LETO 1935 13. NOVEMBRA ŠTEV. 46. Vdržavj je sedaj okrog: 120 zadrug, ki so članice Zveze zdravstvenih zadrug v Belgradu. Obstoji tudi že močna in skoraj samostojna podzveza v Novem Sadu it) podzveza za Dalmacijo. Začele so se snovati tudi v Dravski banovini. Zdravstvene zadrugo so največjega pomena za narod, kc-r zdravje je največji kapital, ki ga ima človek. Brez zdravja ni napredka, ni sreče. Zdravstveno zadrugo vodi odbor po predpisih o zadružništvu. Poleg tega pa njih delo predpisuje poseben zakon o zdravstvenih zadrugah. Kdor hoče stopiti v zadrugo, plača en ali več deležev in vpisnino. Zdravniške in druge usluge, ki jih zadruga nudi, uživajo vsi člani družin, katerih glava je član v zadrugi. Sredstva, ki so potrebna za obratovanje zadruge, so v glavnem nanašajo na zdravniško plačo in pa na najemnino za prostore ozir. odplačilo dolga za dom ali lekarno. Ta sredstva dobiva zadruga od rednih mesečnih oziroma letnih prispevkov zadrugarjev, ki imajo potem zdravniško pomoč popolnoma zastonj, kar se je pokazalo kot najboljše in je zato v gotovem številu zadrug ta način plačevanja tudi že uveden. Ta mesečni oziroma letni prispevek je tolikšen, da je zasigurana zdravnikova plača in redni poslovni stroški. Giblje se med "> in 12 Din mesečno. kar zopet zavisi od števila članov in drugih dohodkov. Poglejmo, kaj zadruga nudi svojim članom! Za slučaj bolezni: Brezplačno zdravniško pomoč v zadružni ambulanti za vse družinske člane. Zdravila so 30% cenejša kot lekarniška cena. Za zdravniško pomoč na domu se plača nekaj malega. Kratkoročna posojila za slu čaj bolezni. Poleg tega se v zadrugah izvajajo sledeče soe. medicinske akcije, ki so tvenih zadrug za zadrugarje brezplačne in imajo namen zaščititi zdravega človeka: Pregledi dojenčkov in malih otrok in navodila za njih nego; pregledi šolskih otrok; zdravstveno nadzorstvo nad materami; cepljenje proti nalezljivim boleznim; obiski zdravnika in sestre po zadrugarskih domovih, zvezani s pregledi stanovalcev in pa z navodili za asanaeijo stanovanja; zdravstvena pro-sveta (predavanja, razstave, natečaji, tekme itd.); navodila pri tehnični ureditvi hiše in gospodarstva. Zdravstveno zadružništvo stoji na stališču, da za zdravstveni napredek ni dovolj samo delo na ozkem zdravstvenem polju, ampak tudi na gospodarskem polju, dalje na povzdigi gospodinjstva in splošni prosveti, ki je poljedelcu potrebna. Zato poleg dela ua zdravniškem soc. medicinskem polju deluje še na drugih poljih. V ta iinmen sla v zadružnem delu nastali dve vrsti dela: delo s kinetsko moško mladino in delo z ženami in dekleti. Moška mladina, ki so sinovi zadružnikov. ^e organizira v odseke in deluje popolnoma samostojno v okrilju zadruge. Fantje v odsekih ■ zdravstvenih zadrug si izbero panogo dela, ki jih najbolj veseli in zanima: eden gojitev zelenjave, drugi čebelarstvo, rejo svinj itd. Zveza zdravstvenih zadrug ima 7 agronomov, ki — izvzemši enega, ki jc stalno zaposlen — delujejo brezplačno in si med seboj razdele po nekoliko odsekov, za katero prevzamejo nadzorstvo. Ti agronomi rodno obiskujejo domove fantov, ki so člani teh odsekov in na licu mesta dajejo navodila, ocenjujejo dotedanje delo in ocenjujejo uspehe. To obiske vršijo z vsemi fanti odseka, tako da se pri tem vsi učijo. Na koncu vsake sezone se vršo tekmovanja o doseženih uspehih med fanti, najprej enega odseka, potem okrožja iri nato vseh. ki so v Zveza*. Na-grade obstoje v poljedelskem orodju. V oee- no se poleg poljedelstva in živinoreje jemlje tudi drugo delo na zdravstvenem napredku vasi, n. pr. ureditev zdravega hleva, svinjaka, gnojnih jam, snaga dvorišča itd. Podobno temu delujejo ženski odseki, le da se njihov delokrog nanaša na gospodinjstvo. To delo vrše zdravstvene zaščitne sestre, soproge zdravnikov in učiteljice gospodinjstva. Ker je glavno, kar kmetu škoduje, nezdrava ureditev hiše in slaba prehrana, zato se tukaj glavna važnost polaga i a to delo poleg posebne priprave na materinstvo ozir. na vzgojo in negovanje dojenčkov in otrok. "Letne tekme, ki ima jo namen poživiti zanimanje, donaša-jo tudi materijalno korist dekletom in ženam v obliki različnih kuhinjskih priprav in hišnih oprem. Pri nagradah se jemljejo v oceno: ureditev stanovanja, kuhinje in dvorišča, negovanja otrok in drugo. Poleg tega se dela sedaj na tem, da ustanove v okrilju zdravstvene zadruge tudi veterinarski odseki, ki bi de- lovali na profilaksi in zdravljenju živine pa tudi povzdigi živinoreje. Pravila so narejena o tem in že obstoji nekaj odsekov, kjer vrši službo živi-nozdravnik, nameščen pri Zvezi. Iz vsega tega se vidi, da zdravstveno zadružništvo zajema celega kmeta z njegovim posestvom vred, ker stoji na stališču, da je uspešno delo na povzdigi zdravstvenega stanja na deželi potreben istočasno splošen gospodarski in prosvetni napredek. Zdravstvena zadruga je torej ustanova, ki sama poišče kmeta, ga pritegne na najrazličnejše načine k sodelovanju. Treba je, da dognane stvari ljudstvo tudi sprejme za svoje in po njih živi, da torej povečamo zdravstveno zavest. V tem leži zdravstveno-politično največja važnost zdravstvenega zadružništva. In to je bistvena razlika med zdravstveno občino in zdravstveno zadrugo, saj sicer se delo zdravstvene občine — vsaj po pravilniku — ne bi razlikovala mnogo od dela zdravstvene zadruge. Pravilno obdelovanje zemlje zatira plevel Če pogledamo v poletnem in jesenskem času na naše njive, opazimo na marsikateri izmed njih več plevelnih kot koristnih rastlin. Ni čuda torej, če so potem pridelki tako pičli, da komaj izplačajo trud in delo. Kar je bolj marljivih, skrbnih poljedelcev, tisti že skr-be, da vsaj okopavine dobro oplejejo in uničijo večji del plevela. Težje je pa to pri žitih in pri drugih gosto rasto-čin rastlinah, ki se le težko dajo pleti. O malomarnih gospodarjih niti ne govorimo, ki jim plevel uniči polovico okopavin. Če bi si izračunili škodo, ki jo samo poljedelstvo v Sloveniji vsled plevela pretrpi na svoji letini, bi dobili izgubo od več milijonov. Zato je pač umestno, da opozorimo naše kmete na škodo, ki jim jo ta povzroča, in jili navajamo, kako se da vsaj zmanjšati, če ne se je popolnoma izogniti. Plevel na njivah zatiramo najbolj in najuspešneje s pravilnim obdelovanjem zemlje na različne načine in v različnih dobah. Zelo učinkovito je zatiranje plevela s poletno praho, o čem smo v tem listu že ponovno obravnavali. Takoj po žetvi se namreč strnišče plitvo preorje, da pride seme plevela v zemljo; tam skali in čez kakih deset dni je vsa njiva že zelena. Nato gremo z brano čez, izrujemo mlade plevelne rastline in poletno sonce jih posuši in uniči. Sprašiti moramo njivo takoj po žetvi, niti en dan ne sme ostati prazna da je sonce ne prežge. Istočasno dosežemo, da se v zemlji ohrani vlaga, ki je potrebna za kalitev plevelnega zrnja, in za poznejše lažje obdelavauje zemlje. Pa tudi če opustimo brananje, izgine mnogo plevela že z jesenskim globokim oranjem, ker do tedaj ne more napraviti semena. Močno zapleveljene njive očistimo tudi s tem, da jih preorjeino kake tri tedne pred setvijo. Ne samo da se s tem zemlja dobro vleže in pripravi, ampak ob zasetvi uničimo z brano tudi mlade plevelne rastline, ki so komaj skalile. Taka priprava zemlje že tri tedne pred setvijo je sicer pri nas še rnalokje vpeljana, in tudi navadno težko izvedljiva. Pri nas sili eno poljsko delo za drugim in le redkokdaj ostane toliko časa, da bi se zemlja za setev orala toliko prej. Vzlic temu bi bilo priporočati kmetom, ki jim preostane toliko časa in jim to vreme in zemlja dopuščata, da bi ta način obdelovanja zemlje preizkusili. Jesensko globoko oranje zatre ogromno množico plevela. 0 tem so se prepričali že vsi tisti kmetje, ki ue puste nobene njive čez zimo nepreorane. Semena plevela pridejo namreč pri tem delu zelo globoko v zemljo; če imajo dovolj zraka in toplote skalijo, ne morejo pa priti na vrh in se zaduše; če imajo pa premalo zraka in dovolj vlage, strohnijo. V vrhnji plasti zemlje ostane sicer še precej plevclnih zrn, ki spomladi poženejo; toda z brano, ki naj poravna brazde za setev, uničimo vse te mlade rastline. Večina naših kmetov se je že oprijela tega načina obdelovanja zemlje z jesenskim globokim oranjem, in ti imajo tudi uspeh. Žal pa, da je še vedno precej takih, ki jih niti uspehi drugih ne morejo prepričati, da njih način kmetovanja ni pravi. Da je spomladno brananje ozimine: pšenice in rži važen pripomoček za zatiranje plevela, smo že ponovno pov-darjali. Ne samo, da s tem zrahljamo po snegu in dežju zbito zemljo in razredčimo pregosto setev, ampak uničimo tudi veliko jesenskega, še več pa spomladanskega plevela. Tako brananje zelo veliko zaleže, kajti žito se po njem krepkeje razvija, zaduši se morebitni poznejši plevel in vrže zelo innogo klenega zrnja, Izkušnja je dognala, da zaleže spomladno brananje toliko kolikor polovica gnojenja. Tudi jara žita se dajo branati, celo večkrat. Najprvo par dni po setvi, ko smo opazili, da plevel že poganja, medtem ko je žitno zrnje šele nabreklo. Tedaj preidemo z lahko njivsko brano čez setev, da razrušimo zgornjo zemeljsko skorjo; to zadostuje, da poškodujemo nešteto poganjajočega plevela, žito pod tem pa ne trpi. Drugič branamo lahko tedaj, ko se je žito dobra vkoreninilo tako, da mu brana ne more več škodovati. Tudi sedaj izgine mnogo plevela iz njiv, ne da bi se mogel razmnoževati. Moramo namreč vedno strmeti za tem, da preprečimo plevelnim rastlinam napravo se- mena. To je proti njim najuspešnejša borba. Pletev, okopavanje in osipavanje okopavin je pri nas še najbolj razširjen in uspešen način zatiranja plevela. Navadno se vrši z ročnim delom, ki je pa žal predrago in zamudno. — Boljše, hitrejše in cenejše je okopavanje s kultivatorji, plometi, osipal-niki z živino, ki omogočajo često ob-delavanje okopavin z malimi stroški. Pogoj za delo z živino je pa ta, da so rastline posejane ali posajene v ravnih vrstah v primerni razdalji. In to ni dovolj, da sadimo v vrste krompir, koruzo in peso, ampak tudi korenje in repo moremo sejati v vrste, četudi se zdi komu tako delo preveč zamudno in sitno. Povprašajte tiste kmete, ki to že nekaj let delajo, in boste slišali, kako bogato se jim izplača tista mala skrb in delo, ko potegnejo čez njivo špago in sejejo ob njej drobno seme. Kaj jim de pozneje, če gredo petkrat s kultivatorjem skozi vrste in ostanejo tiste očiščene plevela brez truda in muke in brez stroškov. ' Še drug način zatiranja plevela je in sicer s strupenimi sredstvi. Dosc-daj poznamo škropljenje in prašenje z njimi, je pa pri nas splošno le malo znan. Apneni dušik neoljen je zelo hud strup tudi za rastline, ki imajo široke liste: njivska gorščica, grašica, redkvica in slične. Če jih spomladi, ko poženejo med žitom 3—4 lističe, potrosimo z apnenim dušikom, jih ta umori. Žitu pa ne škoduje, ker se na njegovih ozkih listih ne more ustaviti, ampak pade na tla. Nekoliko zaleže tudi za gnojenje. Še manj znano je škropljenje s strupenimi pripomočki, kar se uporablja zlasti pri zatiranju prede-nice v detelji. V ta namen vzamemo čilski soliter ali kalijevo sol, jo raztopimo v vodi in s to raztopino škropimo napadena mesta. Tudi ta strupena sredstva so učinkovita, če jih pravilno rabimo, vendar je njih uporaba vedno zvezana s posebnimi pripravami. Zato smatramo, da je za našega kmeta še najbolj uspešno sredstvo za zatiranje plevela pravilno obdelovanje zemlje jeseni in spomladi, pa tudi v poletni dobi. O tem nam pričajo današnje mnogo bolj čiste njive nego so bile nekdaj, pri tistih kmetih, ki pravilno oskrbujejo svoja polja. Kako ravnatmo Vsako jesen, zlasti pa ob dobrih sadnih letinah se predela mnogo sadja v sadjevec ali sadno vino. Toda vsakdanje skušnje kažejo, da je še vedno premnogo sadjarjev, ki delajo po stari navadi in se kaj malo brigajo za nove pridobitve in dognanja na tem polju. Zato jc pa še vedno mnogo slabih sadjevcov, ki imajo vse polno napak, kot posledico napačnega ravna^ nja pri predelavi sami, zlasti pa pri kletarjenju. V jeseni in pozimi je izdelek še kolikortoliko piten; proti pomladi je pa vedno slabši, na poletje se jih pa mnogo pokvari, če ne popolnoma, pa vsaj toliko, da so komaj užitni. — Gotovo pa jc, da se da narediti iz dobrega sadja dobra, okusna in stanovitna pijača, ki jo je včasih komaj ločiti od pravega vina. V sledečih vrsticah hočem podati nekaj navodil kako 6 sadjevccm ravnati, da ohrani tudi na pomlad in poletje dober okus in sploh neoporečno kakovost. Predelava sadja (jabolk in hrušk) jo za letos izvečine že pri kraju. Tudi 'kipenje mošta je pouajveč že končano. Nastopila jc doba, ki jc za sadjevec najbolj nevarna, ako ne ravnamo z njim po pravilih, ki .so znanstveno utemeljena (teoretično) in mnogoletnimi skušnjami (praktično). Največji sovražnik vsakega vinskega izdelka je zunanji zrak, ali pravzaprav mnogovrstne glivice in bakterije, ki jih je povsod v zraku v neizmernem številu. — Dokler mošt kipi, je zavarovan pred zrakom, ker se nahaja na površju v sodu ogljikova kislina. Kmalu potem pa, ko se burno kipenje konča, so ogljikova kislina porazgubi in zunanji zrak pride v neposredni stik s tekočino v sodu, ako ga pustimo odprtega. Sadni mošti so prav šibke alkoholne pijfeče, ker imajo samo okoli 5 do 6% alkohola. Zaradi tega so pa že po svoji naravi zelo nagnjeni k izpre-mebam in razkrajanju, ki ga povzročajo razne glivice iu bakterije iz zraka. Pokipel sadjevec moremo obvarovati pred vplivom glivic in bakterij le na ta način, da zanesljivo zabra-nimo dostop zraka v sod. Kdor si vzame k srcu to pravilo in z vso odločnostjo ukrene, da zraku zapre dostop v s sadjevcem sod, si jc že zagotovil dobro in stanovitno pijačo, ako jc bil pri predelavi in med kipe njem količkaj previden iu uporablja zdrave sode. Kdor popolnoma pravilno ravna, ima sod zaprt že med ki pen jem s ki-peluo veho, ki propušča ogljikovo kislino iz soda, brani pa zraku v sod. Ta priprava je posebno važna proti koncu kipenja in pozneje, ko se kipenje poleže in se začne sadjevec čistiti. Ko -.e do - dobra učisti. vzamemo kipelno veho s soda in ga zalijemo z zdravim, pokipelim moštom skoro do vrha. Pustimo le še za nekaj prstov praznega prostora in sicer zato, da sc kipclna veha. ki jo bomo dali nazaj, ne namaka v tekočino. Tako napolnjen sod takoj zopet zapremo s kipelno veho. Trdo zabiti ga. še ne smemo, ker sadjevec še vedno nekoliko pokipeva in bi so v neprodušno zaprtem sodu lahko nabralo toliko ogljikove kisline, du bi dno soda ali kaka doga odnehala. Tesno zabijemo sod šele pozneje, ko nastane hladnejše vreme, in se kipenje popolnoma ustavi. Takrat ga pa napolnimo prav do vrha, da se navadna, neprodušna veha v mošt pomaka. Kipelnih veh je mnogo vrst. Za naše namene, torej za zapiranje sodov po kipenju, si lahko napravimo kipel-ue vehe sami. V to svrho vzamemo navadno, masivno, kakih 15 cm dolgo, Kake 4—5 cm od zgornjega konca jo pa prevrtamo počez tako, da sc navpična luknja \ jame, /. vodoravno. — Luknji naj bosta debeli okoli 1 cm. Nazadnje nataknemo na veho kake 3 centimetre širok obroček iz gume. ki ga izrežemo iz stare cevi od bieikla. Ta obroček mora tesno zapirati povprečno odprtino. S tako veho sod brez skrbi trdno zabijemo, ker ogljikova kislina lahko odhaja skozi luknjo v vehi na prosto zrak pa ne more v sod, ker mu brani gumijev obroček, ki zapira oba izhoda vodoravne odprtine (ventil, ki se odpira na ven). Umevno je, da sc taka veha ne sme namakati v mošt, ampak mora biti nekoliko prostora med spodnjim njenim koncem in površino tekočine. Na ta način prirejena varnostna veha, ostane lahko daleč tja v zimo, ko je vsako uadaljno pokipevanje izključeno. Šele tedaj sod zali jemo prav do vrha in ga trdno zamašimo z navadno veho, ki sod nepro-dušno zapre. Iz povedanega je razvidno, da se dober sadjevec naredi samo v polnem sodu, ki mora ostati do uporabe strogo zaprt pred zunanjim zrakom. Zato je tudi popolnoma izključeno, da bi dobili dobro robo, ako imamo samo pol soda, ali ako iz napolnjenega soda začnemo sadjevec točiti za vsakdanjo rabo. Tak sadjevec je vedno v dotiki z zrakom in se prej ali slej, zlasti pa na pomlad in poletje gotovo na ta ali oni način pokvari. Pa tudi vsem tcni nepri likam se vsaj deloma lahko izognemo. Ko delamo sadjevec, vzemimo vedno le tako veliko posodo (sode), da jo pozneje lahko napolnimo do vrha. Imejmo vedno v rezervi nekaj sadjevca, da sode zalivamo, ko pride čas za to (po kipe-nju in še večkrat pozneje). Za vsakdanjo rabo imejmo sadjevec vedno le v majhnih posodah, da se kmalu porabi. l župani izdajali taka potrdila ljudem, ki še niso oil nikdar kmetje. Upnik se je sicer lahko priložil na okrajnega glavarja, u v večini slučajev je to malo pomagalo. Sodnva pa je bila na tako županovo potrdilo vezana in inn je morala verjeti. Po novi uredbi pa ni več tako. Upnik sedaj lahko pi-I sodišču zahteva, da sodišče preišče, če potrdilo odgovarja stvarnemu stanju iu da ga razveljavi, če spozna, da dotični dolžnik ni kmet in ni upravičen do takega potrdila. Državljanstvo. A S. Prošnjo za pridobitev našega državl janstva morate vlor žiti pri okrajnem glavarstvu Ker ste Slovenec. boste lažje dobili državljanstvo, kakor prosilci tuje narodnosti. Osebe slovenske, srbske in hrvatske narodnosti dobe državljanstvo, ako so JI let stare, ako so dobrega vedenja in če dokažejo, da morejo vzdrževati sebe in svojo rodbino, če so to osebe rojene ali stanujejo s saj tri leta v občini na ozemlju kraljevine, jim treba, da jim domača občina zagotovi sprejem v domovinsko zvejo S pridobitvijo državljanstva pridobe domovinstvo v občini, kjer so rojene a'i kjer stanujejo. Posebnih razlogov za odpoved stanovanja ni. 1'. D. št. K. S.anujefe v hiši Amerikanc-a, ki jo oskrbuje njegova sestra. Sedaj vam je pa odpovedano stanovanje, da ga imate izprazniti \ S dneh. Po vašem mnenju so pisali luži o vas v Ameriko in se vam zdi takn odpoved krivična. — Hišni gospodar lahko stranki odpove brez vsakega vzroka Ne sme pa gospodar stranke sam. oziroma po svojih ljudeh vroči iz stanovanja, pač pa lahko zahteva izpraznitev stanovanja od sodišča. Dokler niste dobili odpi vede stanovanja od sodišča ste zaenkrat lahko še brez skrbi, da bi vas mogli kar tako postaviti na cesto. Uredba o zaščiti kmetov ne velja za kmetijske zadruge. O. B. Pri lu-anilnici ste zvedeli, da boste morali plačati 6% obresti, čeprav uredba o zaščiti kmetov predpisuje nižje. Zakaj sme vaša hranilnica zahtevati višje obresti? — Vaša hranilnica je kmetijska zadruga. Te ustanove pa smejo izterjati svoje terjatve od zaščitenih kmetov po določbah, ki jih predpišejo zadružne zveze in odobri kmetijski minister. Za naše zadruge so bile takšne odredbe izdane že 20. julija t. 1. \ endar smejo kmetje, ki ne morejo svojih dolgov plačevati po teh odredbah, prositi pri zadružni zvezi, pri kateri je zadruga včlanjena. tla se jim dovoli plačevati dolgove in obresti po predpisih uredbe o zaščiti kmetov