Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane kajige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse admi-■jstrativoe stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V LJubljani, 22. decembra 1927. ftev.23. letnik unnu <šo«. 1.1927/28.).
UCIEJSW TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozern. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Ustava:
Čl. 11. Stanovanje je nedo» takljivo. Oblastvo ne sme ukre» niti nobenega raziskovanja, ne pregledovanja v stamovanju dr» žavljanovem, razen v primerih, ki jih je določil zakon, in na način, ki ga je predpisal zakon.
Pred preiskavo mora oblast» vo onemu, čigar stanovanje se raziskuje, vročiti pismen odlok preiskovalnega oblastva, na ka» terega podstavi naj se vrši raz» iskava. — Preiskava se vrši vedno vpričo dveh državljanov.
Takoj po izvršeni raziskavi mora oblastvo onemu, čigar stano» vanje se je raziskalo, vročiti po» trdilo o izidu raziskave in podpi» san seznamek stvari, odvzetih za» radi nadaljne preiskave.
Oblastveni organi, ki so se prekršili zoper te odredbe, se ka» znujejo za nezakonito kršenje hišne pravice.
Čl. 17. Nekršljiva je tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih poročil, razen ob kazenski pre» iskavi, mobilizaciji ali vojni.
Vsi oni, ki prekršijo tajnost pisem, telegrafskih ali telefonskih povzročil, se kaznujejo po zakonu.
V	srezu Prevalje se vrše stvari, ki niso zdrave. Proti učiteljstvu pošilja oblast orož» nike.
Dne 13. t. m. je orožništvo žandarske stanice na Remšniku izvedlo pri šolskem upravitelju na Kapli hišno preiskavo. Po» veljujoči komandir je to storil, ne da bi po» kazal1 odlok oblasti, ki je preiskavo odredila. Tudi ni povedal, česa je upravitelj osum» Ijen, da je preiskava potrebna. Pač pa je ponosno povdarjal — po poročilu, ki smo ga prejeli — da je on narednik»komandir in da lahko vsak čas naredi preiskavo.
Tako se je izvršila preiskava v nasprot» ju s čl. 11. ustave ter proti določbam za» kona. Premctali so privatno stanovanje in eden orožnikov je v nasprotju s čl. 17. usta» ve čital privatna pisma.
Preiskava se je pričela tik pred pričet» kom šole, tako da je šolarska deca vedela za kaj gre. S tem je učiteljski stan na ugle» du težko prizadet, ker si ljudstvo tolmači preiskavo po svoje.
Vse zgoraj navedeno je jasen dokaz, kake metode se uvajajo proti učiteljstvu Orožništvo na ta način popolnoma samo» voljno gazi zakone in moralno onemogoča učiteljstvo na najkočljivejših točkah Slo» venije.
Rezultat vsega premetavanja je bil ta, da so odnesli neko popolnoma nedolžno pismo tovariša, ki je prvič pisal upravitelju in ki v ničemer ne obremenjuje upravitelja.
V	zaščito članstva je poverjeništvo sto» rilo najenergičnejše korake, da obvaruje svoje članstvo pred samovoljo žandarjev in da ohrani učiteljstvu med slovenskim ljud» stvom vsaj oni ugled, ki si ga je le s težavo pridobilo.
Kadar se uprava prične posluževati proti učiteljstvu orožništva, znači, da so ji
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.)
Pomlad v marcu: Toplina; kdaj vzhaja solnce; kdaj zahaja; kje solnce vzhaja; kje zahaja; kako dolga je opoldne senca palice; kako dolg je dan; kako dolga je noč.
Sadno drevje: Lišaj na drevju; s čim ga stržejo; s čim namažejo deblo; okrogli popki; kaj bo neki zraslo iz okrog» lih popkov, iz špičastih popkov; mladike; mladike raznih sadnih vrst so si različne po barvi; iz gozda prinašajo divjake in jih sa» dijo; kako sadijo; kdaj jih bodo cepili; ka= ko cepijo divjake, ki so jih vsadili že prejš» nja leta; katera drevesa precepi jo; sadijo tudi mlada drevesca; kako visoko je deblo; vodilna veja in stranske veje; kako sadijo; jama, kol, gnoj; kako obrežejo korenine in veje; kako široko krono ima stara jablana; stara hruška, stara češplja; kako visoka deb» la imajo razna drevesa; kako oddaljeno je drevo od drevesa; kako na daleč bi morali vsaditi mlada drevesa; kdo ima vsajeno Jepo v vrsti; kako daleč je vsadil drevesce
ali odpovedala vsa druga sredstva, ki so ji na razpolago proti učiteljstvu kot proti in» teligentnemu stanu, ali je pa njena avtori» teta popolnoma na tleh in se lahko poslu»
žuje le še sile.---Nekaj ni zdravega!
Zlo je tu, zlo, ki je ugotovljeno in treba je iskati le sredstev in potov, da to zlo odpra» vimo.
Že zadnjič smo pisali, da se uvajajo v prevaljskem okraju makedonske razmere.
Operiranje z orožništvom proti učitelj» stvu postaja sistem in temu sistemu napo» vedujemo javen in brezobziren boj, ne boj poedincev, temveč boj strnjenih vrst uči» teljstva proti sistemu.
Učiteljstvo zahteva, da postopa poli» tična uprava jasno in zakonito in učitelj» stvo ji bo jasno odgovarjalo. Če je učitelj» stvo nastavljeno med ljudstvom zato, da ga vzgaja samega m njega deco v ljubezni do domovine, naj oblasti ne dopuste tega, da bodo žandarji nezakonitim potom postav» ljali učiteljstvo s postopanjem proti njemu na nivo, kakor se postopa proti tatovom in morilcem.
V nedieljo, dne 18. dec. t. I. je bil sestanek predsedstva in poverjeništev UJU na Brodu. Sestanka so se udeležili predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič, tajnik Jovo Milijevič in zastopniki poverjeništev Beograd, Ljubljana in Zagreb. Zaradi žametov in vremenskih neprilik se nista mogla udeležiti seje zastopnika poverjeništva Split in Sarajevo. Ker se pov. Andrej Skulj zartaidi smrti v rodovind ni mogel udeležiti seje, sta zastopala ljubljansko poverjeništvo urednik Ivan Dimnik in strok, tajnik Josip Kobal.
Navzoče so gostoljubno sprejeli predsednik sreskega učit. društva Josip Pezelj iz Šušnjev-cev p. Garčin, sreski šolski nadzornik na Brodu Božo Šarenič. šolski upravitelj z Broda Milan Mandič, tajnik sres. učit. dr. Luka Miletlč iz Brodskega Brda, blagaijničairka sres. dr. gdč. Šandova iz Broda in str. učit. tov. Ziba z Broda.
Tov. Mandič je, ker se je seja vršila v šolski zbornici, zabeležil dogodek s podpisi navzočih v spominsko knjigo šole. Predsednik sreskega društva tov. Pezelj je navzoče pozdravil po tamo-šnjih slavonskih gostoljubnih običajih, nadzornik je pred pričetkom želel obilo uspeha delu, v blagor učiteljstva cele države.
Sejo je otvoril predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič, ki je prešel takoj k prvi točki, t. j. poročilo o položaju in delovanju poedinih poverjeništev.
POLOŽAJ IN DOGODKI V ZAGREBŠKEM POVERJENIŠTVU.
Poverjenik UJU az Zagreba tov. Josip Skavič je poročal sledeče:
Pogreška zagrebškega poverjeništva je bila, da je prenehalo izdajati svoje glasilo »Jedinstvo«. Zato bo z novem letom pričelo poverjeništvo zopet izdajati svoj list. To je važno posebno sedaj, ko se dela na sporazumu vsega hrvatskega učiteljstva. Obe frakciji izven UJU izdajata svoj list in sicer »Hrvatski Učitelj« in »Hrvatski Učiteljski Dom«.
od drevesca; iz korenin in debel starih dre» ves rastejo divji poganjki; kaj so obrezali; vejni obročki ob deblu; kje obrežejo vejo; rez ob obročkih, preveč v deblo, preveč v vejo; kje se rana najprej zaceli; lub pri de» belem deblu razpoka; kaj se pretaka pod lubom; kaj obudi sok; lesni obročki pri pre» rezanem deblu; kje se dela nov obroček, pom lubom ali sredi lesa; les raste, lub pa ne; lub se prereže; kaj teče iz narezane češnje ali češple; katera orodja rabimo pri cepljenju in obrezovanju; katera drevesa so posekali; razlika med zanemarjenim in urejenim sadnim vrtom.
Brstenje: Katera sadna drevesa so začela najprej brsteti, zeleneti in cvesti; ne» kateri cepiči na cepljenem divjaku brstijo, drugi se sušijo; mladike, ki smo jih narezali in spravili v klet, brstijo; odkod dobijo listi snov; zakaj se listi in mladike potem po» sušijo.
Kal j en je ipeškov: Peški, ki smo jih vsadili v jeseni, kalijo; peški, ki smo jih vsadili spomladi, ne kalijo; peskov, ki smo jih vsadili v jeseni, ni več; kdo jih je uničil; v zabojčku so skalili peški, ki smo jih spo» mladi vzeli iz sadu in še sveže in mokre vsadili; ali so skalili peški, ki smo jih čez zimo spravili v tak kraj, da so premrznili; koliko kalic ima peska.
KaUjenje fižol! a in koruze: Fižol in koruzno seme v vati, ki se moči v steklenici vode; po koliko kaličnih listov
Zato stavimo javno vprašanje:
1.	Gospodu ministru notranjih del! Ali Vam je znano g.'minister, da gazi žan» darmerija temeljne 'zakone pri postopanju proti učiteljstvu in kaj nameravate ukreniti v varstvo ustave in zakonitega postopanja, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali?
2.	Gospodu ministru prosvete! Kaj na* meravate ukreniti gospod minister, da se ne bo tako kruto ■ žalil ugled učiteljskega stanu in da se odpravi sistem zasledovanja in nadziranja učiteljstva potom žandarmerije, ki je poniževalen za ves stan?
3.	Gospodu velikemu županu maribor» ske oblasti! Ali se vrši zasledovanje učitelj» stva potom žandarmerije z Vašo vednostjo?
4.	Gospodu sreskemu poglavarju v Pre» valjah! Ali postopa žandarmerija po Vašem nalogu?
Iz ozira do varstva ustavnega in zako» nitega postopanja stavimo javna vprašanja, ker za nas zadeva še ni končana.
Tudi opozarjamo gg. narodne poslance na žandarmerijski sistem, ki je zavladal na severni meji Slovenije, ker ni v čast naše države in ne Slovenije.
Od Zaloge šolskih knjig je dobilo poverjeništvo UJU v Zagrebu 300.000 Din. Poverjeništvo nima svojih poslovnih prostorov, ker je Učit. Dom priznan S. H. U. D. zaradi tega je poverjeništvo kupilo zemljišče in postavi za poverjeništvo malo zgradbo za 500.000 Din. V zgradbi bodo poslovni prostori poverjeništva in dijaški konvikt za 20 do 30 srednješolskih dijakov, s čemer bodo kriti tekoči stroški.
Najaktualnejše je pač vprašanje sporazuma hrvatskega učiteljstva in združitev v enotno organizacijo. Povdarja, da ni čul jasnega mišljenja od nasprotne strani Izven UJU >ie več grup. Najjačja je ona, ki zahteva; da se osnuje Zveza Savezov za celo državo in driigo vse likvidira. Osnujejo naj se Savezi po plemenih. Popolnoma opredeljenega stališča pa ni, a najjačji del je tega mišljenja. Nagon k zbližanju se vedno povečava. V zadnjem času je nastal mal zastoj, ker je oblast SHUD pripoznalia imovino. S tem so postali nekateri samozavestnejši in manj dovzetni za skupnost. V seji Glavnega odbora naj se razpravlja tudi o tem vprašanju. Vsi člani UJU naj povedo svoje mišljenje. Vprašanje je treba rešiti tako, da bosta obe strani zadovoljni: da ne bo poražencev ali zmagovalcev. Citira Supila, da je treba imeti vedno enotno državo v vidiku. Tako naj se rešuje tudi naš stanovski problem. To prepričanje je treba vzbuditi, drugo pride samo posebi. Ni malo ne obžaluje ne enega koraka, ki se je storil v pogledu k zbližanju. Krivda, da ni prišlo že do realizacije je pri onih, ki se še niso mogli uživeti v nove zahteve, ki jih stavi novi položaj na učiteljstvo. Pričakuje, da bo pomagal na zbližanju hrvatskega učiteljstva Izvršni odbor, »Narodna Prosveta«, ostala poverjeništva in njhovi listi.
Stanovske zahteve, ki bi jih imel iznesti in o katerih so razpravljali na seji ožjega sosveta sp:
Kako naj se pospeši vprašanje šolskega zakona. Čujemo, da je zakon oddan skupščini, kar se pa z druge strani ne potrjuje. Nujnost ureditve šolskega zakona je v tem, da prestanejo provi-
ima fižol ali koruzno seme; odkod dobivajo kalice snovi; kam raste koreninica, kam li» stiči; prva koreninica in prvi kalični listi; ali vzklije seme brez vode; kaj se godi s semenom, ko klije; ko je seme izčrpano; ali vzklije vsako seme; česa nima tako se» me, če ga prerežemo; seme ima kalček in hrano; seme brez kalčka je nekaljivo; seme ne vzklije v suhi, ampak v mokri zemlji; česa ni v suhi zemlji; kaj je v mokri zemlji; kaljivost, vlaga, toplota.
H ras na iz z e milje: Rastlinica je izčrpala snovi iz semena, vendar še raste; odkod dobiva hrano; kaj se zgodi z rastli» nico, ki smo ji potrgali liste; kaj se zgodi z drevescem, ki mu sproti trgamo liste.
Pfolta kn j e n CJi: Kaj se je zgodilo z ribezljevimi, vrbovimi ali kutinovimi mla» dikami, ki smo jih vtaknili v zemljo; iz ka» terih delov so zrastle koreninice; iz olean» drove vejice, ki smo jo vtaknili v kozarec vode, tudi poženejo koreninice; iz ribez» ljeve mladike zrasejo veje, iz oleandrove pa ne; odkod dobivajo ribezljeve mladike hra» no; ali je v' vodi dovolj hrane; ali poženejo korenine tudi iz jabolčnih in hruškovih mladik.
Tel o h: Koliko ima prašnikov pesti» cev, cvetnih listov.
Z vonček: Čebulica ,in koreninice; koliko ima cvetnih listov, prašnikov in pe» stičev.
zoriji. S tem trpi pouk. Provizoriji nimajo one sile kakor zakon in se smatrajo od oblasti vedno le kot provizoriji ter se zaradi tega ne izvajajo.
Disciplinsko sodišče naj zaradi lažjega in hitrejšega reševanja ostane za učitelje posebe. Vse prilike učiteljev se zelo razlikujejo od drugih drž. uradnikov. Učiteljev je tudi zelo mnogo, da bi lahko pričakovali hitrejšega postopka pri skupnem sodišču. Učiteljstvo osnovnih šol naj ima glavno besedo pri tem, da si samo urejeju tudi disciplinske zadeve.
Predsednik UJU tov. Petrovič izvaja na poročilo zagrebškega poverjenika, da se zelo raduje poročila o zopetnem izdajanju svojega glasila pri zagrebškem poverjeništvu, Osobito ga to zelo veseli z ozirom na vprašanje sporazuma. Ako nima poverjeništvo sredstev, bi centrala tudi materi-jalno bila pripravljena podpreti to akcijo s članarino, ki io pobira poverjeništvo s tem, da jo pozneje vplača, oziroma _ vrne. Zidanje doma se mu zdi nujno potrebno, ker je treba ustvariti neko žarišče za delo. Učiteljstvo je treba dvigniti iz kavarn En ga zbrati za duševno delo in duševno hrano v učiteljskem domu. Zbližanje je zastalo zaradi sebičnosti nekaterih vodilnih tovarišev. Mi ne maramo, da likvidira UJU na ljubo par stotin ljudi.
POROČILO O DELOVANJU POVERJENIŠTVA UJU LJUBLJANA
v tekočem poslovnem letu:
Poročilo je podal tov. Ivan Dimnik, ki je izvajal:
Pokrajinsko skupščino je imelo poverjeništvo v Kranju, dne 5., 6. m 7. julija 1927. Na temelju deklaracije je šla skupščina na delo za izvedbo programa po novih smernicah stanovske politike.
Predvsem se je vzelo kot cilj reorganizacije za tekoče leto reformo sreskih društev v tem pravcu. da se reformirajo po točno določenem programu zborovanja, da se društva porazdele v samoizobraževalne krožke, ki goje po točno opredeljenem programu izobrazbo učiteljstva, da se reformira ves tisk organizacije v tem smislu, da se intenzivno prične pečati organizacija z reformo šole, to .posebno z ozirom na delovno šolo, na kmetijsko nadaljevalno šolstvo, z ozirom na gospodinjsko šolstvo in tečaje ter, da se izvede tudi gospodarska reforma organizacije.
Kot prvi odziv je sledil pokrajinski skupščini izobraževalni tečaj v Ljubljani, kateri je trajal od 25. do 30. avgusta 1927 in ga je obiskovalo povprečno dnevno 175 učiteljev in učiteljic. Tečaj je obravnaval predvsem teme o organizaciji učiteljske samoizobrazbe, o etični vzgoji, o kmetski delovni šoli. o izvenšolskem delu učiteljic, pripravi za to delo in metodi tega dela, o gospodinjskih tečajih in o reformi šole, t. j. o delovni šoli in o delovanju učiteljstva na tem polju.
V zmislu tega programa in ugotovljenih stališč in smernic je šlo poverjeništvo na podrobno delo.
Reorganiziralo je centralno delo pri poverjeništvu in tudi delo po društvih. Za vsa področja dela je osnovalo odseke, ki imajo deloma posvetovalno, deloma pa tudi izvršilno in samostojno nalogo.
Odseki so sledeči: Osrednji izobraževalni odsek, odsek za nadaljevalno šolstvo in mladinsko vzgojo, odsek za izven šolsko delo, odsek Mladinske Matice, odsek za kontraktualce, šolsko upravni odsek in gospodarski svet.
Z odseki si je poverjeništvo ustanovilo aparat, da mu bo mogoče intenzivneje sistematično delovati in okrepiti svoje delo s pritegnitvijo novih delovnih sil. S tem je agilnim članom dana možnost, da se lahko uveljavljajo pozitivno v organizaciji in dobe potom svojega dela vpliv na smer organizacije.
Važnejše delo odsekov je bilo dosedaj sledeče: Izobraževalni odsek je izvedel domala organizacijo krožkov po društvih. Izdal je prvo brošuro »O liberalizmu« v smislu svojega programa v 2000 izvodih po Din 3. Odsek za nadaljevalo šolstvo je priredil dve anketi za nadalje-
T robe n't i ca: Korenika in koreni» nice; čaša; ali so cvetni listi vsak zase ali so zraščeni; koliko zobov ima čaša; koliko krp ima cvet; koliko prašnikov in pestičev ima trobentica.
Hrana v gomoljih, korenih in zemlji: Vsadili smo repo peso, kore» nje, krompir, georgine, zelje; odkod dobiva rastlina hrano od izačetka; iz vsajenih sa» dežev zrastejo korenine; ti sadeži kalijo v kleti; ko so snovi izčrpane, ne raste več; kako je v zemlji; odkod dobi rastlina hra» no, ko so v sadežu snovi izčrpane; korenine srkajo hrano iz zemlje.
Sok in hrana: V oleandrovi vejici je sok pod lubom; sok je sladak, v njem je sladkor; oleandrovo vejico smo vtaknili v pobarvano vodo; kje zapazimo barvano vodo, če smo vejico prerezali; hrana se dvi» guje po sredi vejice.
Gozd spomladi: Katera gozdna drevesa najprej zelenijo; kakšni so listi; cvetlice v gozdu; korenike, čebulice, kores nine; barva cvetnih listov; število cvetnih listov, prašnikov in pestičev; katere živali* ce letajo po cvetih; katere živalice najdemo v cvetih; kaj iščejo v cvetih; kaj na dnu cveta; vonj in okus posameznih rastlin; kako poznamo posamezne rastline po vo« nju in okusu; zdravilne in strupene rast» line; po gozdu moramo previdno stopati; izvin kosti.
Sestanek predsedstva in poverjenikov UJU
v Brodu.
Položaj UJU v državi. — Potek sporazuma med hrvatskim učiteljstvom. — Iznešene zahteve slovenskega učiteljstva. — Delo poverjeništva Beograd. — Razgovor o odpravi pogrešk, ki so se pokazale na skupščini v Skoplju. — Utrditev enotnega stališča v vseh aktualnih državno prosvetnih in organizačnih vprašanjih.
valno šolstvo, v Ljubljani in Mariboru, ki sta dobro uspeli. Sedaj pripravlja tretjo anketo o gospodinjskih šolah in tečajih. Odsek za izvenšolsko delo je izdal na vsa društva posebno okrožnico, ki vsebuje predvsem principijelne smernice za to delo. Sedaj zbira statistiko učiteljskega izven-šolskega dela. Odsek za Mladinsko Matico je izdelal vse priprave za ustanovitev Mladinske Matice za slovensko šolsko deco. Izdal bo vsako leto po tri knjižice za deco, to je koledarček, 1 kniigo leposlovne in eno realne vsebine v okfog 10.000 izvodih za ceno 10 Din. Odsek 7a kontraktualce hoče predvsem pomagati učiteliem kontraktua'-cem za državljanstvo in službo. Šolsko-upravni odsek je bil ustanovlien na anketi šolskih upraviteljev v Ljubljani in ie dosedaj predelal uredbo o kraievnih in oblastnih šolskih odborih. Izdelal ie svoje predloge, ki jih bo poverieništvo skušalo udeistviti pri izpremembah uredbe in v šolskem zakonu. Enako, kakor v Ljubljani, skliče poverjeništvo 7. januarja 1928 anketo šolskih upraviteljev v Mariboru, kjer se ustanovi enak odsek, ki bo redno razpravljal o šolskoupravtiih zadevah v mariborski oblasti in bo tvoril stik z mariborsko prosvetno upravo in oblastnim šolskim odborom.
Gosnodarski svet je dal pobudo za reorganizacijo Učiteliske Samopomoči iz posmrtnega društva tudi v bolniško podporno društvo ter v zadevi ureditve razmerja med organizacijo in Učiteljsko tiskarno.
Delo odsekov utrjuje poverieništvo polom anket, ki iih sklicuje od prilike do prilike za oo-edina vprašanja v različnih krajih tako. da pride tudi vnanje učiteljstvo, izven centralnega obličja, do besede in veljave. Take ankete so se vršile dosedaj glede perečih šolsko-upravnih vprašani, anketa šolskih upraviteljev sklicana v Ljubljani, enaka se bo vršila v Mariboru, anketa učiteli-stva kmetijsko-nadalievalnega šolstva, ki je bila v Ljubljani in Mariboru, v kratkem pa se vrši še anketa učiteljic gospodinjskih šol in tečajev v vprašanju istih.
Sklepe anket izvedejo odseki in utrjujejo krožki po društvih.
O delu po društvih in reformi v tem pogledu bo poročal strokovni tainik tov. Kobal.
Poverieništvo je imelo v tem upravnem letu dve seji ožjega sosveta in sicer eno pred pokrajinsko skupščino, drugo »red sejo širiega sosveta v Ljubljani 2. oktobra 1927.
Enako je imelo dve seii širiega sosveta, t. j. eno dne 2. oktobra v Ljubljani in 27. novembra v Celju. Na prvi seji je razpravljal širfi sosvet o poslovanju sreskih učiteljskih društev £lede na članstvo, zborovanja, samoizobrazbo, šolsko reformo in Izvenšolsko delo. nadalje o reviziii uradniškega zakona, o Učiteljski tiskarni in glede kon-traktualnega učfrteljstvfc. Pozritivno je napravili sklepe glede poslovania društev in revizije uradniškega zakona. Na drugi seji širiega sosveta ie širii sosvet zavzel stališče -napram zadrugi Učiteljska tiskarna ter v pogledu pravil UJU.
Važnejši dogodki, ki bi jih bilo šz področja poverjeništva omeniti bi bili, da je poverieništvo imelo ostro borbo z upravo Učiteljske tiskarne, ki se je pa in je upati, da se bo definitivno razčistila glede razmerja med organizacijo in Učiteljsko tiskarno prav v kratkem. V ozki zvezi s tem se je pojavilo vprašanje združitve vsega slovenskega učiteljstva v enotni stanovski organizaciji in pristopu članov »Edinstva« v UJU, kar se bo zgodilo z likvidacijo stanovsko-politične organizacije »Edinstva«. Upati ie, da se izvrši sporazum v kratkem, če ne pride kaj posebnega vmes. Važna je tudi misel slovenskega učiteljstva. da reorganizira Učiteljsko Samopomoč sedaj, ko ie dosegla posmrtna pomoč nad 10.600 Din. tudi v bolniško podporo z zneski, ki presegajo 10.000 Din. iz katerih zneskov naj se prične zbirati bolniški fond.
Svoje zahteve in stališča pa ima slovensko
učiteljstvo v sledečih pogledih:
1.	Disciplinska uredba še ni povsem popolna in bo treba zahtevati še njene izpopolnitve v tem zmislu, da dobe enakopravnost tudi učiteljice, da se zmanjša aparat strokovnih drugov na sistem, kakor je uveden za vrhovno disciplinsko sodišče, in da se izključi publiciranje razprav v dnevnem časopisju. Izvršni odbor naj izda za prihodnje točno dva kandidata in namestnika, ki naj jih volijo člani UJU za vrhovno diisc. sodišče. Praksa je pokazala, da posebna disciplinska sodišča niso slaba uredba in dobro poslujejo.
2.	Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih je pomanjkljiva ter naj se izpopolni po predlogih, kakor jih je izdelal šolsko-upravni odsek poveri. UJU Ljubljana. Pereče je vprašanje kuriva in stanovanja, ki ni še rešeno. Zahtevamo uvedbo sreskih šolskih odborov ter volitev zastopnikov učiteljstva v vse šolske odbore.
3 V pogledu finančnega zakona za 1. 1928.-29. je poverieništvo poslalo Izvršnemu odboru točne svoje zahteve, ki naj iih skuša Izvršni odbor Izvesti.
4. Glede revizije uradniškega zakona priporočamo Izvršnemu odboru, da se nasloni na elaborat. ki ga je izdelala Zveza državnih nameščencev za Slovenijo s sodelovanjem zastopnikov poverj. UJU ter naj skuša vezati s stališčem. ki ga je zavzela komisija za revizijo činov-niškega zakona v ministrstvu prosvete. Poverieništvo Ljubljana stoji v tem pogledu na sledečem stališču:
1. Forsiranje revizije uradniškega zakona m v interesu državnega uradništva.
2 Zahtevati moramo, da se sedanje pooblastilo finančnega zakona glede revizije ne izvede, ker Je preveč ozkosrčno.
3.	Novi finančni zakon za leto 1928.-29. naj ima novo pooblastilo, ki naj bo širokogrudnejše od sedanjega, da bo omogočilo moderno revizijo uradniškega zakona in zvišanie dohodkov.
4.	Z novim finančnim zakonom naj se takoj ukinejo vse dosedanje določbe finančnega zakona, ki so okrnile dosedanja določila uradniškega zakona.
5.	Zahtevamo uvedbo uradniških zbornic, oziroma oficijelnih strokovnih svetov drž. uradništva. ki bodo dajali svoje mišljenje glede zakonov in uredb.
4.	V zadevi projekta šolskega zakona in zakona o učiteljiščih zahtevamo, da se dajo isti še pravočasno v vpogled in kritiko, da ima pred uveljavijenjem tudi širši krog učiteljstva priliko se izjaviti o obeh.
5.	Enako naj se da tudi prosvetni program, ki se izdeluje za celo državo v izjavo učiteljstvu ter javnosti sploh.
6.	Naravnost mašinelno fabriciranje učnih načrtov smatramo za kvarno šolstvu ter za neresno tretiranje tega tako važnega poglavja našega notranjega ustroja šolstva.
7. Slovensko učiteljstvo še nadalje vztraja na svoji zahtevi, da se mu ohrani osnovnošolski referent v ministrstvu prosvete iz vrst osnovnošolskega učiteljstva ter poziva Izvršni odbor, da stori vse korake, da se referent tov. Pavel Elere vrne na prejšnje mesto. To svojo zahtevo podčrtava tembolj sedaj, ko se je osnoval poseben oddelek za meščansko šolstvo v ministrstvu prosvete.
8.	V pogledu oblastnih šolskih nadzornikov /.a osnovno šolstvo stoji poverjenlštvo na stališču da morajo biti iz vrst osnovnošolskega učiteljstva, ki pozna osnovno šolstvo in njega notranji ustroj. Pozivamo Izvršni odbor, da stori vse korake, da se bodo v polni meri uvaževali tozadevni predlogi poverjeništva.
9.	Disciplinske preiskave proti predsednikom sreskih društev v zadevi referenta se nam zde neupravičene, ker disciplinsko sodišče nima kom-petence v tem pogledu. Predsedniki so postopali v zmislu društvenih pravil, ki jih je potrdila politična uprava. Edino ona ni smela poseči vsem, če so kršena ali prekoračena pravila. Kot svobodni državljani in v zmislu principa demokracije ter v zmislu društvenih pravil, imajo že po ustavi predsedniki društev pravico vlagati peticije. Službeno razmerje ne izpremeni tega stališča. Tudi dejanski stan glede lapidarnega izražanja, ki je v brzojavkah edino mogoč, ne more povzročiti službenega zasledovanja, ker se s tem omejuje državljanska svoboščina. Iz tega razloga apeliramo na Izvršni odbor, da ponovno podvzame korake za iikinitev preiskav.
10.	Izvršni odbor pozivamo, da podvzame vse korake, da bodo izplačane zapadle potnine srbskim šolskim nadzornikom. Kot državni škandal moramo označiti, da država dolguje po 10.000 l>in poedinim nadzornikom za potnine in si morajo ti izposojevati denar, da lahko nadzorujejo šole. V Sloveniji dolguje država nadzornikom do 100.000 Din za potnine in dnevnice.
11.	Odločno moramo protestirati proti žen-darmerijskemu sistemu, ki se ie uvedel nad uči-teljstvom v srezu Prevalje. Zandarji izvršujejo hišne preiskave pri učiteljih proti določbam člena 11. in 17. ustave. Zahtevamo, da Izvršni odbor o tem pouči merodajne ministre in parlamentarne kroge, da ta sistem odpravijo in osebe, ki se s takim sistemom diskvalificirajo za državno službo, kliče na odgovornost. Podrobneje bo to zadevo utemeljeval tov. Kobal.
Tajnik tov. Kobal je poročal podrobno o reformi zborovanj okrajnih učiteljskih društev ljubljanskega poverjeništva. V svojem poročilu je podal vzorec, ki se ga morajo držati društva zaradi enotnosti. Navzočim zastopnikom posameznih poverjeništev je izročil izčrpek okrožnice štev. 289. in obrazec B. Zastopniki so sledili poročilu z velikim zanimanjem ter so stavili mnoga vprašanja organizatoričnega značaja. Zastopnikom je razdelil tudi brošuro Osrednjega izobraževalnega odseka pov. UJU Ljubljana »O liberalizmu« ter je obrazložil program samoizobraževalnega dela pov UJU Ljubljana. Podrobnosti ne navajamo, ker so našemu učiteljstvu itak znane. Poverjeniki so prosili naj ljubljansko poverjeništvo tudi njim pošilja vse organizacijske okrožnice, ki jih izdaja na sreska društva.
Med poročilom tov. Dimnika se je že pri po-edinih točkah vnela živahna debata.
Poverjenik zagrebškega pov. tov. Jos. Skavič stavi z ozirom na izvajanja tov. Dimnika in Ko-bala predlog, da naj se na prih. seji glavnega odbora razpravlja o notranji reorganizaciji naše organizacije ter naj se na prihodnjo skupščino stavi referat o enotni ureditvi dela po vseh okrajnih društvih UJU.
DELO IN POLOŽAJ V BEOGRAJSKEM PO-VERJENIŠTVU.
Poverjenik beograjskega pov. UJU tov. Milan V. Popovič poroča približno sledeče: Poverjeništvo je storilo vse, da se članstvo zviša. Iz-v.estja dobi pov. šele v maju. Dosedaj je prijavljenih 4000 članov, a upa, da jih bo nad 6000, kekor dosedaj. Precej je članstvo razburila članarina, ki se je dvignila od! 10 na 15 Din. Na vsa društva je sporočilo poverjeništvo, da to ni stalna članarina, temveč le enkratni prispevek. Slabo deluje tudi odlok min. prosvete, ki je reaktiviral prosta zborovanja od enkrat mesečno na vsak drugi mesec. Učiteljstvo je v poedinih srezih zelo oddaljeno. Društva zahtevajo, da se obnovi prvotni odlok. Pomočnik g. min. prosvete ni za to. Poverjenik se izreka za enotno organizacijo društev po vzorcu slovenskega učiteljstva. Pozdravlja samoizobrazbo učiteljstva. Pri njih so pričeli na ta način, da pošiljajo učitelje v inozemstvo. Omenja nekatera nesporazumijenja med poverjeništvom in Izvršnim odborom. Kritizira 10 Din, ki jih zahteva Izvršni odbor za intervencije v osebnih zadevah. Urediti je treba delitev poslov med poverjeništvom in Izvršnim odborom. Poverjeništvo bo sklicalo sedaj sejo širjega sosveta. Ta bo razpravljal o delovanju poverjeništva in o vseh dosedanjih aktualnih vprašanjih. Diskuzija bo pokazala prave smernice. O tem bo izročena resolucija Izv. odboru in potom tega vsem poverjeništvom. Sestavljen bo tudi poseben odbor za realizacijo predlogov, ki jih pošljejo posamezna društva. Dotakne se vprašanja pravil UJU pov. Beograd, ki jih je odobrila pokrajinska skupščina, a ki jih osporava Izvršni odbor. Tudi pov. Beograd bo sklicalo anketo šolskih upraviteljev, kakor v Ljubljani. Govori nadalje o ekonomskih ustanovah poverjeništva. Predlogov nima za ta sestanek.
Poverjenik Skavič pojasnjuje, da je bil odbor za pravila v Skoplju mnenja, naj poverjeništva poslujejo do novih pravil UJU po dosedanjih odobrenih pravilih.
STALIŠČE PREDSEDSTVA UJU K POEDINIM VPRAŠANJEM.
Predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič izjavlja: Glede pravil pov. UJU Beograd konsta-tira fakt, da deluje Izv. odbor vkljub temu s poverjeništvom v Beogradu složno. Slabo je to, ker je beograjsko poverjeništvo izneslo svoja pravila tedaj, ko so se izdelovala centralna pravila. On je mišljenja, naj se pov. UJU Beograd opravlja po svojih pravilih, naj preizkusi svoja nova pravila in ko bodo izdelana in sprejeta centralna pravila, jih bo moralo izpremeniti in spraviti v soglasje z novimi centralnimi pravili.
Obžaluje, da ni iz Sarajeva in Splita zastopnikov, da bi slišali izvestje Iz Ljubljane, ki dela na vseh poljih. Ljubljansko poverjeništvo daje vzgled Ln kaže, da je organizacija na poti k konsolidaciji. Zahvaljuje se na delu ljubljanskemu poverjeništvu. Upa, da bo isti duh prešel v vsa druga poverjeništva.
Omenja kravale v Skoplju. Imamo v organizaciji ljudi, ki nimajo prave za\ esti o pozitivnem delu in pozitivni kritiki. Škandali so bili v skoplju pred učitelji, a v Beogradu pred oblastmi. Manjšina je nedostojno nastopila proti večini. I udi mali krog lahko na nedostojen način vzbuja pozornost in se lahko uveljavlja. Vprašanje nastane, aH naj se še nadalje tolcrira take člane? Bolje je par članov manj, a te dostojne, kakor med velikim številom par slabih. Zeli, da se taki slučaji ne ponove. Vsi moramo složno poprijeti v tem pogledu, posebno oni, ki so na čelu poverjeništev.
Govori se, da sklepi skopljanske skupščine niso izvršni. On pravi, da so sklepi skopljanske skupščine popolnoma pravomočno izvršeni. Glavni odbor je iznesel vse predloge pred skupščino. Skupščina jih je pravilno izročila odsekom, V odsekih so bili z večino sprejeti in na to v skupščini. Skupščina je izvršena. Ako sklepi skupščine v Skoplju niso pravomočni, potem nimamo niti budžeta.
V	UJU naj se ne postopa po partijah. Zborovanja partijskih klubov učiteljstva na skupščinah so v kvar UJU.
Po skupščini so se oglašali po listih ljudje, ki sebe radi pokažetjo. Tako tudi podpredsednik beograjskega poverjeništva. Poverjenik tov. Po-povič se ni strinjal s tem postopanjem. Napisal je popravek, s katerim se je zadovoljil Izvršni odbor. StaMvske notranje zadeve škodijo v dnevnem časopisju ugledu vseh.
Povlšek za 5 Din pri članarini velja le za enkrat. Društva beograjskega poverjeništva so poslala vsa izven treh po 15 Din. V fin. odboru sta podali oddvojeno mišljenje le poverjeništvo Ljubljana in Sarajevo. Ker je bil predlog sprejet z večino, je računati na discipliniranost, ker ne gre s tem rušiti sklepov najvišje org. instance, ki morajo biti pravomočni.
Dotiče se »oedimh iznešenih točk.
Glede disciplinske uredbe bo treba menjati mišljenje, ker je praksa pokazala druga stališče. Učiteljstvo se je prvotno izreklo za enako disciplinsko postopanje, kakor za ostalo drž. uradni-štvo, po uradniškem zakonu. Iz tega razloga je Izv. odbor napravil predstavke na ministra v tem zmislu. V stanovskih glasilih naj se utemelji sedanje stališče na podlagi prakse in pošlje tudi ' Izv. odboru. Dobra uredba je več vredna, kakor slab zakon. Z izpremenjenim stališčem bo treba prodreti tudi v finančnem zakonu.
Uredbo o krajevnih šolskih odborih in oblastih je hotel Glavni Prosvetni Svet izpremeniti tako, da bi ti odbori, izbirali učiteljsvo, kar se je posrečilo odbiti. Za uredbo se pripravljajo iz-premembe in je treba s predlogi pohiteti.
Zakon o osnovnih šolah je v izdelavi. Ponovno je Izv. odbor interveniral v tej zadevi in bo posvetil vso pažnjo. ko bo aktualno to vprašanje.
V	zaščito državljanskih pravic učiteljstva hoče podvzeti vse korake. Omenja gluhonemega učitelja v Skoplju. Tam je govoril tudi neki učitelj ter navajal svoje slučaje, ni pa se ne prej in ne pozneje obrnil na organizacijo s podrobnimi podatki, da bi zamogla intervenirati. Ponovno hoče podvzeti korake za predsednike društev. Omenja kričeč slučaj v Prevaljah in hoče poskrbeti, da o njem izve širša javnost in merodajni krogi.
Glede potnin sreskih nadzornikov pros,i celotne statistike o neizplačanih potninah in na to intervenira v prilog nadzornikom.
Izpremembe uradniškega zakona je zdelala tudi komisija v min. prosvete, v kateri so delovali tudi zastopniki učiteljstva. Ta predlog je za nas ugoden. Nikdar ni bilo učiteljstvo tako eno-dušno, kakor to pot. Sedaj izdeluje nov elaborat nova komisija v ministrstvu pravde.
S Činovničkim Savezom UJU ni v zvezi, ker je osrednji odbor na podlagi čl. 28. pravil odklonil zastopnika UJU v odbor. Na pobudo z Ljubljane smo nominirali kot svojega zastopnika Ti-homira Kostiča. Dasi je prej Savez sam vabil in pozival zastopnika v odbor, sedaj to odklanja. To je treba urediti. Prosi zastopnike iz Ljubljane, da iznesejo to zadevo pred svoj pokrajinski Savez ter skušajo razmerje urediti.
Prosvetni program za celo državo izdelujejo sedaj sekcije. Celoten elaborat bo natisnila »Narodna Prosveta«. Povdarja, da se da izvesti ta prosvetni program s šolskimi zakoni.
Prosi, da naj se poverjeništva točno drže roka glede izpremembe pravil UJU, katero vprašanje moramo enkrat že rešiti in spraviti z dnevnega reda.
Za ljubljanske predloge se bo posebno zavzel Izvršn odbor, da jih reši v zmislu želja slovenskega učiteljstva, katerega stališče je povsem upravičeno.
Omenja razne avdijence v ministrstvih ter druge korake, ki jih je podvzel Izvršni odbor, predsedstvo in urednik »Narodne Prosvete«, da zanteresirajo merodajne kroge za naše težnje ter pridobe merodajne osebe za stališče učiteljstva.
Ob koncu povdarja, da smatra kot nalogo Izvršnega odbora le delo na širši prosvetni politiki, t. j. na vprašanjih državne prosvetne politike in organizacije, vse drugo da prenese na poverjeništva.
Na to poda še skico finančnega stanja UJU glede listov in uprave do današnjega dne v Informacijo poverjeništvom in članstvu.
Poverjenik Milan Popovič nastopa proti praksi Izv. odbora, da v Izveštaju kar sam podpiše člane Glavnega odbora. Kritizira skupščino v Skoplju, ki je imela za dva dni preobširen dnevni red ter splošne razmere na tej skupščini.
Predlogi in nasveti.
Poverjenik Josip Slavič iz Zagreba stavi predlog, naj Izv. odbor stori vse korake, da pride šola gluhonemih v Zagrebu pod prosveto ter utemeljuje podrobno to zahtevo.
Nadalje stavi predlog naj izposluje Izvršni odbor podporo za šolska muzej Hrv. Ped. knjiž. zbora v Zagrebu, ki je dragocene vrednosti. Država je obljubila, da bo plačala ona najemnino, sedaj pa ta postavka ni vnešena v budžet.
Tov. Kobal je omenil dopis povterjienuštva UJU Ljubljana na Izvršni odbor glede preganjanja učiteljstva v dravograjskem okraju. Temu je dodal poročilo o hišni preiskavi pri tov. Huda-lesu. Proti nezakonitemu in protiustavnemu postopanju so se zastopniki splošno zgražali. Sklenili so podvzeti vse dopustne lin potrebne korake v odpravo škandaloznih in sramotnih razmer.
Dalje je prečital predlog, da naj se prizna draginjska doklada onemoglim staršem in nepreskrbljenim bratom in sestram, ki žive v skupnem gospodinjstvu s sinovi ozlr. brati — državnimi uradniki.
Izročil je protest dolnjelendavskega učit. društva glede nameravane odstranitve tamošajega okrajnega šol. nadzornika.
Predsednik UJU tov. Vlada Petrovič je na to zaključil sejo v prepričanju, da smo se zadiniii v temeljnih pogledih glede vprašanja državne prosvetne politike in organizacije.
Vzdramite se!
Po vsem kulturnem svetu se bije že dolgo časa prav hud boj proti alkoholizmu,
ki se ga udeležujejo v nekaterih državah zelo odlično tudi učitelji.
A pri nas? Z žalostjo in veliko skrbjo za obstoj našega naroda moram konstati= rati, da se med nami poleg par navdušenih abstinentov inteligentov ne udejstvuje ni= hče in v pretežni večini tudi ne naše uči» teljstvo, iki stoji s prekrižanimi rokami ob strani, in sicer vziic odredbi bivšega višjega šolskega sveta z dne 8. februarja 1920. Štev. 1914.
Ni čuda tedaj, da naš narod vedno bolj propada duševno in fizično, kar nam je za= lučal v obraz že leta 1915. neki Nemec Robert Miiller v svoji knjigi, pišoč med dru* gim sledeče: ».... po velikem zauživanju alkoholnih pijač degenerirani Slovenci.«
Na to hudo obsodbo so slovenski listi tedaj prav malo odgovorili in jo s teir. in» direktno potrdili.
Da med nami tudi po vojni ni nič bo» lje,. dokazuje vsakdanja kriminalistika in mali vpogled v življenje našega ljudstvi..
Tovariši(ice), vi ste del tega bednega, a mehkega naroda. Priskočite mu na po» moč, dokler jc še čas in ga rešite iz okov demonasalkohola! Vaše delo pa mora bit; sistematično, zato se ravnajte po navodilih izkušenega protialkoholnega delavca.
1.	Proučujte alkoholno vprašanje, opi* zujte tozadevne prilike v svojih šolskih ob* činah in čitajte zgodovino o protialkoholi nem gibanju.
2.	V vseh lokalnih učiteljskih knjižni cah naj bo zastopana vsa važnejša proti» alkoholna literatura slovenska in srbohr= vatska ter primerne slike za protialkoholni pouk.
3.	Zdržujte se sami in vaše družine al* koholnih tekočin, če pa tega ne zmorete, uživajte jih vsaj zelo zmerno; saj veste, da le zgledi vlečejo in da »pijanec ne sodi za učitelja«, kar je bilo povedano že nešteto« krat.
4.	Šolsko mladino poučujte in svarite pred alkoholnim strupom in odvračajte jo pred uživanjem tega strupa ob vseh možnih prilikah, predvsem seveda pri pouku šolskih predmetov. Pri računstvu opozarjajte na velikansko škodo, ki jo povzroča ta strup v gmotnem oziru.
Pred večjimi prazniki zadostuje kratek opomin in vzpodbuda k vztrajanju v ab= stinenci.
Dalj časa se naj pomudi učitelj ob sklepu šolskega leta; zakaj med počitnicam mi otrokom ni potrebna abstinenca, je mne« nje mnogih staršev, kar so mi pravili m>|i bivši učenci sami, češ, da se v tem času otroci itak ničesar ne učijo.
Posebno ostro nastopajte proti zasme= hovalcem mladih abstinentov.
5.	Iz pravkar navedenega spoznamo, kako zelo potrebno je da tudi roditelje in odrasle sploh poučujemo o alkoholizmu, kar storimo pri roditeljskih sestankih ah kakih društvenih prireditvah. Pri tej priliki opozarjam, da ne rabite v svojih govorih in tudi ne v privatnem razgovoru dosledno le izraza »alkohol«; zakaj pod tem imenom razumeva priprosti človek špirit in si misli, ker ga ne uživa sam in ne njegova družina da se ta pouk ne tiče njega in njegovih svojcev.
6.	Vodite tudi statistiko mladih abstis nentov, kakor je običajno po vseh kultur* nih državah, ki se borijo proti alkoholiz« mu; vendar ne bodite pri tem zapisovanju preširokogrudni, a tudi ne prcškrupulozni. Pazite, da vas otroci ne nalažejo!
7.	En dan v letu je odločen od šolske oblasti specijelno za protialkohoino propa* gando med učečo se mladino. Porabite t i dan za poglobitev znanja, ki so ga bili de= ležni učenci v teku šolskega leta, poseg te* ga pa še posebej za svečano zaobljubo in vstop v mladinsko organizacijo. Ta mora biti stroga, ker le tedaj je uspeh zagotovi ljen.
Organizaciji sta pa sedaj dve. namreč četa »Mladih junakov« in »Kolo Jugoslo* vanskega saveza trezvene mladeži« s sede« žem v Beogradu.
Organiziranci , jlahko nosijo poseben znak ali naj prejmejo kako podobico ter se vpišejo v posebno knjigo.
To organizacijo vodi ta dan in poslej najbolje učitelj=abstinent če je tak na šoli, sicer pa šolski upravitelj ali po njem dolo* čeni drug učitelj(ica).
8.	Nadzorniki so dolžni podpirati to akcijo s tem, da ob sklepu učne ure izpres govorijo otrokom par bodrilnih besed ter se obenem prepričajo, koliko znajo o alko* holu in če je vpisano število abstinentov točno.
9.	Po končanem šolskem letu vpošljejo šolski upravitelji svoje statistične podatke višji šolski oblasti obenem s splošnim pre= gledom protialkoholnega delovanja v šoli in izven nje. Taka poročila so bila vposlana leta 1921. in priznati moram, da sem jaz po njih prečitanju črpal mnogo poučljivega za svoje protialkohoino delo.
10.	Da utrdite mlade abstinente v trajs ni zdržnosti, vzbujajte v njih srcih stud do pijancev, opozarjajte jih na razne ne* srečne smrtne slučaje in na nesreče po« vzročene po pijancih doma in drugod.
Dalje prirejajte s svojimi mladimi ab< stinenti daljše pešizlete v poletnem času in
gojite pametne športne igre, ki krepijo mla« da telesa in ker ostanejo odrasli športniki potem večinoma abstinenti.
Da širite protialkoholno idejo tudi med odraslimi občani, prirejajte včasih protial« koholne igre, prizore, deklamacije in petje, kar naj vršijo le učenokabstinenti.
Končno priporočajte še skavtsko in ta« borniško (gozdovniško) organizacijo.
To so splošna navodila za protialkohol« no propagando ki jih z malim trudom in nekoliko dobre volje izpolnjuje lahko vsak tovariš(ica), na večrazrednicah pa učiteljski zbori skupno tem lažje.
Ker so pa prilike v tem oziru po posa« meznih šolskih občinah in okrajih cesto» krat precej različne, bo treba še kakih do« polnil, o katerih se posvetujte v lokalnih konferencah, krožkih ali pri učiteljskih zbo« rovanjih; zato vas prosim, tovariši in tova« rišice, ne zavrzite te številke našega »Učit. Tovariša«!
Za kakršnekoli nadaljnje nasvete ozi« roma pojasnila pa se obračajte na proti« alkoholni društvi »Treznost« ali »Sveto voj= sko« v Ljubljani.
Prosvetno oblast pa prosim, da v za« četku vsakega šolskega leta opozarja uči« teljstvo na naredbo bivšega višjega šolske« ga sveta z dne 8. februarja 1920. leta ob« enem z navedbo vseh v prejšnjem letu na« novo izišlih protialkoholnih knjig itd.
Marljive protlialkoholne delavceoučite« lje pa naj oblast ne samo pohvali, marveč naj jih oškoduje za njihov trud tudi s kako službeno ugodnostjo.
Primerno bi tudi bilo dajati učiteljem« abstinentom, ki so dobri govorniki, med šolskim letom dopuste, ki naj jih uporab« ljajo za protialkoholno propagando na šo« lah, kjer se učitelji v tem oziru ne udej« stvujejo zadostno, ali pa pri učiteljskih zborovanjih.
Z združenimi močmi upam, da se bo protialkoholna ideja tako vedno bolj širila in na ta način vsaj naša mladina iztrgala iz rok demona alkohola, v kar pomagaj Bog in dobra volja učiteljstva!
Rudolf Horvat st.
II
Ljubljana, Sv. Petra c.25
Priporoča lepe zračne sobe.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učllišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Splošne vesti.
NA PRAVIH POTIH.
Že pred leti, posebno pa koncem leta 1925. in začetkom leta 1926. se je del učitelja stva, ki je videl vso moralno in gmotno škodo propadanja stanovske organizacije strnil, da bi rešil stan pred katastrofo. Pri« šel je prelom 10. jan. 1926, da se stanovska (organizacija ozdravi, prišle so neizogibne posledice tega preloma.
Bil je skrajni čas, da se je to zgodilo.
Učiteljstvo je spirčo takih razmer za« čelo trezneje gledati.
Dognalo je, da bi stan sam nikdar ne zašel v take razmere, če bi sam vodil svoje zadeve, če se ne bi bil nikdar pustil izigra« vati in zavajati od vsega nezdravega, bo« lestno razvitega strankarstva, pri nas, ki je prav tako škodljivo poedincu kot narodu in državi sami. To strankarstvo se je med slo« venskim učiteljstvom tako globoko zajedlo, da smo imeli v stanu skupine, ki so se z vso mržnjo in z vsemi sredstvi medsebojno pobijale.
Škodo je trpelo učiteljstvo samo. la škoda mu je tudi odprla oči. Preiskalo je vzroke, kako je mogoče, da ga strankarstvo trže in razdvaja in je ugotovilo, da ni imelo dovolj lastnega, samostojnega kriterija niti v vprašanju svoje organizacije, niti glede vsega svojega dela v javnosti. Da je bilo tako, je lahko razumljivo. Učiteljišče nam daje komaj najbornejše osnove splošne in strokovne izobrazbe. Poleg tega se — dele«
teljstvo hoče stati na lastnih nogah, kakor stoje drugi stanovi. Naš stan ni več malo« leten kakor je bil včasi, o sebi hoče in mo* ra odločati sam. S tem noče nikakor pre« trgati zvez z javnostjo, toda veljati hoče na« pram drugim kot »pares inter pares« — enak med enakimi. V tem ni več poti nazaj
Moramo pribiti vse te stvari radi član« ka »Na krivih potih«, priobčenega v »Edin« stvu« 10. t. m., pisanega od roke — kar nam je le v zadoščenje — ki ni bila učiteljska. V navedenem članku je toliko podtikanj in insinuad j, da so v sramoto piscu. Morda je anonimni gospod to čutil, ako ni imel še drugih vzrokov, da se ni podpisal.
Na vse klevete — četudi so bile pred« ložene na višje mesto... — izjavlja Pover« jeništvo UJU — Ljubljana samo to, da je zadeva samoizobrazbe med .učiteljstvom njegova zadeva, ki jo je dolžno izvajati v smislu sklepov najvišje instance organiza« cije slovenskega učiteljstva, v smislu dele« gacije v Kranju 5., 6. in 7. julija t. 1. Pover« jeništvo je priredilo izobraževalni tečaj v Ljubljani v času od 25.—30. avgusta t. 1., določilo je zanj poročevalce in odobrilo po« ročila ter ga sploh vodilo. Zato sprejema zanj in tudi za izvajanja tov. Hreščaka vso odgovornost, ker so to tudi njegova izva« janja, k' jih je odobrilo učiteljstvo.
Vse to je novo poverjeništvo sprejelo že v trenutku, ko sc je odločilo dvigniti or« ganizacijo iz razsula in jo ozdraviti po dol« gih letih krize. Vse to je sprejelo z name« nom, da zopet poživi v učiteljstvu oni ve« liki stanovski idealizem, ki ga je ubilo dol« goletno strankarsko izrabljanje.
Učiteljstvo ima pravico, da samo od« loča o svojih vprašanjih. In če te pravice ne bi imelo, bi si jo moralo izbojevati. Slo« venski učitelj hoče svojo organizacijo sam voditi, in sicer tako, kakor zahtevajo inte« resi našega naroda. Tega se poverjeništvo UJU — Ljubljana zaveda in s to vodilno mislijo stoji in pade. Ne rabimo »višjih mest«, ki bi odobravala naše delo in smeri naših revij.
Živelo svobodno učiteljstvo in edinstvo učiteljstva v službi naroda!
Poverjeništvo UJU.
Modna trgovina JOS. PODKRAJŠEK
v Ljubljani, Jurčičev trg 2
priporoča praktična darila tpo znižanih božičnih in novoletnih cenah.
— Sestanek za skupno delo in enotno stanovsko organizacijo vsega slovenskega učiteljstva. V petek, dne 16. decembra t. 1. se je vršil na pobudo tov. Gangla z ozirom na sprejet predlog na občnem zboru Uči« teljske tiskarne (da naj bi se skušalo vse slovensko učiteljstvo strniti v enotni sta« novski organizaciji) sestanek članov obeh struj. Sestanku je predsedoval tov. Gangl, navzoči so bili tov. Anton Grmek, Miško Kosec in Anton Likozar ter s strani pov. UJU tov. Andrej Skulj, Rado Grum in Ivan Dimnik. Tov. Josip Kobal je bil zadržan, da bi se udeležil sestanka. Uvodoma se je ugotovilo, da ima le pov. svojo polnomoč, da si pa morata obe stranki dobiti itak še pristanek merodajnih odborov za predloge, ki bodo prišli v razpravo. Tov. pov. Andrej Skulj povdari, da bo v bo svrho sklical sejo ožjega sosveta in če potreba tudi šiirjega sosveta. Tov. Gangl je v svojih uvodnih besedal omenjal, da ni nepremostljivih glo« bin za strnite v vsega slovenskega učitelj« stva, potrebno pa je za izvedbo tega sle« deče: 1. Dobra volja. 2. Trdni sklep, da ne ranimo osebne časti in tujega prepričanja. 3. Imeti pred očmi le koristi celote. 4. Po« zabiti, kar je bilo in ne iskati tega, kar nas loči, temveč ono, kar nas druži in nam je vsem skupno. Kot temelj smatra točke, ki jih je podalo pov. UJU s svojim dopisom od 12. decembra t. 1. Tov. Kosec prečita neko izjavo »Edinstva«, glede katere ugotovi proti koncu, da se povečini krije s stali« ščem zastopnikov poverjeništva. Tov. Li«
kožar podčrtava, da iščimo le ono, kar nas _______________
gacija v Kranju je to izrecno ugotovila — druži in se ne spuščajmo na polje rekre« nadaljevalno šolstvo
že učiteljski naraščaj zavestno strankarsko minacije in osebnosti. Tov. Grmek povdar« —--
razdvaja, da bo pač strankarski princip pre« ja, naj se člani izrečejo, da je tiskarna po« vladal nad narodnim, nad državnim. Kon« trebna stanu, vse drugo je postransko in
podrejeno temu vprašanju. Glavno je, kako naj se izvrši združitev, da ne bo na nobeni strani ne zmagovalcev An ne premagancev. Vpraša, kakšno moralno in materijalno ško« do je imelo UJU od tiskarne. Tov. Skulj povdarja višjo silo, ki danes govori in sili k sporazumu in iz tega ozira mu sedaj ni to vprašanje tako simpatično, kakor je iskreno vnet za realizacijo istega. Poizku« sili smo vse, da uredimo razmere. Naše članstvo je radikalnejše v tem pogledu in zahteva od nas radikalnih ukrepov. Moral« no je organizacija bridko prizadeta zaradi lista »Edinstvo«, ki ni časten za naš stan, a se je tiskal v tiskarni, a materijalna stran bi se pokazala šele v bodočnosti. Ni bilo pogodbe, ki jo sedaj zahtevamo. Tiskarna bi morala biti prosta vseh obvez, orgamza« cija pa tudi svobodna napram njej. Tov. Dimnik izjavlja, da se načelno ne moie strinjati s tem, da bi bila tiskarna glavno, vse drugo pa postransko. Stan je glavno in organizacija, kot reprezentantinja stanu, vse drugo mora biti podrejeno temu in slu« žiti temu. Opozarja, da je vzrok vsemu p
in na strankarsko polje, kakor bi šlo za osebe in za kako stranko. V tem je krivda vseh razmer. Razbijati družabne vezi zarad. načelnih razlik, je stvar inteligence. Tov. Gangl podpira Dimnikovo naziranje ter po« vdarja, da 'rad podreja tiskarno koristim organizacije zaradi stanu, ki mu morajo slu« žiti vse naše institucije. Danes je drug po« ložaj in ima učiteljstvo vse druge naloge, kakor je bilo to pod Avstrijo. Spoznanje prave poti ni kapitulacija in ne sramota. Tov. Skulj prečita nato predloge, ki naj bi tvorili bazo, da lahko še vztrajamo v tis« karni in se sporazumemo z Edinstvom: 1. Kot edino stanovsko organizacijo je pri« znati UJU, razdružiti 'stanovsko^politlično organizacijo »Edinstvo« z vsemi društvi in povabiti bivše člane, da vstopijo v obsto« ječa sreska društva UJU — poverjeništvo Ljubljana. 2. V smislu deklaracije imajo pravico bivši člapi »Edinstva« ustanoviti si svoje kulturno društvo, ki kakor Slomškova družba ne sme imeti svojih podružnic in ne sme biti nikdar kaka paralelna stanov« sko«borbena organizacija ter njeno glasilo ne sme zavzeti 'bojnega stališča proti UJU. 3. Da si osvoji stališče poverjeništva, izra« ženega v okrožnica štev. 663 z dne 12. de« cembra 1927 glede Učiteljske tiskarne, ki je sledeče: a) Poverjeništvo je desinteresirano na poslovanju tiskarne in ščiti samo neod« visnost organizacije. Zato tudi noben vo« lilni član UJU ne more in ne sme sprejeti mesta v upravnem in nadzornem svetu Uči« teljske tiskarne ali stati v kakem službenem razmerju s podjetjem, b) Pripravljeno je zdržati s tiskarno poslovne stike, urejene s točno in precizno trgovsko pogodbo, c) Varuje pa idejo enotnosti vsega stanu in odklanja vsako izrabljanje tiskarne proti ideji stanovske enotnosti učiteljstva. — Z ozirom na to zadnjo c) točko smo mnenja, da bi se najlažje preprečilo izrabljanje tiskarne proti enotnosti vsega učiteljskega stanu s tem, da se izloči spor med povei« jeništvom UJU in »Edinstvom«, ki ima svoj izvor v Učiteljski tiskarni sami. Zato naj se »Edinstvo« kot stanovsko^politična or= ganizacija razdruži. — Ako to ni izvedljivo zahtevamo, da se v tiskarni ne tiska nikdar nič proti organizaciji UJU in da nobeden eksponiran član »Edinstva« ni član uprav« nega sveta in nadzorstva Učiteljske tiskai« ne ali v kakem službenem razmerju z njo in da izključi vsako podpiranje katerekoli akcije, ki bi bila naperjena proti organiza« ciji UJU. 4. Kadar bodo izvedene vse gor« nje zadeve, takrat se sklene pogodba orga« nizacije s tiskarno glede nadaljnjih poslov« nih stikov. Ob sklepu je bila od vseh pri« znana potreba neutralizacije uprave in nad« zorstva Učiteljske tiskarne, da pridejo v upravo dobri gospodarji, ki bodo imeli za« upanje in ne stoje v nobenem razmerju z upravami organizacij. Z obeh strani se je pokazala pripravljenost zopet zediniti ves stan v stanovskem pogledu. Tov. Skulj je ob sklepu povdaril, da smatra vsako nelu« jalnost in nedostojnost, ki bi jo zagrešil list »Edinstvo« še v tem času, posebno iz Uči« teljske tiskarne, kot prelom. — O razvoju dogodkov bomo točno obveščali članstvo, katerega mnenje bo ¡poverjeništvo vedno rado slišalo, da mu bo služilo za nadaljnje direktive.
Vnlnn hnmh»7 za strojno pletenje in »UlitUHli r0čna dela dobite po
najnižjih eenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska 4
— Tovarišice!'Ponovno vas vabimo, da se udeležite ankete o gospodinjskem na« daljevalnem šolstvu, ki se vrši 28. t. m. v Ljubljani v šoli na Grabnu. Dokažite z obilno udeležbo svoje razumevanje za po« men boljše izobrazbe bodočih naših gospo« dinj in mater, pa tudi svojo trdno voljo, da hočete soodločevati in sodelovati pri reše« vanju vprašanja nadaljnje izobrazbe naše kmetske in delavske mladine. Pridite, da se domenimo, kako naj bo urejena ona go« spodinjska nadaljevalna šola, ki bo name« njena pretežni večini naše ženske mladine in na kateri bo poučevala osnovnošolska učiteljica, pridite, da skupno izdelamo svoje predloge in zahteve glede gospodinjskega nadaljevalnega šolstva in glede izobrazbe učiteljic v pogledu na to šolstvo. Glavni referat poda tovarišica, ki ima večletno prakso v gospodinjskem pouku. Začetek ankete ob 9. uri. — Odsek pov. UJU za
Damam iz dežele je
posebno priporočljivo trajno kotiranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za specialno barvanje las, v vseh niansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
in m0, Ljubljana
Sv. Petra cesta 12.
— V Ljutomeru je umrl 14. t. m. mno« gozaslužni šolski ravnatelj Jan R o b i č , v starosti 78 let. Blagopokojni je učitelje« val pri Sv. Jakobu v blov. goricah, v Ptuju, v Št. Vidu pri Ptuju in od leta 1893. v Lju« tomeru, v celem 53 let. Bil je prvovrsten učitelj, kar znači visoko odlikovanje — zlati križec, ki ga je prejel od najvišjega mesta. Njegove zasluge so vedele ceniti tudi vse všolane občine (6), ki so ga odlikovale s častnim občanstvom. Učiteljskemu društvu je načeloval v najhujši dobi, kot zastopnik učiteljstva v takratnem okrajnem šolsicem svetu je pokazal svojo pravo tovarištvo v najlepšem svitu. Na šoli je ustanovil Pod« porno društvo za revne učence, ki je bilo zlasti v predvojni dobi velike važnosti, ko je lovila takratna nemška šola slovensko deco. Večni mu spomin in žemljica lahka!
Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva 7
daje p. t. učiteljstvu blago na obroke po brezkon-kurenčnih cenah in brez vsakih pristojbin, le proti predložitvi legitimacije. Pri veliki izberi manufak-turnega blaga, najdete primerna darila za Miklavža, Božič in Novo leto.
—	Božične počitnice se začno po odredbi vel. župana ljubljanske oblasti z dne 16. dec. t. L Pbr. 10.156 dne 23. decembra opol« dne. Na zavodih, kjer odhaja več učencev(nk) z vlaki krog poldne na počitnice, naj ravna« teljstvo (upraviteljstvo) odredi sklep pouka po tretji dopoldanski učni uri; tako odpade do» voljevanje predčasnega odhoda posameznikom. Dne 3. januarja je zopet redni pouk. To daje prosvetni inšpektor na znanje vsem šolskim rav« nateljstvoro in upraviteljstvom, ki bi morda pravočasno ne prejela dotičnega odloka.
—	Smrtna kosa. Dne 15. decembra t. 1. je umrl v Ljubljani po daljšem bolehanju upokojeni učitelj g. Biog o m i r KJren« n e r v starosti 70 let. Pot življenja je na« stopil v Kranju 8. oktobra 1857. Služboval pa je od leta 1878. do 1881. v Voklem na Gorenjskem, potem pa do prezgodnje upo« kojitve radi bolezni v Škofji Loki, kjer si je izbral tudi zadnji počitek. V obeh služ« benih krajih je bil radi simpatičnega in mirnega značaja ter možatega nastopa pri« ljubljen in spoštovan. Nekaj časa je bil tudi predsednik »Društva upokojenega učiteljstva« ter sploh ljubezniv dn zanesljiv, zvest tovariš.	—k.
—t Lucijan Orel. Zopet je segla kruta smrt v naše vrste. Dolgotrajna in zahrbtna bolezen nam je ugrabila tov. Lucjana Orla, učitelja v- Dupljah pri Kranju. Sve« tovna vojna ga je zanesla na rusko bojišče
—	kot ranjenec je bil zajet in se je vrnil kot težak invalid iz ruskega ujetništva v domovino. Poleg popolnoma pokvarjene desne roke je prinesel s seboj kal zavratne bolezni. Ne bojne poljane, niti ujetništvo
—	ubila ga je zavratna bolezen — bodi mu žemljica lahka; prizadetim pa naše sožalje.
—	Poverjeniku Andreju Skulju i je umrla tašča ga. Franja Zalokarjeva, vdova po okrožnem zdravniku v Velikih Laščah. Naše sožalje!	i
—	Deklico siroto, staro 10 let, zdravo in čedno vzame eventuelno za svojo podpi« sani. Tozadevnega prijaznega obvestila prosi Fort. Jelovšek, šolski upravitelj, Lrnoje pri Celju.
NOTE
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica.
dobavlja po najnižji ceni (Gg. učitelji poseben popust).
„MATIČNA KNJIGARNA'4
LJUBLJANA.
čno pa tudi posledice vojne, sovražne vsa« kršnemu kulturnemu življenju, še vedno tako škodljivo vplivajo na učiteljstvo z ozi« rom na njegovo izobrazbo, da se je moral ves stan zavzeti za svojo umsko povzdigo, ako hoče še kaj pomenjati v slovenskem kulturnem življenju, ako noče zaostati za časom.
Tako so se same ob sebti pokazale po« trebe učiteljskega stanu, ako noče popol« noma propasti:
1.	da se združi ves stan v enotni orga« nizaciji,
2.	da se vodi ta organizacija po resnic« nih narodovih, a ne po strankarskih kori« stih, in
3.	da se dvignejo umsko in moralno pri« padniki stanu.
Vse to pa je prelom s preteklostjo. Na taki poti učiteljstvo konča izigravanje sta« nu, konča vmešavanje v njegove stanovske zadeve, konča omalovaževanje učitelja kot intelektualca.
Ako učiteljstvo reši stavljeno si nalogo glede samega sebe — in rešilo jo bo prej ali
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
—	Anketa šolskih upraviteljev mari« borske oblasti se vrši dne 7. januarja 1928 v Mariboru. Poverjeništvo i je napravilo vlogo na prosvetni oddelek v zadevi pro« stega dneva. Podrobnosti bodo objavljene v prihodnji številki »Učiteljskega Tovari« ša«, ki izide dne 29. t. m., na kar opozar« jamo šolske upravitelje in vse one, ki so se v tej zadevi obrnili na uredništvo.
—	Člane in prijatelje Učit. Samopomoči opozarjamo, da bo društveni izredni občni zbor dne 28. decembra 1927 ob 10. uri do« poldne na II. mestni deški osnovni šoli na Cojzovem grabnu v Ljubljani. Iz dnevnega reda v zadnji številki »Učit. Tovariša« raz« vidite, da se bo razpravljalo in sklepalo o zelo važnih društvenih preuredbah in zade« vah. čimveč mnenj in nasvetov bo podanih na občnem zboru, tembolj gotovo bodo sprejeti le najboljši in za članstvo najko« ristnejši sklepi. Zato vabi društveni odbor vse člane in prijatelje Učit. Samopomoči,
slej — se bo rešilo tudi varuštva, s katerim globljenju spora ta, ker se je speljalo vso da se v velikem številu udeležite tega ob«
ga hočejo nekateri še vedno osrečevati. Uči« zadevo od načelne strani na osebno polje čnega zbora.
—	Tovarna Josip Kune & Komp., Ljub« ljana, Poljanski nasip 40. je že obče znana po svojih izredno lepih in kar najbolj pre« cizno in okusno izdelanih pleteninah iz volne in svile. Tovarna izdeluje znane ber« linske rute, rašel rute, športne in modne šalove, pletene in tkane kravate iz svile, stenske preproge in v novejšem času tudi žemperje, puloverje, i kostume, telovnike itd. — Podjetje, ki je zlasti znano po svoji solidnosti, je največje te stroke v Jugosla« viji. Nastanilo se je po prevratu v stari cu« krami, kjer je postavilo veliko število naj« modernejših strojev. — Tovarni, ki zapo« slu je danes že čez 200 domačih delavskih moči. želimo tudi še v naprej krepak raz« voj in jo najtopleje priporočamo.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
—	Opozarjamo na inserat tvrdke ROZ« MAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje nanj.
DV Oglejte si Specijalno trgovino klobukov "M
J. POK, nasl. MIRKO BOGATAJ
LJUBLJANA, Stari trg 14.
Pokret učiteljic.
MANJVREDNE?
»Študij sociologije ni za ženske«, tako se čuje od marsikatere tovarišice. Iz tega sledi logično sklepanje: »Politika, javna vprašanja, in delo v javnosti je moška za* deva.« Tako modrujejo nekatere tovarišice v svojem štiristenskem duševnem obzorju in pred očmi jim le bde idilične razmere nekdanjih patrijarhalnih časov, ko so bile v mirni domačnosti najlepše ženske lastno* sti skromnost in pohlevnost.
In temu idealu primerno urede svoje življenje. V šoli vestno, a šablonsko delo po starih preizkušenih metodah, v prostem ča* su ročno in gospodinjsko delo in sempatja malo lahke beletrije. Ker je treba zadostiti tudi organizačni dolžnosti — saj ima orga* nizacija besedo tudi pri nameščanjih — in tudi zaradi prostega dneva in zbadanja dru* gačnih tovarišic in tovarišev, prihajajo k društvenim zborovanjem. Tu tvorijo pasiv« no maso, ker lepo pridno molče, ko se raz« pravlja o stanovskih in šolskih zadevah. Nestrpno čakajo konca in pomilovalen na* smeh jim zaigra okoli ustnic, ko se oglasi k besedi tovarišica. Sodelovanje pri žen* skih društvih pa jim seveda ni potrebno. O tem pričajo zlasti zborovanja »Društva slo* venskih učiteljic«, ki tudi letos najbrže ne bo sijajneje kot običajno.
Tako žive v svoji »pristni ženskosti« precej komodno življenje, vendar polno dis« gustov, ker pridejo mnogokrat navzkriž s trdo realnostjo, dolgočasno življenje, ker je brez smotra.
Zunaj, izven njihove zavesti, pa se na* glo vrši družabni razvoj, ki je odtrgal ženo že pred 150 leti od družine, jo oropal izpol* njevanja naravnih dolžnosti, jo vrgel v eksi* stenčni boj in predal (isti usodi tudi nas, učiteljice. In ta borba za kruh ne pozna usmiljenja; v nji zmaguje moč in sposob« nost. slabotni in nesposobni mora podleči.
Krivice, ki se gode vsled te družboslov* ne resnice, občutimo tudi me učiteljice v javnosti in v poklicu. Dvojna morala, tra« dicijonelno mnenje o ženski manjvrednosti nam otežkočajo celo delo v šoli. O večnem podrejenju in -zapostavljanju v službi bi ve* dela marsikaj povedati vsaka izmed nas. Tok časa pa gre dalje in pravijo, da se pri* pravlja celibat učiteljic in upokojitev poro* čenih tovarišic. In ko se bo zdelo merodaj* nim činiteljem, da je treba zavore v števii« lični rasti našega stanu, bomo prišle me učiteljice najprej na vrsto.
Zato pa živela »pristna ženskost, skrom* nost in ponižnost!« Čemu bi bile borbene, ko se nam godi tako dobro! Kaj nam mari, če nam očitajo tovariši, da s svojo pasiv* nostjo in skrivanjem v zaledju šibimo organizacijo in škodujemo skupnim intere* som, da smo parasiti, nedelavne, komodne in inferijorne! Ugaja nam njihovo varuštvo, dasi zahtevamo enakopravnosti, to se pravi: enakih pravic v službi, plači, v javnosti, ker imamo enako predizobrazbo in isto delo. O kako se zavedamo teh svojih pravic in jih, dasi neoficijelno, vedno povdarjamo.
Toda — kje pa je tista razlika med uči* teljicami in učitelji, zaradi katere se tako boje nekatere tovarišice za svojo ženskost. V pojmovanju dolžnosti. S stereotipnim de* lom v šoli še ne more biti izpolnjena naša življenska naloga, ker smo javne delavke, po svojem poklicu ljudstvu najbližje. In ker se ponašamo, da se baš čuvstveno od* likujemo od moža bi morale — v večji meri kakor tovariši — razumeti težave ljudstva in mu pomagati. Za pravilno usmerjenje tega našega dela pa je nujno, da poznamo vzroke raznim ljudskim potrebam. Zato se moramo tudi me posvetiti študiju družbo* slovja, in sicer še bolj kakor tovariši, ki jim razni privzgojeni predsodki niso ovirali po* gleda v življenje, kot ga je nam naša ne* umna ženska vzgoja. In ko se nam bo v tem pogledu nekoliko odprlo obzorje, bomo prišle do prepričanja, da nam delo med ljudstvom narekujejo tudi naši egoastični interesi. Jasna nam bo druga družboslovna resnica, da posameznik ne zmore nič in tudi ne stan, če se ne nasloni v boju za svoje pravice na ljudstvo. Takrat bomo našle pot k ljudstvu, toda ne na vzvišenem piedestalu kulturnega pijonirstva, temveč kot prijate* ljice, potrebne pomoči in vračajoče jo. In takrat bo šele slovenska učiteljica napre* den element v kulturnem razvoju naroda.
P.
—ž Za občni zbor »Društva učiteljic v Ljubljani«, dne 27. decembra opozarjamo poverjenice posameznih okrajev, da je njih udeležba oibvezna in da imajo dolžnost za* interesirati tovarišice svojega okraja. Tako bo izključeno, da bi na občnem zboru ne bili zastopani vsi okraji.
Prve srečke državne razredne loterije
prispele v Ljubljano na tvrdko JAKOV ZUMBULOVIČ, Aleksandrova c.12. 74 srečke .... Din 25-— V2 „ .... „ 50--J/j „ .... „ 100'-Vsaka srečka zadene!
TVRDKA F. IN I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Nogavice,
rokavice, pletenine, bluze, kravate itd. po najnižjih cenah vedno v največji izbiri
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—Oio Vsem fovarišermsklicateljem izobra» ievalnih krožkov. Delo po krožkih je začelo na* predovati. Mora se pa nadaljevati v hitrejšem tempu. Naša solidarnost, idejna poglobitev in borbena sila so odvisne v prvi vrsti od tega dela. Vsako nadaljno zavlačevanje sklicanja krožkov pomenja odtegovati članstvu možnost, informirati se o vseh vitalnih učiteljskih vpra* šanjih. Tovariši«sklicatelji nimajo poslej nika* kega izgovora več za svoje odlašanje. V rokah imajo navodila in okrožnice. Edino njihovo delo je, da skličejo krožke. Vse drugo se uredi na sestanku samem. Radi sestave par vabil se se* stanki ne smejo odlašati. Druge dolžnosti skli* catelji nimajo.
—oio Delo po krožkih.
19.	Vinica. Tamkajšnji krožek je zbo* roval prvič 6. novembra t. 1. Sklenil je se* stati se vsako prvo nedeljo v mesecu. Raz* pravljal je o prvem izobraževalnem tečaju v Ljubljani ter o delovni šoli. Navzočih 9 članov.
20.	Vinica. Drugič se je sestal tu kro* žek 4. decembra t. 1. Prerešetal je navodila za študiranje po krožkih in razpravljal tri poglavja iz brošure o liberalizmu. Udeležilo se je sestanka od skupnih 15 članov 13 to* varišev in tovarišic.
21.	Št. Vid nad Ljubljano je zboroval drugič 14. decembra. Udeležencev 8. Pogre* šali smo Pirniče in Zgornjo Šiško. Krožek je temeljito razpravljal dve poglavji iz bro* šure, t. j. zgodovinski razvoj liberalizma ter o fevdalizmu in renesansi. Naslednji sestanek v prvi polovici januarja.
22.	Ljubljana. Tretjič je zboroval ljub« ljanski krožek 14. decembra ter diskutiral celotno snov iz prve izobraževalne brošure. Udeležencev 7. — Opomba: Ljubljana ima samo en krožek in šteje 193 članov.
23.	Grosuplje. Ta krožek je zboroval 15. decembra pri lepi udeležbi 15 članov. Razpravljal je o izvenšolskem delu učitelj* stva in o načinu študija po krožkih. Pri* hodnji sestanek 23. februarja. (To je vse* kakor prepozno. Naprošamo tamkajšnje člane, da po možnosti skličejo sestanek prej, ker bi po tej razdelitvi prišli komaj na štiri sestanke v letu. — Oio).
24.	Ljubljana. 10. decembra se je vršil sestanek z učiteljiščnlki. Razpravljal je o učiteljski odganizaciji in o aktualnih dija* ških vprašanjih.
25.	Cerknica. Sestanek se je vršil 11. decembra drugič. Udeležba 13v Razprav* ljal je o liberalizmu in o kmetijskem nada* ljevalnem tečaju v Grahovem po poročilu tov. Mercine.
26.	Toplice pri Novem mestu. Krožek se je sestal 17. decembra v Poljanah. Go« vorilo se je o pomenu izobraževalnih krož* kov, predelala so se navodila in razpravljalo se je o zgodovinskem razvoju liberalizma ter o fevdalizmu in renesansi. Vsled sla« bega vremena udeležencev samo 5.
27.	Vič pri Ljubljani je zboroval 17. de« cembra. Izmed 30 članov se jih je udeležilo 20. Razpravljal je o liberalizmu ter o nači« nu študija po krožkih.
28.	Moste pri Ljubljani.
Sveže, najfinejše norveško fjbjfi OSjCŽ iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam.
Naročila točno po povzetju.
Pralnico, likainico Slob0fsla0k0.
vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih
rut priporoča po nnkih cenah Hed. Šare, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 5.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Uprav* ni odbor in nadzorstvo sta imela skupno sejo 8. t. m. Predsednik je podal kratko si« tuacijsko poročilo, iz katerega je bilo raz« vidno, da društvo deluje na zunaj skoro ne« opaženo, a na znotraj kljub temu precej in« tenzivno, kar je razvidno iz poročila bla« gajnika in gospodarja. Blagajnik poroča, da znašajo prejemki v 11. mesecih tekočega leta 75.000 Din, in scer: članarina 9000 da« rila 8000, zemljevidi 39.000, grb 15.000, oder 1000, kuponi obveznic 1600, najemnina 1400
Din. Številke so zaokrožene. Izdatki pa znašajo 59 000 Din in to vsled tega. ker je bilo treba poravnati račun za ročni zemlje« vid Slovenije. Zaloga blaga je že izplačala samo sebe ter donaša sedaj čisti dobiček. Gospodar je razposlal v tem času blizu 500 pošiljk, predvsem zemljevidov 6500 in gr« bov 1000. Najbolj gre zemljevid Slovenije; želeti bi bilo, da bi se še bolj razširili ročni zemljevidi kulturnih skupin naše lobliasti. Obširneje se je bavila seja z nameravano iz« premembo društvenih pravil, ki naj bi bila času in razmeram bolj primerna. O tem se vse gradivo pripravi in postavi ta točka na dnevni red prihodnjega občnega zbora 19. marca 1928. Pri slučajnostih se je razprav« Ijalo in storilo primerne sklepe o dveh kri« čečih socialnih slučajih, v katere so zašli otroci naših umrlih tovarišev, ki niso bili nikjer zavarovani, niti pri »Samopomoči«. Podobni slučaji se v zadnjem času vedno bolj množe in kažejo, kako krvavo je po* treben »Učiteljski dom«, ki bi vzel tudi take zapuščene sirote v svoje okrilje. V rokah našega! učiteljstva pa je, kdajrse bode dvignjl
Za zajutrek — za južino
je najboljša ržena
žitn a kava
V
Zika
na izdatkih
20°|0 si prihranite
pri nabavi raznih pletenin, modernih damskih oblek in bluz, perila, rokavic, nogavic, kravat, čepic, dežnikov, damskih torbic, listnic itd. v modni trgovini
Peter Šterk nasl.
Miloš Karničnik
Ljubljana	Stari trg 18
Pevski zbor UJU učiteljstva.
TEŽAVE PEVSKEGA ZBORA.
(M. Bajuk.)
II. Kaj pa vaje? Kedaj bodo in kje? Tudi to je težko. Članov iz daljave ne mo* remo klicati k rednim vajam 'za pol dne, ali za en dan, ker porabijo več za pot sem in tja. Čakati na počitnice in slučajno pro* ste dneve ni mogoče, ker bi to ne moglo imeti nikakega uspeha. Kaj tedaj? Zaupali smo v pomoč od zgoraj. Prosili smo in na* šli pri šolski upravi toplo srce. Tedanji na* čelnik prosvetnega odseka dr. Pestotnik je toplo priporočil našo prošnjo za dopuste članstvu o priliki naših pevskih tečajev in ministrstvo nam je dovolilo, da smejo zaha* jati člani k pevskim tečajem tudi med šol* skim časom. S tem smo bili za korak dalje. Toda prišli so in še prihajajo tovariši in bridko tožijo da jim očitajo tovariši po« hajkovanje po Ljubljani, oponašajo jim, da jih morajo nadomeščati doma, med tem ko se hodijo oni (in one) zabavat v Ljubljano. Proti tej težavi nimamo drugega sredstva kot apel na smisel za prosveto, ker se ustav« lja našim čustvom, da bi hoteli dotične to« variše ali tovarišice kakorkoli že bodi po« učevati o vzvišenem idejnem delu našega zbora in o velikih žrtvah tovarišev pevcev in tovarišic pevk. Prepuščamo rešitev za« deve času da se sama vnese in zraste uvi« devnost za naše delo tudi tam, kjer je še ni. Nočemo sile, bomo rajši potrpeli. Neko« liko hujše je tam kjer neposredni predstoj« niki ne umevajo tega tako, kot bi morali. Imamo imenoma znanih slučajev, da nepo« sredni predstojnik naravnost šikanira pev« ce ali pevke, ki bi se želeli udeležiti vaj. Seveda bi tu lahko pomolil pod nom O. N. br. ministrstva pa — sila bi rodila profeisilo. Če gre. potrpimo! Nekateri so izstopili iz zbora za toliko časa, da se razmere ublaže, ker upamo na porast umevanja. Te težave ne moremo odstraniti z lepa na to tudi ni« smo bili pripravljeni. Apeliramo pa brez vsake grožnje na tovarištvo in čut razsod« nosti pri vseh onih tovariših(icah) in pri vseh onih predstojnikih in jih opozarjamo samo na to, da so pevci in pevke vprežene dnevno po 8—10 ur. In to delo je naporno vsaj toliko, kolikor je šolsko doma, stane pa neprimerno več fizičnih in posebno gmotnih žrtev kot delo doma. Rodilo bo pa tudi vsaj tak uspeh, kot ga rodi delo doma. Pristavimo pa, da so ti naši člani(ice) mi« slim da — najvestnejši učitelji in učiteljice, ki zaostanke v šoli vestno nadomestijo v ostalih urah. Nič pa ne bi imeli proti temu če bi zahtevali od pevcev (pevk) potrdilo, da so se vaje res udeležili, ker so se zgodile morda v začetku zlorabe z dopustom. Od« bor je stavil svoj čas šolski upravi prime« ren predlog, a do danes nismo dobili nič obvestila o kakšnem ukrepu, bržkone ga ni treba.
(Dalje prihodnjič.)
Nove knjige.
—k Domače in tuje živali. I. Sesavci. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljub« ljani. Cena 30 Din. Za Božič je izdala Ju« goslovanska knjigarna krasno ilustrirano knjigo za naše malčke in za šolarje. Knjiga prinaša 156 slik naših četveronožnih živali. Oprema knjige je prvovrstna in slike ži« vali so izvrstno pogojene. Knjiga je upo« rabna tudi kot priročno učilo.
—k Koledar Družbe sv. Cirila in Me« toda za leto 1928. Založilo vodstvo družbe v Ljubljani. — Cena 15 Din. — V koledarju je objavljena poleg mnogih interesantnih spisov tudi bilanca družbe za leto 1926. Z naročitvijo tega koledarja se podpira ko« ristno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda.
—k Vodnikova družba v Ljubljani je izdala za leto 1928. štiri knjige, ki stanejo ta člane 20 Din.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= CELJSKO UČITELJSKO DRU«
ŠTVO bo zborovalo 5. januarja 1928 v obi« čajnih prostorih v Celju. Začetek ob 9. uri. Razen oficielnega vzporeda bo na dnevnem redu tudi predavanje tov. Gustava Šiliha: Poglavje iz individualne psihologije. Spo« razumno s sreskim šolskim nadzornikom naj naznanijo šolski upravitelji šreskemu poglavarju le tiiste, ki se zborovanja ne udeležijo. Uporabite božične počitnice za zborovanje izobraževalnih krožkov. Naj ne bo krožka, ki bi do prihodnjega zborovanja ne bil imel sestanka! Šolski upravitelji celj« skega sreza, pripravljajte materijal za upra* viteljski sestanek v Mariboru na dan Sv. treh kraljev!
= SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ= SKO DRUŠTVO zboruje dne 7. januarja 1928 ob 10. uri v deški šoli v Slov. Bistrici. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Po* ročilo predsednika. 4. Predavanje. 5. Slu« čajnosti. Vsem članom: Vesele praznike!
Pl.
HALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii
znesek Din 5-—.
KOMUR MANJKA
kake številke tega ali onega letnika »Plan. Vest-nika«, »Zvona«, »Dom in sveta« ali »Slovana«, si !jo lahko nabavi s posredovanjem naše uprave, ki naj ji izvoli natančno prijaviti svojo željo.
LOVSKE PUŠKE
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. Kaiser, puškar Ljubljana, Šelenburgova 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajo.
PREMOG, DRVA, KOKS D. Čebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56.
S «
£

S
s
s?

Sž
S »
. £ s
<3 £
2 s.
V) Si <3
Ko
Si
I
O C
S5- s
« "o*
C ^ a
s >
Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 priporoča
svoje vellho shiadišče čevljev
•5*
«s o
s £
Ustanovljeno 1887
Trgovina i vezeninami, drobnim in
F. Maršol
vLJIUi, Wolfo?a ulica it. 5.
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. Predtiskanje in vezenje monogramov ter vsakovrstnih drugih risb. S
10	I
I Pozor! * Pozor! U
»»
\ v vseh barvah in oblikah ter vsaki velikosti, vrsti in koli-^ čini dobite vedno po nizkih L	cenah v trgovini
j ČARMAN
i LJUBLJANA
^ Prešernova nI. 9 (dvorišče).
Zajamčeno ročni izdelek! Razpošilja se tudi po povzetju. Zahtevajte ilustrovani cenik!
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem, listu
'ESBKI■■M^^MMMMMMiM	■■ ■■ ■■ ■ t ■■■■■■■■
Vsakdo naj se prepriča
kako prvovrstne kvalitete so
letošnja vina
pri
Koiaku
Krekov trg Vino prvih vinogradnikov
Prepričajte se o trpežnosti
um umov
IZ
prve kranjske vrvarne
• v
Ljubljana
Sv. Petra cesta 31
in pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, šutna 4
Naznanilo.
Naznanjam, da sem otvorila
zobni atelje
v Kolodvorski ulici 28, I. nadstr. (nasproti Ljubljanskega dvora).
Roza Schweiger^
Narodna knjigarna
d.zo.z.
knjigarna in trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica št. 2.
Oblastno dovoljena
razprodaja
vsied opustitve trgovine. — Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. — Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente.
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i. t. d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE
»
VIKTOR
«
Ljubljana, Knafljeva ul. 4
nasproti Narodne tiskarne
najnižje cene. Solidna postrežba. Lepa božična darila, kakor ure, zlatnino in srebrnino ter optične predmete kupite najbolje in v krasni izbiri pri
Ed. Škopek
urar
Ljubljana
Mestni trg 8 Pcpravila točno in solidno. Velika izbira.
Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: LEKARNA MR. B AH O VE C, LJubljana, Kongresni trg.
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" so n	■«'j U ki jih ima
posamezne številke VOIlCli.il , upravaUJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine).

usnjate suknjiče, raglane itd. vseh velikosti za moške, ■ fante in dečke ■
nudi Vam najceneje samo:
.........JE"
Ljubljana, Gradišče
nasproti Dramskega gledališča
Božična darila
kakor žepne robce, jedilne garniture, preproge i. i d.
priporoča tvrdka
A.&E.Skaberne
Ljubljana, Mestni trg št. 10
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica št. 4.
mmmmm
si bodete preskrbeli različno božično blago v delikatesni in specer. trgovini
FR.KHAM
Ljubljana, nasproti hotela „Union".

inpannan:^
flBES
Pri delu in v pisarni se odpočijejo Vaše noge le v čevljih iz tkanine.
Za jesensko sezijo smo izpopolnili naše čevlje iz bar-žuna in lastina.
Dobro se počutite le v teh čevljih, ker si pri kretanju ne utrudite kosti, mišic in živcev.

me!
Nosite doma pri delu in v pisarni le čevlje iz baržuna ali lastina, ki jih tudi nadalje prodajamo za ceno
89 Din. j
^■DDDDDDDDDDDDD D D DDDDDDDDODflDD«!^
Zahtevajte
povsod čevlje
z zaščitno znamko
ker je to najcenejši, najboljši in najele-gantnejši domači izdelek.
Cenike razpošiljamo na zahtevo brezplačno.
Lastne prodajalne;
Ljubljana: Breg 20,
Aleksandrova c. 1. Zagreb: Strosmajerova 2. Beograd: Kn. Mihajlova 44, Kralja Milana 120. Skoplje: Kralja Petra ulica.
a
jj Franc Lukič
%
Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9
□D
Î
Priporoča se
konfekcija
m
i
i
modna trgovina
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine, risarski in pisarniški papir vseh vrst, kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
v
L
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2
»i
Seznam „Splošne knjižnice"
ki jo izdaja „Zvezna knjigarna" v Ljubljani, Marijin trg 8.
• fcJfcfcS	J*. *Jt X3L äüt-fc*
£
K £

Št. 1. Albreht, Ranjena «ruda, povest. Broš. Din 12, vez. Din 20.
Št. 2. Murnik, Na Bledu, roman. Broš. Din 16, vez.
Din 24, v platno Din 28. Št. 3. Rozman, Testament, drama. Broš. Din 14, vez. Din 22.
Št. 4. Qolar, Poletno klasje, pesmi. Broš. Din 22,
vez. Din 30, v platno Din 35. Št. 5. Milčinski, Fridolin Žolna I. del, humoreske.
Broš. Din 8, vez. Din 15. Št. 6. Novak. Ljubosumnost, veseloigra. Broš. Din
8, vez. Din 15. Št. 7. Utva, Andersenove pripovedke za mladino.
Broš. Din 12, vez. Din 20, v platno Din 24. Št. 8. Qaboriau, Akt štev. 113, kriminalni roman.
Broš. Din 26, vez. Din 36, v platno Din 40. Št. 9. Veber, Problemi sodobne filozofije. Broš.
Din 28, vez. Din 36. Št. 10. Albreht, Andrej Ternouc, satira. Broš. Din
8, vez. Din 15. Št. 11. Golia, Peterčkove poslednje sanje, otroška
igra. Broš. Din 14, vez. Din 22. Št. 12. Milčinski, Mogočni prstan, pravljična igra.
Broš. Din 14, vez. Din 22. Št. 13. Garšin, Nadežda Nikolajevna, roman. Broš.
Din 10, vez. Din 18. Št. 14. Engliš, Denar, gospodarski spis. Broš. Din ^ 28, vez. Din 36.
Št. 15. Goncourt, Renée Mauperin, roman. Broš.
Din 16, vez. Din 24. Št. 16. Samec, Življenje, pesmi. Broš. Din 16, vez.
Din 24, v platno Din 28. Št. 17. Merimée, Verne duše v vicah, povest. Broš.
Din 10, vez. Din 18. Št. 18. Vrhlicky, Oporoka, veseloigra. Broš. Din 8, vez. Din 15.
Št. 19. Hauptmann, Potopljeni zvon, dramatska
igra. Broš. Din 20, vez. Din 28. Št. 20. Zeyer, Gotnpači in Komurasaki, roman.
Broš. Din 14, vez. Din 22, v platno Din 25. Št. 21. Milčinski, Fridolin Žolna II. del, humoreske.
Broš. Din 8, vez. Din 15. Št. 22. Tolstoj, Kreutzerieva sonata, roman. Broš.
Din 16, vez. Din 24, v platno Din 28. št. 23. Sophokles, Antigone, žalna igra. Broš. Din
10, vez. Din 18. Št. 24. Bulwer, Poslednji dnevi Pompejev I. del,
roman. Broš. Din 32, vez. Din 40. Št. 25. Bulwer, Poslednji dnevi Pompejev II. del,
roman. Broš. Din 26, vez. Din 34. Št. 24.-25. Bulwer. Poslednji dnevi Pompejev
I./II. del, roman. V platnu Din 72. Št. 26. Andrejev, Črne maske, drama. Broš. Din 12, vez. Din 20.
Št. 27. Erjavec, Brezposelnost, soc.-politični spis.
Broš. Din 14, vez. Din 22. Št. 28. Župan<Hč, Veronika Deseniška, tragedija. Broš. Din 28, vez. Din 36.
—	Župančič, Veronika Deseniška, boljša izd. Broš. Din 52, vez. Din 60, v platno Din 66.
—	Župančič, Veronika Deseniška, luks. izd. numer. V usnje Din 150.
Št. 29. Burroughs, Tarzan, sin opice, roman, I. del.
Broš. Din 32, vez. Din 40. Št 30. I. del: Čisto rodoljubje, enodejanka. Broš. Din 8.
Št. 31. II. del: Roka roko..., enodejanka. Broš. Din 8.
Št. 32. III. del: Živeti! Enodejanka. Broš. Din 8. Št. 33. IV. del: Iskrena ljubezen, enodejanka. Broš. Din 8.
Št. 34. V. del: Prekvašeni svet, enodejanka. Broš. Din 10.
Št. 30.—34. Lipovec, Spodobni ljudje, I. do V. del. _ Veiz. Din 40.
Št. 35. Salust, Vojna z Jugurto. Broš. Din 16, vez. , Din 24.
št. 36. Meško, Listki, novele. Broš. Din 20, vez.
Din 28, v platno Din 32. Št. 37. Feigl, Domače živali, humoreske. Broš. Din
10, vez. Din 18. Št. 38. Burroughs, Tarzan in svet, roman, II. del. ^ Broš. Din 32, vez. Din 40. Št. 39. Murger, La Bohème, roman. Broš. Din 36,
vez. Din 45, v platno Din 50. Št. 40. Plečnik, Repetitorij anatomije I.: Skelet.
Broš. Din 24. Št. 41. Plečnik, Repetitorij anatomije II.: Mišičje. ^ Broš. Din 24.
Št. 42. Plečnik, Repetitorij anatomije III.: Drobje.
Broš. Din 24. Št. 43. Plečnik, Repetitorij anatomije IV.: Obtočila
Broš. Din 24. Št. 44. Plečnik, Repetitorij anatomije V.: Živčevje.
Broš. Din 36. Št. 45. Plečnik, Repetitorij anatomije VI.: Čutila.
Broš. Din 24. Št. 40,—45. Plečnik, Repetitorij anatomije I. do VI. ^ Vez. Din 140.
Št. 46. Remec, Magda, tragedija. Broš. Din 14, vez. Din 22.
Št. 47. Gost!, Mlsterij duše, poljuden pregled. Broš.
Din 36, vez. Din 45. Št. 48. Burroughs, Tarzanove živali, roman, III. del. ^ Broš. Din 32, vez. Din 40. Št. 49. Burroughs, Tarzaaov sin, roman, IV. del.
Broš. Din 32, vez. Din 40. Št. 50. Wilde, Slika Doriana Graya, roman. Broš.
Din 36, vez. Din 45, v platno Din 50. Št. 51. Golar. Slovenske balade in rômance. Broš. ^ Din 24, vez. Din 32, v platno Din 36. Št. 52. Arcibašev, Sanin, roman. Broš. Din 50, vez.
Din 60, v platno Din 64. št. 53. Steska, O javjii upravi, upravno-pol. spis.
Broš. Din 28, vez. Din 36. Št. 54. Kmetova, V metežu, roman. Broš. Din 32,
vez. Din 40, v platno Din 45. Št. 55. Molière, Namišljeni bolnik, veseloigra. Broš.
Din 14, vez. Din 22. Št. 56. Žolna, To- in onkraj Sotle, humoreske.
Broš. Din 10, vez. Din 18. Št. 57. Burroughs, Tarzanova mladost v džungli,
roman. V. Broš. Din 32, vez. Din 40. Št. 58. Hamsun, Glad, roman. Broš. Din 32, vez. ^ Din 40, v platno Din 45.
Št. 59. Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma, roman, I. del. Broš. Din 36, vez. Din 46. Št. 60. Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma, roman, II. del. Broš. Din 30, vez. Din 40. Št. 59.—60. Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma,
I. in II. del. V platno Din 85. Št 61. Golar, Bratje in sestre, novele. Broš. Din
24, vez. Din 32, v platno Din 36. Št. 62. Dostojevskij, Idljot, roman, I. del. Broš.
Din 32, vez. Din 40. Št. 63. Dostojevskij. Idljot, roman, II. del. Broš.
Din 32. vez. Din 40. Št. 64. Dostojevskij, Idljot, roman, III. del. Broš.
Din 32, vez. Din 40. Št. 65. Dostojevskij, Idljot. roman, IV. del. Broš.
Din 32, vez. Din 40. Št. 62.-63. Dostojevskij, Idljot, roman, I./II. del.
V	platno Din 85.
Št. 64.-65. Dostojevskij. Idljot, roman, III./IV. del.
V	platno Din 85.
Št. 66. Langer, Kamela skozi ubo šivanke, veseloigra. Broš. Din 14, vez. Din 22.
it
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji
samo še do 31. decemlifa 19Z7.
Podporna vsota znaša 2000 do 16000 Din. — Društvo šteje danes že nad 2000 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne „Ljudska samopomoč" v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!
S Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja obla-rVAiVK ■ čila kakor tudi srajce, rokavice, nogavice, kravate, naramnice, dežnike itd.
v novo otvorjeni detajlni trgovini konfekcijske industrije
Ljubljana, Dunajska c. 7.
Josip Ivančič,
Največja zaloga lalkega in angleikega sukira. PRVOVRSTNI HODNI ATELJE ZA GOSPODE.
Šelenburgova ulica 1 (dvorišče levo).
Kupujte vse manufakturno blago neposredno pri dobavitelju, ker prihranite na denarju in času, na obroke, katero Vam nudi najceneje
Oblačilnica „ILIRIJA"
LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Pazite na točen naslov!
Vljudno naznanjam, da sem otvorila trgovino
in nu
na Kongresnem trgu št. 3.
Priporočam se cenj. damam za obilen obisk
A. Zorčič,
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl.
K. SOSS
LJUBLJANA
„Zvezna knjigarna"
nudi nadalje vse ostale slovenske knjige in brošure ter bogat Sortiment nemških,
ruskih in francoskih knjig.
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839.
Telefon itev. 2.282. *
Naznanilo
otvoritve gostilne
na dvoritfa hotela .Tratnik', Sv. Petra c. 25, dne 27. nov. 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Na drobno in debelo. Priporoča se za obilni obisk
A. SUNARA.
^kl/U/U/ U/UiU/U/U/U/U/ U/U/kl/U/UAl/U/U/U/U/ u/u/u/u/u/u/u/u/u/tu?
3	£
| Kam pa greš prijatelj? 1 | Božič se bliža, grem kupit g
| čevlfe, ker so najboljši in najcenejši, | 3 moderne oblike in najbelj primerno da- j| |	rilo za božič in novo leto.	|
3	Dobijo se	S
i Sv. Petra c. 30 v Ljubljani. I
3	i
Ammmmmmmmrrmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm)^
iT

Fr. Slamič Gosposvetska 6
higijenična in najmoderneje urejena mesnica in prodajalna mesnih izdelkov
priporoča sveže meso
od Ia pitanih volov, teletino, prašičevino, debelo svežo slanino in
prvovrstne mesne izdelke
kakor: fino praško šunko, zvito šunko, ogrsko salamo, izborne hrenovke in kranjske klobase, safalade, avgsburške, posebne,
razne fine narezke, roulade in druge specialitete. Cene nizke. — Blago dnevno sveže. — Postrežba točna. Telefon 2973.	Brzojavi: Slamič, Ljubljana-
0202020201020201484848530201484848480201000000020048534802020002010101010000010002024823020202020102