spada po svoji moralni kakovosti to, kar se je »Deutsche Zeitung« drznila zapisati o katoliški duhovščini — imenuje jo rim-č-ko duhovščino — v svoji številki z dne 10. novembra. Dolži jo namreč kar pavšalno (kar na splošno), da ne drži zakona o brezženstvu, da je ta zakon samo na papirju ter da »potomstvo rimske duhovščine v Nemčiji in Avstriji ni baš neznatno«. To je nesramnost brez primere! Gotova žival hoče s svojim umazanim rilcem onesnažiti vse, kar doseže. Morala katoliške duhovščine pa je v tem oziru tako vzvišena, da je ne doseže podli izbruh iz umazanih ust vse-nemškega lista. Drznost vsenemškega kljukca presega že vse meje. Čudimo se, kako morejo katoliški krogi, ki se prištevajo nemški manjšini, tolerirati (trpeti) take nesramnosti proti katoliški duhovščini. Ostuden napad nemškega narodnosocialističnega glasila v naši ožji domovini smo zabeležili radi tega, da javnost dozna, kakšen je duh vse-uemške kulture. Slovesno je bila 10. novembra v Ju-denburgu blagoslovljena kapelica, ki je posvečena spominu vojnim žrtvam 17. pešpolka, ki je imel tamkaj med vojno svoj kader. Blagoslovitve se je udeležilo precej udeležencev iz Ljubljane, Mari bora, Celja, Tržiča in Kranja. Kapela stoji na skupnem vojaškem pokopališču, kjer počivajo tudi slovenske žrtve, in sicer 83 po številu. Spomenik je blagoslovil kot zastopnik graškega škofa dr. Maurer. Govoril je v zastopstvu ljubljanskega škofa g. župnik Jernej Hafner. Ginljivo je bilo, ko je zapel pevski zbor iz Ljubljane »Vigred se povrne«. Po sv. maši, nagovorih in odpetju žalo-stink so položile številne jugoslovanske in avstrijske korporacije in odposlanstva na skupen grob judenburških žrtev krasne vence in šopke. Župnik Hafner je položil na grob marmornato žaro s prstjo slovenske zemlje. Gladovno stavko je napovedalo v mariborski kaznilnici 14 kaznjencev, katere so pripeljali pred kratkim iz Lepo-glave. Stavka je trajala komaj en dan. Krst muslimana pri Sv. Juriju ob Taboru. V sredo, 6. novembra je bil v tukajšnji župnijski cerkvi krščen 21 letni Zuelič, ki je prejel pri krstu ime Drago. Njegov oče je bil mohamedanec. Vsa župnija radostno pozdravlja novega člana Kristusove cerkve. Najdba ponarejenih bankovcev. V „Dobro si kupila I Na Tebe se že lahko zanesem!" .. uporabljala bom vednó samó ovo ¡CHICHT HRPENT8NOVO MILO xa no»,j Savščini pri JurŠincih pod Ptujem so prekrivali pri nekem želarju slamnato streho. Krovec je našel šop skritih ban- kovcev, in sicer dva po 1000 in 16 napol izdelanih po 100 Din. Za najdbo so zvedeli orožniki, ki so lastnika hiše aretirali. V preiskovalni zapor odvedeni taji vsako krivdo in trdi, da mu je bil ponarejeni denar podtaknjen. Slovesna otvoritev mosta Belgrad— Pančevo. Dne 10. novembra je bil slo vesno predan prometu most, ki veže Belgrad in Pančevo in je s tem vzpostavljena neposredna zveza med Bana-tom in prestolnico. Most je stal 377 milijonov dinarjev. Začeli so ga graditi maja 1928 in končali so ga leta 1933. Vzidanih je 23.200 ton železa. Otvoritev se je zavlekla, ker so morali izsušiti pančevsko močvirje in zvezati z železnico Pančevo in Belgrad. Razprava proti atentatorjeu na našega kralja bo pričela dne 18. novembra. 16 različnih sadežev na enem drevesu. Na poljedelski razstavi v Los An-geles v Združenih ameriških državah je dobil kaliforniški sadjerejec za svoje čudežno drevo zlato kolajno. Gre namreč za češpljo, ki rodi z lastnim sadom vred še breskve, aprlkoze in mandlje ter vsak tak sadež Se v več vrstah. Na res čudovitem drevesu so našteli 16 vrst različnega sadja. pa Proti zaprtju, motnjah in prebavi vztmite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobreno od ministrgh a socialne politike in narodnega zdravja S. br. 15.485 od 2.". maja 1931 Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1836 jt izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J Blasnika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vsel večjih trgovinah. Ta naš najstarejši sloven ski ljudski koledar je res praktičen in zani miv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Pokloi: Modrih«. Žepno ogledalce s sliko g. dr. Korošca za htevajte v vsaki trgovini .Trgovci naj jih na ročijo v Tiskarni sv. Cirila. Tudi organizacij«; JRZ naj jih skupno naročijo. Cena je Din 2.—. Igre za dom in družbo. V dolgih zimskih večerih v družinah in društvih večkrat nc znajo nobene razvedrilne igre. Izšle go posebne zabavne igre: št. 1: Šah, št. 2: Človek ne razburjaj se!, št. 3: Damska igra, št. 4: Mlin. 5: Domino, št. 6: Tombola, št. 7: Kitajske uganke, št. 8: Igra 15, št. 9: Črni maček, št. 10 Zložljive kooke. Vsaka teh iger stane samr Din 2.— in obsega vse potrebno pripravo ko tudi tiskano navodilo, kako se igra. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru i: Ptuju. Vsakemu brezplačno pošljemo seznam na ših knjig! Pišite ponj! Tiskarna sv. Cirila \ Mariboru in Ptuju. Društva uredite knjižnico! Najbolje je «rojena, ako imate dovolj dobrih knjig. Obrnit' se na naše knjigarne, radevolje vam bomo 5!> do skrajnosti na roke za dobavo knjig. Naj bolj uspevajo knjižnice, ki imajo celotno zbii ko Kari Mayevih romanov. Ne pozabite pre tiwio nakupiti knjig v Cirilov'h knjigarnah \ Mariboru in Ptuju. Žalna zuamka kot spomin na atentat na našega kralja z datumom 9. X. 1534 Obžalovanja vredni slučaji. Neznanega obešenca so opazili spla-varji pri Birtičevi gostilni v Mariboru. Na označeni kraj se je podala policija, ki je našla tik ob Dravi na veji obešen-ca, ki je imel noge v vodi. Pri samomorilcu niso dobili nobenih papirjev, iz katerih bi bili lahko ugotovili, kdo da je. Imel je pri sebi v denarnici nekaj nad 100 Din, je star kakih 24 let in bo najbrž delavec. Žrtve noža. V mariborsko bolnico so pripeljali tri fante v življenjsko nevarnem stanju. 20 letni viničar Rudolf Purgaj iz Jareninskega dola si ni bil dober s svojim tovarišem, ki mu je pri-zadjal dva zabodljaja z nožem, od katerih mu je eden ranil pljuča. Drug ikrvav obračun se je odigral v Selnici ob Dravi. Delavec Jurij Kos in Mihael Kačnik sta se pograbila in sta se slednjič tako obdelala z noži, da sta bila oba hudo ranjena in sta se morala zateči v bolnico po zdravniško pomoč. ,V Vallarno na Finskem je kapelica, ki je posvečena spominu umorjenega zadnjega ruskega in carja in njegove družine. Nevaren zabodljaj z nožem. V mariborsko bolnico so pripeljali 23 letnega posestnikovega sina Roka Novak iz Makol. Dobil je opasen zabodljaj tik srca. Pckolj na gostiji. Pri nekem posestniku v Selnici ob Muri se je vršila gostija. Prišlo je med fanti do prepira in pretepa. 52 letni posestnik Ivan Lah je dobil z nožem zabodljaj v levico in 18-letni delavec Jožef Šmirmaul je bil zaboden v sence. Štirje vlomi so bili v zadnjem času izvršeni v Poljčanah. Nad vse žalosten pojav. V Cači vas; pri Rog. Slatini je 11 letni deček k strahu pred kaznijo vzel vrv in se obesil na slivo. Dečku je ušla krava na sosedovo ozimino, kjer se je tako najedla, da jo je pozneje napenjalo. Fant se je bal, da bi bil kaznovan in je v tako nežni dobi si sam končal življenje. Obsodba radi uboja. V »Gospodarju« smo poročali kako je prišlo 11. oktobra v Cerovcu pri Rog. Slatini do žalostnega dejanja, da je sosed ubil soseda. Sosed Franca Oseka Franc Kores je ustavil Osekovo ženo, ko je šla po Ivoreso-vem zemljišču. Sunil jo je v prsa in jo udaril z roko po glavi. Osekova je pozvala na pomoč svojega moža, ki je prišel s koso v roki in je po par besedah prerekanja udaril s peto kose Ko-resa po glavi in mu je preklal lobanjo. Udarjeni je podlegel poškodbi čez tri ure. Osek je priznal dejanje in izjavil, da nikakor ni imel namena, da bi bil Koresu končal življenje. Osek je bil obsojen v Celju 7. novembra na 3 leta robije. Pcžigalno maščevanje zavrnjenega snubca. V vasi Kumar na Kočevskem je hotel imeti mladenič Henrik sosedovo hčerko, katere mu oče dekleta ni hotel dati. Iz maščevanja radi zavrnitve je v noči fant zažgal senik pred hišo nedosegljive neveste. Ogenj je preskočil in uničil 4 škednje. Škodr znaša 100.000 Din. Maščevalnega fant? so orožniki zaprli v trenutku, ko jc hotel izvršiti samoumor in so ga odvedli v zapor v Kočevje. §!0¥€iss!f3 Sirafiisa Vsakdanja pesem. Zadnje dni se sliši marsikaj trpkega na račun naše mladine. Ne re čemo sicer, da bi to bilo zelo neumestno, vendar pa moramo pripomniti, da je res v naši mladini nekaj, kar nas navdaja s strahom za bodočnost. Opazujoč naše mlade fante, moramo reči, da ee vse preveč udajajo alkoholnim pijačam, zato toliko pretepov in celo poboji si slede. Ne velja to samo za Slovensko Krajino, tudi za Slov. gorice, vendar pa ta razdivja-nost in takorekoč strašna surovost nas sili, da zahtevamo, da oblast prepove veselice, pri katerih se samo popiva. Časi, v katerih živimo, so vse preveč resni, da bi mladina divjala in zapravljala denar tam, kjer ga sploh zapravljati ni treba. Starši se mučijo, trudijo, delajo in garajo od zore do mraka, mladina bi pa naj zapravljala svoj zaslužek? Kam to pelje? V propast. Da pa še to prepreči, je nujno, da ee dvigne oblast. To zahtevajo naše vasi in vsi pošteni ljudje. Upamo, da naš klic ne bo glas vpijočega v puščavi in da bomo končno dosegli tihi mir, ki si ga vsi trezni in pametni ljudje želijol — Opazovalec. Novi čeko3'.3vaškl min. predsednik dr. Eodia. Sobcia. Davčni inšpektor g. Bole Franc, šef soboške davčne uprave, je bil premeščen te dni kot višji davčni kontrolor v 6. skupini k davčni upravi za Ljubljano-okolica. Na mesto g. Bolčta je imenovan davčni kontrolor 7. skupine g. Alojzij Germovfšek, ki je služboval do-eedaj v Novem mestu. Novega šefa davčne uprave v Soboti iskreno pozdravljamo in mu želimo prijetno bivanje v prestolici Slov. Krajine! — Za rešilni avto Rdečega križa v Soboti je daroval 1000 Din narodni poslanec in industrijalec g. Josip Benko. Bog daj, da bi imel veliko posnemalcev! Za velikodušnost g. Benku pa naša hvala, kajti potreba rešilnega avtomobila v Soboti je tako velika, da o potrebi niti ne govorimo. — i. novembra se je vršil v Soboti na dvorišču hotela pri Slonu pregled banovinskih žrebcev, vseh privatnih licenciranih žrebcev. Obenem se je vršil pregled vseh kobil in žrebet, ki so vpisana v rodovniški 'imenik in bila žigosana pri pregledu v Beltincih. — Združenje obrtnikov za sobo-ški okraj je razglasilo, da namerava urad za pospeševanje obrti v Mariboru prirediti tri in pol dnevna predavanja za kandidate, ki bi ho-, teli polagati mojstrske izpite. Stroške bo raoi sil vsak sam. Zanima nas, koliko pomočnikov, mamo sposobn h za mojstre. Povdarjamo pa lonovno na tem mestu, da bi se končno le V Ženevi so sklenili, da stopijo napram Italiji v veljavo gospodarske sankcije 18. nov. Na sliki vidimo italijanskega zastopnika Aloisija ob prihodu v Ženevo. uredilo, da bi vsi naši pomočniki naj polagali mojstrske izpite v Soboti, ker so stroški na ta način res minimalni. To naj sforsirajo naši obrtniki, če že hočejo nastopati s predavanji v prid rokodelskih pomočnikov. —- V tukajšnji bolnici je umrlo v septembru in oktobru 16 oseb, med njimi deset moških oseb in šest ženskih. Vsem pokojnikom želimo pokoj in mir! Beltinci. 26. oktobra se je vrš 1 pri nas plemenski sejem, ki je zelo dobro uspel. Za sposobne je bilo priznanih 38 bikov, prodanih pa je bilo 16. Cena živine se je gibala od 5—6.75 Din za kg žive teže. Kakovost prignane živine je bila res prvovrstna in ni zaostajala za privo-Ženimi biki iz inozemstva. Otrok podlagel opeklinam. V Gornjih Slavečih na Goričkem je podlegel 16 mesečni Francek pri delavki Gom- Zakoj je perilo na desni bolj belo? Ker je perico zo perilo na desni rabila boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog c!aje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvieče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega delo postane perilo kot da je novo, snežno belo in duhteče. bač Tereziji opeklinam, ker si je polil po sebi skledo vrelega močnika. DRUŠTVENE @f)€IM Ziior PrOSVCfllC . zme. Vršil se je v Mariboru v četrtek, 7. novembra, pod vodstvom predsednika dr. Hohnje-ca, ki je v uvodnem nagovoru poudarjal med drugim naslednje: »Storimo dva pogleda: nazaj in naprej. Ko gledamo nazaj, se nam ustavi pogled ob 17. februarju 1933, ki je za našo narodno prosve-to pravcat dies ater (črni dan), prirejen od njenih nasprotnikov. Naša prosveta ima svoje nasprotnike ne samo med Nemci, Madžari in Italijani, marveč tudi med sinovi našega naroda. In vprav ti so ji napisali smrtno obsodbo ter so jo, ker so imel: državno oblast v svojih rokah, tudi takoj izvršili. Pred stoletji je turška sablja izvrševala med našim narodom krvavo sekanje glav, v zimi 1933 pa so se razsekale prevažne osnovne celice nagega ljudskega kulturnega organizma. Slovenski narodni organizem je zaječal pod tem protikulturnim činom, k,: je zadel ves narod. Politične persekuoije (preganjanja), ki so se vršile pod prejšnjimi režimi neslavnega spomina (oprostite ta premili izraz, ostrejši bi b i na mestu), so zadele, in sicer občutno zadele posameznike, ta udarec pa je pogodil narodovo dušo. Njeno vroče hrepenenje po pristni narodni prosveti, ki naj da naši zemlji pravo kulturno podobo, je bilo namah oropano najboljših in najrazširjenejših sredstev, s katerimi se je prej tako dobrodelno udej-stvovalo v splošno narodovo korist. Povse kulturno je bilo naše delo, ne pa politično, kakor so nas oklevetali naši protivniki. Nje pa je res vodil zgolj politični nagib, vznike! iz sebičnosti: ubiti in razbit: so hoteli našo prosveto, da bi na njenih razvalinah zgradili svojo strankarsko politično stavbo. S tem brutalnim prot.i kulturnim dejanjem so se postavili v Isto vrsto z onimi, ki zatirajo po tujih državah prosveto slovenske narodne manjšine. Da so hoteli nepoboljšljivo ostati v tej vrsti, dokazuje dejstvo, da je bil naš predlog za ustanovitev nove Prosvetne zveze 18. junija 1935 odbit. S tem so naši protivniki dokazali, da ne znajo iz zvezd čitati bodočnosti, ko so vendar njihove zvezde že ugašale. Ugasnile pa so de-finitivno v letošnji kresni noči. Na dan rojstva sv. Ivana Krstitelja (24. junija) je bila porojena sedanja vlada, ki je v resnici vlada narodnega zaupanja in ki si je postavla veliko nalogo: konsolidacijo (ureditev, učvrstitev) notranjih razmer v državi. Predpogoj za tako ureditev je odstranitev glavnih krivic, storjenih pod prejšnjimi rež'm\ Med največjimi krivicami je brez dvoma razpust Prosvetne zveze. Zato je sedanji notranji minister g. dr. Anton Korošec z odločbo dne 15. julija zopet vzpostavil Prosvetni zvezi v Mariboru in v Ljubljani z vsemi včlanjenimi društvi. Pogled naprej! Naša narodna prosveta je zopet svobodna. Kamen ja od groba odvaljen, pečati so počili. Ko smo zopet začeli delati, se zavedamo velikosti naloge, ki nam je stavljena. Svobodni smo. Osvoboditi pa tudi moramo ljudsko prosveto, v kolikor je pod diktatorskimi režimi bližnje preteklosti prišla v suženjstvo lažnjivega svobodomiselstva in naprednjakarstva, verske mlačnosti in brezbrižnosti ali protivernega in brezbožnega marksizma. Duša našega ljudstva ne sme biti sužnja praznim frazam, strupenim la-žem, škodljivim zmotam in usodnim zablodam. To osvobodilno akcijo moramo voditi z vso pozornostjo, vnemo in vztrajnostjo zlasti rned našo mladino, ki je, odkrito to priznajmo, v nevarnosti. Rešiti jo more edino resnica, cela Kristusova resnica. Kjer ta ne vlada, tam mladina propada. Izkustvo zadnjega časa kaže, kako pripravlja liberalizem kot vzgojitelj mladine pot ko- Svetovalci abesinskega cesarja. V splošnem so razširjena napačna mnenja, da ima abesinski cesar bogznaj koliko evropskih svetovalcev ob strani. Do pred kratkim je imel negus 4 inozemske svetovalce. Dva od teh sta že zapustila abes. prestoli co Addis Abebo. Eden je bil švedski general Virgin, ki je preustro-jil abesinsko vojsko, a je koj po izbruhu sedanjih sovražnosti zapustil Abesinijo. Drugi je bil Anglež Frank Ilalput, ki je ostavil abesinski dvor letos majnika. Danes se cesar obrača še do dveh svetovalcev, ki pa nista Abesinca. Eden je A-merikanec Colson, ki vodi pogajanja za na- Januš Goleč: 18 Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Po preteku dveh dni za ono strašno nočjo na ravni ob jezeru je odprl Lavison oči na toplem ležišču pod streho človeškega bivališča. Franc je ležal blizu njega in ostro sopel . . . Parkrat si je potegnil krepko preko čela, predno je bil siguren, da ne sanja, da je istinito pri ljudeh in ne več zunaj v pošastni severni zimi. Skozi vrata so vstopili bradati belokožci, ga smehljaje pozdravljali in mu nudili gorkih okrepčil. Kmalu je zvedel, da je pod krovom trojice traperjev, ki prezimujejo ob jezeru in nastavljajo pasti. Dobri lovci so mu tudi razodeli, da se imata oba s tovarišem zahvaliti za rešitev ne njim traperjem, ampak njihovim psom. V oni nedopovedljivo mrzli noči je trojica traperjv trdo spala in je zadnji čisto slučajno pozabil upihniti leščerbo. Psi, ki so se bili v noči »tiščali pod streho, so zagnali naenkrat vsi silovit lajež. Traperji so se prebudili in metali polena v razgrajajoče, da bi jih umirili. Nič ni pomagalo, psi so lajali, cvilili in hoteli po sili skozi duri. Najmočnejšemu psu je uspelo, da je z vso močjo odpahnil zamrznjena vrata in celo krdelo tovarišev se je zakadilo za njim ven in na prosto. Hudo so lajali nekaj časa v noč ob obrežju jezera, nato so pa naenkrat utihnili, kakor bi odrezal. Takole obnašanje dobro izvežbanih psov se je zdelo lovcem čudno. Nekaj posebnega je moralo pse tako vznemiriti, da so zdivjali ven v naj-mrzlejišo noč. Traperji so se oblekli, se oborožili in sledili psom, ki so vsi stali na bližnji vzboklini in zrli molče nekam v daljavo. Tudi možje so postali na gričku in skušali prodreti z očmi v temo. Nekaj čudnega, temnega se je plazilo k njim po snegu. Šele na poziv lovcev so obkrožili psi ono plazeče se čudo, ne da bi bili dali kak glas od sebe. munizjnu. Iz gnezd liberalnih roditeljev 'n vzgojiteljev vzletijo mladiči kaj radi pod zastavo komunizma, ki ruši vero, cerkev, družbo in državo. Mimo takih pojavov ne more iti prijatelj naroda brezbrižnih oči in hladnega srca. Inkriminirati (obdolževati, obtoževati) ne basne, oblast klicati na pomoč ne kaže, delati velja. Zato pa slove naš sklep: katoliška prosvetna akcija! Na evharistič-nem kongresu v Ljubljani sem v svojem govoru omenil, da prezident čeho,slovaške države g. Masarvk ne najde zdravila za sedanje razmere v človeški družbi drugod ko v jezu-etvu, v Jezusovih naukih, v njih globoko živ-ljenjeJii obliki. Naš program je: totalno (popolno), integralno (celotno) jezustvo. Kristus — Bog in človek, naš najvišji učitelj in posvet'telj, bodi središče naše prosvete! Tako, le tako bomo rešili mladino in narod. Takšna prosveta je resnično rodoljubna in emi-nentno državotvorna. Po govoru, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, je občni zbor na predlog predsednika sklenil odposlali naslednja dva brzo-java: Njegovemu Visočanstvu knezu-namestiiiku Pavlu Beograd. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru si usoja sporočiti Vašemu Visočanstvu kot visokemu pokrovitelju narodne prosveite izraz iskrene hvaležnosti z izjavo globoke vdanosti in zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. in visokemu kraljevemu domu. Predsednik dr. Josip Ilohnjec. Gospodu ministru dr. Anton Korošcu, Beograd. Prosvetna zveza v Mariboru pozdravlja z občnega zbora svojega častnega predsednika in restavratorja naše narodne prosvete z izrazom hvaležnosti in vdanosti. Predsednik dr. Hohnjee. Nato so občni zbor pozdravili g. podžupan Franjo Žebot, v imenu mariborske občine, v imenu prevzv. g. knezoškofa g. stolni dekan dr. Cukala in g. Vinko Zor v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani. Poročilo, ki ga je podal Zvezin tajnik g. Sekolec, je ugotovilo, da se je zadnji dve leti fantovska mladina zbrala pod okriljem Katoliške akcije ter se tam versko in prosvetno udejstvovala. Fantom so bili namenjeni 3 tritedenski, odnosno štirinajstdnevni tečaji in 45 enodnevnih dekanijskih in okrožnih tečajev, ki se jih je udeležilo okoli 3000 fantov. Fantovskih odsekov je 60. Večjih fantovskih taborov je bilo 15, ki se jih je udeležilo 17.000 fantov. Razen fantovski organizaciji je Zveza posvetila svojo skrb poljudnemu poučnemu čtivu ter v to svrho izdajala Prosvetne knjižice. Poslednja razpravlja o važnem predmetu »Cerkev, mati narodov«. Prvi zvezek nove serije, ki razpravlja o Slom-šeku, je že pripravljen za tisk. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Maležič, je razvidno, da znašajo aktiva nad 49.000 Din, ravno toliko pasiva, za nabavo knjig Prosvetne knjižnice v Mariboru je bilo izdano 48.739 Din. Pri volitvah je bil soglasno in z odobravanjem izvoljen za predsednika dr. Hohnjee; v odbor: dr. Jeraj, inž. Muri, Jos. Stabej, dr. Meško, dr. Sušnik, prof. Sekolec, Maležič, Ge-ratič; za namestnike: dekan Gomilšek, ravnatelj Ilrastelj, Alojzij Juranovič, prof, Rihtea% prof. Prijatelj, prof. Kovačič (Celje), vikar Munda (Ljutomer). Sprejeti so bili ti-le predlogi: Dr. Hohnjee je stavil ta predlog: Katoliška prosveta, ki časti v velikem narodnem budi-telju in prosvetitelju škofu Slomšeku svojega ustanovitelja in visokega vzornika, smatra za največjo srečo, da bi imela v Slomšeku svojega varuha i,n priprešnjika v nebesih. Zato priporoča občni zbor Prosv. zveze vsem včlanjenim društvom, da smatrajo za svojo posebno dolžnost pomagati pri pripravah za beatifika-cijo škofa Slomšeka. Da to dosežejo, naj sodelujejo, da se program »Slomšekove družine« izvrši. V to svrho naj članstvo prosvetnih organizacij opravlja javne in zasebne molitve, prireja ali se udeležuje izvencerkvenlh slovesnosti, akademij, zborovanj, sprevodov in sploh izvršuje vsa priporočila in navodila društva »Slomš. družina«. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Naslednji predlogi, ki so bili sprejeti, dolo- čajo: »Naš Dom« postane tudi glasilo Prosv. zveze; uvede naj se v vse šole vsako leto Slomšekova ura, v vsa društva Slomšekov dan; vsa društva praznujejo kot društvena praznika praznik Kristusa Kralja in praznik sv. Cirila in Metoda; z naših odrov naj izgine odrski šund in naj se tudi predvajajo igre, ki morejo versko in nravno vzgajati. Mirko Geratič je podal izčrpno poročilo o delovanju fantovskih odsekov in o programu bodočega dela. V odbor vodstva fantovskih odsekov Prosv. zveze so bili izvoljeni: dr. Jeraj, dr. Meško, inž. Muri, prof. Sekolec, Mirko Geratič. V okviru občnega zbora Prosv. zveze se je tudi vršil dvodnevni tečaj za propagando našega časopisja, ki se ga je udeležilo 40 fantov iz vseh delov naše škofije. Št. Janž pri Dravogradu. Kakor drugod ta» ko tudi pri nas se bolj redko oglašamo, ker nočemo vsega na veliki zvon obešati. Dne 27. oktobra po sv. maši smo imeli po dveh letih zopet občni zbor našega prosvetnega društva. Zbralo se je res lepo število mož, fantov in deklet tako, da smo napolnili zadnji prostor-; ček prostornega lokala. Občni zbor je bil zej lo živahen. Na občnem zboru smo se spomnili našega pokojnega ljubega vladarja kralja Aleksandra ter mu zaklicali trikratni »Slava mu!«. Našemu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu smo poslali najudanejše pozdrave kot zahvalo obnove naših društev. Ker imamo blizu tekstilno tovarno, je tudi precej naših ljudi, ki pristopajo k društvu, da je res lepo. Na občnem zboru se je izvolil agilni odbor, ki bo gledal, da ne bo naše društvo zadnje v tej dolini. Ustanovili smo tudi pevski ter dramatični odsek. Sv. Marjeta ob Pesnici. Po dolgih bojih smo vendar prišli do prepotrebne ustanov itve Katoliškega prosvetnega društva. V teku zadnjega časa smo štirikrat z vsemi silami se borili za ustanovitev, a vse zaman. Neprijatelji krščanske prosvete so nam korak za korakam ugonabljali vsako pošteno delo. Da zdaj čim 6lovesnejše proslavimo dan našega prosvetnega vstajenja, ki bo v nedeljo, 17. novembra, priredimo svečanost v cerkvi in izven nje. Ob šestih bo prva služba božja. Ob pol desetih slovesna sv. maša, ki jo bo v ta namen daroval Vsi trije so bili mnenja, da ne gre za žival, Iver to bi bili psi že davno raztrgali. Prepričati so se hoteli na lastne oči ter od blizu, kdo in kaj se skuša priplaziti po snegu na vrh. Pohiteli so navzdol čudni poišasti nasproti. Prav iz bližine so prepoznali s pomočjo rok in nog plazečega se človeka, ki je vlekel za seboj majhne ročne sani . Ko rx, nesrečneža dvignili se je zgrudil ter padel v nezavest, ne da bi bil spregovoril le eno samo besedico. Odnesli so oba izčrpanca v kočo, ju odrgnili n snegom ter mrzlo vodo, ju počasi ogreli, jima ulili v usta žganja in ju zakopali pod kožuhe, pod katerimi si bosta sigurno opomogla oba, ker sicer bi ju že bila zmogla do smrti obča izčrpanost in onemoglost. Lavison si je pomogel hitro na noge. Težave so bile z bolj slabotnim Nemcem, kateremu se je bila odprla rana na plečih in sc je boril tedne in tedne, predno je še prebolel srečno pljučnico. Dobrim gostiteljem je zaupal Amerikanec, kod sta hodila, kaj vse doživela in kje ravno ob Medvedjem jezeru sta naletela na prav znatne podzemeljske zaloge zlata. Najdbo platina je skrbno zamolčal in jo hranil le zase in nemškega tovariša. * Malodane do pomladi sta se mudila rudarja pri traperjih ter jima pomagala pri nastavljanju pasti ter spravljanju kož. Sama tudi nista mogla na pot. Rila sta brez orožja in sploh brez vsega, kar potrebuje človek v Kanadi za potovanje. Prisiljena sta bila, potrpeti tako dolgo, dokler niso naložili traperji zimskega ikožuhovina-stega blaga itn se odpravili z njim na daljni trg v mestece Resolution ob velikem jezeru Sužnjev. Radevolje so vzeli seboj tudi gosta. Lavison in Franc sta bila prepričana, da se jima bo ponudila v prvem nekoliko večjem kraju kakor je Resolution prilika, da se dokopljeta od tamkaj po veliki reki Sužnjev v mesto Smith, ki je bilo tudi izhodišče njune zadnje kanadske ekspedicije. V Smitliu sta bila znana in tamkaj so bile že razne družbe, katerim bi lahko ponudila v zakup velikansko premoženje vredno najdbo nlatina. kup abesinskih petro-lejskih vrelcev, drugi je Švicar Auberson, ki sestavlja negusu poročila z bojišč v francoskem jeziku in jih oddaja po radiju celemu svetu. Zadnji ima na cesarja in njegovo okolico največji vpliv. Svetovalci abesinske ga cesarja so možje, ki so skoro vsi stari krog 70 let. V Abesiniji častijo starostno modrost ravno tako kakor na Japonskem in Grškem. Če je Abesinec na kaj ponosen, je na več tisoč letno preteklost svoje države. Abesinski dostojanstveniki radi na-glašajo, da ima Etiopija ali Abesinija stareji šo zgodovino nego starorimsko svetovno cesarstvo. ravnat&lj Cirilo ve tiskarne g. Ilrastelj. Ob dveh večernice in skupen odhod z znano Petrško-Neuvirtovo godbo v uto bivšega novomašnilta g. Horvata, kjer bodo poučni govori in turška opereta »Mlada Breda«. Za obed in okrepčilo je odbor vsesplošno oskrbel po najnižji ceni pri gostilničarju Kramberger Rado ob cerkvi. Somišljeniki, domačini in zavedni sosedje, bratsko vabljeni! — Pripravljalni odbor. Kapela pri Radencih. V nedeljo 17. nov. se vrši pri nas občni zbor našega prosvetnega društva. Zborovanje se začne ob 3. uri popoldne (po večerniicah). Govori predsednik Prosv. zveze dr. Jos. Hohnjec. Vsi prijatelji prave prosvete povabljeni! Sv. Urban pri Ptuju. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani z dne 25. julija 1935 je ustanovljeno pevsko društvo »Sv. Urban« pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Novoustanovljeno društvo je imelo ustanovni občni zbor dne 15. novembra 1935. Odbor je izvoljen iz samih cerkvenih pevcev pod predsedstvom pevovodje g. Marguča. Društvu želimo obilo sreče in napredka. Dosedaj šteje društvo 24 rednih in 12 podpornih članov. Odbor vabi vse ljubitelje lepega petja, da pristopajo k društvu kot redni člani, to je pevci ali pa kot podporni člani, ker se bo s sklepom odbora vsakemu članu v slučaju smrti nagrobnica zapela zastonj. Društvo priredi 17. novembra svoj prvi pevski koncert, na katerega vabi odbor vse ljubitelje lepe slovenske pesmi. Na sporedu sta Vcdopivčevi spevoigri Snubači in Rožmarin, in pesmi Schvvabova Zlata kanglica, mešan zbor in Fonsterjeva Planinska, moški zbor. Ob priliki prireditve pevskega koncerta, ki ga priredi pevsko društvo, se vrši najprej občni, zbor zopet ustanovljenega gospodarskega bralnega društva. Vabijo se vsi odborniki in člani, da se občnega zbora gotovo udeležijo. Rogoznica pri Ptuju. Pevski zbor iz Št. Vida pri Ptuju, ki je že dvakrat z velikim uspehom uprizoril v domačem Slomškovem domu spevoigro »Darinka«, pride v nedeljo, 17. novembra tudi k nam, da še nam pokaže svojo lepo igro. Sprejmimo ga z veseljem! Igra se bo začela ob pol štirih popoldne v dvorani g. Bra-čiča na Rogoznici. Na sporedu so tudi krasne narodne pesmi. Prijatelji lepega petja, pridite! Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo, 17. novembra bo redni občni zbor Bralnega društva v Slomšekovi dvorani takoj po večernicah. — Fantje, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu in pristopite, kateri še niste člani! Bog živi! Šmarje pri Jelšah. V prosvetnem oziru ne držimo križem rok. To bo pokazala prireditev našega Prosvetnega društva, ki pripravlja za nedeljo, 17. novembra lepo in pretresljivo igro »Bela ciganka«. Snov je zajeta iz življenja 17. stoletja: 20letno dekle, bela ciganka, ki so jo kot petletno deklico ukradli cigani, išče svojo mater. Zlobni grajski pohotnež in morilec obdolži po krivem ciganko umora in čarovnije. Obsodijo jo na smrt na grmadi. Toda Bog, ki ščiti nedolžne, jo po trpljenju v ječi reši in pripelje k njeni še živi materi. Pretresljiva zgodba sirote ciganke bo vsakogar pretresla v dno duše. Na svidenje torej v nedeljo po večernicah v Katoliškem domu! Aspirin-tableta, pa preneh» bolečina. Kot zaščito pred ponaredbami nosi vsaka A \ tableta Aspirina utisnisn BAYER) Sv. Jakob v Slov. gor. Tukaj je bil pokopan ob obilni udeležbi 9. oktobra naš skrbni oče Gabrijel Bolnar v GG. letu svoje starosti. Gosp. župnik je spregovoril ganljive besede ob odprtem grobu. Domači pevski zbor je zapel prelepe žalcstinke. Rajnemu naj sveti večna iuč! Ženi in otrokom naše sožalje! Sv. Marjeta niže Ptuja. Umrl je pretekli četrtek ponoči ugleden naš pristaš Prelog. Bil je 19 let dober župan svoji občini Mala vas in celo dobo tudi šolski odbornik. Svoje življenjsko delo je v 7G. letu svoje starosti srečno končal. Zapušča urejen dom svojemu sinu Martinu, druga dva sinova pa imata ugledne položaje in sicer eden kot aktivni oficir v naši armadi., drugi pa kot posestnik in zadružni organizator v Zagajičih. Blag mu spomin! Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo 3. nov. je po kratki mučni bolezni v 70. letu starosti umrl dolgoletni naročnik »Slov. Gospodarja« Jožef Pavčnik, posestnik v Ložah. Rajnki je bil več let načelnik krajnega šolskega sveta in cerkveni ključar .Za sebe zelo varčen, za sosede in znance gostoljuben, za cerkev in dobrodelne cerkvene ustanove je imel od prtu roko in srce, že prej v življenju, pa tudi še posebno sedaj ob smrti v svoji oporoki. Črez petdesetim je bil krstni birmanski boter. Pogreba dne 5. nov. se je udeležilo toliko ljudi kakor na kakšen večji praznik. Sorodnikom Tropične bolezni (vsled hude vročine) grozno razsajajo med italijansko vojsko v vzhodni Afriki. V Port Said (pri vhodu v Rdeče morje) sta pripluli 5. nov. dve špitalski ladji s 6000 obolelimi vojaki iz i t al. kolonije Eritreja. Bolniki so pripovedovali, da se tropične bolezni tako širijo, da morajo nekatere dele fronte nadomeščati s čisto svežimi rezervami iz Italije. Italijanske čete v vzhodni Afriki porabijo v enem tednu 3,500.000 kg razne hrane in 2,000.000 kg krme za živino. Prevoz živil iz domovine v vzhod-noafriška pristanišča je primeroma lahek. Prave težave se začnejo šele v Afriki, ko je tre- Pod streho traperjev storjeni sklep ter načrt jima je uspel. Brez posebnih težkoč in ovir sta bila na spomlad v Smithu, kjer so potrdili, da vsebuje kos rude, katerega je prinesel v žepu Amerikanec, toliko dragocenga platina, da bi se pridobivanje z modernimi pripomočki izdatno izplačalo. V Smithu so jima tudi verjeli, da sta onadva srečna najditelja in da tudi vesta za kraj, kjer se skriva platin med skalovjem, iz Smitha sta stopila v telefonsko zvezo z mestom VVimipeg, odkoder so poslali letalo z inženjerji, ki bi naj ugotovili, kje je platin in kako vrednost da predstavlja. Vest o bogati najdbi platina se je razletela po vsej Kanadi in radi tega se tudi ni bilo čuditi, da je pribrenčalo z izredno naglico večje letalo v Smith, kjer so stopili strokovnjaki in zastopniki bogate rudniške družbe v stik z najditeljema. V Smithu je bila med družbo in prijateljema podpisana pogodba za par milijonov dolarjev in povrh še za vsacega dosmrtna renta v iznosu 40.000 dolarjev letno. Pogodba stopi takoj v veljavo, kakor hitro prinese ekspedicija potrdilo, da je platin vsebujoče skalovje istina. Vodji raziskovalne odprave sta narisala ter opisala najditelja kraj najžlahtnejše rude s toliko natančnostjo, da ga ni bilo zgrešiti. Letalo se je dvignilo na dolgo pot brez Lavisona ter Gruberja, ki sta čakala na potrdilo raziskovalcev v Smithu. Ekspedicija v pokrajine v smeri proti Medvedjemu jezeru je v js lepi kanadski spomladi uspela, se vrnila in prinesla potrdilo, da povest o bajnem zakladu ni bajka, ampak istina, ki se bo dala z modernimi napravami ter pripomočki do-bičkanosno izrabiti. Pogodba med srečnima odkriteljema in rudarsko družbo v Wimipegu je postala pravo-močna in milijonarska najdnina je bila Ameri-kancu in Nemcu vsak čas na razpolago. Vsak novopečeni milijonar bi se bil v Smithu poslužil letala in odfrčal v Wimipeg, da se okoristi z denarjem in se navžije velikomestnega življenja. Naša dva znanca pa se nista hotela takoj kopati v valovih navdušnosti, ampak sta se nameravala poprej navžiti v vsem miru in brez posebnih naporov lepot in kanadskih zanimivosti iskreno sožalje, rajnkemu pa bodo Bog p!ač-n k za vsa dobra dela. Pismo po smrti. Odhitel s"', ljubi Andrejček Zrim, v 14. letu mladosti za Gvidonom Fontga-landskim. Poprej si se še poslovil od kipa One, ki si jo tako otroško častil, in od Njega v presv. Evharist.iji, ki si ga tako otroško ljub'1. Nad eno uro si namreč preklečal tistega dne po polnoči v molitvi v kapelici dijaškega doma »Martinišče« v Murski Soboti, četrt ure nato, ob Vik. zjutraj pa je Tvoja duša kot beli golob že plavala in hitela v nebeške višave, da se pridruži nebeškim krilatcem. Mudilo se Ti je! Rad bi že namreč brž videl, kako častijo Kraljico rožnivensko v nebesih, rad bi že klečal pred prestolom Kralja Kristusa, rad bi obhajal Vseh svetih dan že med svetniki. Lani si ob tem času še krasil in gledal grobove, letos bodo drugi Tvojega!... Pripravljen si bil na vso to, slišal si najbrž nebeški poziv, ker ei nekatere stvari že naprej določil. Meni kot nekdanjemu katehetu si ceio še nekaj dni pred smrtjo v barvah napravil za spomin si ko svoje ljubljene nebeške Gospe. Ona e svojim Sinom je sedaj Tvoje plačilo. Ilotel sem biti mel spremljevalci v Tvoji mrtvaški procesiji tudi telesno, a ni bilo mogoče, toda v duhu sem bi; navzoč. Andrejček, prosi tam gori, da se vidimo nekoč veselo! — Anton Rataj, kaplan in katehet v Gornji Lendavi. Št. Janž pri Dravogradu. Letina je bila do ara, samo kriza noče izginiti iz našega kraja. Letošnje leto ma menda naša fara zastavo za zakonske jarme. Že dolgo ni bilo toliko porok pri nas kot letos. Se že vidi, da v skupnosti lažje prenašamo krizo. Med tem pa ne smete misliti, da smrtnih slučajev ni. Kar pa ne bomo posameznih oznanjevali. Naše staronavadne »steljeraje« se pridno vršijo po naših kmet h. Toraj smo še Slovenci in ostanemo trdni v vsem, kar so bili naši kmetje pradedje in nas nobena burja tudi ne morda politična premaga. Pa drugič več morda o ustu, ko se bo zopet kaj nabralo. Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo, 27. okt. ee je pri gg. Šantl Alojzu in Julijani, posestnikih v Vukovju, vršila slovesna blagoslovitev lepo obnovljenega križa. Ob tej prilik' so se proslavitelji spomnili tudi revnih šolskih otrok ter za nje nabrali 328.25 Din, za kateri znesek so bila šestim revnim učencem nabavljena obuvala. V imenu teh obdarovanih učencev se za ta lep čin :/n dar vsem darovalcem iskreno zahvaljuje šolsko upraviteljstvo Sv. Marjeta ob Pesnici. Pri Sv. Trojica v Slovenskih goricah v Oseku ¿e je vtihotapil v hiev poeestnice Alojzije Ploj postopač Mč Fr., doma od Male Nedelje. Odnesel je več kokoši. Še istega dne so ga aretirali orožniki iz Sv. Lenarta. Skušal je parkrat uiti, pa se mu ni posrečilo. rdela Nedelja pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 10. novembra se je vršil javni shod JRZ v gostilni g. Miheliča pri Mali Nedelji. Govorila sta g. dr. Leekovar iz Maribora in g. Snoj iz Gornje Radgone. Gostilniška soba je bila nabito polna. Ljudje so odobravali njune besede. Juršinci. (Speča družina v goreči viničariji.) V noči je zažarelo nebo nad Gradiščakom v občini Juršnci. Preplašeni vaščani so opazili, da je viničarija g. Lovrenca Čuša že vsa v plamenih. V poslopju sta stanovala zakonca Šuen Janez in Ana s tremi majhnimi otro-čiči. Ko so prihiteli gasit, so opazil', da so stanovalci še v trdem spanju in da ognja še niti opazili niso. S pomočjo gasilcev iz Ga-bernika so jih z veliko težavo prav v zadnjem trenutku še reš li iz gorečega poslopja. Če bi pomoč prišla le malo kasneje, bi našli grozno smrt v plamenih. Poslopje je pogorelo do tal. Tudi živine ni bilo mogoče rešiti, tako je zgorela krava, koza, prašiči in perutnina. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo z velikem naporom rešiti 16 polovnjakov vina iz kleti. Škoda znaša nad 30.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino, dočim je bila viničar-jeva imovina nezavarovana iin sta sedaj na zimo brez obleke, pohištva in živeža, ostalo jima je le golo življenje. Pomoči sta silno potrebna. Cajovci. V ponedeljek, 4. novembra se je poročil g. Peter Plohi, rojen v Stojncih, sedaj v službi v Bosni, z gdčno Aniko Kegl. Obilo sreče! Socka. Kaj dela šmarnica. Dne 30. okt. zvečer proti polnoči se je zgodil v Trnovljah pri Socki nad vse žalosten uboj. Fantje med njimi tudi vojak na dopustu Ivan Dolar so šli od obrezovanja repe in korenja in si lepo prepevali. Med potoma je nameraval vojak Dolar poklicati svojega brata Jožeta, o katerem je mislil, da je v bližini pri posestniku Mihu Senegatniku v Trnovljah št. 6, a ga v resnici a: bilo. Ko pripojejo fantje pred hišo, stopi pred nje gospodarjev svak 20-letni Miha Se-nič v vinjenem stanju in pokliče vsakega po domače. Ko pride do vojaka Ivana Dolarja, mu pravi: Ti si pa Izlačekov (po domače) Ivan, potegne izza hrbta nož in ga zabode bliskoma nesrečnemu Ivanu za vrat, kjer mu je ranil odvodnico in pljuča. Ivan je padel takoj mrtev na tla. Tovariš Matko Trnolšek ga hoče še pogledati, kaj se je zgodilo. Tedaj prihiti pijani Miha Senič v drugič z nožem in hoče pahniti še tega, a ta se mu je bliskoma umaknil in zbežal. Potem so vzeli drugi fantje pijancu nož i.n odnesli zaklanega vojaka Ivana Dolarja, Drugo jutro je prišlo orožni-štvo. Storilec jih je mirno počakal. Lcžno blizu Rogatca . Ker je bilo pred zahvalno nedeljo dne 27. oktobra celi teden deževno vreme in so isti dan blatna pota mnoge romarje odvrnila od romanja k tej zahvali, zato se tem potom da'e naznanje sledeče: Mesto iste zahvalne nedelje se bo obhajala še ena ,in sicer 3. nedeljo po Vseh svet h t. j. 17. nov., to pa pod pogojem, da bo 3 dni poprej in tudi isto nedeljo lepo vreme. Tako se je tudi ob prvi zahvali v Loženski cerkvi povedalo. Artiče. Prostovoljna gasilska četa Bukošek je priredila v Brežicah dne 3. novembra v prostorih g. Grobušek prvo tamburaško tekmo, katei i so se izmed prijavljenih društev odzvala štiri društva: Bukošek, Brežice, Artiče n Rakovec. »Diplomo« kot prvo nagrado si je priborilo mlado tamburaško društvo iz Ar-tič. Lepo in pravilno izvajani komadi so nam pokazali, kako agilni in vztrajni so naši arti-ški tamburaši. Z veseljem in ljube,zn io do godbe so se ob večerih zbirali in prijemali za instrumente ter se tako pripravljali za resen nastop. Da jim bo njihova vztrajnost in sad v res mikavni solnčni dobi, ko se pretvori tudi neizmerno obsežna Kanada v pravi naravni raj. Opremila sta se v Smithu z vsem potrebnim zja pot na vztrajnih konjih, da si ogledata vse> ikar ju bo zanimalo. Potovati sta se nakanila počasi in tako dolgo, da se bosta naveličala in se bosta poslužila za polet v velemesto železnice, avtomobila ali celo letala. Čudno, da sta se odločila Amerikanec ter Nemec po tolikih naporih in prebridkih doživljajih za počasno pot do milijonov, ko so jima bila na razpolago najmodernejša in najhitrejša prometna sredstva. Sklepi ter pota večletnih samotarjev so tolikokrat navadnim smrtnikom nerazumljiva in tako bo tudi v tretjem delu naše povesti, v katerem bomo sledili znancema na potovanjih sem ter tje po Kanadi do njunega zadnjega skupnega cilja — z zlatom napolnjenega jezera. III Iz omenjenega kanadskega mesta Smith ob reki Sužnjev nista krenila Lavison ter Gruber kar naravnost na jug, da bi bila čimprej na cilju nakazanih milijonov v Wimipegu. Zavila sta mesto proti jugu na izhod. Hotela sta dobiti vsaj površno sliko o angleški Kolumbiji, ki spada pod Kanado, in o kateri se je toliko pisalo ter govorilo glede bogastva na zlato, najbolj redkih živali ter krajevnih privlačnosti. Britansko ali angleško Kolumbijo sta nameravala prepotovati počez, dospeti do morja in potem s par-nikom po Tihem Oceanu do kanadskega obmorskega mesta Vancouver, od koder bi ju naj peljala železnica v Wimipeg. Nekega dolgega poletnega večera sta sedela prijatelja ob ognju, katerega sta prižgala ob obrežju deročega poteka na mestu, kjer se izliva ta v Stikine-River. Pokrajina krog in krog ognja je bila nepopisno lepa ter privlačna. Na levo se je vila reka skozi zelenje obrežnih gozdov, in njeni brzi valovi so se svetlikali ob poslednjih žarkih zahajajočega solnca liki srebro. Pred njima je skakljal potok preko skalovja ter kamenja, da bi se združil čim hitreje z vodami reke Stikine in nadaljeval skupno z njimi dolgo pot skozi neznani severni svet. "Dalje sledi.) ba hrano prenašat1- na konjih in mulah, ki so bile kupljene v južni Ameriki. Kamele, katerih se poslužujejo Italijani, so iz afriške Libije in arabskih pokrajin Iledžas in Jemen. Preddvor pekla. V vzhodnem delu fronte bodo morali Italijani prodirati skozi puščavo Danakil, ki nosi radi neznosne vročine ime »preddvor pekla«. V tem delu bodo morale italijanske četa po prekoračenju puščave se še tudi boriti z višinami z 2500 m. Tej fronti poveljuje italijanski general Mariotti, Ob njegovi strani se bori proti lastnim ljudem abesinsk: predaj-nik ras Guksn z 2.000 vojaki. njihovega dela rodil diplomo, tega niso pričakovali. Saj je društvp še tako mlado, komaj v povoju, pa je že doseglo tako lep uspeh. Peter Rešefar rešeiari. Položaj? Položaj je dober, položili smo jih menda za stalno, ležijo sicer še ne pri miru, pa bodo že zaspali našii politični sovražniki. Le vkup, le vkup uboga gmajna! S temi laskavimi besedami je vabil Dobovišek, da bi Slovencem dokazal, da je Maček — Slovenec, Hrvatom pa, da je Maček — Hrvat. Spravil jih je tja za Pilštanj in ljudje so šli, da bi videli Mačka. Njega pa ni bilo, niti pošte ni poslal, tako, da sedaj ne vedo, ali je Slovenec ali Ilrvat. Usoda hrvaškega vprašanja. Preje so Srbi stavili hrvaško vprašanje, pa je Maček molčal. Sedaj pa Hrvatje stavijo vprašanje, pa Srbi molčijo. Sporazum bo res težek. Pohorje tudi v Srbiji. Pohorci so se podali tudi v Srbijo, da tamkaj nasejejo svoje pohorske punktacije. Ker pa doli jako dobro uspeva tobak, so dobili šnofovca, da jih bo od samega kihanja konec. »Zbor« je dovoljen! Ker je JNS začela silno pojemati, mora pa vendar biti kaka opozicija, jo vlada dovolila drugo JNS, to je Jugoslovan sko narodno stranko, ki jo vodi Ljotič. Slovenski bojevniki, ki so sedaj prešli' k Mačku, se že zopet obračajo. V bodoče ne bomo več rekli, da si nestalen, kakor aprilsko vreme, ampak kakor Vidmarjev! veterajnarji. Ne na desno, ne na levo, ne naprej in ne nazaj, In vendar gre — kaj je to? Povem prihodnjič, ko dobim poročilo iz Abesiirje. Tudi Hodjeru je treba dovoliti stranko! Zaradi sankcij je padla trgovina z jajci v Italiji. Ker je g. Hodjera že navajen, da ga z jajci obmetavajo, je nujno potrebno, da se tudi njemu dovoli stranka, da bode mogoče kaj jajc prodati! Spomenik socijalistu Topaloviču. Te dni so postavili spomenik jugoslovanskemu socialističnemu vodju Topaloviču. Spomenik ga kaže, kako se v svojem elegantnem avtomobilu pelje mimo delavskih barak v Narodno banko. Povsod zmagujemo! Tako piše »Delavska politika« na prvi strani, na drugi strani pa naroča, da je sooijalistična stranka na Angleškem izgubila 24 mandatov. Opredeljen! Tudi na Hrvaškem so otroci razdeljeni na dve stranki: ena za Italijane in druga za Abesince. Pa je vprašal nekega kmeta sinko: »In za koga si ti?« Odgovoril mu je: »Pa znaš, da sam za Mačka!« Jeltič se bo poboljšal? Te dni smo čitali, da je bil Jevtič pri patrljarhu Varnavi. Ker je cstal tudi na večerji, je to znamenje, da se je dobro spovedal, treba je le, da se bo tudi poboljšal! Moral bo pa tudi dati nazaj ukradene glasove. Plsrfiiiova nedella m novo Hogosiovnico! Maribor, 9. 11. 1935. Od leta 1928, ko se je proslavila 700-letnica ustanovitve lavantinske škofije, je postala Martinova nedelja, ki jo praznuje Cerkev vedno na nedeljo po godu sv. Martina, za Lavantince dan molitve, dan propagande in dan nabiralne akcije za novo bogoslovnico v Mariboru. Polnoštevilno zbrani dekani so dne 10. maja 1928 ob proslavi 7001etnega obstoja lavantinske škofije v družbi številno navzočih sobratov, vpričo sedaj že rajnega škofa dr. Andreja Kar-lina in celokupnega stolnega kapitlja enodušno sklenili, da hočejo zastaviti vse svoje sile za pozidavo novega primernejšega bogoslovja v Mariboru, ki naj bo viden spomenik 7001etnice lav. škofije! Svoj projekt so postavili pod zaščito presv. Srca Jezusovega, saj: »Ako Gospod hiše ne zida, zastonj delajo, ki jo zidajo« (Ps. 126, 1). Zamisel nove bogoslovnice je bila sprejeta od Lavantincev s splošnim odobravanjem. Zbirke za novo bogoslovnico, ki so se prirejale po župnijah zlasti na Martinovo nedeljo in v njeni osmini, so bile od Boga blagoslovljene, tako da je rastel bogoslovni sklad <>d leta do leta. V letih gospodarske stiske in pomanjkanja denarja je začel sicer dotok prostovoljnih prispevkov za novo bogoslovnico močno usihati, a navzlic težkim časom je doslej zbrana že ena tretjina sredstev, potrebnih za zgradbo novega bogoslovnega doma. Vzgled sv. škofa Martina, ki je kot vojak podaril prezebajočemu ubožcu polovico svojega vojaškega plašča, je pridobival bogoslovnemu skladu v Mariboru vedno novih požrtvovalnih src, ki so na bc- i Vsem ceni. naročnikom, katerim je že pošla naročnina, bomo v prihodnji številki priložili položnice ter prosimo, da po njih poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati pošiljanja lista. — »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 9 Din. Uprava. sedo Odrešenikovo: »Blagor usmilje nim, ker usmiljenje bodo našli«, pri-trgaii sebi, da so mogli postati dobrotniki in ustanovniki nove bogoslovnice. Sedaj je po prizadevanju prevzvišenega g. knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča stavbišče za novo bogoslov no poslopje zagotovljeno in pridobljeno. Presojajo in pregledujejo se pa še predloženi načrti za novo zgradbo, ki bo odgovarjala po svoji notranji razdelitvi in ureditvi zahtevam sedanjega časa za vzgojne in učne zavode, — brez dragocenega in nepotrebnega lu-ksusa. Ko bodo te in druge potrebne predpriprave končane, se bo začelo zidati poslopje, ki bo predvidoma moralo služiti stoletja svojemu namenu. Dasi gospodarska stiska prav nič ne popušča, so se tudi letos razposlale p. n. župnijskim uradom nabiralne pole v prepričanju, da bodo g g. dušni pastirji po svojih župnijah uspešno organizirali običajni dinarski dan, ker zamisel nove bogoslovnice se vsled gospodarske stiske ne sme ne odložiti in ne opustiti. Lavantinski duhovniški naraščaj, ki se dnevno spominja pred Evharistič-nim Kraljem v svojih molitvah živih in rajnih dobrotnikov in pospeševalcev novega bogoslovja, zasluži za dolgo dobo svoje priprave na duhovniško službo, primernejšega in bolj solnčne-ga zavoda, kakor je sedanji, ki je postal pretesen. Od letošnje Martinove nedelje naprej se bo brala vsak teden za dobrotnike novo bogoslovniške zgradbe ena sv. maša kot prošnja, da Bog poplača vsak dar z nebeškim in zemskim blagoslovom. Uganha ¥ §1. ntehon. Že nekaj let si belijo znanstveniki glave z majhno ter neznatno cerkvico St. Michan v revnem delu irsko ozemlje presneto slabo. Italijanski generali prikrivajo svoje neuspehe z izgovorom, da se morajo boriti čete z nedostopnimi krajevnimi težkočami in morajo zasedene kraje utrjevati. Leta 18G8 so imeli Angleži z Abesinci krvav obračun in so prodrl' s 15.000 moži v dveh mesecih 700 km daleč. Italijani niso zadeli doslej nikjer na kak večji ter resen odpor. Vojna že traja nad 1 mesec in italijanske čete so komaj 100 km daleč v Abesiniji. Treba še to pomislit', da razpolaga danes Italija napram Abesiniji z najbolj modernimi tehničnimi pripomočki, o kakoršnih se Angležem 1. 18G8 niti sanjalo n'! Krvav nočni bo] za Makale. Vojno poročilo iz Addis Abebe pravi, da je pričlo za posest postojanke Makale 5. nov zvečer do srditih bojev. Italijanska čete — il >mačini Askari so nenadoma navalili na mesto in so ga deloma zasedli. Kakor hitro pa se je znočilo, so se spustili Abesinc kljub nalivom z Italijani v srdit boj mož do moža z nožem. Takega krvavega napada italijan- ske čete niso vzdržale in Abesinci so se zopet polastili mesta. Dvojno maščevanje Abesincev. V vzhodnem delu puščave Danakil so obkolili Abesinci viš no, na kateri se je nahajal italijanski oddelek. Z oblego so abesinski vojaki prisilili Italijane, da so morali vsled pomanjkanja hrane in streliva s hrba. Ko je bil vsled žeje in lakote izčrpani oddelek v dolini, so poklali vojake Abesinci in le nekaterim je uspelo, da so se rešili iz splošne morija v italijansko Er trejo. •»" Pogostokrat smo že omenjali abesinskega glavarja Gukšo, ki se je predal Italijanom. Na glavo izdajnika so razpisali Abesinci visoko vsoto in po najnovejših poročilih so se že grozno maščevali nad celim rodom predaj-nika Gukše. Močan abesinski oddelek je vdrl v noči v mesto Makale. Odgnali so seboj 4000 jetnikov, starčkov, žen in otrok rodu poglavarja Gukše. Na planoti v okolici omenjenega mesta so pomorili vse ujete, kakor jim to velevajo maščevalni zakoni njihovih rodov. Makale v italijanskih rokah. Princezinja Asori poveljn*ca prostovoljcev. Dne 8. nov. so pričakovali Italijani vsak čas, da bodo njih čete na severu stalno zavzele Makale, katerega je obstreljevalo italijansko topništvo. Abesinci, k; so še bivali v mestu, so se morali umakniti bombardiranju. Po poročilih iz Rima so zasedli Italijani 8. nov dopoldne Makale. Abesinci 60 se umaknili v gore južno od Makale, kjer se zbirajo za pro-t is u nek. Abesinskim prostovoljcem, ki so vznemirjali po okolici mesta Makale italijanska čete, poveljuje princezinja Asori. Omenjena junakinja je prisegla, da ne bo poprej nehala, dokler bo še kak Italijan v deželi. Italijansko prodiranja na'Ozemlju Mussa Alk Vcjne priprave na jugu v Somaliji. Močni a°karski oddelki domačinov so otvo-rili s pomočjo bombnih letal italijansko ofenzivo na vzhodni fronti. Cele km daleč eo prodrli v dolino Aussa na zapadu, ne da bi bili zadeli na kak odpor. Pred Italijani sa razprostira od Abesincev prostovoljno zapuščena puščava. Za 7. nov. započeto ofenzivo na vzhodni fronti so ¡«vršili Italijani odpočetka vojna znatna tehnična dela. Zgradili eo iz Assabe v smeri proti Mussa Ali ceste za prevoz streliva, prehrane in bencina. Na Mussa Ali so polna skladišča, iz katerih dobivajo preskrbo prodirajoče čete. Nad pokrajino Ogaden na jugu so ugotovili italijansk letalci severnovzhodno od Ual-Ual pri Sassabenehu obsežna utrjevalna dela. Tukaj hočejo Abesinci zaustaviti italijansko prodiranje na somalijski fronti. Letalci so videli tamkaj abesinske gardne čete, ki tvorijo cvet abesinske vojske. Italija je dosegla pri prodiranju proti severo-zapadu pokrajino, iz katere bo lahko ovirala zvezo Abesinije s francosko in angleško Somalijo. Angleži zalagajo Abesince z vojnimi potrebščinami v glavnem iz angleške Somalije. Grozeči boji pri Sassabenehu bodo odločujočega pomena za nadaljevanje vojne. Rim je prejel 8. nov iz južnega bojišča vest, da so zavzeli Italijani Gorahejo in jim je s tem odprta pot proti najvažnejši abesnski postojanki na južni fronti v mesto Harar. Zadnje poročilo z bojišč,. Velik uspeh na južnem bojišču so dosegla italijanske čete generala Graziani-ja, ki so za^ vzele Sasabanah in prodirajo proti Džidžigu, ki obvlada kot prometna točka cesto iz Addis Abebe v Berbero, glavno mesto angleške Somalije. Po padcu Sassabanaha so Italijani gospodarji v pokrajini Ogaden na jugu. Po zavzetju Makale na severu so Italijani ustavili nadaljnje prodiranje radi blata in deževja. Vrhovni italijanski poveljnik general de Bono obišče Makalo. Ob tej priliki bodo izjavili poglavarji zasedenega ozemlja na svečan način pokorščino Italiji. Psslcdsiie mil Iz domače politike. Redno zasedanje skupščine in senata je bilo otvorjeno z ukazom kraljevih namestnikov dne 11.. novembra. Volitev stalnih parlamen-tarnh odborov bo danes dne 13. novembra, ab 4. uri popoldne. Shodi JRZ v okraju Maribor in Ljutomer, Prihodnjo nedeljo dne 17. novembra se vršita shoda JRZ: po rani sv. maši v Št. Ilju v Slov. goricah v Slovenskem domu, po pozni sv. maši ob pol enajstih pa pri Spodnji Sv. Kungoti pri cerkvi. Govorita: Franjo Žebot jn dr. Alojz j Juvan iz Maribora in sicer prvi o političnem položaju in strankini organizaciji, dr. Juvan pa o zaščiti kmeta in gospodarskem položaju. — V nedeljo dne 24. t. m po rani službi božji se vrši enak shod pri Sv. Juriju ob Ščavnci. Govori Franjo Zebot iz Maribora. Povabljeni tudi sosedje! V drugih državah. Tajne spletke med Italijo in Nemi i jo. Anglija in Francija se ne moreta prav sporazumeti glede izvajanja sankcij napram Italiji. Ta nesporazum hoče Italija iizrabiti v svoje dobro in je pričela tajne spletke z Nemčijo. V Monakovem se je vršil v minulem tednu velik zbor narodno-socijalistične stranke. V Monakovo se je pripeljal tudi zastopnik Italijanov v Ženevi baron Aloisi, kjer je ime. eestanek z namestn kom Hitlerja, z enim nemškim ministrom in z drugimi odločujočimi osebnostmi. Po Aloisiju je sporočil Mus solini Nemčiji pogoje za sklenitev vojaške zveze med Nemci in Italijani za slučaj, da bi došlo v Evropi radi vojne v Abesiniji do zapletljajev. Mussolini bi žrtvoval tudi Avstrijo, ako bi se Nemčija postavila v sedaj-nem položaju na stran Italije in bi podprla njene težnje 'in zahteve. Hitlerjevi zastopniki eo vzeli Muesolinijeve predloge na znanje in ee bo vršil prihodnji teden tozadevni sestanek nekje v Gornji Italiji. Kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Wang-Čingvej je postal smrtaa žrtev at«w*ata. Nova nemškn križnrka »Niirnbero«. Domače novice. Illlllllllllllllllllllllllllllim Slomšekova proslava 2S. novembra. Marib. društva pripravljajo za rojstni dan Slomšeka dne 26. novembra veliko proslavo, ki bo obenem otvoritvena prireditev Cirilmetodovega jubilejnega leta. Že sedaj opozarjamo Mariborčane in tudi bližnje sosede na to prireditev! Oskrbite si pravočasno vstopnice v knjigarni Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti 6. '!lllllll!!!llllll!!!llill!!!'!l!!l!!!i!!!i!m Žalna sv. msša. Udruženje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, prosi in vabi p. n. občinstvo iai celokupno javnost, zlasti vee vojne žrtve in člane tega Udruženje, za udeležbo pri žalni sv. maši, katera se bo darovala v pondeljek dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne v stolni cerkvi v Mariboru v spomin vseh padlih vojnih ž tev, umrlih vojakov in članov invalidskega Udruženja. Štiri žrtve prepira in pretepi. Pri nekem posestniku pri Št. Jerneju nad Muto je došlo med fanti kožuhač do prepira in pretepa, ki je zahteval štiri z noži obdelane in na raznih mestih ranjene žrtve. Nevaren zabodljaj z nožem v hrfcet je dobil ob priliki kvartanja pri nekem posestniku v Slivnici pri Mariboru 201etni Janko Krstan. Težko ranjenega so spravili v mariborsko bolnico. Divji lovci so nspadii v lovišču Račje-Pre-pole lovskega paznika Franca Kirbiša iiz Pre-pol. Napadeni je dobil šibre v nogo. Radi uboja je bil obsojen v Mariboru na 4 leta strogega zapora 50;etni Franc Jurjevič iz Kolajnšeika. Po izpustu iz jsia vlomil v puščico v cerkvi. V Lit ji eo prijeli Ernesta Ravniharja iz Stare Loke na Gorenjskem, ker je skušal vlomiti v cerkvi v nabiralnik. Po aretaciji so dognali, da je bil prijeti na povratu iz ječe v Petrinji, kjer je presedel radi tatvine pol leta. C-C3n podlerel udarcem stražnika. V Škofji Loki na Gorenjskem so pokopali dne 10. novembra 271etnega cigana Lenaria Rajnharda ki je umrl pod udarci mestnega stražnika, katerega so zaprli radi nečloveškega ravnanja. Slile služabnika božjega škofa Aafcsa Martina Slomšeka so gotove! Po originalu, ki ga je Tiskarna sv. Cirila dobila po naključju v svojo last, je dala naprav ti siike Slom- šeka v štirih barvah. Delo je izredno dobro uspelo. Ker je tudi original od umetnika, ki je slikal cerkev 6v. Alojzija v Mariboru, bo ta slika gotovo povsod v okras vsakemu stanovanju. Da se bodo mogli pa vsi naročiti na sliko, smo jih natisn li večjo množino in računali samo lastne stroške. Cena sliki je samo 10 Din. Ker je nerodno pošiljati vsako sliko posebej, prosimo, da organizirate naročilo za to sliko za vi-o župnijo, ali naj vzame v roke stvar kak trgovec. Dobijo se tudi podobice barvane po 30 Din. navadne po 10 Din za 10C komadov, razglednice navadne po 0.75 in barvale po 2 Din komad. Naročila sprejema: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ia Ptuju. Prireditve in dopisi. Laznica pri Limkušu. V vsoki starosti 84 let in 6 mssecev je dne 24. oktobra t. 1. za-tisnil po dolgotrajni 71etni bolezni svoje trudne oči posestnik in mnogoletni cerkveni ključar limbuške fare, g. Ivan Rotner. Pokojnik je bil v^e svoje življenje mož, kakršnih 1 m-buška fara ni imela. Strogo katoliškega in narodnega duha je vzgajal in vzgojil vse svoje otroke, ki delajo vsi čast ne samo naši, ampak tudi sosednji fari. Poverjeno mu čast cerkvenega ključarja je opravljal z njemu prirojeno vnemo do svoje smrti nič manj kot 35 let. Bil je vzoren gospodar, skrbeč za blagor svojega posestva 'n hiše, a tudi bistriške občine, kateri je tudi nekaj čaisa županova!, bil pa ji je vseskozi njen občinski svetovalec. Dne 20. oktobra smo ga ob ogromni udeležbi spremili na njegovi zadnji poti na lim-buško pokopališče. Ob odprtem grobu se je v iprisrčn h besedah poslovil od pokojnika g. Andrej B"ačič, naštevajoč njegovo skrb in vrline za limbuško cerkev, njegovo vzorno krščansko življenje ter neizmerno ljubezen ne samo do svojih otrok, ampak do vsakogar, katerega je le poznal. Možu, ki je- veliko trpel v svoji dolgotrajni bolezni, katero je voljno prenaša!, naj bo za vse, kar je v prid cerkvi in ljudem dobrega storil, nebeški Oče obilen plačnik! Naj počiva v miru in večna luč naj mu sveti! Cirkovca na Dravskem pcl.u. Vsled izvan-rednega uspeha se ponov' v nedeljo dne 17. novembra krasna pravljica »Volkašin« ob znižani vstopnini. Pridite, vabijo gasilci. Sv. Vid nad Valdekcm. Huda nesreča. Tukaj je vozi les dne 31. oktobra Alojz Vivod, po domači Smo"; k i Lojz, na Dolič. V gozdu nad razvalinami Valdeka so ga našli mrt- Vega. Konj je ležal na njem. Najbrž je konj padel na njega. Konj je ostal nepoškodovan. Šele Zupančevi hlapci so vzdignili konja, a Lojzek je bil žalibog že mrtev. Bil je to največji in najmočnejši fant v fari. Stariirg pri Slovenjgradcu. Bog se usmili, poleg adventistov, ki jih je že precej tukaj okoli, smo dobili zdaj še v Vrheh novo vero, velike humoriste (šaljivce). Ti so namreč čisto zaobrnili Gospodov nauk: »Ne skrbite (preveč), kaj boste jedli, s čim se boste oblačili« v ravno nasprotni nauk: »Pridno skrbite, kaj boste jedli (pozimi), s čim se boste oblačili.« Zvesti temu novemu nauku res kaj marno skrbijo za zimo. Pa so se oskrbeli v Repa.sovcm mlinu 50 kg koruze, v Bukovni-kovem mlinu 40 kg moke. Pri Vohnetu pa so si izposodili od očeta — le da brez očetovega ' dovoljenja — novo zimsko obleko in nekaj koc, zakaj ne ve se, če ne bo pritisnila še prav huda zima. Oče baje navzlic svoji do-hrotljivcsti in gostoljubnosti niso bili tega preveč veseli. P.azumemo to skrb za zimo. A ker smo dandanes v teh hribih in menda v celi Sloveniji že vsi siromaki in ne moremo tudi drugi pozimi goli okoli hoditi in jesti tudi moramo včasi, prosimo te skrbne ljudi, naj bi bilo sedaj tega dovolj. Pa brez zamere! Sv. Frančišek Ks. Dan 3. novembra je bil za ksaverjansko župnijo izredno pomenljiv. Že na predvečer so okrog po hribih zažareli kresovi, oznanjajoč vsej Gornji Savinjski dolini, da se vrši tukaj nekaj posebnega. Ob 20. uri se je zbrala na gričku pred župniščem domalega vsa župnija, da je lalco med pokanjem tcipičev in pritrkavanjem zvonov raz bajno razsvetljenega stolpa častitala svojemu dušnemu pastirju, vlč. g. Ivanu Vogrincu, k njegovemu GOletnemu rojstnemu dnevu. Zastopana so bila vsa društva. Gasilna četa je priredila bakljado, cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Natlačena je zapel par lepih pesmic v pozdrav, tamburaški zbor pod vodstvom g. Rečnika je zaigral več lepih komadov. Nato je učenka Slatinšek Vida s primerno deklamacijo pozdravila slavljenca ter mu v imenu šolske mladine podala v zahvalo lep šopek nageljnov. V imenu župnije je pozdravil Jamnik in mu izročil krasno in pomenljivo sliko »dobrega pastirja«, ki so jo darovali župljani v znak hvaležnosti in ljubezni. V imenu Marijine'družbe je spregovorila par lepih besed zahvale prednica Remic Marija ter mu izročila lep šopek, kot zastopnik Prosvetnega društva je pozdravil Atel-šek, za gasilsko četo predsednik Robnik in v imenu tretjerednikov Štigli-c Jožefa. Slavlje-nec se je, presenečen nad toliko ljubeznijo svojih ovčic, ginjen zahvalil za vso pozornost, povdarjajoč v svoji skrorrinosti, da naj bi veljala vsa prireditev v čast bolj stanu, v katerem se nahaja, kot pa njegovi osebi. l)a bi slavljencu poklonili tudi duhovnih dobrot, so župljani drugi dan v velikem številu med njegovo daritvijo sv. maše pristopili k sv. obhajilu in so ga darovali v ta namen. Vsi pa želimo in prosimo vsegamogočnega Boga, naj nam našega gospoda župnika ohrani čilega in zdravega še mnoga leta! Bog živi! SLUŽBE; Kci visičarja iščem na malo vinogradno posestvo zakonski par z enim odraslim otrokom. Naslov v upravi lista. 12i0 Hlapca, pridnega in poštenega, h konjem in za li išna dela sprejme takoj Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1236 ¥ Celjtl v manufakturai trgovini FrastC Dobovičmk kupite po ceni. m molina za Din li.—, 4 m belega platna Din 28—, 4 m oksforda Din 29,—, 4 m kam-i r:ka Din 20.—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 2—, 4 m poldelena za obleko Din A.—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 38.—, 4 m fianele za perilo Din 22.—, i m sukna za moške obleke Din 52.—. Flanelaste odeje od Din 20.— naprej, koutri (šivane -.deje) iz lastne tovarne od Din 75.— naprej, moške spodnje hlače od Din 10.— naprej, moške srajce od Din 15.— naprej. — Vse perilo iz lastne tovarne! — Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst, Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka Franc DobovičnikJCelie, Sx»5 Pridna kmečka služkinja gre takoj v službo k manjši družini. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 1238 Cirflova hnllčarna l¡llllllllll!l!llllliHIIIIHIUIIIIIIIIIII!llilllll¡!!lllllilill!l!H!llllllllllllll Maritsoru 25% znižana cena na vse knjige, časopise in muzikalije neiiiškcga izvora. Dr. Franz Haibach: Neue Exhorten, für Haupt- (Bürger-) und Mittelschulen, broš. Din 55.— P. Jos. Schryvers: Meine Mutter, vez. Din 35. — Dillersberger Josef: Der neue Goit, Ein biblisch-theologischer Versuch über den Epheserbrief, kart. Din 63.— J. E. Georg: Eheleben und Kindersegen, Methode Smulders. Auf Grund der Entdeckungen, von Ogino und Knaus, kart. Din 52.— Kröpfl Josef: Katechesen für die Oberstufe, I. Band: Klaube und Hoffnung, 1. Lieferung: Katechese 1 bis 25, broš. Din 60.—. Fattinger: Der Katechet erzählt, I. Band, vez. Din 100.— Fattinger: Der Katechet erzählt, II. Band, vez. Din 130.— Katholische Aktion und Seelsorge, kart. Din 30.— Pf liegler Michael: Der Religionsunterricht, I. Die Theologie der religiösen Bildung, kart. Din 96 II. Die Psychologie der Beligiö-sen Bildung, kart. Din 96.— €33 Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zueskib. Up&.dc, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la -ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne '.odo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nasiala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.009 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 50Q.0G0.009 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nja celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. Spodnještajersha ifndsha posojilnica * riaiUorn. POSESTVA: Posestvo 15 oralov, njive, travnik, sadonos-nik, gozd in gorica, se proda, četrt ure od postaje Pesnica. Naslov v uzravi lista. 1242 Malo posestvo v Slovenskih goricah iščem v najem. Najemnino plačam takoj. Nastop ob novem letu. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod št. 1234. RAZNO: Kupimo orehov, črešnjev, javorjev in hruš-kin okrogel les. Sprejmemo sposobne na-kupovalce. Slavonija furnirji nakupovalni-ca, Slav. Bistrica 180. 1239 Singer šivalni stroj za šiviljo, krojača in čevljarja, proda poceni i«n z garancijo mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska 11. 1241 Posteljne odeje od Din 78 naprej, rjuhe (kap-ne) od Din 55 naprej, zglavnki od Din 30 naprej, pernice od Din 170 naprej ter puh in perje po nizki ceni. Odeje polnimo vse z belo vato in so lastnega izdelka. A. Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna «lica 5. 1235 Od četrtka naprej se prodajo v Novi trgovini v Mariboru, Ruška cesta 4, ostanki cajga, belega platna, barhenta, flanele, lepi žamet meter 9—10 Din, otročje oblekce od 12 Din dalje, čevlje, nogavice, srajce, hlače, volneno blago od 15 Din, plavo platno, ostanki za moške oblekce. 1244 Kotle, za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4, 1218 Dober olasovir prodam za Din 800.—. Organist v Ločah. 1230 Naprodaj imam čebele s škatlami. Naslov v upravi »Slov. Gospodarja«. 1231 Vinsko trsje, sadno drevje in sadne divjake nudi trsnica in drevesnica Janez Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfek v SI. gor. 1217 Posnemalnik, skoro nov, se počen;, proda ali zamenja za živila. Naslov v upravi »Slov. Gospodarja«. 1233 Nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh bank in hranilnic PORAVNAVO KMEČKIH DOLGOV pri denarnih zavodih izvede strokovno «n najvestnejše BANČNO KOM. ZAVOD Maribor. 113 Za odg. 3 Din znamka. PIŠITE ŠE DANES! ©slanica mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobar-vni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v pa-katih, vsebujouih 10—20 metrov različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket ser. B/2« z vsebino moškega, ženskega, namiznega, posteljnega perila in rjuh, ter »Paket serija D« z izključno toplini zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na „KOS M OS" razpošiljalnčco ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. 1003 V Novi starinarni v Mariboru, Koroška c. 3: zopet poceni ostanki žameta, barhenta, caj« ga, belega platna, ostanki za moške obleke, predpasniki, otročje obleke, nogavice, čvelje, srajce, hlače vse velikosti, velika iz-i hira flanele, barhenta, blago za plašče. 1243 1 a 1 o - 0'0! Po vsej državi gre glas, da je Trgovski dom Tovarna perila in oblek Celje št. 24 zopet znižal cene vsemu jesenskemu in zimskemu blagu, za moške in ženske obleke ter vsemu drugemu manufakturnemu blagu. Prepričajte se in naročite še danes najnovejše in najmodernejše vzorce, kakor tudi veliki ilustr;rani cenik, kar prejmete brez plačno. -f OGLASI «gnMMKragEBffiHSi v „SI.gospodarju" imajo najboljši uspeh! Vsi, ki poiujeie, ne pozabite na novi vozni red! Veljaven od 7, oktobra 1835 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. Hranilnica Dravske kanovinc narlktr Centralo: naribor Podrolnica: Cclfc v Easlni novi palači na oglu nasproti pošle, pref Julnošfa- Gosposfte-Siovenshe ulice. 2 jersfca hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSA PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR Z A V A. I SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E P I 167 ¥ LJUBLJANI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! Jesen je piimerna za saditev sadnega drevja. V jeseni si izberite najlepša sadna drevesca, prvovrstna in najboljše sorte jabolk in hrušk. Dobite jih v Št. Petru pri M ar'boru pri Alojziju Knuplež. Cena: Ia 8,- Din, Ila 5.- Din. Pri večjem naročilu popust. 1227 bc^iJtsiZačAn. &aia Cag. ¡EEIHEI&HESŠOLD ^MAMB» ---—itovahne gla^^il i Eflobake, oblefte, zimske suknje, iriko p£¡11®, pl€l€il€ ¡OpiCC i t d nudi ugodno m6 ^ JAKOB LAH I^DBDBUffllfflRUffiinBIRinilBnHniffi&tllUflilHSfflUlIlUUfl Maribor, Ol. irg 2 v Mariboru priporoča naslednja dela: Zbornik »Slovenska fotografija«, vez. v platno Din 12C.— Dr. Mavrici]* Rus: Kaj moramo vedeti o zračnik napadih, broš. Din 3.— M. Presl: Strokovno-šolska politika stedija, breš. Din 100.— Naše ljekovito bilje, Din 20.— Dr. Oglar: Bavčno-scdni priročnik, vez. Din 80.— Sodobna gasilska služba, vez. Din 60.— Moja pot je varna, po spisih in življenju sv. Terezije deteta Jezusa, vez. Din 18.— Prof. Ščetine Juraj: Kcrpcrativno uredjenjo države, broš. Din 10.— Prof. Ščetine Juraj: Socialna organizacija fašizma, broš. Din 10.— Lenard Frido: Poljudna navodila za izračunanje tekočin v nepolnih sodih in valjih, vez. Din 50.— Spočijte se v naših u d o b n i h copatah! aslonj vožnje* v Ceije? Za zimo, za Miklavža in Bcžič, rabi . vsakdo raznega blaga. Zato je kot nalašč za nakup najpripravnejše Celje, ker leži v sredi Slovenije Vozni listek kupite z lastnim denarjem, povrne se Vam pa najmanj enkrat in sicer ne v gotovini, ker je to po zakonu zabranjeno, ampak v obl ki cenenega nakupa v Trgovskem dcniu Sieimecki, Celje.. Napravil sem zopet velike blagovne zakl jučke s tu- in inozemskimi tovarnarji po zelo ugodnih cenah. Blago pa lahko raz,pečam samo tedaj, če dobim odjemalce iz cele dravske banovine. Zato sem nastavil cene tako nizko, da se že izplača vožnja z Trbovelj, Velenja, Poljčan in vseh bližnjih postaj pri nakupu najmanj 30 do 100 Din; iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Dravograda in vseh bližnjih postaj prot' Celju pa pri nakupu 100 do 300 Din. Pti nakupu se opozarja na sukno in kamgarn za moške suknje in obleke ter na čisto vo'neno za dam?ke p'ašče, kostume in obleke. Nadalje dobite po izredno nizkih cenah in v velikanski izbiri razno pletenino, čevlje, perilo m konfekcijo a lastne tovarne, odeje, platno, svilo, vso manufakturo, steklo, porcelan in tisoč drugih predmetov, potrebnih vsaki dobri gospodinji. — Poin-Ske tarife vržnje v III, razretfu v Celje: Ljubljana Din 27.-, Zalo % 24.-, Laze 22.50, Jevnica 21.-, Kresnice 19.50, Litija 18.-. Sava 15.-. Zagorje 13.-, Trbovlje 11.50, Zidani most 6.50, Rimske Toplice 5.50, Laško 3.-. — Dravograd 25.50, Št. Janž 24.-, Slovenjgradec 22.50, Turiška vas 21.-, Dovže 19 50 Mislinje 18.-. Gornji Dolič 16.50, Paka 13.50. Selo 12.50, Velenje 11.50, Šoštanj 10 50, Paska vas 8.50, Šmartno ob P. 7.50, Polzela 5.50, Št Peter 4.50, Žalec 3 -, Petrovče 2.50. — Maribor 21-, Hoče 18.-, Race 16.50, Pragersko 15 -, SI. Bistrica 13, Pcljčane 10 50, Slad gora 8.50. Ponikva 6, Grobelno 4.50, Sv. Jurij 3.50, Štore 1.50. Jamčim ža solidno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk, jt fiirmccliL Ce Je. J Kdor v »Slovenskem gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin IlrovaMu v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru, <-> Izdajatelj: Tiskarna 3V. Cirila, predstavnik. Franc Ilrastelj v Mariboru.