C~DANES priloga
<BRVINC>
TRST, sobota 19. marca 1955
Leto XI. - Št. 66 (2995)
D
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37 338
št8^?«fTV0: UL. MONTECCHI it. *, III. nad. — TELEFON »3-10» IN 94-63* — poštni predal 559 — OPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. “Pravni mn OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- 	•	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ	za	vsak	mm	Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Tr
Vlada FLRJ bo storila resne vRimu zaradi nočnih aretadj v
korake
Skednju
0 Je že drugi ukrep Jugoslovanske vlade zaradi ravnanja italijanskih upravnih °blasti v Trstu, ki lahko zaostri odnose med etničnima skupinama in vznemirja jugoslo-**nsko javnost ter utegne ovirati normalizacijo odnosov med sosednima državama
(Orl
itoT>r*2"se B“ dopisnika)
iaGH^U’ W- ~ •JUg05l°-
»retJ	ada b“ v zvezi z
nared 'i	Sl0vencev v Trstu
ilam! , resne k°«ke pri
i vladi’ker gre za
buri t	’ahko globoko raz-
<e Ui	slovansko javnost«,
ni v V1	na lanašnji tiskov-
bištva	zastopnik taD
Brank« « 2u“anje zadeve d, u uraškovič in dodal, Pred d Jugoslovanska vlada anevi resno opozorila 'lansko vlMo na ravnanje
v J,nsk0 vlado na ravnanje tu> ki lahko zaostri od-
nose med etničnimi skupinami na tem ozemlju. To ravnanje vznemirja jugoslovansko javnost in lahko ovira normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zastopnik državnega tajništva je izrazil upanje, da bodo koraki jugoslovanske vlade naleteli na razumevanje pri italijanski vladi, ki bo v skladu z razvojem odnosov med obema državama.
Draškovič je zanikal pisanje inozemskega tiska, češ da so v trgovinskih pogajanjih v Rimu nastopile težave, in
izjavil, da se nasprotno pogajanja približujejo uspešnemu koncu.
Nedavni predlog sovjetske vlade za rešitev avstrijskega vprašanja daje po besedah Branka Draškoviča vtis. da se odpirajo nove perspektive za rešitev vprašanja. Sklenitev avstrijske državne pogodbe. za katero se je Jugoslavija vedno zanimala, bi prispevala h konsolidaciji miru.
Clan zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je obiskal Dunaj na vabilo avstrijskega trgovinskega ministra Illiga, se je na Dunaju razgovarjal z avstrijskimi
Bonnski zvezni svet
odobril pariške sporazume
glasno izglasovana resolucija o nemški enotnosti - Socialni demo-Kr*ti so položili pri ustavnem sodišču rekurz proti sporazumu o Posarju
»i^Vefhn8' ~ Bonnski zvez-lzrecno (.Uunciesrat) je danes bril vse P.a neizrecno odo-Ried n,.par'ške sporazume in Posarju 1 tud* sporazum o Izr
tova,^0 ie zvezni svet gla-
““Sovor,?0.0 prvem pariškem tvi c,,.,	0	je	o	vzpostavi-
le j.p ezanosti zahodnonem-Bju	ke	in	o	preneha-
žern jp Pae*iskega stanja. Za-Ua ni ZVezni svet ugotovil, kritev Potrebr>a njegova odo-Vlnie », °?odb> ki določa bi-Vključitl? ~et v Nemčiji in * blATrw Zahodne Nemčije er v bruseljski pakt.
’0 S0(6=iSp0razurna 0 Posarju v»li n- 1 demokrati zahte-'*1ičnaJ zadevo razsodi pari-
rt... arbitražna komisija Uga
uotf - m Bundesrata. ' t^ .Pa Je bil zavrnjen in bil tudi sporazum s arlu molče odobren.
%emrtda zvezni svet L°vi ? n* Potrebna nje-i v*Bin . -tev sporazuma o o uBb čet v Nemčiji v	Zahodne Nem-
J*kt, i- . ®. ‘n bruseljski ?f9Vrie i sP.reiel priporočilo *■ da „°m*s’je. ki je pouda-l‘e zadpvle za izk>jučno zvezan-, j',z? katere
—«a	r,	   ni	po-
Spo dobritev Bundesrata.
l0Ž6r>i abr^Lb,°d? Sed aJ Pred-
i P°dn?c ^edniku republike Poznrv ^anc^er Adenauer ZaČevniK Popoldne besedilo etisednikya'conov ze 'zrop''
*PrefP|*S'?0 Pa je zvezni svet v ■neEa »jl ‘učijo zunanjepoli-o., , ta, o nemški enot-26. fPi,° uc‘ia j« ista. ki jo st.aE it,Uarja odobril Bun
*najnuj'tl..ki poudarja, da je p0*itike	naloga	nemške
uresničiti z mirnimi
fijhtvi vaem5ije»
enotnost in svobodo • “ resni j, „ ta namen zahte-'riruj 7-aiJ,a, Pogajanja med ^t^dbenimi silami po ’ Se
z zvezno vla-
hStanovit,re^ ,p,a Bi se morala "edstav-:. staina komisija iz
Sr®u»lavniv " »uunsija iz ^.bodne N0v.zahodn>b sil in aci VsaL	ki	naj pro-
t^dila Priložnost, ki bi se >,er 'zdela združitev Nemčije,
Vbogaiap?a oge za korist’
h^ala mirnnrat'f-kac^' je po* eno 1Z1 trajala ko-
t'1tavkardtnK?inn izjavil, da
jemnega razumevanja.
Na seji je bil navzoč tudi kancler Adenauer, ki pa ni posegel v debato.
Medtem, javljajo iz socialdemokratskih krogov, da je bilo zbranih dovolj podpisov za priziv na ustavno sodišče proti franeosko-nemškemu sporazumu o Posarju. Priziv je podpisalo 162 socialdemokratskih poslancev in drugih 8.
Podpisniki zahtevajo, naj sodišče ugotovi, da je zakon o posarskem sporazumu v nasprotju-z ustavo po obliki in vsebini.
Besedilo priziva so brzojavno poslali ustavnemu sodišču.
Drugi prepis pa bodo poslali s posebnim kurirjem. O položitvi priziva je bil obveščen tudi predsednik republike Heuss ki je odložil podpis zakona o ratifikaciji irt sporočil, da »želi proučiti ustavni položaj* zaradi rekurza opozicije.
V poučenih krogih pa zatrjujejo, da misli Heuss počakati s podpisom do prihodnjega tedna da vidi. dokler sporazumov ne ratificira tudi francoski republiški svet.
Foieign Oifice o objavi orni med CMiliom le Molotovom
LONDON, 18. — Vest, da je britanska vlada pristala na objavo pisem med Churchillom in Molotovom, j(i jih je včeraj objavilo sovjetsko zunanje ministrstvo, so danes v Foreign Officeu zanikali.
Pojasnili so. da je sovjetska vlada res obvestila London o svojem sklepu, toda «London tu sploh utegnil odgovoriti*.
V predsedstvu vlade izjavljajo, da je besedilo objavljenih pisem in brzojavk ena-'neu Joan
ko besedilu dokumentov, ki jih imajo v Londonu- Po mnenju teh krogov ni bil namen sovjetskega zunanjega ministra, da bi z objavo pisem spravil Churchilla v zadrego. Mnenja so, da je Molotov hotel samo poudariti, da vzroki. ki jih je Churchill navedel v spodnji zbornici, zaradi katerih ni prišlo do sestanka z Malenkovom, ne držijo. Dodajajo tudi, da objava dokumentov ne more ovirati morebitnega sestanka, o kakršnem je govora v omenjenih pismih.
funkcionarji o možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja. V želji, da bi poglobili gospodarsko sodelovanje, preverjata obe vladi razne možnosti. Med te možnosti spadajo industrijsko sodelovanje, skupno nastopanje na tujih tržiščih in razširitev medsebojne direktne trgovinske izmenjave.
Na vprašanje, kako ocenjuje izjavo voditelja zahodno-nemških socialnih demokratov Ollenhauerja, da je treba začeti pogajanja za združitev Nemčije pred oborožitvijo, in izjavo britanskega zunanjega ministra Edena. da bo Zahod po ratifikaciji pariških sporazumov pripravljen na razgovore z Vzhodom o tekočih vprašanjih, je Draškovič izjavil:	«Izjavi kažeta, kako je
treba upoštevati javno mnenje v svetu, ki postaja precej zaskrbljeno zaradi poslabšanja perspektiv za popustitev mednarodne napetosti, stališče Jugoslavije glede rešitve nerešenih mednarodnih vprašanj ni osamljeno. Tudi v tem konkretnem vprašanju je bila Jugoslavija vedno za pogajanja v vsakem trenutku, brez postavljanja pogojev ratifikacije oziroma neratifika-cije. Morebitna prekinitev razgovorov o razorožitvi, kot napovedujejo nekateri zahodni krogi, bi bila po mišljenju jugoslovanske vlade zaskrbljenost vzbujajo<s dogodek.*
B. B.
bc L aprila prispelo v Jugoslavijo 14 članov sirijskega parlamenta. Med 14-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodo sirijski parlamentarci po razgovorih v Beogradu razdeljeni v skupine obiskali najvažnejša kulturna, gospodarska in politična središča vseh republik.
TASS o Jalti
MOSKVA. 18. — Agencija TASS zatrjuje v prvem sovjetskem komentarju o objavi jalt-skln dokupoentov v Washingto-nu, da sestavljajo te dokumente »samo razni zapiski, priporočila in predlogi, ki so bili podani na konferenci, ter zapiski, napisani kasneje po spominu*. Edina dokumentacija najvažnejših izmenjav mnenj med tremi voditelji, sirom Winstonom Churchillom, predsednik Rooseveltom in maršalom Stalinom, nadaljuje TASS, je večinoma samo to, česar se spominjajo nekateri tolmači ali tajniki.
«Newyorški politični krogi sodijo, pravi TASS, da pomeni objava teh »dokumentov* z jaltske konference predvsem in v bistvu potezo republikancev v okviru njihove kampanje proti demokratom in kot poskus, da se zatemni spomin predsednika Roosevelta*.
Libanonskiparlamentarci pri predsedniku Titu
BRIONI, 18. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes predpoldne člane libanonske parlamentarne delegacije in se z njimi zadržal v daljšem razgovoru.
Kot gost zvezne skupščine
Obnova prometa med FLRJ m Romunijo na progi Vršac-IVIoravice
BEOGRAD, 18. — 23. marca bo obnovljen železniški blagovni promet med Jugoslavijo in Romunijo na progi Vršac-Stomora Moravice. Sporazum o obnovitvi prometa je bil dosežen na osnovi konvencije o ureditvi železniške obmejne službe, ki je bila podpisana v lanskem avgustu.
Kakšni nameni so vodili ZDA pri objavi	jaltskih
mnogi komentarji govorijo o poskusu diskreditiranja ne le demokratične stranke, temveč Ilooseveltove politike mednarodnega sodelovanja sploli - Kodo objavljeni tudi zapisniki potsdamske konierence ?
W ASHINGTON, 18. — Nenadni sklep ameriškega državnega tajništva, ki je objavil dokumente in ameriško verzijo zapisnika s konference v Jalti in prejšnjih an-gleško-ameriških posvetovanj na Malti, je vzbudil v Wa-shingtonu živahne debate o razlogih, o primernosti in o posledicah tega dejanja.
Najbolj «skrivnostno» v vsej stvari se zdi. da je včeraj , predstavnik Bele hiše izjavil. I da predsednika Eisenhovverja niso vprašali za mnenje o objavi jaltskih dokumentov in da jih splon ni nikoli pregledal. Čeprav je predstavnik Bele hiše obenem izjavil, da je objava dokumentov v izključni pristojnosti državnega tajništva, diplomatski krogi vendar ne prikrivajo začudenja, da je bilo mogoče tak
BRANKO DRASKOVIC
su pogajanj. Nekateri vidijo v tem tudi glavni namen nenadnega koraka državnega tajništva. Prav tako ni mogoče prezreti notranjepolitičnih razlogov v ZDA, kjer se obe stranki že pripravljata na predsedniške volitve, ki bodo čez poldrugo leto. Neglede na nasprotja med republikanci in demokrati pa lahko objava dokumentov samo okrepi položaje desnice.
Državno tajništvo je danes precej pikro odgovorilo na včerajšnje Churchillove izjave v spodnji zbornici in na njegovo pritožbo, da mu niso pokazali ameriške verzije dokumentov, preden so jih objavili. Državno tajništvo je izjavilo, da je London sam kriv, če se Churchill ni pobliže seznanil z jaltskimi dokumenti, ker da so bili včeraj objav-
,	.	» v	,	.	.	ljeni dokumenti	ze	pred ne-
korak storiti brez predsedni-1	,	s>*cu uc
K	■ kaj meseci poslani v London.
Nadalje je državno tajništvo sporočilo, da so	na	Churchillovo zahtevo že	v	decembru
kove odobritve, pa tudi, da je Bela hiša to takoj sporočila javnosti. Presenetljivost tega dejstva spravljajo v zvezo s «slabo voljo*, ki jo je pokazal državni tajnik Dulles, ko ga je na letališču pred odhodom v Ottavo neki novinar naravnost vprašal, kaj ga je navedlo k objavi dokumentov. Te epizode so sprožile v Wa-shingtonu najrazličnejša ugibanja. ki med drugim obnavljajo že stare govorice o nasprotjih med Belo hišo in državnim tajništvom glede nekaterih vprašanj zunanje politike.
Precej splošno mnenje v diplomatskih krogih je, da bodo po objavi teh dokumentov prizadevanja za morebitne razgovore z Vzhodom mnogo težavnejša, ne samo zaradi reakcije v drugih državah, temveč tudi, ker utegne objava jaltskega mešetarjenja
odložili objavo dokumentov Od takrat so diplomati z obeh strani poskušali ublažiti ne-j soglasja glede objave, med-' tem ko je Churchill vztrajal pri svojem stališču, da dokumentov ne gre objaviti. Baje je Churchill končno, čeprav nerad, pristal na objavo; njegov odgovor je prišel v Wa-shington «šele ta teden*.
«Ne\v York Times* pa objavlja danes svoje razloge, kaki, je prišlo do objave jaltskih sporazumov. Po tej razlagi je urednik «New York Timesa* Reston dobil iz »zasebnega vira* (drugi listi trdijo, da gre za visokega funkcionarja državnega tajništva) besedilo jaltskih zapis-rikov, ki jih je list nameraval objaviti v sredo. Za stvar I pa so zvedeli tudi drugi ča'
mobilizirati javno .mnenje ] sopisi, tako da je končno dr-proti vsakemu novemu posku-1 žavno tajništvo moralo dati'
Moskva ponovno svari Francijo
pred ratifikacijo pariških sporazumov
V svoji noti grozi sovjetska vlada z odpovedjo sovjetsko-francoske pogodbe, če bodo sporazumi odobreni - Faure je v skupščini s težavo uspel pre* prečiti nevarnost nove krize - Adenauer je vo pismo Pinayu glede Posarja
DUNAJ. 18. — Bukareštan-ski radio javlja, da je bil romunski minister za rudarstvo Eugen Matyas odstavljen in da ga je nadomestil Mi-
PARIZ, 18. — Sovjetska vlada je izročila francoskemu poslaništvu v Moskvi noto, v kateri ponavlja svoje stališče, ki ga je že izrekla v svoji noti od 16. decembra 1954, in ponovno izjavlja, da bo ratifikacija pariških sporazumov povzročila razveljavljenje fran-cosko-sovjetske pogodbe o zavezništvu in vzajemni pomoči ter da bo za to v celoti odgovorna francoska vlada.
Sovjetska nota izjavlja tudi, da si francoska vlada, s
d«1' I^edUrtiu'n Petna.ist mi--!ft'°krat ^»:^ato je socialni
.-altsk!^?V^en' dokumen-(Jejo, da rur? renci «doka-
PripiSanevMemčije ni V,' države ,, volU ene sa' z«vzB,pač pa s* Urhenti rt!ih drzav. «Ti Ba H delitev aUlei° tudi' da Bo ‘J da so im ?• nezadost' Cii’ a Posim	za Potreb-
zBvVkIi°a^etneH deIe Nem’
dt zPištev,  a sistema
Optimistično Vanonijevo poročilo o gospodarskem položaju Italije
Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o odložitvi upiavnib volitev Čudne okoliščine v zvezi z eksplozijo bombe na sedežu Mbl i/ Neaplju
S^ea da* da
za 6 vegŽ* za Vzhod J ■ a- 3 Ča.hod. Imamo
»a
i ua So ialtJv' imamo
d^^ni 'J?1.™!*1-
mi Nemci
nam torej,
h KSt v" " ****
i Bo ve*	se	i
stem ZahodniZa!'0dne Nemci-
*dnX ?) teže a nemogoče mi™
i» izi»„i,m?krat i
Kai
ko,$avil. da i. ,™n pa
^ ft»an polnili V_ J*^
-*eNiamS'iiBanpač0l°iai ne aa-‘Geit.il,vsega et„.?a_Vs<t Ev-
Zad!?n*oT St«. Dodal je:
»ačeu T'r ‘n z n£jboIj pi'i-
Kaie n ideali rt J m velika SknnTki je dep!okzaclie.» Sk’B sn i*1' Dornan tem p°-^alaSpnnazum?h°rof'‘o o pari-
Lomi*.
Vi -	■	iZldi,	ji	,	J
fes* s
u?Sar3U v a j sPOra-
S	pa i>
;eotn ; med na je na
oiti i' med do ,OJln Ad
bo
.Zado
Mendes-V
ran-
°stne riliUer 1em 'n '>š mrazil jf.^smtve
Sti !-«.
»»to
(Od našega dopisnika)
RIM. 18. — Danes je minister za državni proračun Vanom predložil parlamentu letno poročilo o gospodarskem položaju Italije. Poročilo, ki uvaja nekaj novih metod glede ugotavljanja narodnega dohodka in drugih statističnih podatkov, obsega kot lani tri dele: prvi govori o gospodarski bilanci in narodnem dohodku, njegovem formiranju in uporabi, drugi o javnih financah, tretji pa o vprašanju dela in o delovanju javne uprave na socialnem področju.
O narodnem dohodku, pravi Vanoni, da se je lani povečal za 6.3 odst. v primerjavi z letom 1953, kar kaže na ugoden splošni razvoj gospodarstva. Netto produkt privatnega sektorja se je povečal za 5.2 odst., največ v gradbeništvu (15.1 odst.), v rudarstvu 7.3 odst., v prometu in telekomunikacijah (12.6 odst.) itd.
Razdelitev dohodka na potrošnjo in investicije je o-stala približno v istem sorazmerju kot v prejšnjem letu. Vrednost investicij se je povečala od 2284 milijard v letu 1953 na 2446 milijard v letu 1954. Največje povečanji je bilo pri gradnji stanovanj in pri javnih delih, v kmetijstvu, v prometu in prevozu itd. Poročilo dodaja, ua kaže teritorialna lazdelitev potrošnje na stalno višanje življenjske ravni v Južni Ila-lij. In na otokih.
V poglavju o gibanju cen o-pizaria Vanonijevo poročilo najprej na tendenco gibanja cen na svetovnem tržišču, ki je bila 1953 stabilna, leta 1954 Pa težila navzgor. V Italiji se
ie raven cen na debelo povečala od leta 1953 do 1954 v letnem povprečju za 0.8 odstotkov, od januarja do decembra 1954 pa za 1,7 odst. Indeks življenjskih Stroškov, ki stalno narašča od aprila 1950. se je v -letu 1954 ponovno povečal za 3,6 odst.
K.o govori o denarnem in kieditnem tržišču, omenja Va-neniievo poročilo povečanje denarnega obtoka za 108 mili-pard, kar pa je po mnenju nripravljalcev poročila pop d-' ma normalno. Eaupne vlo-„e jn tekoči računi v denarnih zavodih so v lanskem letu narastli za 16,2 odst. in <■( segli ob koncu leta 4469 milijard Posebno aktivno je bii0 efektno trzisce, tako da se je indeks dalmskin .ečaiev povečal kar za 29^ odst od decembra 1953 do decembra 1954. Vanoni raJaga m z ugodno konjunkturo na domačem in svetovnem trži-
iCn javnih financah poudarja nm-očilo predvsem stalno naraščanje davčnih dohodkov, kf so se v zadnjem finančnem letu povečali za 230 mi-
h Poročilo je optimistično tudi v poglavju o brezposelnosti in pravi, da se je število
“‘"J" v nekmetijski dejavnosti lani povečalo za 180 Lsoč kar da že presega letni prirastek kandidatov za za-poshtev. ki »naša po računih
13poHan»ka zbornica je danes
nadaljevala diskusijo o vladni zahtevi naj se upravne volitve k' bi morale biti leios odložijo na prihodnje leto. Diskusija se bo nadaljevala jutri.
Na zasedanju nacionalnega sveta PRI, ki se je začelo danes, so razpravljali predvsem o poročilu prof. Visentinija o vprašanju IRI. Glavna politična diskusija bo jutri in v nedeljo po poročilu tajnika stranke Realeja, ki bo govoril o političnem položaju. Pred tem bo še bivši minister La Malfa poročal o vprašanju nafte in zemeljskega plina Tudi o tem vprašanju, kjer se kaže povečan pritisk gospodarskih monopolov, se obeta zanimiva diskusija.
V Neaplju je danes predpoldne eksplodirala bomba v vhodni dvorani pokrajinske federacije MSI. Eksplozija je porušila del notranjega zidu in poškodovala pohištvo Ranjenih ni bilo. Policija je uvedla preiskavo, ki pa še ni zaključena. Poveljnik gasilcev sodi, da je šlo za precejšnjo količino smodnika, o-vitega v papir.
Po preiskavi je padel sum ni dva človeka, ki so ju videli z «Vespo» nekaj minut pred eksplozijo na trgu pred poslopjem federacije. Oba sta z južnjaškimi gestami izražala neprijazna čustva v smeri poslopja federacije. Ko se je začula eksplozija, sta se z vso hitrostjo odpeljala in se nista ustavila na pozive policije. Ugotovili pa so evidenčno številko motorja, ki je bil iz Foggie. Lastnik je neki Giuseppe Pasquarella, brat pokrajinskega funkcionarja MSI Ge-rarda Pasijuarelle ki je bil nj stopnicah poslopja, ko je prišlo do eksplozije, in ki je izjavil, da ni na stopnišču stečal nikogar.
A. P.
tem da namerava doseči ratifikacijo pariških sporazumov, prevzema odgovornost zopetne oborožitve Zahodne Nemčije in njene vključitve v vojaške skupine nekaterih zahodnih držav skupine, ki so naperjene proti Sovjetski zvezi in drugim miroljubnim državam.	(
Sovjetska vlada izjavlja nato. da se sklicevanje francoske vlade na «sisteme o omejitvah, o nadzorstvu in o jamstvih, ki jih določajo pariški sporazumi glede Zahodne Nemčije, ne more opravičiti*. »Nobena država, ki je v preteklosti utrpela napad nemškega militarizma, nadaljuje nota. ne more računati na dejstvo, da bi ta na papirju napisana jamstva mogla na kak način služiti kot dejansko jamstvo proti ponovitvi nemškega napada, če se nemški militarizem zopet dvigne, kakor je predvideno v pariških sporazumih.*
Dalje pravi sovjetska nota, da moskovska vlada ne more sprejeti izjav francoske vlade, da bi pariški sporazumi lahko prispevali k vzpostavitvi evropske varnosti. Ce bi bilo francoski vladi na tem, da se res doseže evropska varnost, bi sprejela predloge Sovjetske zveze o organizaciji sistema evropske kolektivne varnosti.
»Sovjetska vlada je mnenja, da je politika francoske vlade v bistvu v nasprotju z duhom in črko francosko-sovjet-ske pogodbe. S tem da skuša doseči ratifikacijo pariških sporazumov, prispeva francoska vlada s svojimi lastnimi rokami k obnovitvi nemškega militarizma in k vključitvi zopet oborožene Zahodne Nemčije v vojaško zavezništvo Zahodne Evrope in v severnoatlantski pakt, kar bo neizbežno privedlo do resnega poslabšanja vsega evropskega položaja in bo znatno poveča lo nevarnost nove vojne v Evropi.*
Medtem javljajo, da je Faure zahteval odložitev razprave o posebnih gospodarskih pooblastilih, ki bi se morala začeti danes v narodni skupščini. Faure je sporočil, da bo
Fnc Leskošek o Doscodarskem sodelovanje z Mijo
DUNAJ. 18. — Clan zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek je danes ob odhodu z Dunaja izrazil zadovoljstvo zaradi prisrčnega sprejema v Avstriji in upanje, da bodo stiki z zastopniki avstrijske vlade ih gospodarstva prispevali k poglobitvi medsebojnih stikov. Franc Leskošek bc, na povratku v Jugoslavijo skupno z generalnim tajnikom zvezne industrijske zbornice ing. Moričem obiskal nekaj objektov na Štajerskem.
poslanec Vendroux predlagal, sporazum uveljaviti v duhu naj se odloži razprava u rat> razumevanja in sodelovanja in fikaciji pariških sporazumov da je treba odpraviti sleherno v republiškem svetu in naj nasprotje, se prej začne izčrpna diskusija o točnem tolmačenju sporazuma o Posarju. Toda pri ponovnem glasovanju je skupščina z 287 glasovi proti 282 odobrila dnevni red, kakor je bil prvotno določen. S tem se je Faure izognil tudi takojšnji razpravi o posebnih pooblastilih.
Finančni minister Pflimlin je nato pozval podpisnike štirih resolucij, ki zahtevajo razveljavljenje člena zakona ki določa kazni proti vsem, ki se upirajo davčni kontroli, naj te resolucije umaknejo.
Ce bi bila ena od teh resolucij danes ponoči sprejeta, bi moral Faure postavit vprašanje zaupnice, kar bi utegnilo zepet zavleči ratifikacijo pariških sporazumov.
Faure je izrecno omenil vprašanje zaupnice med svojim govorom. »Ce ne bodo nocoj resolucije umaknjene, je izjavil, bo morala biti jutri sestavljena nova vlada. Ce bi vlada padla, bi v tujini težko razumeli vzroke nove zakasnitve glasovanja o pariških sporazumih*.
Pozneje se je zvedelo, da je socialistična parlamentarna skupina sklenila, da bo glasovala za resolucije, če ne to-ao umaknjene. «Zmerni» poslanci so sklenili svoje resolucije umakniti s pridržkom, da jih zopet predložijo 28. marca, ko se bo razpravljalo o posebnih pooblastilih.
Kominformistična skupina pa je sklenila, da svoje resolucije ne umakne.
Pozno ponoči pa je skupščina zavrnila obe resoluciji, ki nista bili umaknjeni. Prva. ki so jo predložili kominformisti, je bila zavrnjena s 393 glasovi proti 209, druga pa, ki so jo predložili poslanci skupine UDSR. je bila zavrnjena s 347 glasovi proti 240.
O posarskem sporazumu je popoldne v zunanjepolitičnem odboru republiškega sveta poročal zunanji minister Pinay, ki je dobil osebno pismo od Adenauerja. Pinay je izjavil, da je iz pisma jasno razvidno, da bo «v Posarju ves čas tra-
v četrtek predložil načrt za- ian)a statuta in do sklenitve
kona ki bo zamenjal člen, ki mirovne pogodbe svoboda po-ga je finančna komisija v to- ' *'x	'
rek zavrnila. Razprava o tem se bo začela v 28. t. m. Odložitev je Faure zahteval, ker je v skupščini pihal zanj neugoden veter, in ni hotel tvegati vladne krize pred ratifikacijo pariških sporazumov.
Toda zvečer je narodna skupščina prvotno zavrnila z 29') glasovi proti 268 novi dnevni red, ker je solistični
litičnega mnenja očitno popolna in bo izključena sleherna politična akcija, ki bi lahko neposredno ali posredno ogro-jala načelo statuta, to je njegovo dobro funkcioniranje in notranji mir v Posarju*.
Pinay je tudi izjavil, da je nedavni obisk člana nemške vlade v Parizu omogočil ugotovitev, da se Bonn v celoti strinja s Parizom, da je treba
Dulles o Formozi
OTTAVVA, 18. — Na svoji današnji tiskovni konferenci v Ottavvi je ameriški državni tajnik Dulles v zvezi s položajem na Daljnem vzhodu izjavil, da bi se mir na podJ ročju Formoze lahko zagotovil, če bi se Kitajci obvezali, da ne bodo zavzeli Formoze s silo. Na vprašanje, kako naj bi Kitajci lahko pokazali svoje miroljubne namene, je Dulles odgovoril, da «ni težko uganiti, kako se to lahko zgodi, tako da naleti na zaupanje nasprotne strani*.
Dulles je o Formozi govoril tudi na posebni seji zunanjepolitičnega odbora kanadskega parlamenta. Dejal je, da Kitajci pretirano ocenjujejo svojo vojaško moč in da so odločeni polastiti se Formoze.
Zatem je Dulles omenil, da so ZDA sedaj jasno določile erto, preko katere «komunisti ne bodo smeli iti, ne da bi tvegali vojno*. «Ce bodo komunisti uporabili silo za zasedbo Formoze, je dodal Dulles, ni dvoma, da bi morali baterije ob kitajski obali spraviti v molk*. Dal.ie je Dulles tudi izjavil, da čeprav so kitajski obalni otoki, zlasti Kvemoj in Macu, važni za obrambo Formoze. ne izhaja iz tega nujnost, da bi se ZDA bojevale zanje.
TOKIO, 18. — Japonski parlament je danes ponovno izvolil Hatojamo za predsednika vlade. Zanj je glasovalo 254 poslance, proti pa 160. Vzdržalo se je 49 poslancev. Vsi socialistični in komunistični poslanci so glasovali proti.
Hatojama je sporočil, da bo takoj sestavil novo vlado, ki bo enajsta vlada po vojni.
besedilo dokumentov vsemu tisku.
Britansko veleposlaništvo v VVashingtonu pa je danes zaprosilo državno tajništvo za dva izvoda dokumetov konference v Jalti. Predstavnik veleposlaništva je izjavil novinarjem. da bosta oba izvoda poslana v London z diplomatsko pošto.
Govori pa se že o možnosti objave zapisnikov s potsdamske konference. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da angleška vlada nasprotuje ameriškemu predlogu. naj se objavi popolno besedilo vseh zapisnikov konference. ki je bila v Potsdamu v poletju 1945 in med katero so določili okupacijski režim za Nemčijo. Konference v Potsdamu so se udeležili Stalin. Truman in Churchill, ki ga je med samim zasedanjem zamenjal Clement Attlee, ko so po volitvah prišli na vlado laburisti.
Državni tajnik John Foster Dulles je med tiskovno konferenco v Ottawi izjavil, da predstavlja objava dokumentov iz Jalte nekaj povsem normalnega in da je v skladu «s splošno sprejetimi ameriškimi navadami*. Dulles je pripomnil, da je kaj malo razlike med celotno objavo teh dokumentov v Washing-tonu in med dejstvom, da so bile osebne verzije istih dogodkov že sporočene javnosti v knjigah spominov britanskega ministrskega predsednika sira Winstona Churchilla in dveh bivših ameriških državnih tajnikov, Edwarda Stettiniusa in Jamesa Byr-nesa.
Državno tajništvo, je dejal Dulles, ima stalno navado, da ob časa do časa objavlja dokumente o diplomatskih dogodkih preteklosti. Prav zaradi tega se ne bi smelo postavljati vprašanje, zakaj bi naj objavili jaltska poročila, temveč rajši vprašanje, zakaj jih ne bi smeli objaviti. Del dokumentov. je nadaljeval Dulles, ni mogel biti objav-ijen. ker so številna poročila s konference še vedno v zasebnem arhivu pokojnega predsednika Roosevelta.
Na vprašanje, ali nameravajo ZDA odpovedati jaltske sporazume — kot je na primer zahteval senator Mac Car. thy — je Dulles odgovoril negativno. Doda1 pa je, da predstavljajo sporazumi samo »izjavo o namenih* in torej za ZDA nimajo veljavnosti zakona.
Kot je Dullesova izjava o »Rooseveltovem osebnem arhivu« očitno tendenčno naperjena proti demokratični stranki in proti Rooseveltovi politiki sploh, tako se širijo v \vashingtonskih uradnih krogih glasovi, da pripravlja Ei-senhowerjeva vlada nov ((udarec*. Zatrjujejo namreč, da namerava vlada v kratkem iz-uati zbirko dokumentov .z druge svetovne vojne, ki r.aj bi postavila na laž «Belo knjigo«, ki jo je. leta 1949 objavila Trumanova vlada o ameriških odnosih s Kitajsko. Bela krjiga iz leta 1949 je pripisovala glavno odgovornost za iczgubo* celinske Kitajske Cangkajšku in Kuomintangu; zavračala je obtožbe republikancev, da so demokrati odgovorni za uspeh kitajske re-\olucije.
Objava dokumentov iz Jal te je izzvala številne komentarje v svetovnem tisku, ki večinoma izraža zaskrbljenost spričo namenov, ki se utegnejo skrivati za tem koraa im.
Angleški tisk se seveda glavnem zavzema za stališče užaljenega Churchilla. Poluradni «Times» izraža odkrito nezadovoljstvo spričo objavljenih dokumentov in pravi da iahko državno tajništvo to upraviči samo z notranjepolitičnimi raziogi, predvsem z željo, da se diskreditira predsednik Roosevelt in z njim demokratična stranka. «Times» piavi, da danes ni težko očitati Rooseveltu, da >e bil »katastrofalno šibak* s Stalinom, ker mu je pustil prosto pot v Vzhodni Evropi in mu «brez pclrebe dal velike koristi kot ceno za vstop v vojno proti Japonski*. Toda — dodaja ((Times* — kdo je mogel februarja 1945 predvidevati, da bo^ta dve atomski bombi povzročili zlom Japonske v nekaj urah?
«Daily Telegraph* pravi, oa so mnoge izjave, ki sta jih zasebno dala Churchill in Roosevelt pred desetimi leti, recimo o Franciji, razumljive v takratnih okoliščinah, da pa oba »niti takrat ne bi tega javno povedala, deset let kasneje pa tudi v zasebnem razgovoru ne*. List nadaljuje: »Nedvomno je Dulles v zadnjih 12 mesecih zasebno govoril tujim politikom stvari, ki bi ga storile skakati od jeze, če bi jih čez dest let videl natiskane*.
«Daily Mail* pravi, da bo angleška vlada «v samoobrambi prisiljena objaviti lastno verzijo in tako se bo spor nadaljeval*. Liberalni ((Manchester Guarianu pa izraža mnenje, da se pri čitanju dokumentov najslabše odrežejo Amerikanci.
Laburistični «Daily Mirror* pa zagovarja objavo dokumentov in pravi: »Zakaj ne bi ostalo tajno to, kar je
Roosevelt (danes mrtev) prišepnil na uho stricu Jožetu (ki je tudi mrtev)? Taka vrsta tajne diplomacije je danes nesprejemljiva. Ce lahkr Churchill vstane in reče, da je bil pred koncem vojne pripravljen v določenih okoliščinah oborožiti Nemce proti Rusom, zakaj naj ne bi vzeli na znanje vseh ostalih skrivnosti izpred desetih let? Potegnimo iz omare vse okostnjake, ne samo tiste, ki ugajajo Churchillu!*
Komentarji, ki jih objavljajo francoski listi, so (razen v glasilu KPF «Humanite») prežeti z grenkobo in užaljenostjo, kar je razvidno že iz naslovov. «8>e enkrat se bodo merali naučiti, da je b;la Francija vedno v klubu velikih!* pravi radikalni «Auro-re». »Resni sklepi iz februarja 1945 so bili sprejeti Drez Francije*, poudarja «Parisitn Libere*. »Nauki po desetin letih* piše socialistični »Franj Tireur*, napredni ((Liberation* pa govori o «montaži v državnem tajništvu*.
((Hvaležni moramo biti pogumnim Amerikancem. ki so upali objaviti te dokumente*. piše ironično neodvisni socialistični «Combat» in pra-da je to «že daleč onkraj propagande, laži in previdnosti*, da pa ima «tudi ciničnost nekaj pomirljivega: zmaga pripada velikim bataljonom*. O »ciničnih dialogih* piše tudi socialistični «Franc Tireur**, ko govori o »klubu, ki naj bi bil rezerviran samo vojskam z najmanj trenj' ali petimi milijoni mož*.
Napredni list ((Liberation* pa presoja objavo jaltskih dokumentov kot ((posmrtni manever proti politiki predsednika Roosevelta in, po njegovem spominu, proti demokratični stranki, za manever proti Churchillu irt ra ofenzivo zagovornikov križarske vojne proti privržencem koeksistence*.
.Nasprotno pa izražajo ame-rršJtfrcrtfisti v glavnem odobravanje sklepa državnega tajništva. Med velikimi listi izjavlja samo «Washington Post*, da bo objava škodovala ameriškemu ugledu. Značilni pa so komentarji ostalih listov. Tako pravi «New *ork Times*, da bo objava verjetno vplivala na politiko «svobodnega sveta*, ker dokumenti «prispevajo k temu, da se dokaže nepreudarnost in nemoralnost vsakršnega poskusa, da bi se dosegel sporazum z ZSSR na osnovi »statusa quo», ki bi podaljšal za-sužnjenost narodov*. «New York Daily News» pa pravi, da dokumenti kažejo, da ameriško ljudstvo Rooseveltu ne dolguje nič. «Angleži so mu dolžni nekaj hvaležnosti, pa ne preveč, zelo pa mu morajo biti hvaležni ruski in kitajski komunistični banditi, tatovi in morilci*. «VVashing-ton Post* pa zameri Dullesu, da je zamenjal diplomacijo s strankarsko borbo.
Skoraj vsi zahodnonemški listi objavljajo danes izvlečke iz objavljenih jaltskih dokumentov, izražajo mnenje, da jih je ameriško državno tajništvo objavilo iz notranjepolitičnih razlogov, in izjavljajo, vsaj vladni listi, da vsebujejo dokumenti malo stvari, ki jih Nemci ne bi že vedeli ali uganili.
Vzhodnoberlinski radio pa je izrazil mnenje, da pomeni objava zaupnih zapisnikov konference v Jalti pripravljanje terena za zahodno odpoved jaltskih in potsdamskih sporazumov. Na ta način — dodaja vzhodnonemški radio — poskušajo zahodne velesile opravičiti nezvestobo svojim točnim obveznostim, pod-nisanih v Potsdamu, da bo Nemčija združena v svobodno, demokratično in miroljubno državo.
W ASHINGTON, 18. — Med dokumenti v zvezi s pripravami na jaltsko konferenco je tudi poročilo načelnika ameriške vojaške misije v ZSSR, penerala Deana, o sestanku britanskih, ameriških in sovjetskih vojaških zastopnikov v Moskvi 14. oktobra 1944 v Stalinovi navzočnosti. Po tem poročilu je Stalin takrat svetoval zahodnim zaveznikom, naj napadejo Švico in s tem obidejo eSiegfriedovo linijo».
Med istimi dokumenti je nadalje pismo, ki ga je 22. oktobra 1944 poslal Churchill Rooseveltu in iz katerega izhaja, da je Stalin zagovarjal internacionalizacijo Posarja in Porurja, ustanovitev posebne države v Porenju ter internacionalizacijo Kielskega prekopa. Churchill «ni nasprotoval tej splošni zamisliš.
V istem pismu izjavlja Churchill, da se mu je zamisel, naj bi Dunaj postal glavno mesto velike podonavske federacije, vedno zdela »zapelji ua*. Sporočil je tudi, da Stalin želi. da bi Poljska, CSR in Madžarska sestavljale skupino neodvisnih protinacistič-nih in ZSSR naklonjenih držav z možnostjo združitve med Poljsko in CSR. Po Churchillovem pismu bi bil Stalin vesel, ko bi bil Dunaj ttpre-stolnica federacije južnonem-ških držav — Avstrije, Bavarske, Wuerttemberga »n fla-denat.
MHO«l.\KHI I>,\ KVI
Na današnji dan je bil leta 1818 rajan Petair Prerad.ivič, najboljši hrvatski pesnik ilirske dobe.
Danes, SOBOTA 19. marca
Jožef. Slavoljub Sonce vzide ob 6.1 J in zatone 18.13. Dolžina dneva 12.03. Lum vzide ob 3.31 in zatone ob »"i. Jutri. NEDELJA 20. marca
Feliks. Zlata	.
Z IZGLASOVANJEM RESOLUCIJE ZAKLJUČENA RAZPRAVA O DEŽELNI AVTONOMIJI
Dr. Dekleva zahteval izvajanje statuta
glede narodnostnih pravic Slovencev na Tržaškem
Odločen odgovor na izzivalne izjave odbornika Furlanija - Večina svetovalcev sprejela zahteve tov. Dekleve po odklonitvi amandmajev prof. Furlanija h sprejeti resoluciji - Odsodba policijskih nastopov proti antifašistom
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta je bila z večino glasov sprejeta resolucija občinskega odbora o ustanovitvi deželne avtonomije »Julijska krajina - Furlanija« z vključitvijo tržaškega področja na osnovi člena 116 italijanske ustave in z najširšo pokrajinsko avtonomijo. Amandmaji odbornika Furlanija (PRI), ki so imeli namen spremeniti resolucijo občinskega odbora v navadno politično demagoško resolucijo, je na zahtevo dr. Dekleve ogromna večina svetovalcev zavrnila. Ravno tako so bili zavrnjeni amandmaji svetovalke Gruber-Benco.
Za resolucijo občinskega odbora so glasovali svetovalci: KD, dr. Jože Dekleva, dr. Agne-letto, svetovalci PLI. PSVG, dva svetovalca PRI in neodvisni republikanski svetovalec dr. Miani. Proti so glasovali svetovalci MSI in svetovalci Fronte za neodvisnost (sedaj Tržaška unija), vdržali glasovanja pa so se svetovalci KP, PSI. monarhist dr. Presti, republikanec Furlani in neodvisni svetovalec Tolloy.
Z večino glasov sta bili zavrnjeni resoluciji KP in monarhističnega svetovalca. Dr. Dekleva se je vzdržal glasovanja o res. KP. Resolucija MSI. ki ni imela nič skupnega z deželno avtonomijo, ni prišla niti na glasovanje in so odločili. da bodo o njej razpravljali na eni od prihodnjih sej. S tem se je zaključila dolga razprava o deželni avtonomiji »Juljiska krajina—Furlanija« z vključitvijo tržaškega področja.
V glasovalni izjavi je tov. dr. Jože Dekleva odločno od-
Vsem
JOŽICAM in JOŽETOM želita veselo godovanje uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika«
govoril včerajšnjemu izzivalnemu in žaljivemu nastopu odbornika Furlanija z naslednjim govorom:
Zupan in sam predlagatelj resolucije dr. Franzil sta spre-, jela popravek k resoluciji občinskega odbora, ki ga je predlagal odbornik prof. Furlani.
S tem popravkom se je izločilo 'z resolucije odbora sklicevanje na londonsko spomenico o soglasju z dne 5. oktobra 1954 in nadomestilo z besedami «mednarodni sporazumi«.
Temu popravku nasprotujem; toda ne zato, ker bi njegova formulacija pomenila kak nov bistven element, marveč izključno zaradi političnega značaja, ki se temu popravku pripisuje.
Dejansko je odbornik Furlani v svoj. izjavi med drugim dejal, da se mora spomenica o soglasju smatrati za navaden »chiffon de papier«, ki ga je treba vreči na smetišče, torei sporazum brez vsake juridične- vrednosti, brez i vsakega stvarnega in pozitivnega učinka. Nedvomno se s takšno razlago spomenice o soglasju strinjata dr. Franzil in župan, ki sta brez odlašanja sprejela predloženi popravek in nista niti z besedico ugovarjala izjavam prof. Furlanija.
Močno pa dvomim, da bi pripisal tak pomen londonskemu sporazumu tudi Scel-ba v zaupnih razgovorih, ki jih je imel v Rimu s predstavniki tržaškega občinskega odbora. Razen tega je Furlani podal zelo resne izjave, t, j. naj bi Scelba izjavil, da Jugoslovani upravljajo cono B zločinsko in da je bil general Wmterton kriminalec. Jasno je. da odbornik Furlani s tem ni mogel ustreči Scelbi.
Zame je spomenica o soglasju neka) več kakor navaden kos papirja. ki p a je treba vreči na smet'ščr. Predvsem je sporazum, ki sta ga sklenili dve državi in ki nosi podpise pju-
nih predstavnikov. Ne verjamem, da se predstavnik države z 48 milijoni prebivalcev podpiše na košček papirja brez vsake vrednosti ter prevari drugo pogodbeno stranko, posebno pa lastno javno mnenje, lastne sodržavljane, ne da bi pri tem niti upoštevali, da Je sam italijanski parlament z ločenim glasovanjem odobril dejavnost lastne vlade v zvezi s spomenico o sporazumu.
Gospodje večine, na podlagi tega kosa papirja je bilo rešeno teritorialno vprašanje STO, so bili položeni temelji za sodelovanje med dvema sosednima ljudstvoma, so prišle v Trst italijanske čete, je zasedel generalni komisar italijanske vlade svoje službeno mesto, je bila na to ozemlje razširjena italijanska uprava in na osnovi tega dokumenta razpravljamo o ustanovitvi dežele Furlanija—Julijska krajina. Torej je imela od tega kosa papirja Italija doslej samo ugodnosti, ne da bi izpolnila obveznosti, ki si jih je naložila s tem mednarodnim aktom.
Ne vem, kaj je Scelba izjavil v Rimu delegaciji občinskega odbora, niti ne vem, kakšno je njegovo osebno mnenje o londonskem sporazumu; toda vsem so znane njegove izjave v it. parlamentu in izjave z dne 4. novembra 1954 v Trstu prav s te občinske palače in v navzočnosti predsednika republike in tisočev Tržačanov. Tedaj je dejal (in jaz sem se mu osebno zahvalil za njegove jasne in iskrene izjave, ki so jih ljudje, kot je odbornik Furlani, izžvižgali);
»Zato iahko zagotovimo Slovencem«, je dejal z odločnim glasom, »ki so ostali tostran demarkacijske črte, da ne bo vlada samo izvršila obveznosti, ki izhajajo iz londonskega sporazuma, marveč da si bo prizadevala tudi pokopati preteklost in ustvariti ozračje prisrčnega političnega, gospodarskega in socialnega sodelovanja«. Dodal je nadalje, »da londonski sporazum, ki prekaša črko, ne bo dokončni cilj, marveč začetek učinkovitega in plodnega sodelovanja na vseh podrociih med sosednima državama«. Scelba je tu tudi v zvezi s sporazumom izjavil: »V ozračju spoštovanja civilnih pravic in narodnostnega značaja ter iskrenega sodelovanja ne bodo manjšine, ki so ostale tostran in onstran demarkacijske črte razlog za zaskrbljenost, marveč bodo predstavljale zvez? prijateljstva«. Zavrnil je politiko zamere, ki ne bi mogla koristiti nikomur, ter podžiganje narodnostne mržnje, ki bi lahko ime'a le žalostne posledice.
Toda odbornik Furlani ima tudi prav, ko trdi, da je londonski sporazum kljub podpisu predstavnika Italije kos papirja, kajti nobena njegovih norm, ki določajo pravice za Slovence, ni bila uresničena. Tako ni še nobenega sledu enakopravnosti zaposlitve v javnih in upravnih uradih, kjer bi morali biti Slovenci pravično zastopani v vseh upravnih službah, in nič ni bilo še storjenega za enakopravnost slovenščine v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in zaup-niškimi oblastmi področja.
Javnih aktov in obvestil ne spremljajo slovenski prevodi. Kraji področja nosijo še vedno
imena, ki jih je popačil fašizem. Gornji tržaški okolici u-metno spreminjajo etnično lice z množično kolonizacijo/ redno izvoljene občinske svete suspendirajo, da vsiljujejo kršitve posebnega statuta in nobena podpora še ni bila podeljena iz javnih fondov slovenskim kulturnim organizacijam; izdan še ni bil noben zakon, ki bi obsojal hujskanje k narodnostni in plemenski mržnji. V zadnjem času so aretirali antifašiste zaradi domnevnih dejanj, izvršenih v borbi, povezani z rešitvijo tržaškega vprašanja, kakor na primer v Skednju, čeprav se je italijanska vlada obvezala, da ne bo sodno ukrepala proti takim osebam itd. itd.
Da, res v tem smislu je londonski sporazum dejansko o-stal kos papirja.
Kljub tem dejanskim kršitvam londonskega sporazuma ta dokument ni kos papirja, k; ga je treba vreči na sme-
italijanski vladni krogi pobrati s smetišča, kajti še velja stari rek «pacta. sun.t servan-da» m če ne zaradi drugega že zato. da se reši čast dane besede.
Zato sem nasproten popravku iz že omenjenih razlogov in pozivam občinski svet, da ga zavrne.
Ce pa bo popravek sprejet, že sedaj zjavljam, da bom, kljub temu, da zagovarjam ustanovitev dežele Furlanija— Julijska krajina s Trstom, glasoval proti tako popravljeni resoluciji, kajti vsa ta akcija odvzema izvirni resoluciji iskrenost in lojalnost namenov.
Demokristjanska večina je skušala motiti govor dr. Dekleve, ki je ostro napadel vse svetovalce in župana, ki so se včeraj strinjali z izjavami in resolucijo prof. Furlanija glede londonskega memoranduma. Toda konkretni argumen-
tišče; če pa je bil vržen, ga ti našega svetovalca so pre-bodo morali prav odgovorni I pričali tudi večino svetoval-
cev vladnih strank, ki je glasovala. kot smo že omenili, preti amandmajema prof. Furlanija. Na besede dr. Dekleve je prof. Furlani odgovoril da ni res. da bi Scelba rekel, da je Winterton kriminalec, ampak da je to njegovo osebno mnenje. Ni pa zanikal besed Scelbe o jugoslovanski upravi v bivši coni B in je ponovno poudaril, da smatra londonski memorandum za navaden ničvreden papir. Iz celotnega njgovega govora je bilo razvidno, da je dobil od nekod ukaz, naj v to ne vmešava predsednika it. vlade vsaj v zvezi z Wintertonom ne, saj je predstavljal v Trstu britansko in ameriško vlado, ker se «velikim» ne kaže zameriti.
Govorili so še predstavniki posameznih političnih strank in skupin, ki so izrazili svoja stališča.
V začetku seje so bila postavljena važna vprašanja, ki jih bomo objavili jutri.
KLJUB IZJAVAM RAVNATELJA ODDELKA ZA DELO
Intervencije delavcev SELAD pri gospodarskih združenjih
.Resolucija delavcev Palamari in Bartoliju Pismo sindikata gradbenih delavcev
Zaskrbljenost in razburjenje I tev te ustanove zlasti za tr-med delavci SELAD se kljub , govino na drobno. Dejali so,
izjavam ravnatelja oddelka za da računajo, da dobivajo sedelo Augellija nista polegla, j daj vsi delavci SELAD skup-
Delavci so se pogostoma oglasili na sindikatih in prosili za pojasnila glede raztegnitve zakona 264. Sindikat gradbenih delavcev je včeraj tolmačil to Zaskrbljenost defavcev v pismu dr. Palamari, v katerem je zahteval, naj se SELAD ohrani ter naj se še r.adalje delavci, odpuščeni po šestih mesecih, nadomestijo z novimi, kar se že več mesecev ne dogaja.
Delavci SELAD so se sestali tudi na skupščini in sprejeli resolucijo, katero so poslali dr Palamari, županu Bartoliju itd. Delegacije SELAD so se zglasile pri raznih gospodarskih združenjih, kakor pri Združenju obrtnikov, pri koordinacijskem odboru malih in srednjih podjetij itd. Seznanili so jih z nevarnostjo, ki preti obstoju SELAD in jih opozorili na škodljive posledice, ki bi jih imela ukini-
			
Ob 10-letnici junaške smrti
loniershih junakov
vabijo Lonjerci vse demokratično prebivalstvo na
spominsko
svečanost
ki bo jutri ob 15.30 ob spomeniku v Lonjerju.
Sestanek odbora za obrambo miru
Jutri dopoldne ob 11. uri bo na sedežu PSI sestanek tržaškega odbora za obrambo miru, na katerem bo dr. Teiner obrazložil namene in cilje, ki si jih je odbor za obrambo miru zastavil
OB IZSLASOYAHJO DVEH ZAKONOV 0 POMOČI TRSTU V SEHATU
Od obljubljenih 72 milijard lir dobi Trst sedaj le 11.9 milijard
Veiik del nakazanih sredstev bodo porabili v neproduktivne namene, za gradnjo cerkva itd.
Avtobusi za Ricmanje
Ob tradicionalnem prazniku v Ricmanjih bodo avtobusi vozili danes in jutri vsake pol ure s Trga Stare mitnice do Ricmanj in nazaj.
SE ENA REPRIZA ŽALOSTNIH PRIZOROV NA POMOLU
Včeraj
tržaških
odhod 5. skupine
izseljencev v Avstralijo
Sinoči ob 18. uri je odpotovalo z ladjo eToscanellis t> Avstralijo zopet 38 7 Tržačanov, povečini specializiranih delavcev in nekaj njihovih svojcev. 7. isto ladjo je odpotovalo tudi 40() Avstrijcev, 39 izseljencev iz Italije in 27 beguncev'. Tudi včeraj so se na pomolu pomorske postaje po-
navljali običajni prizori; burno vkrcavanje moških, ki so skušali s hrupom in smehom zamoriti tesnobo in žalost,
prerivanje pred ladjo, nameščanje po prostorih, nato gneča na krovu ladje, glasni pozdravi, klicanje svojcev, mahanje z robci, ovrutmmi ruta-
med katerimi je bilo opaziti tudi eno z žalnim trakom. Tik pred odhodom ladje je kar mrgolelo ljudi na pomolu in na obrežju, tako da so jih cenili na okoli 10.000. Ves prizor je bil mučen in zalo-
mi in tržaškimi zastavami, 1 seljence.
sten, saj je to že peta ladia, ki množično odvaža tržaške iz-1 riško pokrajino in določa, da
V včerajšnji številki smo že na kratko poročali, da je senat odobril dva zakona o pomoči Trstu, ki sta bila že v januarju izglasovana v parlamentu. Zakona bosta stopila v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu. Ta dva zakona spadata v okvir vladnih ukrepov, ki naj premo-ste ostro krizo tržaškega gospodarstva, odnosno ki naj vsaj odstranijo njene najhuj-še posledice. Sredstva, potrebna za te ukrepe, je vlada dobila z razpisom posojila .'10 milijard lir v korist Trsta Prvi zakon predvideva skupne izdatke v višini 13 milijard 800 milijonov lir. Ta sredstva bodo porabili za sledeča javna dela;
2 milijardi za zgraditev novega skladišča Javnih skladišč v pristanišču za zgraditev pomola št, 7 in za druga dela v pristanišču;
2 milijardi bo porabilo nacionalno cestno podjetje za ureditev ceste Miramar - Ses-ljan in za podaljšanje tovorne avtomobilske ceste ijes-ijan-Tržič;
500 milijonov bo šlo za zgraditev avtomobilske ceste »Romea« med Latisano, Ieso-lo in Mestre;
1 milijardo 600 milijonov za ljudska stanovanja v Trstu;
400 milijonov za ljudska stanovanja v občinah goriške pokrajine;
1 milijardo za zgraditev stanovanj za begunce na kraju, ki ga bodo določili pozneje:
500 milijonov za cerkve;
2 milijardi 800 milijonov ža zgraditev tržaške postaje in za združitev obeh openskih postaj;
3 milijarde za okrepitev proge Tržič-Benetke še z enim tirom in za elektrifikacijo te proge.
Drugi zakonski načrt pa predvideva poseben prispevek tržaški občini v višini 2 milijard lir. katere bo občina porabila po načrtu, katerega je že odobril tržaški občinski svet.
Prvi zakon torej predvideva skupno 13,8 milijard lir izdatkov, od česar bodo velik del — okrog 4.9 milijard — porabili za javna dela izven naše cone in torej ne v korist tržaškega gospodarstva, temveč za lajšanje krize drugih in celo oddaljenih pokrajin.
Velika večina sredstev (skupno 8,9 milijard lir), katera bodo porabili v Trstu, pa bo šla v čistu neproduktivne namene, kot je zgraditev nove postaje, kar 500 milijonov lir za graditev cerkva itd. Te gradnje bodo sicer začasno zaposlile večje število delovne sile, ne predstavljajo pa nikake resnejše rešitve tržaške krize. Pa celo razširitev pristanišča, in sicer koristna graditev novega kladišča bo imela v bistvu podoben neproduktivni značaj, saj tržaško pristanišče ne preživlja krize zaradi pomanjkljivih pristaniških naprav, temveč zaradi visokih pristaniških tarif, pomanjkanja pomorskih prog, slabih železniških zvez itd.
V senatu razpravljajo še o tretjem zakonu o dodelitvi finančnih sredstev iz državnega posojila v korist Trsta. Ta zakon pa bo še manj koristil tržaškemu gospodarstvu, ker predvideva i» milijard lir v korist ustanove «Tre Vene-zie«. ki bo v Furlaniji gradila kmetijska naselja za ezule.
Od skupno 30 milijard državnega posojila ostane torej še približno 9 milijard, o katerih senat in parlament še nista razpravljala.
V parlamentu pa razpravljajo o zakonu o rotacijskem fondu, za poslovanje katerega ni dala potrebnih sredstev italijanska državna blagajna, tomveč so to sredstva bivšega fonda EHP, ki jih je ameriška vlada podarila Trstu. Ta zakon predvideva raztegnitev uporabe teli sredstev (skupno 32 milijard lir) tudi na go-
nih uradnikov v Rimu odločala, za kaj bodo porabili posojila iz tega fonda, in ne več posebna komisija v Trstu.
Odobritev obeh zakonov kot tudi zakonska osnutka, o katerih razpravlja parlament odnosno senat, torej priča, da bo Trst v. doglednem čase dobil ne obljubljenih 72 milijard, o katerih je bilo toliko propagandnega hrupa temveč praktično le 11,9 milijard lir in lahko za bodočnost računa še z največ 9 milijardami lir, če seveda tega denarja ne bodo namenili za potrebe drugih pokrajin-
Izredna počasnost pri dodeljevanju pomoči, saj je bila pomoč obljubljena že v oktobru in sta prva zakona odobrena šele po dobrih petih mesecih in zlasti zgoraj opisana razdelitev sredstev jemlje tej pomoči skoro vsak koristni praktični učinek, katerega bi morala prinesti tržaškemu gospodarstvu. Zaradi tega se proti takemu zavlačevanju in taki gospodarski politiki upravičeno pritožujejo vsi tržaški prebivalci od delavcev dp pridobitnikov
KONFERENCA O AVTOBUSNEM PROMETU
V nedeljo otvoritev miramarskega parka
Jutri ob 10. uri dopoldne bo v veliki dvorani tržaške univerze slavnostna otvoritev državne konference predstav-
ga turizma. Konference se bo udeležil tudi minister za promet Mattarella, nekaj državnih podtajnikov, večje število tehnikov in strokovnjakov »a avtomobilski promet. Konferenca se bo nadaljevala ves teden v prostorih hotela Ekcelsior. Jutri popoldne bo v Barkovljah revija novih modelov velikih turističnih avtobusov. Nato, ho občina priredila članom konference in gostom sprejem v miramarskem gradu. Ob tej priliki bodo uradno odprli za javnost miramarski grad in park. Dejansko bosta miramarski grad in park odprta javnosti v ponedeljek. V zvezi s to konferenco, se bodo v teku tedna sestali v Trstu tudi predstavniki združenja avtomobilskih zvez.
Skupščina del. Kozmann
V ponedeljek oh 17.30 bo na
sedežu Zveze zadrug in hranilnic skupščina delavcev podjetja Kczmann, na kateri bodo razpravljali o ustanovitvi zadruge d-lavcev Koz-
Z lestve je padel
S prognozo okrevanja v 20 dneh so morali včeraj zaradi močnega udarca na levem kolenu in drugih poškodb pridržati na ortopedskem oddelku 53-letnega električarja Bruna Zanierja iz Istrske ulice, ki je izjavil, da je na sedežu glavne mlekarne «Salpat» na Reški cesti med delom zdrsnil z železne lestve in se
nikov avtobusffih zvez velike- pri padcu na tla potolkel.
NENADNO NOČNO NEURJE S SNEŽNIM MKTKŽKM
Vlačilca rešila
ribiška čolna v nevarnosti
V okolici je zapadlo okrog 15 cm snega - Mnogo avtov obtičalo na cestah - Rešeni ribič v bolnišnico zorodi znakov zmrzojenja
bo komisija z večino vlad-
bližno 9 milj oddaljena od obale pri Sesljanu in do polovice napolnjena z vodo. s čolna so mornarji potegnili 35-letnega Maria Todisca iz Ul. Soncini 40, ki se je le z zadnjimi močmi upiral valovom in hudemu mrazu. Cipi je vlačilec pristal v pristanišču, so Todisca z avtom RK odpeljali v bolnico, ker je kazal prve znake zmrznitve. Po mudeni prvi pomoči so ga odposlali domov.
Tudi drugi ribiški čoln '»Fides« so rešili, in sicer s pomočjo vlačilca «San Giusto»•
Včeraj ponoči je sneg v tretje pobelil Trst. Okoli !■ ure, potem ko se je nad mestom razdivjala nevihta z grmenjem in bliskanjem, se je najprej usula sodra, potem pa, ko je temperatura nenadoma padla, je burja začela vrtinčiti prve snežne kosmiče. Kot so zabeležili na metereološki postaji, so sunki burje dosegli 69 km h, tako da je v nekaj minutah nastal pravcati snežni metež.
Medtem ko je južni sneg povzročil v mestu le neznosno brozgo, se je v zgornji tržaški okolici prijel, tuko da so ljudje navsezgodaj začudeni opazovali bližnjo okolico, ki je bila prekrita z več kot 15 cm visoko snežno oddejo. Na cestah je v snegu obtičalo več avtomobilov, ki so jih. rešili šele uslužbenci ANAS, ho so v prvih jutranjih urah s plugi razoruli ceste.
Čeprav je sonce, ki je že zgodaj zjutraj razgnalo oblake, močno pripomoglo, da se je snežna odej/j pričela topiti, so prišli popoldne na Opčine smučarji, ki so izkoristili
nepričakovan sneg. Ni jih, bi- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE lo toliko, kot ob predzadnjem snegu toda bili so in smu-
nc približno po 102 milijona lir na mesec, v deloviščih za šolanje pa bi dobivalo isto število delavcev samo 37 milijonov lir, kar bi pomenilo tudi veliko skrčenje prodaj zaradi manjše potrošnje.
^KRITIKE IN POROČILA)
Včeraj nova premiera v Novem gledališču
Mogoče je John Patrick izbral skoraj preveč slovesen naslov za svoje delo, ki nam ga je včeraj zvečer pokazal ansambel tukajšnjega Stalnega gledališča. Za ceno, da bi doživel tak trenutek, da bi mu dejal: Postoj, tako si lep, stavi Faust Mefistu vse na kocko. Patrick pa nam pokaže starega pisatelja, ki že desetletja živi življenje hromega človeka, ki so mu vsi užitki prepovedani. Ko nekoč prekrši svoj red in si privošči pošteno kosilo, ga pograbi smrt, Dekle, ki mu jc slučajno streglo v tisti zadnji uri in mu bilo tudi priča pri enoroki, velja pred svetom kot pisateljeva hčerka, ki jo je ta *pozm»l tk pred smrtjo. Po oporcki postane njegova dedinja.
V hiši ostane duh gospodarja, ki mora z nevoljo videti, kako se tja, kjer je vedno bival sam, vseljujejo še drugi duhovi, ki jih ne more več pregnati. Nadalje opazuje, kako se med dedinjo rr. mladim zdravnikom ■Robertom razvija ljubezen, kateri on najprej nasprotuje, potem si jo pa žen Vmes nastopijo tudi zaviralni momenti, toda ko se končno ob polneči mlada v ljubezni objameta, tedaj on, ki v življenju «ni rabil srca«, vzklikne- Postoj, trenutek, tako si lep!
Delo je dobio naštudirano in skoraj vsi nastopajoči so svoje vloge podali prepričljivo. Ugajal je zlasti Migliari (pisatelj) in kot vedno Lsura Sol ari (Daisv). Z vi-go Indijanke si je posebej pridobila simpatije Isabella l-iiva. Dobri pa so bili tudi ostati: Cal-dani De Sar,tis, Grazri Migr.e-co, Mantesi. Privitera. Režiral je De Bosio. Zelo lepa je bila tuši scena.
cjhq
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 19. marca 1955 ob 19. uri
v KORTAH
Roger Ferdinand
I
ena
Jutri 20. marca 1955 ob 19. uri
pri SV. ANTONU
Roger Ferdinand
„3 + ena"
V nedeljo 27. marca 1955 v AVDITORIJU v TRSTU premiera
«IU_ _
Spisal:
VVilliam Shakespeare Prevedel: Oton Zupančič Režiser in scenograf: inž. arh. Viktor Molka k.g.
Kostumi:
Alenka Bartl-Serša k. g.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
vabi na
plebni wiv'i
ki bo jutri 20. marca ob 20.30 uri
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV.
O Dares so glavna in rajonske ribje tržnice odprte od 8. do 12. ure.
PEVSKO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK« iz Doline priredi v torek 22 t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU '
KONCERT
moškega pevskega zbora, ki bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi.
PROGRAM:
1. A, Foerster: Planinska:	2. K. Boštjančič:
Moje dekle; 3. K. Boštjančič:	Od Celja do
Žalca: 4. Z. Vodopivec: Šuštar nočem biti; 5. V. Vodopivec:	Na poljani:
6, Z, Prelovec: Oj Doberdob. — Odmor. —
7. Hrvatska narodna: O jesenske duge noči; 8. R. Simoniti: Bolen mi leži; 9. R, Simoniti: Plovi. plo-vi; 10. J. Gotovac: Jedan mali brodič; 11. I. Zajec: V boj. — Odmor. — 12. A. Nedved: Ljubezen in pomlad; 13, B. Ipavec: Domovini; 14. V. Mirk: Na trgu: 15. A. Hajdrih: Jadransko morje; 16. F. Venturini: Vasovalec; 17. P. Jereb: O kresu; 18. J. Aljas: Na dan.
Vabljeni vsi prijatelji slovenske pesmi.
Vstopnina : sedeži 150, stojišča 100 lir
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK-KONTOVEL
priredi v svojem sedežu jutri 20. t. m. od 10. do 13. in od 15. do 18. ure
RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE
Vsi ljubitelji in prijatelji slovenske knjige so vljudno vabljeni na ogled zanimive razstave.
Darovi in prispevki
Ob desetletnici junaške smrti Danila Pregarca »Zmaja« darujejo starši L. 1000 za Dijaško Matico.
( GLEDALIŠČA )
SNG
Danes: ob 19. uri v Kortah -Ferdinand Roger «3 + ena«. VERDI
Danes: ob 21, uri novost Ezia DErrica »Tisti od omare z zrcalom«.
Jutri: ob 17. uri Giibert Ces. bron »Polnoč je, dr. Schvveitzer«. TEATRO NUOVO
Danes: ob 21.00 novost J. Patricka: «Postoj trenutek, si lep!«
Vittorio Veneto, 13.30: «(8*» * Čarni«. S. Boga-rt. . Azzurro. 14.00:	«Variete)*1
predstava«. C. Chansse Belvedere. 16.00:	»Ivanhoe*.	»	;
Tavlor.	, .jj,,
Marconi. 14.30: «Otroci stolne 1). Marton.	-j	m,
Massimo. 14.30: «KociSSOV
rt. Hudson	...	L
Novo Cine, 14.30: #Velika >Jr** p G Lollobrigida	,
Odeon. 14.00: »Primula Ro»* Juga«, J. Payne.	nt
Radio. 14.30:	»Ladje, ki »e
sambe«, F Astaire, . a: Secolo. 14.00: »Jolanda m sambe«, -F. Astaire. _... Venezia. 14.15:	«Morski
L. Hayward.	, . t«,
skedenj.	15.00:	»Osvajalci	*
te«. J. Payne, M. OTiarl^ Kino na Opčinah. 14.30: <8 Hood«, E, Flynin. O. de land.
SOBOTA 19. marca
1955
ritST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; *••*,»* ke melodije: 9,00 Schubert, a tet v A-d.uru:	10.15 bjLi
skladbe za godlbo; 10.45 F»n\a iz Offenbacha:	11.11 imf
Koncert za violino in v D-duru; 12.15 Pestra glasba; 13.00 Glasba po&L,
14.30 Parada lahkih “"fV 15.00 Slaivni pevci;	piest1 ljubljene melodije; 17.30 r, čajanka; 18.00 Grieg: <»"Vžttti a-molu za klavir in ge
16.30 Melodije iz revij:„„ 51)0^ minljive melodije; 20-20 20.05 Zabavna glasba; 20A m. ski kvintet Lisinsky; ji.lS lo za šalo — malo
21.30 Franc Lehar:
Slovenske ritmične Pfjrgmt'
»Lultsa^j.:
0.., V.
Gl*5®*
Hossetfl. 14.30. «Puščava. ki živi«. Walt Disnevev fiim m: «Moi prijatelj Benjamin«. Excelsior. 14.30: »Bosa grofica«, A Gardner, H. Boga-rt Fecice. 14.00:	«Falwortski grb«,
T Curtis, J. Leigh Naziouale. 14.45: «Kraljevi ujetnik«, P. Cresoy, A, Debar Filodrammatico, 14.30:	»Bengal-
ski strelci«. R. Hudson, A Dahi
14.00:	«Venerino
V De Sica, S,
ški grof« - o-pereta v
22.20	BorocHn:	Simfonija
22.45 Večerni ples; 23.30 za lahko noč.
T K	« T I.	)t,
9.30	Operna	gilasba;	gpi
ka glasba in pesmi: U-w bert. fantazija; 14.15 »•. cavllo: «Zaza». opera y 16.30	Po romanu M.	"crfR*
dramatizirana povest:	gpt
zakon«; 20.45 Za prijatelje K O P K K
254,6 m ali 1178 K j.0, Slovenska poročila: 6.3U-13.30, 14.30	19.30 in 20.30.	„(
Hrvaška poročila: vsak 0 20,00. 12> Italijanska poročila: M3-17.00. 19 00 in 23.00	,. vS1k
Iz naših listov v 5,0 ''-MtIh dan (razen nedelje in D3 ka) ob 14.36	vsJ«
Iz naših listov v "‘‘..idr dan (razen nedelje in P31 ka) ob 17.06.	p.
6 40	Ju-tranja glasba:	7.	-fi
led ar - vremn-ska n	?*
Jutranja glasba; 7.30 Na L* Č’ gospodinje; 11.00 Od ,0() otsF1: opere; 12.00 Ritmi ih,,»n
13.45 Zabavna glasba; 'V, igri melodije do melodije: 14	j5.0° vaški trio in štirje
Zena. družba 111 dom: 13 jv, P3'’ jo znani violinisti: 16.00 r« jgr tizanskih vaseh:	Cerkno -^1
morska partizanska P' . 1I7
16.20 Od ritma do Utm?8o0 I’; Radijski romar, v i-tal.; f 'jjj«* J. Čajkovski: Ca-oriccio d (j|. A. Hačaturj-an:	Maškara3®:.
ta:	19.10	Šport:	19.15
£
14.00:	»Venerino
V, De Sica, S.
Danes se poročita gdč. UCA GABPERSIC tn dr. OTON BERCE Čestitamo!
’ Razna obvestita
Jutri	20. t. meseca	ob	9.	uri
zjutraj bo v Sempolaju predstavnik Kmečke zveze dajal pojasnila o izpolnitvi davčnih prijav (Vanoni).
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«.	Jutri. 20. t.	ni.	bo	v
prostorih kluba. Ul. Roma 15-11, redni tedenski sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure Dospela	je prva številka	«Nove
filatelije« za leto 1955,	ki	bo	za-
nimala vsakega člana kluba.
Jamarski izlet. Jamarski odsek SPDT priredi jutri 20. t. m. jamarski izlet na bazovsko pla-r.oto. Od-hcd iz Trsta z avtobusne postaje ob 9.30 v Bazovico. Od tu na ob sk poedinih jam na Jezeru in prot, Glinščici. Jedača .z nahrbtnika. Dobrodošli poleg planincev jamarjev tudi prijatz-lji.
OD VČERAJ DO DANES
čali so se tudi, čeprav so se -morali previdno izogibati kamnom, ki so moleli iz snega.
Nepričakovano neurje je zajelo ribiče nu odprtem morju, ki se je kaj kmalu nevarno razburkalo. Vsi ribiški čolni in ladje so nemudoma poiskale zavetja v najbližjih pristaniščih, le dvema se to ni posrečilo. Ribiči so seveda takoj obvestili pristaniško poveljstvo, da manjkata dva čolnu, katera so začeli iskati s pomoč ji vlačilcev «Audax» in «San Giusto«. Po petih urah iskanja je »Aitdai« našel en čoln, in sicer lamparo isNuo-vo San Biagios, ki je bila pri-
rine 18. marca se je v Trstu rodilo 17 otrok, poeflk ie bilo C, umrlo pa je 10 oseb.
POROČILI SO SE:	mehamk
Antonio Ambrosino in šivilja Angela Marin, industrijec Rosa-rio D'Angelo In gospodinja \ a-ria Cherubm, mštala-ter Dam:, John Damico in šivilja Bruna Gallo. mehanik Claudio Sudich in ura-djlca Šivana CaHerai, ptdčaslnik finančne straž- Mario Borri In uraon ca Kos > Cii, 11-nuz7:	zidar Aldo fro.an m go-
spodinja Maria Mm o UMRLI SO. SC.letni Carlo Iei-nip Maro-r, 80-letna Antonia T a-lattilni vd Buda, 61-let,ia Car-mela Gabiieusich vd Appel, Bi-letnu (iiusepplna F,laper vd. Mtchell, 58-letni Pietro Videni, 82-leini Micheie MaUardi, 29-let-ni Krzncesco Fozzi, 70-le na kr
VREME VČERAJ
Najvišja, temperalura 7,7. na.l-nižja 1.1, ob 17. uri 7,2, zrač,.i tlak 1010,2 stanoviten, veter 12 Km vzhed-sever-vzho-d, v'.ag,i 43 odst., dez in sneg 18.2 mm, nebo 1 desetino oblačno, morje mimo razgibano, ternopratura morja 8,3 st
NOČNA SLUŽBA LEKAKN
Biasoletto, Ul. Homa 16; ivlun-zoni, ul. Settefontane 2; Mai-chio. Ul. Ginnastica 44; Kovis, Trg Goldoni 8; Kossettl, Ul. Barkovljah in Nicoli v Skednju. Schiapparelll 58:	Harabaglia	v
LEKARNE NA JOŽEFOVO
Codermatz, Ul, Tor S Piero 2: Godina, Čampo S. Giacomo 1; A1 la Minerva, Trg S. Fra-ntvsco i: Praxmarer, Trg Unita 4; Kos-etti, U|, Srhia-pparelli 58; Si-
Supercinema.
znamenje«,
Loren.
Arcobaleno.
znamenje«.
Loren.
Astra Rojan. 14.00:	»Strastno«,
A Nazzari. M. Bru.
Capitoi.	14,00:	»Egipčan	S n ti
he«, J. Simmons, V Mature. Cristallo.	13.30	»Puščava,	ki ži-
vi«, W. Disne.vev film in film: »Moj prijatelj Benjamin«. Grattacielo 14.30: «Rose Mane«, A Blyth, F. Lamas Alabarda.	15.00	»Neapeljsko zla-
to«, S. Loren.
Ariston.	14.00:	«Skobcj	ožine«,
. Y. De Carlo,
Armonia. 14.00: «Sto serenad«, G.
Rondinella Aurora. 14.30:	»Kruh. ljubezen
in ljubosumnost«, G Lollobrigida. V. De Sica.
Garibaldi. 14,00: «Tujec v domovini«. G. Montgomery.
Ideale. 15.00: ((Junaki Arktike«.
V Molnar.
Im pero. 14.30:	«Kruh, ljubezen
in ljubosumnost«, G LoPobri-gida.
ItaBa. 15.00: »Skoda, da je m-vrhanka«. V. De Sica.
S. Maico. 16.00: «Veiiki gaucho«, G Tlerne.v Kino oh morju. 15.00: «Osvaja-, 'er Mehik-« P. Munl Moderno. 14.00. »Vohun rdečih jopičev«. G, Montgomerv .-»vona. 14.00: «Prišel je ob zo-ri», C. Gable.
Vlale, 14,30: »Graziella«. Maria Flore.
»4IIVO V KHIŽU
Danes 19. marca 1955 ob 17. uri
Gianni in Pinotto v tujski legiji
Jutri 20. marca 1955 ob 15. uri
Tam, kjer teče reka...
James Steivart
Julia Adams
sambl-i v ritmu: 20.15 večer za ljubitelie narodne, ra be; 21.00 Radijska igr* JJ.1 Del: 22.00 Plesna P.IaS>tia: Glasba za lahko noč.
1» i. o \ K A « a 327,1 m, 202.1 m, 2>2-4 .jjl, Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00.
15.00. 17.00 in 22.00, „rijet«" 8.15 Domače pesmi za " nedeljsko jutro:	9.00 Jf. fd'
predstava - James *^r' nj ^ sko tekmovanje zajcev " 0>'
1 javi; 9.50 Glasbena me |D.i' 10.00 Družinski poeo-vof-vjtfd' Dopoldanski simfonični * m 11.20 Lahek opoldanski straini spored: 12.00 poslušalci:	12.10 pa Izo 7*1
pesmi; 13.00 pol ure za o^Njjri 13.30 Želeli ste - °fprC< 15.15 Lahka glasba: 16-00 radii:	koncert; 17.00 f* .ar)f?!
Hoeschelmann: «Ladki tc A j (ponovitev): 18.20 Od 0Jr\jtf.d, [ modernih ritmov; 20 15	|
operni koncert; 21.00 v ^r 1 kronika- 21.15 Zabavna na glasba.
TKI I'.VIZI*!4 14.25 Prenos kolesarske Milano - Sanremo; -17.3U, jppf-; za otroke; 20.45 Splošne “ats^ ne vesti; 21.15 Oskar _ 3 itr »Valčkov sen«, opereta
Mali oglasl
——   ---------------------- pertj
VILLA IN ZEMLJIŠČE Vrij*
rožu na prodaj ali za v Trs,11. Telefonirati 113 -
RESTAVRACIJA
«EDEN”
S E S L J a N
t fli*
priredi danes I9-	'	j
PLES. Začetek ob 2®'
M
Vabljeni so vsi na
uloie
zabavo, posebno «•
EXFRE^
ADRIA
THST 4 pf1'
Ul. Cicerune st.
tel. 29241
  <s> ~	|	q	55
9.—10.—II. apr'1*, Postojna — Ljub,Ja Opatija — Ilek^jnava Ajdovščina — v'p_ 2S*'1
Štanjel — Branik
hrib . Kan*1"
Nova Gorica — .
Most na Socl  	_	K<|ba
Tolmin Bovec
Vpisovanje
do 26.2
3.105»-
*—"	Prf-
«Adria - EkPrP^”vadnf.
skrbi trgovske. • 0ziti>
turistične i*1 vizume.
beli« Roberti, 78-leLni Antonio j g nori Trg Ospedale 8; Tamaro Mariami Maierl,	I	e	Neri, Ul. Dante 7.
delavnica mehaničnih izd EL
A. Fabiani
TRST — UL. CORTI 2 — TEL. J61'41
specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opr^yii podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo
avtogeno 111 električno varjenje. f(roje Popravila na krovu: motorjev Diesel, pari>in onski in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri P° strojih in napravah na krovu.
PJUttLMlTVl A. BEVANA IZ LABURISTIČNE PARLAMENTARNE SKUPINE
Vzrok: ali podaja ostavko sam, ali mu z ostavko in izključitvi• grozijo drugi ■ Kako se je Aneurin Bevan odvadil jecljanja
BEVAN
!r,eicdot<.	krož‘i° neštete
‘fr-UiMer mer;ujejo ga tudi
I°Sl« demi°-tavkas' ker P1'" ^ujeio .^™,s’°n:ra, Ra izklju-kijm-it 11 Pa mu groze z iz-kratko i ' .^»‘hajamo vam na Nno ra!jV lJePls lega :/.-
tega , a5,Jene6* in borbe-fj0,. plesnega politika.
’freEedarSe	Prea 57 letl v
nče je v. Wallesu. Njegov ‘el v ,Ma0v^ar-skfc farme pridaj- in ‘aaarsko mesto Trege-®cvnetr, S rudar v premo-
neur«t i.rw,niku' Pole8 A" otrok	.‘a *e dvanajstero
klicali i«a-ln)'' kakor so Ka '°zen' „1 d bledičen in ner-
iev*ar. p°rk'i hkrati Pa /e-Se ie . 1 njegov odpor Ss siiifi Ja,v‘l ze v šoli, ko so
tie
silili,
.2 lev
ua Piše z desnico m
rajsti-n ,!?■ Ze s svojim tn-v rud'nik. iS? fe okusil delo tiiva - V. Takrat se je nje-!" 2bole|Cn0st ie stopnjevala Pična r, ie na °oeh, kar je , krat io .sk* bolezen. Že ‘8m zaael misliti o tež-»■>, da JenJu rudarjev in na y“a se izobrazi.
Vs!lka lef.e<?aru je bila tudi 2brali .. jhznica, ki so jo Midi jjOdarji sami. Tu je
J9ck j e le seznanil tudi z **ti i. n°m in Marxom. *°cial,st,vmn°go bral ameriške '* '"Učilo" - P'.,ate|ie. Ker ga
’,an požiral knjigo
s?** do,^
Jecljanje se je učil
>liS
area
e odlomke iSna-t® jih recitiral na
ln ure. Nekaj let
..
ni b,lo 'jeclja ■SL.m v ^žičnem riti v
.3® že imel prve go-prve ognjevi-
cij^ ^J1 predsednik neke
Oj. " ^-000 ludarji.
ga po*ljp v lon-?»• Tu	n Pal Labour Cclle-
. 'to .. 5. Bevan naglo kulti1*1 lori,Vra' ® svojem začet-Oojeg0 ". lz,Irip Bevan pravi: 0> Znfi°»‘ličnega življenja In ni m 1-2 neko določeno k "o kai™' ,,Cljo- Ni mi bl,° lr°tel :Jllm Postati in kam *S r ‘ri„da. orem. B,l sem i, a,i(n Mnega VVallesa in t^Uannio ■ 7e lc praktično tiči oblast v
i,' 'tl knUZam Velike
s»i nm bi sp mogli te , S0ci , ast,ti delavci«.
h^ki Su 36 v Slavni ru-t- Hatljiv	192fi- Bil je ne-
til s Dora stavka se je kon-iL z]°mn	A t0 Bev.na
Ntel n °- Takrat je zelo
K «a‘ zaJ!?ov "ugled, 'izvorni r,e.la Uk."8"« pokrajinskega
,l0 kasne!StiČ.ne atranke. “a
'UH" *	C°	’ +------- l_x_
P(
<4 p0srdrtca v’ *e ist'ega"" leta’
fcr°Vse 'a v sP°dnji dom. tpVan llotnaravpo je, da je iltlp?lci in ?Stre 8P°re z li-lifc i‘h ie , °”servativci, a
Proti t;-Ad_ vedno od
lL "aJ pUeSti"*’ ki g* silijo... k« on 4-i desnico, med-
,Mai0 U'' Želi pisati z levico!
tisri^^^ltoo0^*'0’ da g* ni-
Jj leta iq.!anika'°i sual je men?, lzključili. Pod-' if8 (ki il °swalda Mo-Iti !te'j anoiiji p,ozneje postal
<lt"= Dil lal-;-;h fašistov), in ' \,r »e ni 1 'aburist. Ni-
eDonaldo^mg
zaradi °rm °P°rtunir.
’ da nesar je malo
ve laburisti povsf.m Pre'
>r,rt ‘P Ostal T . stlsni1 Je i'.s uvisna ' Beta 1932 je
l»*t.lP»*la lio ,tkna stran-
.“‘eia un ‘""vna stran-r|mi	Poslancev,	med
}*krat iP ^ Hevan.
i.«,"st 4««™
vtj»i • Spet /e Pt a 'n, 'judske
frtlSi1* stranke ®* gda «“
'i nat godilo a , e, mu 1« »o ipet , e je kma-
; ci-ranka izklii?č i ta 1939 tani St'dne li^p ' nV0d'telje z-ki?. • . zato sfr ’ ! Bevan jih Ne,9"; tudi	ponovno
stf
gaa', "juga- Po
treh
‘tičn:Pomiri. * d .Se neko-'a lfiaamini«t*r d.? ‘aburi-44 Predini*,18 Bev.n le-Ui« st katerim s. ,,0'd(*r 1
55i'- «~ss
“.s>' Rff* »'Uiii ta«.
ubL.^e ,7" »»»topil z?,. jit0?i*1 ie°2 bod° ° vz«H ”e da
f, S sni., z «novi J .1
'"B8 S?'^00 Srn 1926», to
?,"aRarr,tan>ji t° uV vsej Ve“ n BevaLnburi8t‘ «0 2d2ano ž 2^8°vo ini' poslal v avstvene n°m o nh Je po' *? del P®1* ,zavarov^Znem
a-s? ,ri~,",u ■*
d(da°v*®u>rlPisati ^ to ’“~"
*ekstremflno tud
ii0«ev,- 8a. po&mu». A ' atram.Pfael v 1.....55*	.tako
zrna-
.‘Pite,
*a Spora 11 1' Prišfo
v *vezi i
•tuvVr- V t'emZVTinl od-
vladnim obrambnim načrtom.
Attlee je obljubil, da bodo laburisti ta načrt podprli. Pri glasovanju pa je Bevan potegnil za seboj 56 poslancev, ki so glasovali proti. Takrat je prišlo do zborovanja v Oxfor-du. kjer naj bi se Bevan obsodil in morda celo izključil. V vodstvu stranke je doživelo poraz. Na burnem kongresu v Margate je bil Bevan z 1.124.000 glasovi ponovne izbran- v izvršni odbor, kljub temu da se je takrat prerokovalo, da je z njim konec. Toda pokazalo se je, da vsak nov spor z Bevanom krepi njegov položaj med množicami. Bevan ni človek, ki bi se ga mogla laburistična stranka na lahko iznebiti, da bi mogla nadaljevati s svojo kompromisarsko politiko.
BEVANOV PROGRAM
Bevan je za hitrejši tempo nacionalizacije, za širši program socialnih služnosti, za radikalnejše omejevanje svobode kapitala. Ne odobrava teze desnih laburistovi ki so za neko mešano in konkurenčno socialistično-kapitalistično gospodarstvo, ampak smatra da mora javna lastnina prevladovati, če se hoče iti v smeri socializma.
«Kar se mene tiče. pravi Bevan, bi prevzel vso orno zemljo, tako da bi država mogla prevzeti vse tiste funkcije, ki so jih prej vršili najboljši veleposestniki. To ne pomeni, da bi država obdelovala zemljo neposredno, razen v primerih, ko ne bi bil o mogoče drugače. To pa pomeni, da bi država investirala več kapitala za obdelovanje zemlje, da bi povečala proizvodnjo tistih pridelkov, ki so nam najbolj potrebni. Nacionaliziral bi vse panoge industrije, ki so postale monopoli ali skoro monopoli. Pe-treben nam je umetni gnoj. To je danes isto. kar je bilo prej jeklo. Zraven tega pa kemična industrija delu v vojne namene, pa bi zato ne smela biti v privatnih rokah. Nacionaliziral bi letalsko industrijo. Večino denarja itak ie daje država. Nove modele izdelujejo pod vodstvom države, lastniki le pobirajo profite, toda brez rizika».
Bevan je radikalen (za britanske razmere) tudi v svojih pogledih na zunanjo politiko. Bevan je proti oborožitvi Nemčije: drzen je v svojih pogledih na Sovjetsko zvezo in Kitajsko. On je za razgovore z Moskvo, on je za to, da se Kitajska takoj sprejme v Združene narode. Odločno je proti sedanji Dullesovi politiki. Zavzema se za sporazum o atomskem orožju v smi-
slu, da se to orožje uniči. Bevan. podpira politiko Nehruja. česar ne bomo nikoli čuli o Attleeju.
Najnovejšj spor z Bevanom je nastal v zvezi s Churchillovimi izjavami v spodnjem domu o nuklearnem orožju in o odnosih mera Zahodom in Vzhodom. Bevan je ostro nastopil proti temu, kar nasprotuje _ uradnemu stališču laburističnega vodstva. Bevan zagovarja tezo: če imajo zahodne velesile, kakor pravi Churchill, večjo oborožitev kakor Sovjetska zveza, ne smemo odlašati z razgovori. Minila so itak zaman že štiri leta. Treba je začeti z razgovori, če že ne za drugo, vsaj zato. da se doseže sporazum o prepovedi eksperimentov z vodikovo bombo. Ta bomba ni nevarna samo v vojni, ampak so ti poskusi nevarni za človeštvo" in je zločin če se z njimi nadaljuje. Moglo bi priti do uničenja človeštva, tudi če ne izbruhne vojna, že od samih poskusov s to bombo. Imamo še možnosti za zdravo politiko. Ce se odklanjajo razgovori s Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki o vzrokih napetosti v svetu, vštevši tu tudi Nemčijo, ki je jedro evropskega vprašanja, bo krivda za to napetost in možno katastrofo padla na Zahod.
Zaradi tega svojega stališča je vodstvo stranke Bevana izključilo iz parlamentarne skupine, nacionalni izvršni komite pa bi morgl sprejeti sklep, da se Bevan izključi iz stranke. Toda ta ukrep proti Bp-vanu še ni dokončen in še ni uradno objavljen. O tem mora sklepati tudi laburistič-
na parlamentarna skupina. O-krog tega vprašanja se razvija mučna diskusija, ki javnosti sicer ni dostopna, a ji je kljub temu še kar dobro znana-To je danes vprašanje dneva Vsi se vprašujejo, kaj bo. Ali se bo «vlada v senci« premislila ali bo nekdo pobotal Bevana in Attleeja ali se bo Bevan pokesal? Naj bo že kakorkoli, to ne bo pomenilo niti konec Bevana niti beva-riizma.
^nemuj$a°ljska
1	-	v	'
ir---/
FRANCU A
ROMUNIJA
ŠPANIJA
TURČIJA
AIZERIJA ,
LIBIJA
; eoiPT
PLINOVOD
Mosul-Pariz
Grandiozen načrt za oskrbovanje 17 evropskih držav z doslej neizkoriščenimi neizmernimi zalogami plina naf-tonosnih polj Irana, Iraka in Arabije
"iAVDOVA
Arabija
NEKAJ PABERKOV O IGRI, KI SE IGRA NA VSEH KONTINENTIH
ca 99
iznajdba" dvornega norca
Poleg nekaterih prvenstvenih tekmovanj je glavno teniško tekmovanje borba za Davisov pokal
ATTLEE
Današnji tenis je brez dvoma drugačen od tistega, ki je bil v modi med obema vojnama. Pridobil je na hitrosti, moči. a izgubil morda nekaj na privlačnosti za gledalce. Sloviti, avstralski profesionalni igralec Franck Sedgman pravi takole: «Avstralci in A-meričani igrajo danes tenis, znan pod imenom «big game« (velika igra). V bistvu to pomeni hiter in močan servis, ki mu sledijo ostri visoki ali tudi nizki udarci. Največjo pažnjo posvečamo mreži. Naši topovski servisi so samo priprava za izlet na mrežo. Večina najboljših igralcev obvlada ta način naravnost izredno«.
V tem je vrednost Američanov in Avstralcev nad Evropejci, ki ostajajo rajši na osnovni črti in so njih izleti na mrežo redki in ne vedno umestni.
Za moderno igro je potrebna neverjetna moč in kondicija. Po načinu igre so se najboljšim približali Švedi, Danec Nielsen, deloma Italijan Gardini, v zadnjih tednih pa j« nenadoma zablestel novi švedski as 21-letni Schmiedt. Visok je 177 cm in tehta 77 kg. Eden ameriških reprezentantov je na Švedov račun vzkliknil; «Kakšen servis! Žoge sploh ne vidiš«.
Evropske države so v veliki večini že poslale svoje igralce na riviero na pomladanske turnirje. Lahko rečemo, da so teniški igralci v teh dneh ravno tako značilni za obmorske kraje kot njihovi kolegi kolesarji. Pred dnevi se je
MARGARET-
TOVVNSEND
z veliko simpatijo na to zvezo.	t
Vsekakor pa ni več daleč dan, ko se bo tudi ta ((zadeva« razčistila. Tudi če dvor ne bo dal v kratkem svojega pojasnila (kar ni verjetno) bo vsa stvar prišla pred spod-——”'——”~^—~—^-—————	nji dom. kjer se je o tej stva-
ri že diskutiralo (sicer le v
AnaleškO ljudstvo odločno na strani princese in parlamentarnih krogih); ne iz-. v ,. ■	i,ii	ii	i	ključujejo pa možnosti, da bo
njene romantične liubezni	do letalskega	polkovnika	kakšen poslanec zastavil
ustrezno vprašanje predsed-
Pri tolikih szadevah«, je n*ku v»ade
i - *./W
■v»
Princesa MARGARET
Polkovnik TOVVMBEND
»zadeva Margaret-Tovvnsend« še najbolj simpatična, Ta zadeva pa je sedaj že postala celo državna zadeva. Vedeti je treba namreč (in to je že vsemu svetu znano?, da se princesa Margaret, sestra se-(janje angleške kraljice Elizabete in letalski polkovnik Townsend, ataše za letalstvo pri angleškem poslaništvu v Bruslju, imata rada. Dejstvo, da so polkovnika Townsenda poslali v tem svojstvu na poslaništvo v Bruselj, je treba pripisati vprav temu njegovemu čustvenemu razmerju med njim in sestro angleške kraljice. Medtem ko so polkovnika poslali v Bruselj, so princeso Margareto poslali na krožno potovanje po deželah Združenega kraljestva v u-panju, da bo Margareta pozabila svojega polkovnika. A vsi ti poskusi so bili zamanr kljub temu, da je polkovnik Townsend zrel mož, ločen od svoje žene, in že z dvema o-trokoma, je v srcu mlade princese ohranili isto mesto, ki ga je imel takrat, ko so ju namerno ločili. K temu je treba dodati še okoliščino, da so simpatije angleškega naroda na strani mlade romantične princese, proti vsem drr žavnim in verskim oviram, pomislekom in predsodkom, ki stoje na poti obema zaljubljencema.
Ta zadeva je že prišla tako daleč, da se bo moral o tej »zadevi« izjaviti predvsem dvor in po vsej verjetnosti tudi vlada, ker so govorice v tej zvezi zavzele že tak obseg, da je potrebno odstraniti negotovost, ki škoduje prestižu i prvega i druge. Oklevanje dvora je povsem razumljivo: če je po eni strani poroka med princeso Margareto in polkovnikom Town-sendom, korak, ki ga anglikanska cerkev ne more dovoliti, ker nasprotuje togim tradicionalnim načelom, ki prepovedujejo poroko z ločencem. je po drugi strani dvor spet v škripcih, ker je kraljica Elizabeta hkrati poglavar države in anglikanske cerkve. Ce bi se po eni strani kraljica Elizabeta, kot poglavar jerkve, rnorftjfl držati teh strogih’ «moralnih» predpisov, je pa po drugi strani, kot poglavar države, vezana na okoliščino da bi se s prepovedjo poroke med Margareto in Tovvnsendom hudo zamerila
V kratkem bomo torej zvedeli resnico tudi o tem vprašanju, ki toliko zanima vso angleško-javnost. Medtem se princesa ^largaret mudi pri svoji materi v Windsordskem gradu. Kraljica mati boleha za influenco in se ne premakne iz gradu. Povsem razumljivo je da se pogovor med njo in njeno mlajšo hčerko suka o-koli vprašanja, zaradi katerega so v zadregi dostojanstveniki anglikanske cerkve, njena sestra Elizabeta in celo vlada sama.
MELV1N ROSE
v San Remu končalo tako tekmovanje. Zmagal je Ceh z egiptovskim državljanstvom, Jaroslav Drobny, dolgoletni zmagovalec skoraj vseh manjših tekmovanj.
V Evropi se torej pripravljajo na začetek tekmovanja za Davisov pokal, onstran o-ceana pa se še ni polegla polemika v zvezi z lestvicami prejšnjega leta.
Avstralci se zaklinjajo, da bo letos Davisov pokal zopet njihov. Pravijo, da je bil božični poraz proti Američanom izrazita smola, saj so mesec dni nato na prvenstvu Avstralije v Adelaidi prepričljivo porazili svoje velike nasprotnike (Hoad Seixasa in Rosevvall Traberta). Ne moremo torej govoriti o izraziti nadmoči Američanov; vse prej. Popularnost tenisa v Avstraliji in upadanje zanimanja v Združenih državah pa nam kažejo, da bodo čez leta Avstralci verjetno postali za daljšo dobo lastniki Davisove »posode za solato«, kot pogosto imenujejo ta pokal svetovnega moštvenega prvenstva.
Na prvih mestih svetovnih rang-listi je vrsta igralcev, za katere lahko trdimo, da so veliki, nihče izmed njih pa ni popoln gospodar položaja, kot je bil na primer po koncu vojne Kramer, današnji vodja profesionalne skupine. Odkar je še Sedgman prestopil med poklicne igralce, ni ni-
nirjih (Roland Garo«, Wim-bledon, Forest Hills, prvenstvo Avstralije) so pripadale različnim igralcem, v Davisovem pokalu pa sta imela največ uspehov Američana Sei-xas in Trabert. Ker je prvi star že približno 30 let, medtem ko bo 24-letni Trabert lahko doživel še mnogo uspehov, so povečini strokovnjaki dosodili prvo mesto na svetovni lestvici Seixasu. Ta je o sebi dejal; «Moje sanje so se izpolnile. Bil sem prvi v Wimbledonu (leta 1953), osvojil sem prvenstvo ZDA (leta 1954) in sodeloval v moštvu, ki je osvojilo Davisov pokal«. Za obema Američanoma so postavili Drobnega. Ceh je pred leti bil boljši kot danes. Vendar je v odločilnih trenutkih imel vedno nesrečo. Na turnirju, ki traja štirinajst dni, na katerem je ireba odigrati šest, sedem napornih srečanj, je uujna predvsem živčna kondicija in seveda tudi ščepec sreče. Drobny ni imel ne ene ne druge stvari. V finalu vvimbledonskega turnirja leta 1950. je vodil proti Sedgmanu z 2:0. Bil je pred zmago. Tedaj mu je počila struna na reketu. To je zadostovalo, da je Drobny izgubil ravnotežje. Sedgman je zmagal v petem setu. Drobny ima slabši backhand udarec. Sedgman mu je serviral na backhand, tekel takoj na mrežo in s topovskim strelom dosegel točko. Drobny v svoji nervozi ni našel protiorožja.
Lansko leto, ko je Ceh že izgubil vsako upanje, da bi še kdaj prišel do najbolj zaželenega naslova, mu je to uspelo. Morda ravno zato, ker ni bil več tako živčen in nestrpen. Razen Wimb/ledona pa ni imel večjih uspehov v letu 1954. Potoval je iz kraja v kraj. kjerkoli so prirejali turnirje, in običajno zmagal. Pred dnevi pa je na mednarodnem turnirju v Kairu izgubil že v polfinalu z manj znanim Američanom Kowale-skim v štirih setih.
Za Drobnym sledijo na svetovni rang-listi avstralski Davis kup igralci Rosewall, Rose in Hartwig.
Za konec poglejmo še v začetek te igre. Kot v pravljici: Nekoč je bil neki dvorni norec. Potoval je z dvora na dvor. Ustavil se je v Parizu. Bilo je to v 14. stoletju. Hote! je zabavati dvorjane. Sredi dvorane je napeljal vrv. Naredil je žogo. Zaplenil je damam kodre iz njihovih lasulj in jih trdno prevlekel s povoščenim platnom. To žogo so igralci preganjali z ene na drugo polovico igrišča. Tekma se je končala, ko se je žoga
kogar, ki bi ga lahko postavili na prvo mesto brez po- I razpočila. Kasneje so si dla lemike. Zmage na velikih tur- ' ni podaljšali in razširili i
To je Anamarija Moneta Ca-fclio, ki ima z novinarjem S. Mutom dejansko največ zaslug
Piero Piccioni
je poznal
Javni tožilec Scardia prihaja do zaključka, da jo je pustil nezavestno na obali pri Torvaianica
Včeraj so se branilci- glavnih obdolžencev v »zadevi Montesi« seznanili v sodni palači z obtožnico. Odvetniki so si popolnoma edini v stališču, da je obtožnica prava juri-dična mojstrovina, in da bo ostala za vzor v zgodovini sodstva. Vsa dejstva in okoliščine, ki so v zvezi z žalostnim dogodkom so v obtožnici vzeti v prgtres ž vso tenko-vestnostjo.
Javni tožilec dr. Scardia prihaja do zaključka, da je zločinec pustil Wilmo Montesi v nezavestnem, stanju na bregu morja pri Torvaianici in da je povzročil njeno smrt. Ker je izključena možnost, da bi Wilma napravila samomor, ostaja le še zločinsko dejanje, do katerega nas vodijo tudi okoliščine, v katerih so našli njeno truplo. Predvsem so tu podplutbe na levi roki, na levem stegnu in na desni nogi, ki so bile povzročene, ko je bilo dekle še pri življenju. Pri tem je treba podčrtati okoliščino, da so Vilmo Montesi našli brez nekaterih kosov intimnega perila, kar nas še bolj potrjuje v ten zaključkih. Dejstvo, da je izginil pas
bi se iznebil nezavestnega dekleta in da bi na ta način odvrnil od sebe možnost ugotovitve dejstev, ki so ga privedli do takega obnašanja.
Glavni tožilec dr. Scardia izključuje možnost, da bi Wil-ma Montesi živela dvojno življenje. Ko je njen zaročenec, agent javne varnosti Giulia-ni, odpotoval, se je Wilma družila z osebo, ki jo je prav gotovo čakala popoldne 9. a-prila, ko je s prozornim izgovorom odklonila da bi šla v kino. Javni tožilec tudi trdi. da je ta oseba bila Giam-piero Piccioni. Do te trditve prihaja na osnovi izjave, ki jo je . na zaslišanju dal Mario Piccinini. Ta se je 14. a-prila 1953 javil na policijskem komisariatu v Ostiji, kjer je izjavil, da je na podlagi slike utopljenega dekleta. ki jo je videl v listu «11 Paese« spoznal, da je to isto dekle, ki jo je videl v začetku marca, t. j. mesec dni pred njeno smrtjo, v avtomobilu, na obali pri Ostiji, v družbi Piera Piccionija. Da je slo tudi 9. aprila za sentimentalni sestanek Wilme, služi samemu tožilcu tudi okoliščina, da je tistega dne Wi!ma pustila
koščkom lesa in prvi reket se je rodil. «Tenez» (držite) je zaklical igralec, preden je serviral nasprotniku. S tem je igra dobila ime. Tenez je po-
2e vej let se proučuje vprašanje izkoriščanja ogromnih količin prirodnega plina s petrolejskih področij Srednjega vzhoda in Arabskega polotoka. V zadnjem času se vedno več govori o zgraditvi plinovoda od Mosula do Pariza čez razne evropske države. Plinovod bi oskrboval z gorivom 330 milijonov prebivalcev Evrope in enega dela Mal? Azije. Predlog je postal danes aktualen bolj kot kdajkoli prej zaradi sporočila, ki ga je dala pred kratkim neka družba, ki se ukvarja s tem načrtom in ki trdi. da bi se ta velika zamiseb lahko izvedla v treh letih.
Petrolejska področja in rezerve nafte Srednjega vzhoda spadajo med največje na svetu in imajo hkrati ogromre količine prirodnega plini, ki leži v glavnem neizkoriščen v globini zemlje ali pa se uničuje na samem kraju v Iraku. Arabiji in Iranu. Plin gori s tako imenovanim »svetim plamenom« in beduini, ki ga tako imenujejo, si niso mogli pojasniti njegovega «mi-sterioznega« izvora.
Po proračunih strokovnjakov bi glavni plinovod in njegovi stranski plinovodi zajeli okrog 17 držav, v katerih je
stal lenis v devetnajstem potrošnja plina danes trikrat stoletju najdemo tenis pred-1 manjša kot na pr. v ZDA in vsem pri Angležih, naj večjih I k'.. morajo uvažati velike ko-športnikih Evrope v tistih ča-»^in,e surove nafte. da hi
za nogavice, kr:lo. nogavice doma sliko svojega zaročenca lonnottuu—	-	, . „ . ^	čevlji,	nam	dokazujejo, da j ki jo je sicer nosila vedno s
angleškemu narodu, ki gUdaiW obnovitev sodne preiskave, j be zločincu zelo mudilo, da | seboj.
»ih. Imeli so že tedaj krvava tekmovanja, vendar na spodobnost nikoli niso pozabili. Na stenah tribune je bilo namreč zapisano:	«Prosimo
gospode igralce, da v prisotnosti dam ne igrajo z zavihanimi rokavi«. Niso hoteli, da bi se dame pohujšale. Od tedaj so se spremenile navade, spremenil se je način igranja, Kot se pač v splošno tolažbo vse spreminja.
mogle zadostiti svojim potrebam po pogonskih sredstvih. Prvi del plinovoda, ki bi bil dolg okrog 3.000 km bi bil sestavljen od kombiniranih cevi premera 60.9 in 97.4 cm. ostale cevi pa bi imele premer 60,9 in 66 cm. Kapaciteta bi s to cevjo znašala okrog 14 milijonov kub. metrov plina dnevno. Potem ko bi zgradili dvojno plinovodno linijo in 15 črpalnih postaj, bi se kapaciteta dvakrat povečala ih bi znašala okrog 30 mili-
jonov kub. metrov.
Največje tehnične težave v zveži z realizacijo bi se morale rešiti tam, kjer bi šel plinovod pod vodnimi površinami. Stroški zgraditve bi znašali v prvi faz; 425 milijonov dolarjev, a dodatni stroški bi v drugi fazi dosegli še 360 milijonov. Po proračunih bi bila cena prenosa plina od začetne postaje do točke izkoriščanja v glavnem plinovodu 22 dolarjev za 28,3 kub. metra (1.000 kub. čevljev) plina. Pod predpostavko, da ostane sedanja cena plina na petrolejskem področju, ki znaš« 0 3 dolarje za 28,3 kub. metra, bi znašala maksimalna prodajna cena okrog 32 dolarjev za omenjeno količino.
Za traso plinovoda so vzeli v poštev dve varianti. Prva gre skozi Turčijo in evropske države (glej karto!) ter bi zajela tudi del Jugoslavije, druga pa skozi države Severna Afrike in Španije v Francijo. Druga trasa bi bila mnogo daljša, razen tega pa bi bilo izkoriščanje plina med njegovim prehodom minimalno, kea severnoafriške države niso dovolj razvite in tudi ne dovolj naseljene.
No. realizacija tega načrta je v zvezi tudi z raznimi političnimi težavami bodisi zaradi odnosov med posamezni državami, kakor tudi glede vprašanja suverenosti. Toda ljudje, ki so resno načeli to vprašanje, so mnenja, da bi bilo najbolje če bi se načrt uresničil v okviru neke mednarodne komisije ali pa OZN. Realnost dajejo vsemu načrtu proračuni, ki kažejo na velike prihranke v devizah, ki bi jih realizirale posamezne države, po drugi strani p* tudi na ogromno uporabo plina kot surovine v industriji gnojil, sintetičnega material« itd.
A. P.
Nov ameriški
ai7^oma(žCiiega
Krstili so ga ,,Falcon“ in deluje s pomočjo,.elektronskih možgan“
Dva vojaka držita aFalcona, ki ima na konici eksploziv, s katerim lahko uniči sovražni bombnik. — Desno: aFalcona Je zadel letalo QB—17 v poletu in povzročil eksplozijo. Sli-ka je posneta med nedavnimi poskusi
Predvčerajšnjem je predstavnik ameriškea letalstva obvestil javnost, da proizvaja-jajo v ZDA novo strašno o-rožje; avtomatični raketni izstrelek. ki se oddvoji od letala, na katerem je pritrjen in lahko zadene sovražno letalo. Ta raketni izstrelek se imenuje eFalcon«. Proučevanja za njegovo izdelavo so se začela že leta 1947 in sedaj proizvajajo izstrelke v serijah v dveh velikih letalskih tovarnah v Kaliforniji in v Arizoni.
»Falcon« ima obliko ogromne cigare, dolg je 1.80 m; premer znaša okrog 40 cm. Vsebuje eksploziven naboj, napravo za gibanje v zraku ter
poleg tega pa zelo občutljiv | bu sovražnega letala in (* in kompliciran elektronski a- končno zadene ter s svojim
parat, ki deluje kot možgani »Falcona«.
Izstreljevanje »Falcona« se izvrši takole: izstrelek je s spodnje strani letala zavarovan, letalo pa je opremljeno z radarjem; ko pilot letala opazi na televizijskem prostoru radarja pojav tujega letala v poletu, sproži izstrelek «Falcon»; mehanizem za letenje izstrelka začne delovati in prav tako tudi »električni možgani« izstrelka. S tem je s sovražnim letalom opravljeno in njegov pilot lahko manevrira kakor hoče, in akrobacije, da bi s« izognil »Fal-conu«, mu več ne koristijo;
odgovarjajočo količino goriva, I «Falcon» sledi slehernemu gi-
eksplozivnim nabojem uniči.
»Falconov« akcijski radiu* znaša 5 do 8 km, kar je odvisno od njegove velikosti. Proizvajajo namreč dva po mehanizmu enaka tipa, a r*»-lična po velikosti; večji tip meri 1.80 m.
Ameriški podtajnik za letalstvo je istočasno govoril tudi o dveh drugih novih ameriških raketnih izstrelkih: »Rasna!« — nuklearno orožje, ki se lahko oddvoji od letal* mnogo prej kot pride v vertikalo objekta, in «Atlas», a-tomska raketa za bombardiranje na velike daljave, z enega kontinenta na drugega.
\ Beogradu se vrst proslava 1 »-letnice Jugoslovanske kinematografije. Na sliki' Pogled na dvorano pred začetkom filma aDevojka i hrast*, v sredini nosilec glavne ženske vlog«
mara Markovič	_
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
->
SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA
... r	...
nesprejemljivo Zupanovo stališče
Vresoluciji zahteva svetovalecZuccalli proslavo 10-letnice osvoboditve Gorice- Po županovem mnenju pa je bila Gorica osvobojena 1947. leta
V četrtek zvečer je bila seja občinskega sveta, na kateri so izvolili člane treh komisij m odbora občinskega podpornega društva.
Preden pa je volilna komisija sestavljena iz svetovalcev Pavlina, dr. Borgheseja in dr. Venuttija začela z delom, je župan odgovoril na resolucijo socialdemokratskega svetovalca prof. Zuccallija, ki jo je vložil že pred časom in v kateri zahteva od občinskega odbora, naj organizira svečano proslavitev 10-letnice osvoboditve Gorice.
Zupan Bernardis je na kratko polemiziral z Zuccallijevo resolucijo in pripomnil, da Gorica ni bila osvobojena leta 1945, ampak leta 1947. Pri tem je mislil na prihod italijanskih čet v Gorici po vstopu v veljavo mirovne pogodbe 15. septembra 1947. leta.
Ce bi pooblastili monarho-fašistične svetovalce naj oni odgovorijo na Zuccallijevo resolucijo. potem bi se lahko še bolj čudili, kot se čudimo županovim trditvam, kajti mo-narhofšistični svetovalci sploh ne bi govorili o osvoboditvi, ampak o okupaciji Italije, okupaciji, do katere je prišlo po padcu fašizma.
Kakor vidimo je osvoboditev Gorice odnosno osvoboditev Italije širok pojem, ki ga vsakdo razlaga s svojega političnega stališča. Kljub temu pa že zdrava pamet pove, da mora biti neka objektivna resnica, ki prav gotovo ni na strani goriškega župana, toliko manj pa bi bila na strani monarhofašistov.
Ko bodo letos širom po Srednji Evropi ’ proslavljali 10-letnico osvoboditve, po celem svetu pa 10-letnico poraza na-cifašizma. bi bilo popolnoma na mestu, da bi te važne dogodke proslavilo tudi naše mesto in s tem povzdignilo demokratični in antifašisistič-ni čut našega ljudstva obeh narodnosti.
Seja se bo nadaljevala v ponedeljek ob 18. uri.
tero si je zagotovil precejšnje dohodke, vendar tega ni napravil. Pri zasliševanju je celo dejal, da si sploh ni mogel predstavljati, da je treba uradu za brezposelne prijaviti to spremembo. Tako je mož prejemal poleg invalidnine po 144.000 lir letno in poleg zaslužka v trgovini, še Po 17.000 lir mesečne podpore za brezposelnost.
Na včerajšnji razpravi so ga obsodili na 8 mesecev zapora ter 20.000 lir globe in na poravnavo sodnih stroškov. Kazen je pogojna in mu je ne bodo vpisali v kazenski list. Spessot je proti razsodbi sodišča vložil priziv.
Še en zimski pozdrav
Ko smo vedno bolj postajali prepričani, da se je zima za vedno poslovila od nas, nas je nepričakovano še enkrat ošvrknila z repom. V četrtek zvečer je namreč pričelo po celodnevnem pripravljanju na lahko pršeli; pršenje se je proti polnoči spremenilo v mestoma močno deževje, ki ga je spremljalo grmenje in bliskanje.
Zjutraj je bilo nebo popolnoma jasno, veriga okoliških hribov pa je bila prekrita s snežno odejo. Pihal je tudi oster vetrič, da so ljudje ponovno vihali ovratnike.
Ker pa je sončita toplota precej močna, je proti popoldnevu sneg na prisojnih straneh skopnel, še vedno pa se upira na osojni strani Fajto-vega hriba, ter na visokem Mrzelcu.
Ker smo že večkrat napovedali zadnji pozdrav zime, se tega ne upamo več ponoviti, ker nočemo več tvegatit da nas bi letošnja muhasta zima prikazala v očeh ljudi za slabe vremenoslovce.
ipip
• m $ W J
-
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Ker so se njene simpatije ohladile
je z njo nesramno ravnal
r?
C0RTINA D' AMPEZZO
j V/~~ 7 S.PELLEGRIN0
TRENTO	-	*»	«
UDO.JESOLO^NSik.
TRST
C ENO V
6
individualhe
CERVtA RINETA
VIAREft
CANNES
: iachtd
NEAPELJ
Danes je na sporedu velika tradicionalna dirka Milan — San Remo. Poleg vseh najboljših domačih tekmovalcev bodo nastopili tudi mnogi inozemci, tako da se lahko po pravici reče, da bo to prva letošnja dirka, kjer bo zbranih toliko tako imenitnih dirkačev. — Se nekaj večjih in manjših mednarodnih dirk in že bo zanimanje prijateljev kolesarskega športa za dolgo dobo pritegovala nase etapna dirka po Italiji (Giro d’Ualia), ki bo letos potekala kot kaže gornja slika.
Pomladanski planinski pohod SPDT
Slovensko planinsko društvo v Trstu pripravlja 27. t. m. svoj pomladanski planinski pohod za preizkušnjo in poživitev sil po zimski dremavici.
Proga ne bo ravno lahka, okrog nase »tržaške Sviceti: iz Glinščice, od Klunovega mlina na Mali Kras k Comi-cijevi piramidi, od tu v Bo-tač in skozi Jezero v Bazovico ter čez Ključ in Boršt v Glinščico. Tekma bo po ekipah treh članov, oz. dveh članov in ene članice, in sicer s polno planinsko opremo, t. j. z gorskimi čevlji gojzericami (gumijasti ple-zalniki oz, na pol gorski čevlji niso dovoljeni), ter z obteženim nahrbtnikom 6 kg. Le članice ter mladinci do 16 let so nahrbtnika oproščeni.
Najboljše ekipe bodo odlikovane. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Prijave ekip in poedtncev na društvenem sedežu v Ul. Machiavelli 13/1, vsak dan od ponedeljka do vključno petka 25. t. m. od 39. do 20. ure.
VEDNO PRESENETLJIVI REZULTATI S PANAMER1ŠK1H iGg
Jones je s časom 45,4 sek. dosegel nov svetovni rekord na 400
Argentina premagala v košarki ZDA, v nogometu Mehiko
Partizan je povabil dunajsko moštvo Wacker v Beograd in računa, da bi z Dunajčani igral 10. aprila.
MEHIKA, 18. — Louis Jones (ZDA) je na panameriških igrah postavil nov svetovni rekord na 400 m s časom 45”4, ki ga je dosegel v finalu. Prejšnji rekord je imel George Rho-den (Jamaika) s 45”8, ki ga je postavil I. 1950.
Isti tekmovalec je že v polfinalu postavil nov panameri-ški rekord s časom 46,9, Sploh so tudi ostali tekmovalci dosegli zelo dobre čase,
Američani so si že »naplenili)) košaro zlatih medalj, katerim se 1e danes pridružila tudi medalja za skok v višino (ženske). ZDA vodijo tudi v klasifikaciji po državah. Ta klasifikacija pa ima samo poluraden značaj. Včeraj so si Američani osvojili pet prvih mest in s tem dosegli 1-35 t( čk; Argentina, ki je v klasifikaciji druga, jih je imela 202.
Wes Santee je v predteku na 1500 m delil prvo mesto z Juanom Mirando. Sodniki so
potem celo objavili, da je drugi, vendar ga to ni prav nič vznemirilo. Zasmejal se le in dejal, da se bosta že še videla v Finalu.
Rezultati:
400 m — predteki (po prvi i trije v finale):	I.:	1. Jones
(ZDA) 46”9 inov panameriški rekord); 2. Lea (ZDA) 47"6:
3. Thelbert (Venezuela) 47”8;
4. Moore (Jamaika) 48”2;	5.
F.oque (Brazilija) 48”5. — II.: 1. Mashburn (ZDA) 47”4;	2.
P.iveram (Portoriko) 47”8;	3.
Spencer (Jamaika) 48”; 4. Re-vell (Kanada) 48”2; 5. Gutier-rez (Venezuela) 48”2; 6. Mon-teiro (Brazilija) 50”1.
Višina: 1. Macaniell (ZDA) 1.685 m; 2. De Castro (Brazilija) 1.59; 3. Thomas (ZDA) 1.59; 4. Cantrell (ZDA) 1:56;
Zagovarjali se je moral, ker je svojo bivšo ljubico oklofutal m razbil vrata njenega stanovanja
Ni mu pripadala
podpora za brezposelnost
Včeraj se je pred goriškim okrožnim sodiščem zagovarjal 36-letni Ferrino Spessot iz Krmina, Ul. Zorutti 30. Zagovarjati se je moral zaradi obtožbe, da je prevaril organe javne varnosti in oškodoval državo za 564.000 lir, ki jih je prejel od novembra leta 1950 do septembra leta 1954 za »brezposelnost«.
Organi javne varnosti pa so kasneje izvedeli, da prejema Spessot invalidnino in da je poleg tega leta 1950 zaprosil in dobil dovoljenje za prodajanje zelenjave.
Spessotova dolžnost je bila, da bi uradu za brezposelne sporočil to spremembo, s ka-
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi proti Trstu; 0.10, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28.
Odhodi	proti	Vidmu;	5.24.
6.26,	8.00.	8.34,	10.44,	13.59,
15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 23.09, 23.10.
Prihodi iz Trsta; 5.21; 6.24, 7.57, 8.12 *, 8.32, 10.42, 13.55. 14.34**.	17.15,	19.10,	19.58,
21.06, 23.08.
Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19,	8.16,	9.24,	13.56,	15.47,
17.14, 18.29, 19.57, 21.26.
Op. * Ne vozi ob nedeljah.
** Vozi samo ob nedeljah.
Iz sodnih zaporov so vklenjenega pripeljali pred okrožno sodišče 43-letnega Danteja Novatija, roj. v Tržiču in stanujočega v Ronkah v Ul. For-nacci 53. Aretiran in postavljen pred sodnike je bil zaradi svojega nasilnega obnašanja do Angele Vinci ter njene rnatere Luigie Batti-strella. Kakor je razvidno iz sodnih spisov ter iz včerajšnjega poteka sodne razprave, je svoj čas obstajalo med Novatijem in Vincijevo ljubezensko razmerje; Novati je o njem dejal, da so ju vezale močne «simpatije». Toda tudi simpatij je bilo konec in Vincijeva ni hotela nič več ved"ti o svojem prejšnje.«* ljubimcu, kateri pa je še vedno menil, da ima zaradi nekdanjih simpatij do svoje ljubice tudi nekatere pravice.
Zaradi tega je Novati dvakrat prišel trkat na vrata Luigie Battistrella in hotel govoriti z Vincijevo. Prvikrat ju je obskal 21. decembra lani ob 21.15. Ker z lepimi besedami ni nič opravil, je Vincijevo oklofutal in ji tudi grozil. 2ensko srce pa je ostalo trdo in Novati je moral oditi.
23. februarja letos se je vrnil okrog 19. ure. Tokrat je bil še bolj nasilen. Pred vhodnimi vrati je kričal, naj mu odprejo; ker kričanje ni zaleglo, je s pestjo udaril pd“ steklenih vratih in jih razbil. V stanovanju je nastalo napeto ozračje, ki bi utegnilo eksplodirati, , če ne bi Vincijeva odhitela k tržiškim policajem povedat, kaj se dogaja doma.
Organi javne varnosti so takoj prihiteli na kraj dogajanja in Novatija aretirali.
Preden je prišlo do včerajšnje razprave, so pripravili obtožnico sestavljeno" iz petih točk, ki mu je očitala, da je 21. decembra lani prišel v stanovanje Battistrelle in Vin-cijeve. da je ta prekršek s silo hotel ponoviti 22. februarja letos, da jp Vincijevi grozil s smrtjo, jo grobo žalil ter s pestjo razbil steklo na vratih.
Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov; kazen je pogojna. Moža so včeraj izpustili iz zapora.
Goriški kmetje na veronski razstavi
Goriški kmetijski konzorcij je predvčerajšnjim organiziral za svoje člane enodnevni izlet v Verono, katerega se je z Goriške udeležilo okoli dve sto kmetov. Povabljeni so bili tudi Standrežci, ki so se povabilu rade volje odzvali ter poslali 11-člansko zastopstvo. Razstava je zelo bogato opremljena in je na njej zastopanih več podjetij iz inozemstva. Največ razstavljenega balga ima Zahodna Nemčija.
Standrežci so se za razstavljene predmete zelo zanimali, saj se dobro zavedajo, kaj danes predstavlja za kmetijstvo mehanizacija. Z zanimanjem so si ogledovali vsakovrstne traktorje in mlatilnice.
Izkoristili so to ugodno priliko in pogledali tudi na razstavni ’ prostetr zS go*vejb živino, kjer je bilo več pasem. Predvsem so se zanimali za sivo-rjavo gorsko pasmo, ki je splošno cenjena in katero gojijo tudi naši kmetje. Zastopana je bila tudi črno-bela holandska pasma. Ogledali so si tudi razstavljena umetna gnojila tovarne Montecatini. Z zastopniki so se pomenili o možnosti dobave gnojil naravnost iz tovarne, kar bi izločilo posredovalce in vplivalo na znižanje cene.
Zopet Avstrijci uspešni
ZERMATT, 18. — Spet so avstrijski alpski smučarji triumfirali v smuku na tekmovanju «Gornergrat». Ernst Hmterseher je zmagal v smuku »Blauherd#, med ženskami pa je sloves Avstrije rešla Lcjzka Jaičeva.
Moški so tekmovali na 3,5 km dolgi progi s padcem M.f.O m, ženske pa na 2,7 km s 700 r.i padca. Jutri je na sporedu slalom in pričakujejo tudi Tonija Sailerju ter Švicarja Georgesa Schneiderja, bivšega svetovnega prvaka.
Tekmovanje se bo končalo v nedeljo s posebno tekmo v smuku, ki se imenuje «Derby Gornergratas.
Prvič po 1. 1948 se tega tekmovanja v večjem številu u-deležujejo tudi češki smučarji in smučarke.
Smuk — moški: 1. Hinter-seher (Avstr.) 3’28"2; 2. Ober-aigner (Av.) 3’31”2; 3. Hans Forrer (Švica) 3’33”0; 4. Ruedi (Švica) 3’35”5;	5.	Schvveiger
(Nemč.) 3’36”9; 6. Fellay (Švica); 7. Alberti (It.); 8. Willi Forrer (Švica); 9. Pasquier
(Fr.); 10. Ander (Švica); 11. Obermueller (Nemč.); 13. Ghe-dina (It.) 3’46”0.
Smuk — ženske: 1. Luise Jaretz (Avstr.) 3’25"2; 2. Bon-lieu (Fr.) 3’28’’l; 3. Reichen-bach (Švica) 3'41”0; 4. Lanig (Nemč.) 3’43”4; 5. Merendova (ČSR) 3'45”5:	6. Frosslova
(ČSR); 7. Grimm (Švica); 8. Jcuffrin (Fr.) 3'51’T; 9. Mala (CSR) 3’56”1; 10. Forrer (Švica) 3’57’T.
GORIŠKI NOGOMET
Samo ena točka v dveh tekmah
Pro Gorizia je v Tržiču izgubila, doma pa igrala neodločeno
Stefanovič in Chuard bosta sodila v Trstu
RIM, 18. — Mednarodno košarkarsko tekmo Italija - Francija, ki bo v soboto 26. marca v Trsiu, bosta sodila Švicar Chuard in Jugoslovan Stefanovič. Tekma se bo pričela ob 21.30. Francoski igralci bodo stanovali v hotelu Excelsior, italijanski pa v hotelu Corso. Predsedstvo košarkarske zveze je določilo za zveznega komisarja na tekmi ing. Bruna Avona.
Pro Gorizia je morhla ta teden odigrati kar dve tekmi, in sicer v nedeljo v Tržiču proti CRDA, v sredo pa v Gorici j tekmo proti Schio, ki bi se bi-i la morala odigrati že preteklo ‘ nedeljo, pa je bila odgodena zaradi snega. Tekma v Tržiču je bila brez dvoma zelo važna za obe ekipi. Pro Gorizia si je hotela izboljšati položaj v lestvici, domačini pa z druge strani resno reflektirajo na prvo mesto in so Mestrini stalno za petami. Ekipi sta bili tehnično na višku in videli smo lahko prav lepo tekmo, ki pa bi bila še lepša in boljša, če ne bi pihala močna kraška burja
Zanimiva je obetala biti tekma v Gorici v sredo popoldne. A vsa upanja so se izjalovila. V prvih dvajsetih minutah so bili Goričani odlični in nihče ni niti malo podvomil v njihovo zmago, čeprav niso se takrat dosegli praktičnega uspe-
DEZURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 . tel. 24-43; od 8. do 13. ure pa je dežurna lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14 - tel. 24-72.
KINO
CORSO. 14.30: »Znak Venere*, S. Loren in V. De Sica.
VERDI. 14.30:	«Tajni	agent
X 3», V. Mature.
CENTRALE. 15: «Zaklad na otoku Kondor«, barvni film, C. Wilde.
VITTORIA. 15:	((Karavana
Luna Park«, barvni film, A. Baxter in G. Nader.
MODERNO. 15: «Karabina Wil-liams«, J. Stevvart.
KINO STANDREZ. 18.15 in 20.30: ((Usmiljenje za tistega, ki pade«, A. Nazzari in A. Lualdi.
TUDI S TEMI BO IGRAL ODRED
Po nekaterih vesteh se Je ljubljanski Odred dogovoril tudi za tekmo z moštvom Lanerossi iž Vicenze (na sliki). Prihodnjo nedeljo bi moral igrati v Vidmu proti Udinese, vendar pa še ne moremo potrditi, da bo res ta dan Odred tam nastopil, ker je v koledarju nastalo nekoliko zmešnjave zaradi preložene tekme med Udinese in Triestino.
ha. Kar naenkrat pa je igra Goričanov začela izgubljati na veljavi, tako da se je zdelo da večina domačih igralcev sploh ne zna igrati nogometa, ampak da se lovi za žogo na sličen način kot desetletni otroci na cesti. Vendar pa je Pischi v 33. minuti prvega polčasa z več sreče kot pameti ukanil nasprotnikovega vratarja in zabil gol. Gostje pa so se komaj takrat zbudili in so pričeli s srditimi protinapadi, ki pa niso zalegli vsaj v prvem polčasu. V drugem polčasu so gostje prav tako srdito napadali in dosegli uspeh v 7. minuti. Goričani so se še nekajkrat skušali otresti vztrajnega napadanja gostov, a poznala se jim je utrujenost? In le gori-ški obrambi se je treba zahvaliti, da ni Pro Gorizia doživela drugega poraza.
5. Diaz (Urugvaj) 1-561 6. Ao® Witthy (Kanada) 1.56.
KOŠARKA:
ZDA
Moški:	Argentina	—
54:53.
Deseteroboj - 100 m: son (ZDA) 10”8. 986 to«; Bob Richards (ZDA) U « '
3. Vera (Cile) 11”2, 835;; t* aequo Figueroa (Cile) 1' Iriarte (Venezuela) 736 trf
Daljina: 1. Johnson 7.H-®'
2. Richards 7.11; 3. Vera '•
4. Iriarte 6.90; 5. Figueroa R Krogla: 1. Richards l3-55,j
720 točk: 2. Johnson 13.43.
3. Figueroa 13.29, 698: 4.	, te 11.89, 572; 5. Vera
Odgovorni urednik STANISLAV PENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT"
TAKO MISLIMO MI:
Atalanta - Sampdoria Genoa - Triestina Milan - Bologna Napoli - Juventus Pro Patria - Spal Roma - Inter Torino - Lazio Udinese - Fiorentina Krescia - Como Messina - Padova Treviso - Lanerossi Catanzaro - Piombino Siracusa - Empoli
1
X
1
1
X
1
1
1
1
X
2
1
X
1 2 1 X
Lecce - Sambened. 1 X Marzotto - Legnano 1
niiio šm;pham
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 15. uri
barvni film:
Igralci:
JOHN PAYNE MAUREEN 0’HARA HOWARD DA SILVA
predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 14.30 uri film:
N
m
nwat£«aa«\v'-
ROSIftl HOOD
ONGER
9
Mod. z jeki. dnom Mod. pozlačen Mod. ves jeklen Mod. vodotesni Mod. zlat 18 k
Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga)
SVET PR1VLJIC C ARO VM J E
Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE, STAROŽITNOSTI
Tako sem se čutil tujca v tuji okolici, ko sem se leta 1946 vrnil po tri — oziroma celo po šestindvajsetih letih v Trst in obiskal Sveti Ivan. O tem naj priča dogodbica, ki sem si jo bil 1. XII. 1946 zapisal: »Preden sem prišel danes v nedeljo domov pisat, sem se peljal s filovio do (zgornje) «Nove ceste*, da bi obiskal svoje stare poti na Razklanem hribu... Spustil sem se dol na Sveti Ivan in sčdel pri novi cerkvi v tramvaj. V njem že sedita mlado dekle in mlad fant, tipičen tržaški delavec v dokaj elegantni nedeljski obleki. Njemu nasproti sčde še drug mladenič, prav tako delavec. Govorijo med seboj italijanski, čeprav se zlasti dekletu pozna, da je tipična okollčanka z malce prifrkinjenlm nosom m izrazitimi ličnicami. Končno se jim pridruži še druga mladenka. Dekleti me pogledujeta in fanta tudi. Tedaj zapoje prvo dekle polglasno znano popevko (če je besedilo prav točno, ne bom prisegel); Lo go incomtra a Napoli...* Drugi potegnejo z njo in ko tramvaj še vedno stoji, zapojejo glasneje in me venomer hudomušno pogledujejo. Tedaj se mi nekaj zasvita. Moja črna bradica Jih Je zavedla, da me smatrajo — rojenega Svetoivančana — za Napolltanca. Da se prepričam, če sem zares pogodil, potegnem iz žepa »Primorski dnevnik*, ga počasi in na široko razgrnem in začnem čitatt. Naenkrat utihnejo, se spogledajo in se začno polglasne hihitati in suvati s komolci. Jaz pa, inebranlable, berem ze prebrani časopis, kot da nisem ničesar opazil«.
Kakor	jaz leta 1946 prepoznal nekdanjega Svetega
Ivana, tako se mi je zdelo tisto, o čemer sta se pogovarjala Nč-gode in moja mama iz minulih dni Svetega Ivana in kar sem nad vse rad poslušal, kakor pravljična zgodba.
še v mamini mladosti — bila je devet let mlajša od Nego-deta — so bile malone vse svetoivanske žene perice, ki so prale za tržaško gospodo. Od vrticev in malih vinogradov se ni moglo živeti. Možje so hodili na sezonsko delo — večinoma so tolkli kamenje na cestah, — žene pa se zaokrožile družinski dohodek s pranjem perila. To zaposlitev pa so si izbrale zato, ker je bilo pri Svetem Ivanu največ tekoče vode. Perice so bile v vsem okraju Sveti Ivan gor do Vrdelice. Prat so hodili v «Potok» (»slavni* «Patdk»), ki se je imenoval, kjer Je zdaj stadion Prvi maj, «Tuljevec».
Kakor zna zlasti mladina povsod zuružiti koristno s prijetnim. tako je imelo tudi to pranje perila za svetoivanska dekleta svoj poseben mik, svojo posebno draž, nekako podobno, kakršno ima drugod v Sloveniji na primer ličkanje koruze.
Dekleta so prala perilo namreč izključno v ponedeljkih in sicer samo ponoči. Perilo so kuhale v velikih kotlih in morale pri tem trikrat »podtikat*. Okrog enajstih zvečer so prišli fantje, da jim pomagajo »podtikat*, izraz, ki je pomenil isto kot vasovat. Za to je bilo dovolj časa, kajti dekleta so prala celo noč od ponedeljka na torek.
Kakor so bile Svetoivančanke perice, tako so bile »bršklce* Ubrezkice*) iz ščednje, Doline in. Boršta kruharice ali »biga- i
rice», ki so prinašale na svojih osličkih kruh za Tržačane v mesto, kjer v Negodetovi mladosti se ni bilo pekarn.
Pri Svetem Ivanu so poznali in pekli takrat samo ajdov kruh in še za »ohcet* so imeli navadno samo ajdovo pogačo.
Barkovljanke so bile znane kot »rožarice*; v svojih skrbno negovanih in umno urejenih vrtovih sc gcjile vrtnice, nageljne, hiacinte, tulipane in drugo cvetje, ki so ga nosile v jerbasih prodajat v Trst.
Mleko so prinašale v mesto na svojih osličkih Bazovke, Padričke in Gropajke, ki so se košato prizibale, sedeč na osličkih, ki so bili že obteženi z velikimi kanglami z mlekorn, po Stari cesti tudi mimo našega portana. O tem sem si zapomnil neko podrobnost, ki jo je takrat pripovedovala mama.
Njen polbrat Lovrenco je vsako jutro zarana čakal skrit ob vrtnem poltonu, da so mlekarice prijahale mimo na svojih oslih. Takrat je planil iz skrivališča in drugo za drugo pahnil z osliča- Doma je pripovedoval, da je delal to iz usmiljenja do preobteženih živali. Gotovo je bilo nekaj na tem. Toda mami se je dozdevalo, da je počel to tudi malce iz nagajivosti in presemosti.
23.
Josip Nčgode	je prišel	z družino	k Svetemu Ivanu, ko je
bil star dve leti	in	pol. Njegov oče	je bil doma iz Rocola.
Rojen je bil naš svetoivanski starosta leta 1853.
Najprej se je rodbina Negodetovih nastanila pri Zgornjem Svetem Ivanu, kjer se Je reklo «Pri kmetiču*. Pozneje, Ko se je leta 1882 poročil, se je preselil v novo hišo na Crno cesto. Tu je ostal le eno leto, ko je leta 1883 kupil posestvo na Bregu, kjer je pozneje zidal še dve hiši.
O svojem šolanju in učenju mi Je Nčgcde pripovedoval to-le: Pri Svetem Ivanu Je končal tri razrede slovenske šole, nato Je stopil z nekim Mijotom, tudi Svetoivančamom, v italijansko šolo v Trstu, kamor ga Je v tretji razred vpisal, kaplan BarteJ, ki	je	želel,	da bi šel	Josip pozneje v konvikt.
Toda Josipov oče	je	rekel	kaplanu:	«Gospcd, z golo roko ne
moreš loviti kač*.
Za učitelja so imeli nekega Mosetioha, ki se j« čutil av*
sirijskega Italijana in je govoril tržaški dialekt. PraV se	je končala vojna z Italijo iz leta 1866.	ji
Tedaj še ni zinal Nčgode italijanski. Pri	računstvu^;
zmerom po tihem računal najprej po slovensko. Notro ga je ob taki priložnosti zatožil učitelju: «6.1or 111 ,-oDil mulo fa i conti per ščavo*. Učitelj je tožitelja P°f gje usesa. mu primazal nekaj klofut in ga postavil v k° • moral stati do konca ure. Bil je ta učitelj, tako PraV- pi nasprotnik tistih, ki so zmerjali nase ijudi s ščav • gonja se je začela šele, ko je padel okoličanski ba g.W)1c takrat so prišle pri italijanskih šovinistih psovke sčavo v splošno rabo.	,j	j
Verouk jih je poučeval duhovnik - katehet, ki J®	i
majhne in okrogle postave. Bil Je Tržačan in je 8?vv janski. Dali so mu vzdevek »fažolin*. Komaj je s topu. in	hotel obesiti klobuk, so takoj začeli mulci	kričati •	pj
žolin*. Tudi po pouku je na ulici mularija kričala »Fažolin, fažolin*.	.	sv
Pri tem se Nčgode spomni druge prigode. P°Ki?i re ivanski župnik Boštjančič Je v neki nedeljski P11 0 Ni dobro za vsakega, da hodi v mesto. Njemu da ^ jajca v klobuk (cilinder, kakršne so takrat nosilu je puoču klobuček*.	d	a,
Naslednje leto se Je Nčgode vpisal v četrti je obiskoval komaj mesec dni. Njihov učitelj M0.. e0 n0'. govoril v narečju, je šel po enem mesecu in dobih .)9 ki je prišel iz Italije. Avstrija je bila medtem 'zg. Kat * bardijo in Benečijo in zdaj Je bilo oblasti vseeno, « y r® kota Italije so prihajali učitelji. Novi učitelj je s10'', prav, in začel predavati v nekem jeziku, ki ga Negode ]0 je . razumel, čeprav Je bil vajen pazljivo poslušati. y 0v^ dal v učitelja, ki Je »šrajou po toškano*. Zato Je ,. in ostal doma. Bilo mu je dvanajst let.	i0lpos®^
S štirinajstim letom ga Je dala mama učit »a ze njegov oče Je Izvrševal ta poklic in bil pri,IieJL <:®r ki je delal novo svetoivansko cerkev poslovodja- Ljil. .. bila posvečena istega leta (1858), ko se je J°siP sled
iNadaljeva*P