Leto lix. mm V UaUiati, v petek 25. mm» 1926. Ceno Din 1'SO Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike* — Inserat!: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji in sera i i peti: vrsta 4 D; notice« poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej, — MSlovenskl Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, sa inozemstvo 420 D i UpraraMtro: Kmaflova ulica št«». S, prltllčjo. — Telefon štet. 304. Oredntttvo: Bnallova ulica it. 5, I. nadstropi?. — Telefon štev. 34. aej" Poštnina platana v gotovini. Podaljšanje uradniške nestalnosti Narodna skupščina v Beogradu je sprejela zakon, s katerim se nestalnost uradništva podaljšuje za nadaijna tri leta. Ta sklep našega parlamenta je eden najfatalnejših, kar se iIIi je izvršilo tekom zadnje dobe. Nestaliiost uradništva je bila smiselna v prvi dobi naše mlade države, ko je bilo v državni upravi še precej elementov, ki so služili nekdaj interesom nam nasprotujočih držav ne le prisiljeni, marveč po svojih srčnih nagnenjih: te je bilo treba vsekakor izločiti, v kolikor se ni to zgodilo že poprej. Dalje so se naši uradi še preurejali, mnogi šele na novo organizirali, drugi opuščali: tu je bilo prav tako umestno, dati državnemu vodstvu popokvt svobodo pri preuredbi. Tudi redukcija uradništva. ako bi se izvajala pošten^ in smiselno, bi imela lahko najboljše rezultate. Država si je vzela triletni rok, da vse to uredi. Da svojega posla v tem času ni izvršila, marveč si je rok podaljšala sedaj še za nadaijna tri leta. zasluži nedvomno najhujšo grajo. Vi J i se jasno, da se odgovorne politične stranke ne zavedajo, kaj pomeni za dr-žavn dobra uprava. Bflo bi odveč govoriti o tem. da je dober upravni aparat vreden več nego vse ostalo, več celo, nego zakonodaja sama. Vsak zakon pokaže svojo pravo vrednost šele, ko se preskusi v praksi, preiskus pa se more izvesti le s pomočjo dobrega uradniškega aparata. Uradniški stan je nzgubil radi ma-ferijelnih težkoČ. v katerih se nahaja v povojni dobi, že najboljši del svojega ugleda. S tem. da se mu izpodjeda tudi •eksistenčna osnova sama in da se uvršča, v red onili delojemalcev, ki se morejo pognati i/ službe vsak trenutek, se njegova moralna samozavest izpod-kopava še boli. Ugled uradništva pada s tem vedno niže. Uradnik ne more imeti veselja do tlela, ako se tretira kot delovna moč, zadnjega reda. Uradnik vidi. da ga od-točujejoče politične stranke cenijo zelo malo, in sicer brez ozira na to, aH opravlja svoj posel vestno ali ne. Pač pa mora uvideti, da cenijrv njegovo partizansko nristranost: ako služi uradnik politični stranki in ix>dpira njene partizanske težnje z zlorabo svojega uradniškega delokroga, se mu to najbolje honorira. Po tej poti mora naš upravni aparat nazadovati še bolj nego je že; s podaljšanjem nestalnosti so se parti-zanstvu odprla vrata na stežaj še za nadaijna tri leta. Zagovarja se ta reakcionarni zakon s potrebo nadaljnih redukcij uradništva. Ta argument je najslabši. Reduciranje uradništva ima svoj smisel, ?.ko se zares skrči število zaposlencev na množino, ki pomeni minimum: ta procedura ie vsekakor potrebna za tiravnovesenje finančnega proračuna, za zmanjšanje davčnih bremen, ki so postala katastrofalno visoka. Toda živino hkrati a- dobi gospodarske krize; danes pognati uslužbenca iz službe, pomeni večati število brezposelnih. Soci-jainv» pravilna je sama redukcija, ki se izvaja na human način, to je tako, da se ne sprejemajo novi uslužbenci, dokler- se avtomatično ne zmanjša število uradnikov potom pravilne vpokojitve oziroma izumiranja. Zdaj pa, ko smo videli, kako brez sistema se je vršilo že reduciranje v naših uradih, moramo proti nadaljnini stičnim redukcijam nastopiti z vso odločnostjo. Na žalost moramo konstatira'ti. da se nahaja gospodarstvo nad našim upravnim aparatom na zelo nesrečni poti in v skrajno slabih rokah. Podaljšanje nestalnosti za nadaijna tri leta priča, da se še vedno ni niti najmanj izboljšal položaj, in da v merodajnili političnih krogih še ni prodrlo spoznanje, da zavisi od dobre uprave dobrobit celotne države. Skdnmn tedaj še vedno za diskreditiranje našega parlamentarizma ... ▼ garnizijl Italijanski pritisk na dr. Hinčiča Poslanik Bodrero urgira sprejem konvencije z Italijo« — Odpor vse naše javnosti« — Italijanski načrti v Dalmaciji. 1916 Lilian Harwey in Harry Lledtke. Beograd, 24. junija. Danes dopoldne razim Narodne skupščine ni bilo nika-kih važnejših političnih dogodkov. Za 17. uro je napovedana seja plenuma finančnega odbora z dnevnim redom: posebne uradniške doklade po členu 40. uradniškega zakona. Politični in parlamentarni krogi so s posebno pozornostjo opazili dolgotrajno konferenco med ministrskim predsednikom Uzunovičem in Pavlom Radičem. O tej konferenci je razširjena verzija, da je bila v zvezi z najnovejšimi viharnimi dogodki v državi, ki jasno izražajo veliko nezadovoljstvo širokih mas narodov, kakor tudi gospodarskih krogov proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Beogradski listi objavljajo obširna poročila o protestnih shodih in manifestacijah v Dalmaciji, v Ljubljani in drugod. V Splitu so se vršile velike manifestacije proti nettunskim konvencijam. Sokolska župa v Splitu je pozvala s posebnim proglasom na solidaren boj proti tem konvencijam vse v Jugoslovanskem ?okolskem Savezu včlanjene ;:upe ter obenem odposlala na posl. dr. (jrisogona in posl. dr. Angjelinoviča resolucijo, v kateri splitski Sokol poziva oba poslanca, da v parlamentu z vso odločnostjo nastopita proti ratifikaciji teh konvencij. Danes listi objavljajo tudi izčrpna poročila o ogorčenju Ljubljane proti nettunskim konvencijam. Položaj dr. Ninčiča je radi teh dogodkov postal zelo delikaten. Na dr. Ninčiča pa vsak dan pritiska tudi italijanski poslanik general Bodrero ter urgira čimprejšnjo ratifikacijo beograd-skih in nettunskih konvencij. Pritisk je izredno velik zlasti z ozirom na mednarodni položaj. Politični in tudi drugi krogi soglasno podčrtavajo, da je Italija izrabila sedanji položaj vlade zato, da pripravi obsežno akcijo, kako se gospodarsko zasidra v Dalmacijo, da to potem v ugodnem času tudi politično in nacijonalno izkoristi. Potrjujejo se navedbe posl. dr. Grisogona povodom debate o italijansko - jugoslovenski trgovinski pogodbi, da namreč Italija nakupuje mnogoštevilna posestva in zemljišča, zlasti okoli Omisa. Italijani izrabljajo nekatere naše ljudi, da figurirajo kot kupci. Italijani tem zaupnim osebam izdajajo ogromne vsote. Na ta način so si pridobili že okoli 3 km naše obale v okolici Omiša. Zemljo plačajo znatno nad pravo vrednostjo. Najbolj agilno je v tem oziru italijansko društvo ^Sufid». -SS- Interpolacijski dan v Narodni skupščini Vladna večina je včeraj podaljšala za tri leta nestalnost uradništva. — Živahne interpelacijske debate« — Beograd, 24. junija. Na včeraj* soji popoldanski seji je Narodna skup* ščina nadaljevala razpravo o spremeni* bi člena 234 uradniškega zakona. Na* rodni posl. Juraj Demetrovic je navajal stvarne razloge proti podal j* šanju nestalnega uradništva, ker stremi vladni predlog le za tem. da vzakoni vladino samovoljo. Med Demetroviče* vina govorom jc prišlo večkrat do vi* harnih prizorov. Končno je zbornica z glasovi vladne večine sprejela zakon s 121 glasovi proti 39 glasovom opozici* Jc. Dr. Subotič kot predsedujoči pod« predsednik je predlagal, da se izključi posl. dr. Zanič od treh sej, ker je pri predložitvi nettunskih konvencij na do* poldanski seji psoval vlado. Ker je danes četrtek, so na "dnev* nem redu v skupščini štiri interpelaci* je opozicije, in sicer: 1. interpelacija sam. dem. Demetroviča na prosvetnega ministra glede zatvoritve nekaterih od* ctelkov na hrvatskih srednjih šolah; 2. interpelacija posl. Agatonoviča (Davk dovičev dem.) na prosvetnega ministra radi vpokojitve devetih zagrebških uni* verzitetnih profesorjev, ki jih je proti* zakonito vpokojil bivši prosvetni mini* ster Stepan Radič: 3. inerpelacija posl. Vase Franjeviča na ministra za šume in rudL^ke glede poslovanja državnih rudnikov in 4. interpelacija posl. Vese* njaka na finančnega ministra glede spremembe zakona o taksah. Današnja dopoldanska seja se je pričela ob 10. dopoldne. Razprave o in* terpelacijah bodo trajale ves dan. Po sprejetju zapisnika in končanih formalnostih je posl. Večeslav Wilder protestiral proti odstavku v zapisniku, ki se nanaša na posl. dr. Zaniča glede njegove izključitve od treh sej z moti* vacijo, da se je izključitev izvršila radi neparlamentarnega vedenja in kršitve hišnega reda. Govornik odločno pro* testira proti takemu postopanju pod* predsednika dr. Subotiča, ker je posl. dr. Zanič dal samo opravičenega izraza svojemu ogorčenju nad brutalnim po-stopanjem policijskih organov v Za* grebu povodom državnih in nacijonal* nih manifestacij. Te manifestacije so bile solidarno od vseh strank prirejene v znak protesta proti nettunskim kon* vencijam. Posl. tVilder je ostro obsodil nelojalnost podpredsednika dr. Suboti* ča ter opozarjal zbornico na korektno postopanje bivših predsednikov Na* rodne skupščine Dragiše Pavloviča in dr. Ribarja. Izključitev poslanca iz treh sej je smatrati za eno najtežjih kazni. Dogodki, ki se sedaj odigravajo v naši celokupni javnosti, nas vznemirjajo. Zagrebu je prišlo do izraza solidarno? sti vseh strank, ki se bore za življenj* ske interese naše države. Toda v skup* ščini je videti, da hoče vlada pridobiti večino za nettunske konvencije tudi na ta način, da uvaja nove metode proti narodnim poslancem. Predsedujoči dr. Subotič ni odgovo* ril niti besedice na ta protest. Poslanec iVilder (sam. dem.) je vzkliknil: «Zato dobite od Mussolinija red levovega re* pa!» Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red k razpravi gori omenje* nih štirih interpelacij. Kot prva je pri* šla na vrsto interepelacija sam. dem. posl. Juraj a Demetroviča na prosvet* nega ministra. Prosvetni minister Miša Trituuovič je kratko odgovoril, da je prosv. ministrstvo odredilo zatvoritev nekaterih oddelekov na srednjih šolah na Hrvatskem in v Slavoniji deloma radi pomanjkanja kvalificiranih učnih moč, deloma radi pomanjkanja učencev. Zatvoritev se je izvršila z^onitim polom. Interpellant Juraj Demetrovic je nato ostro kritiziral prosvetno politiko sedanje vlade. Očital je prosvetnemu ministru da sistematična povsod uvaja tudi v prosveto strankarstvo. Za njim je govoril posl. Velja Vu-kičevič (rad.) ki je izjavil, da je on kot prosvetni minister odredil zatvoritev dotiönih oddelkov ter je skušal utemeljiti svoje postopanje. Opoldne razprava o tej interpelaciji še traja Za tem pride na vrsta interpelacija posL Agatamoviča (dav. dem.) o vpokojitvi devetih profesorjev zagrebške univerze, med temi tudi vprašanje rookojitve pok. dr. Branka Vodnika. Konvencije o delu predložene Narodni skupščini — Beograd, 24. junija. Zunanji minister dr. NinČic in minister za socijalno politiko Milan Simonovič* sta danes v Narodni skupščini predložila v ratifikacijo mednarodne konvencije glede ureditve dela, ki so bile sklenjene na mednarodni konferenci v Washingtonu leta 1920. in v 2enevi leta 1921 odnosno leta 1925. Kompleks teh konvencij vsebuje: 1. ureditev brezposelnosti; 2. zaposlenje ženskih delavskih moči pred in po porodu; 3. žensko nočno delo; 4. določitev minimalnih let mladine za sprejem v industrijska podjetja; 5. nočno delo dece v industrijskih podjetjih; 6. ureditev nočnega dela v industrijskih podjetjih; 7. minimalna leta za sprejem mladine med skladiščne delavce in težake v pristaniščih; 8. zavarovanje zoper nezgode; 9. ureditev enakega postopanja pri zavarovanju zoper nezgode tujih in domačih delavcev. KOMUNISTIČNI PROCES V NOVEM SADU — Novi Sad, 24. junija. Včeraj je bil končan proces proti nekaterim komunistom, ki so bili obtoženi, da so širili komunistično propagando po južni Bački. Glavni obtoženec Nikola Crvenčič je obsojen na dve in pol leta ječe. Ostali so oproščeni. Državni pravdnik se je pritožil. Brinnd-Cail lauxoua vlada v Franciji Pogajanja z desnico so se razbila in Briand je zato sestavil zopet levičarsko vlado s Caillauxom kot finančnim ministrom. — — Pariz, 24. junija. Briand je sestavil vlado s pomočjo Caillauxa, ki je postal finančni minister. Dogodki včerajšnjega dne so situacijo popolnoma preobrnili, »pričakovano je padla kombinacija Briand-Poin-carč-Doumer. Poincare je vstrajal pri svojem stališču, da prevzame justično ministrstvo, dočim je Briand to ministrstvo rezerviral za drugega kandidata. Caillaux je sprejel Briandovo ponudbo za finančni port-ferj pod pogojem, da se mu priznajo dale-kosežna pooblastila. Včeraj zvečer je bila oficijelno objavljena lista Briandovega desetega kabineta. Vlada je sestavljena tako-le: Briand: ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo. Caillaux: finančno ministrstvo; pride-ljena sta mu dva podtajnika, Dubois za zaklad in Pietri za proračun. Piere Larall: pravosodno ministrstvo. Durand: notranje zadeve. Guillaunmat: (izvenstrankar) vojni minister. Leygue>: mornarica. Nogaro: prosveta. Chapsal: trgovina. Daniel-Vineent: javna dela. Binet: poljedelstvo. Jourdain: pokojnine. Perrier: kolonije. Duralour: socijalna politika. Snoči je novo imenovani Priandov kabinet imel kratko sejo. FiuanČni minister Caillaux je izjavil, da potrebuje za sestavo novega finančnega načrta nekaj dni, zato ne more predložiti svojega finančnega programa Narodni skupščini pred torkom. Od skupščine zahteva popolno zaupanje in da-lekosežha pooblastila. Caillaux je sprejel tudi podpredsedstvo ministrskega bveta. Poplave in neurja v Avstriji in Nemčiji Aniža je povzročila ogromno šk nad Berlinom in Draždana — Dunaj, 24. junija. Iz alpskih kra* jev prihajajo poročila o katastrofalnih nevihtah in povodnjih. Nad mestom Steyr in okolico se je včeraj dopoldne utrgal oblak in Aniža je v nekaj mi* nutah poplavila vso ravan in polja. Ods nesla je veliko skladišče lesa erarične uprave pri Ramingu. Naraščajoča Ani= ža je porušila tudi več mostov. V. rc* silno akcijo je bilo pozvano orožnikivo, policija in vojska. Pri Steyru so eno uro po katastrofi zapazili prve hlodove iz ReichsRaminga in tekom 2 ur je voda prinesla mimo okoli 10.000 hlo* dov. V Nemčiji že več dni neprestano dežuje. Tudi nad Berlinom se je utrgal oblak. Na več krajih so nastale kata* strofalne povodnji ter jc morala pone* kod stopiti v akcijo gasilna brarnba. Zelo so prizadeta berlinska predmest* ja. Tudi Draždane so vsled povodenj* ske katastrofe občutno prizadete. Ker je strela treščila v električno napelja* vo, je bil električni promet dve uri pre* odo. — Poplava Labe. — Neurje mi. — Tudi Ren narašča« kinjen. JSj mnogih krajih" ob Uabi je povodenj povzročila ogromno gospo* darsko škodo. Utonilo je mnogo mlade živine. Vedno naraščajoča Laba je iz nekaterih krajev in vasi odnesla go* spodarsko orodje, pohištvo in celo zgodnje poljedelske pridelke. — Berlin, 24. junija. Po poročilih* iz raznih krajev Nemčije Laba stalno narašča. Povodenjska katastrofa zavzc* ma od ure do ure večje dimenzije. Tu» di Ren narašča. Stanje Rena pri Frey* burgu se je povišalo za 40 cm. — Nad ozemljem gorenjega Nekarja je divjala težka nevihta. Večkrat se je utrgal oblak. V mestu Rottweilu i a nevihta ničila več poslopij. t LVoda je odnesla ogromna skladišča raznega lesa in tudi pohištvo. Živina jc stala ponekod do vratu v vodi. Mnogo živine je utonilo. — Bern, 24. junija. Včeraj jc div* jal nad vso Švico silovit orkan, sprem* ljan mestoma z močno točo. Ogromne škode povsod. Več cest je porušenih. Tri osebe jc ubila strela. ANGLEŠKA VLADA ZA POOSTRITEV ZAKONA PROTI STAVKI — London, 24. junija. Listi javljajo, da namerava angleška vlada poostriti nekatera določila stavkovnega zakona, po katerem naj bi bile strokovne organizacijo materijel* no odgovorne za vsako protizakonito stav* ko. Vse organizacije morajo tudi na podla* gi organizacij iz tega zakona biti registri* rane in pred proglasitvijo stavke izvesti ob* ligatorično glasovanje svojih članov. — London, 24. junija. Poslanska zbornica je ■ drugem čitanju sprejela zakon gle* de reorganizacije premogovne industrije. — Proti temu zakonu naperjeni predlog po= slancev demokratske st- ^ke je bil s 336 proti 147 glasovom odklonjen. JUSTIČNI UMOR V MOSKVI — Praga, 24. junija. Iz Moskve javljajo: Pred šestimi tedni so bili nanagloma ustre* Ijeni uradniki finančnega komisarijata Vo* lin, Rabinovič in Ceterovski, ki so bili ob* sojeni, češ da so zakrivili nagli padec so* vjetskega červonca s svojimi špekulacijami. V javnosti so se že takrat razširile govori* ce, da so ti trije uradniki komisarijata po* stali žrtev zahrbtnih intrig nekega sovjet* skega finančnika. Po šestih tednih justifi* kacije so prejele rodbine ustreljenih urad* nikov obvestilo, da se jc pri reviziji afere dognala nedolžnost ustreljenih in da je bila justifikacija izvedena na podlagi pomote, ker se preiskava ni vodila natančno, mar* več zelo naglo. Ustreljeni se rehabilitirajo in njih rodbinam se vrača zaplenjeno pre* možen je. TRIUMVIRAT NA PORTUGALSKEM — Lisabona, IS. junija. General Gomes Dacosta je gospodar situacije. Njegovo vojaštvo je zasedlo vsa ministrstva. Predsednik vlade je moral odstopiti. General Dacosta ie prevzel vso oblast. Prebivalstvo mu je priredilo velike manifestacije. Dacosta je sestavil vlado izključno iz generalov.. V vladi so samo trije generali: 1. Da-cesta, ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo, 2. general Tamaro notranje in 3. general Cordeso finančno minisarstvo. Ti trije ministri tvorijo triumvirat. Vlada je proglasila obsedno stanje nad vso državo. GRŠKO-RUSKI TRGOVINSKI PROVIZORIJ — Atene, 24. junija. Podpisan je gr-ško-ruski trgovinski proviaorij, ki se nanaša v prvi vrsti na carinske postavke glede izvoza in uvoza grškega blaga v Rusijo iu ruskega na Grško. Provizorij temelji na načelu največjih ugodnosti. Borzna poročila LJBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Malo ponudb in povpraševanja. Prodana 2 vagona hrastovih ostro-robo paralelno rezanih plohov od 43 mm in 53 mm fco. meja 1275 Din. Efekti: Investicijsko posojilo iz leta 1921 72.50, Loterijska državna renta za vojno škodo 303, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20—22, Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Celjska posojilnica dd. 193, Ljubljanska kreditna .banka Ljubljana 175—195, Merkantilna banka Kočevje 100— 102, Prva hrvatska štedionica Zagreb 864— 868, Slavenska banka dd. Zagreb 50, Kreditni zavod Ljubljana 165—175, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 80—85, Združene papirnice 102, Stavbna družba Ljubljana 55 —65, Šešir 103. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.946*1—10.9861, Praga 167.30-168.30, Newvork 56.39—56.69, London 275.03—276.23, Trst 203.33—204.53, Berlin 13.47—13.51, Dunaj 798.68—802.68. Efekti. 7odetot. invest. posoj. 1921 72—73, 2 in polodst. drž. rente za ratnu šte-tu 306 in pol — 307.50, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 101—103, Kreditna banka Zagreb 102—104, Hipotekama banka 55 in pol — 56 in pol, Jugo-banka 90 in pol — 91 in pol, Praštedioua 865 — 867.50, Slavenska banka 54, Eksploa-tacija 12—15, Drava d. d. Osijek 190, Šeče-rana, Osijek 260—270, Isis d. d. 55, Nihag 22, Gutman 195, Slaveks 105—115, Slavonija 34—35, Trboveljska 336—340, paromlin 300—360, Vevče 102—110, ria 40.25—41.50. INOZEMSKA BORZA. Curih: Beograd 9.1375, Pariz Lcndon 25.13875, Newyork 516.50, 1S.6625, Praga 15.3075, Dunaj 73.06. Trst: Beograd 48.75—49, Pariz 79.25 —79.75, London 134.30—134.70, Newyork 27.37—27.81, Curih 533.50—536.50, Dunaj 389^393. Union Agra- 14.74, Milan 1766 «SCOVENSKI N A R O D» dne 25. junija 1026. Ste*. 141. i Danes ob tričetrt 10. dopoldne se je zajela v zbornični dvorani na magistratu konferenca vseh uigosloven.kih industrijskih, ;obrtniških in trgovskih zbornic. Otvoritev konference se je nekoliko zakasnila, ker so delegati iz Beograda šele danes dospeli in 50 najprej odšli na pokopališče, kjer so položili venec na grob pokojnega predsednika trgovske zbornice v Ljubljani gosp. Ivana Kneza. Konferenco je otvoril g. J e 1 a č i n mL, predsednik Trgovske zbornice v Ljubljani, k: je pozdravil velikega župana dr. Baltiča in generala Živkoviča ter delegate zbornic v Beogradu. Velikem Bečkereku, Osijeku, Sarajevu, Dubrovniku, Splitu in Zagrebu. Pozdravil je dalje dr. Ooršiča kot zastopnika ministra za socijalno politiko Simono-viča, dr. Pfeiierja kot zastopnika velikega fupar.a mariborske oblasti, univ. prof. dr. kerlja kot zastopnika rektorata ljubljan-Bke univerze, delegata ministrstva financ dr. Šavnika, inženjerja Šukljeta kot zastopnika Zveze industrijcev in dr. Marna. Za tem je prečital brzojavni pozdrav ministra za poljoprivrede g. Puclia in javil, da so opravičili svojo odsotnost zastopniki solunske, novosadske in sarajevske komore. V svojem nadaljnjem govoru je omenjal K. Jelačin težkoče, ki že osem let ovirajo naše gospodarstvo na njegovem razvohi in procvitu. Normaliziranje naših prilik je še daleč; vendar je treba poudariti, da gre linija gospodarskega napredka pri nas vzlic kompliciranim političnim razmeram in gospodarskim krizam vendarle počasi navzgor. Program današnje konference zlasti živo zanima nas v Sloveniji, ki smo bili s sklepi mirovne konference odrezani od naše naravne morske poti. Vprašanje našega pomorstva se dozdaj še nikdar ni resno obravnavalo. Današnja konferenca bo zato ^ala unicijativo in pobudo vladi, da se za-ae enkrat resno pečati ž njim. Po govoru g. Jelačina je v imenu ob-lsti pozdravil navzoče delegate veliki žu-ian g. dr. Vilko B a 11 i č, ki je poudaril Joižnost vseh meroda>nih faktorjev, da pri-pevajo k čim večjemu razvoju, procvitu a napredku našega pomorstva. 2eli današ-Ji konferenci popoln uspeh. Nato je po-dravil konferenco v imenu beogradske Trgovske zbornice njen podpredsednik gosp. ftilan S t a n o j e v i č,f ki se je spominjal •okojnega predsednika g. Kneza; dalje tredsednik zagrebške Trgovske zbornice g. tandor Alexander, v imenu finančne-ia ministra dr. Perica pa delegat mrnistr-iva financ dr. K. Š a v n i k. Potem je bi-D izvoljeno predsedstvo konference: gg. Ä. Stanojevič, S. Alexander, Milan Stoja- novič, Kosta Jankovič in Drag. Eisner in tajniki: gz. dr. Čuvaj, dr. St, Popovič (Beograd), Sv. Marodič (B.), Vjekoslav Jelavič (Sarajevo) in Ad. Plein (Osijek). Na predlog predsednika Je bHo sklenjeno, da se odpošljejo vdanostna brzojavka kralju ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Uzunoviču in ministrom dr. Ninčiču, dr. Krajaču, Jovanoviču in Puclju. Kot tretja točka dnevnega reda je bil na programu referat »Brodarstvo in narodna prlYreda«, ki ga je namesto odsotnega dr. Todoroviča prečital g. Marodič (Beograd). Podal je historijat razvoja pomorstva v posameznih državah in dobah ter navajal činjenice, ki so v različnih dobah v različnih pomorskih državah igrale pomembno vlogo. O »Pomorski upra-v ic je referiral g. Sava Boškovič (Split), ki ie na podlagi podatkov iz posameznih držav poudarjal tesno zvezo med pomorstvom in narodnim gospodarstvom. Pri tej točki se je razvila debata o kompetenci ministrstev nad pomorstvom. Dr. Čuvaj je zagovarjal tezo, naj se pomorstvo podredi ministrstvu trgovine in industrije, dočim ie dr. Medini (Dubrovnik) menil, da je bolje, da ostane pod kompetenco prometnega ministrstva. Dr. P. Mitrovič (Sušak) je referiral o subvencijah. Naša država ie doslej podpirala naše pomorstvo le neredno in docela nezadostno. To vprašanje je treba enkrat za vselej urediti. Osnovala naj bi se posebna komisija, ki naj dožene in prouči velikost in kapaciteto naše mornarice, preštudira vprašanje, koliko more pomorstvo razbremeniti železnico, koliko se uvaža in izvaža blaga, z železnico in po morju, v koliko more naša mornarica vzdrževati promet z inozemstvom, koliko uvoza in izvoza gre preko tujih luk in kolik je blagovni in osebni promet v naših lukah. Šele potem, ko bo komisija proučila vsa ta vprašanja, bo mogoče zahtevati, da država definitivno uredi vprašanje subvencije našemu pomorstvu. O ladjedelništvu ie prečital referat Belena (Sušak) dr. Čuval. Govoril je k temu tudi g. D u r b e š i č. Rezolucija, ki jo je prečital dr. Čuvaj, se izroči redakcijskemu odboru, ki se sestane popoldne ob 6. O pomorskem sodstvu je govoril vseuč. docent dr. M o g a n, njegova rezolucija je bila sprejeta. Naslednje predavanje je bilo o izgradbi pristanišč, ki ga je podal dr. Mitrovič (Zagreb). Debate, ki je sledila, sta se udeležila gg. Medini in Boškovič. — Ostale točke programa slede jutri dopoldne. Popoldne prirede zborovalci izlet v papirnico Vevče. ; Akademska omladina proti konvencijam z Italijo *" Kakor smo že poročali, je sprejela fČcraj naša akademska omladina protestne izjave proti nettunskim in beo-rradskim konvencijam ter proti breob-firnem nastopu ljubljanske policije. Te sejave so bile brzojavno poslane zunanjemu ministru. Narodni skupščini in K>slan$kima kluboma NRS in liSS. protestna izjava, poslana poslanskemu fcluou, se glasi: »Celokupna akademska omladina lubljanske univerze vas poživlja, g. po-tlanci. da ob priliki nettiinskih konven-zij glasujete po vesti in v narodnem interesu. Mala Srbija ni klonila pred ve-iko Avstrijo, ne ponižujmo se tudi mi >red Italijo.« Ista izjava brez zadnjega odstavka te bila poslana Narodni skupščini in po-ftanskemu klubu SHS. Izjava notra-ijemu ministru se glasi: Celokupna akademska omladina ljubljanske univerze protestira proti prepovedi zborovanj povodom razprave D nertunskih in beogadski'h konvencijah in proti gaženju pravice svobodnega izražanja.« Zunanjemu ministru je poslal SSLV sledečo brzojavko: »Celokurjaia akademska omladina ljubljanske univerze najodločnejše protestira proti sprejetju nettunskili in beogradskih konvencij._ Vročina in lepa vreme v juliju in avgustu Neprestano deževno in neugodno vreme letos gotovo že vsakomur preseda in zato je umljivo, da se vsakdo tolaži z lepšim in toplejšim vremenom v bodočnosti. Metereološki opazovalci pa so tudi glede prihodnjih tednov zelo skeptični in nekateri napovedujejo slabo vreme še do srede julija. Drugi seveda zopet tolažijo, da bo vreme v juliju in avgustu zelo vroče. Znani nemški meteorolog* Adolf Brieckorn, čigar vremenske napovedi so se dosedaj baje vedno uresničile, napoveduje za julij in avgust sledeče vreme: V juliju: Mestoma vročina z neurji, precej vlažno, vetrovno, pusto. Danes pri popoldanskih predstavah za otroke vstopnina po ■ Izvrsten spored z malo, 4 letno Baby Peggy vjDvfl vražlčka" pri katerem filmu se najbolje zabavajo tako odrasli kakor tudi otroci Predstave ob 4.f pol 6«, pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL Okoli 3. julijo, vetrovno, neurja, močne padavine, toča. Nato boljše, vendar tudi viharno. Okoli JO. julija nevihte z močnim dežjem, točo in vetrovi, nato lepo. Okoli 16. julija nestalno vreme, številne nevihte aH dež, veter, hladno do 19. Nato topleje in lepše, \ eitdar lokalne nevihte. Okoli 23. neprijazno, nevihte ali deževno. Nato lepo, deloma lakalna motenja okoli 26; nevihte, deževje, vetrovno in hladno okoli 31. V avgustu: V splošnem lepše kakor v juliju; vroče, neurja in toča. V začetku lepo, toplo vreme z manjšimi nevihtami. Okoli 7. do 10. vetrovno, dež, hladno, toča. Od 11. do 14. oblačno, neprijazno, deloma deževna. Okoii 16. nevihte z močnim dežjem. Okoli 20. lepše, neurje, vročina. V zadnjih dneh zopet oblačno in vetrovno; temperatura pada. Proces preti ponarejalcoin novčanio V Bielefeldu na Nemškem je na intervencijo jugoslovenskega konzula v Düsseldorfu, bivšega načelnika Pres-biroja dr. Aleksandra Bodi j a odrejena razprava proti ponarejevalcem naših tisoč dinarskih bankovcev. Razprava se vrši dne 6. in 7. julija. Kakor znano, je koncem preteklega leta načelni]: oddelka za javno varnost g. Žika Lai:ič skupno z načelnikom zagrebške tajne policije dr. B o g d a n o v i č e m izsledil v Bielefeldu in Duisborgu ponarejevalce in razpečevalce naših bankovcev po 1000 Din. Povodom preiskave, ki ^o jo izvedle nemške oblasti v prisotnosti mašili zastopnikov, so bili v bielefeldski tiskarni Hermana Nordholda zaplenjeni mnogi klišeji. Aretirani so bili nato nemški državljani Herman Nordhcid, graver Altman ter razpečevalca Josei Med in Albert Buclrtolz. Razun njih so bili prijeti tudi naši državljani Peter Javor, Koplek in Car. Po splošnem računu so falsifikatorji izdelali okoli 30.000 komadov naših tisoč dinarskih bankovcev. Nekatere so, ko je bila ial-sifikacija odkrita, še pravočasno poskrili odnosno požgali. Od teh 30.000 so razpečevale! spravili v našo državo 7645 faJsifikatov, ki so bili pozneje zaplenjeni v Novi GradiškL Ta zaplemba je dala povod, da se ie začela preiskava nadaljevati v Nemčiji. Preiskava je bila zelo otežkočena in tudi razpravi sami se stavijo mnoge ovire, ker na a država z Nemčijo še ni sklenila pogod-be o medsebojni pravni pomoči. V Metzu, kjer so tudi prijeli nekatere razpečevalce tisccdjinarskih falsiii- katov, se preiskava nadaljuje in dokazuje, da je obstojala dobro organizirana družba razpečevaleev, ki je v mnogih krajih našla za razpečevanje zeio ugoden teren. Briand in Asi üd n napil O Aristidu Briandu, ki je že desc* tič francoski ministrski predsednik, pripovedujejo mnogo zanimivega o tem, kako naglo se zna odločiti in kak* sna sredstva uporablja za svoje uspe* he. Ale d vojno je bil dvakrat ministr* ski predsednik. Kot tak je mnogo pri* pomogel, da so zavezniške države zmagale. Nekoč je imel opraviti z A3* quitom. O tem zanimivem sestanku pripoveduje Briand sam sledeče: «Proti Clemenceaujevi volji sem začel organizirati zavezniško fronto pri Solunu. Pozneje se je izkazalo, da ta ideja ni bila napačna. Solunska fron* ta je igrala v zadnjem dejanju svetov* ne tragedije odločilno vlogo. Pa tudi Angleži so mi delali pri tem preglavi* ce. Ekspedicija zavezniških čet v Solu* nu je bila v načelu sklenjena. Anglija bi morala poslati štiri, Francija pa tri divizije. Definitivno bi se moralo skle* pati o tem na posebnem sestanku fran* coskih in angleških državnikov. V ta namen je prispel Asquith v Calais. Ta* koj po otvoritvi seje je Asquith vstal in svečano izjavil, da vlada Nj. Vel. angleškega kralja ne pošlje na solun* sko fronto nobene divizije. Tu sem prišel na dobro idejo. Že dobro, sem odgovoril Asquithu. O tem sploh ne bomo več govorili. «Kako to?» — je vzkliknil Asquith.,«Mar ste z mojo izjavo zadovoljni?« «Nicesar nimam pri* pomniti,» sem odgovoril mirno. «Via* da Njegovega Veličanstva je sklenila, da ne pošlje v Solun nobene divizije. Pa naj bo. Kaj bi se torej o tem še prepirali?« "Toda vaše divizije so že na potu » — je pripomnil Asquith. «Da, na potu so.» «In se izkrcajo v Solunu ?^> «Da.» «Toda Bolgari in Tur* ki jih vržejo s pomočjo nemške arti* Ijerije v morje, > je izjavil Asquith. — «Pa naj jih vržejo,« sem odgovoril mirno. «Öujte,» se je oglasil Asquith. «Nem* ška vlada je nam obljubila, da se lahko vaše čete vrnejo v Francijo, če opusti* te ta načrt. Podmornice francoskih la* dij ne bedo napadale, ne bodo jih...» Baš zato se izkrcajo. Upam, da se raz* umeva. Centralne države so vam vse to obljubile, kar je dokaz, da se solun* ske fronte boje. Nato me je Asquith prosil, naj mu dara pol ure časa, da se posvetuje z ministri. Čez pol ure se je vrnil in izjavil, da pošlje Anglija v Solun mesto štirih kar pet divizij.» Sokol Odkod Sokola II. r Pra^o. V soboto, dne 2ü. t. m. ob 20. zvečer priredi Sokol II. v gostilni pri s Mraku < na Rimski cesti s sodelovanjem pevskega odseka, ki s to prireditvijo zaključi tvojo letošnjo sezono, sestanek vse^a članstva, ki se udeleži vseso-kclskega zleta v Pragi, da poda vse potrebne podatke in navodila. Ker je v tem pogledu sestanek izredne važnosti, jo v interesu posameznika, da se ga točno udeleži. Zdravo! Odbor Sokola Ljubljana. II. 662-r Sokolski Tclesejem v Pragi. Porodom vsesokolskega zleta so bo vršil v Pragi So-kolski velesejem, na katerem bodo izloženi vsi predmeti, potrebni za sokolsko telovadbo in sokolsko prosvetno delo. Velesejem bo svečano oivorjen na prvi dan naraščajskega zleta, v nedeljo, 27. t. m. in bo trajal do 7. julija. Opozarjamo na to svojevrstno in važno prireditev zlasti tudi jugoslovenske udeležence vsesokolskega zleta. hrom Jugoslavije Včeraj smo med braojavnimi vestmi poročali o tragični smrti polkovnika Alberta nobile de Zacconi. Truplo polkovnika so včeraj zjutraj pri KunišČaku potegnili iz Save. Pckojni polkovnik je verjetno izvršil samomor, ni pa izključeno, da se je ponesrečil. Eil je solastnik tvrdke >Pistoleta< v Zagrebu. Zdi se, da leži nekako prokletstvo nad tem podjetjem. Lansko leto sla se na avtomobilski vožnji v hrvatskem Zagorju smrtno ponesrečila dva Italijana, solastnika podjetja, dočim je Zacconi jedva ušel smrti. Tretji kompanjon 3-Pis±oleta<, advokat dr. Alačevič, je v začetku tega leta doma utonil v svoji kopalnici, četrti solastnik pa je tragično končal eedaj. Truplo polkovnika Zacconija so prepeljali v bolnico. Nedavno je bila Ilica v Zagrebu pozo-rišče ljute borbe med detektivom in težkim zločincem Lorettom, ki je detektiva dejansko napadel. Končno so vlomilca le uki-oliii in ga prepeljali v zapor. O dogodku smo že poročali. Sedaj javljajo zagrebški listi, da Lcretto še vedno ne miruje. Včeraj dopoldne je pobegnil iz policijskih zaporov v Fetrinjski ulici ter se povspel na sireno hiše. Policija je uprizorila za njim pravcati filmski lov po strehi, končno pa se jo Loretto zopet vdal. V Novem Vrbasu je pred dnevi nenadoma umrla Dietna Katica Radojčič. Sosedje so pričeli govoriti, da je lastna mati umorila svoje dete, da lahko nemoteno Zivi s svojim prileziiikom, delavcem v sladkorni tovarni, kjer je bila zaposlena tudi mati Katice. Policija je v stanovanju Ra-dojcičeve izvršila preiskavo ter našla stekleničko strupa. Radojčičeva se brani, češ da je dekletce gotovo samo poseglo po ste-kleničici. Truplo deklice bo sedaj na ukaz državnega pravdniStva zopet izkopano. V 6elu Resniku pri Kragujevcu je te dni 62Ietni Vasilije Pantič izvršil grozen zločin. Izvedel je, da ga njegova žena vara z nekim Milovanom Bobi čem. Očital je ženi njeno nezvestobo, ta pa ga je zavrnila da Bobiča ne zapu3ti. Pantič ie hipoma pobesnel in je ženo zadavil. Truplo je nato zavlekel v gozd in ga zakopal. Zlcčin je bil kljub temu odkrit. Tantica so prijeli in izročili sodišču. V Beogradu je te dni izvršil samomor loletni Milivoje Peric, ki je z neke strme višine skočil v Savo, ki ga je hipoma po-golinila. V Gajdobri v Backt ie bil v ponedeljek izvršen strahovit zločin. V ponedeljek zjutraj so našli zakonca Jakoba in Ano Za pravo vsebino in kakovost 0.5 Gspirinovih fablet "J&Bvysb jamči samo originalni zavoj (ploščnati kationi s O ali 20 tabletami) z m odro ~ belo - rdečo varst-veno znamko. V lastnem interesu odklanjajte vse druge zavoje v->v i Strauss v mlaki krvi. Oba sta podlegla poškodbam. Zakonca sta postala žrtev za-vralnega roparskega umor. Zločin je osumljen sluga Miša Krnjač, ki je vedel, da je stari Strauss v soboto napravil dobro kupčijo in da ima večjo vsoto denarja doma. Policija jo sedaj prijela njegovega brata Stevana, ki je osumljeu soudeležbe zločina. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 24. junija 1926; kalo-Iičani: Janez Krstnik; pravoslavni: 11. junija, Bariolomej; muslimani: 13. zil-hidže 13-14; Žid je: 12. tamuza otiStJ. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: opera: >Glumači<, >üiaiini Schicchi<. kino Matica: >Češko-jugoslovensko po-bratimstvo v filmu«. — Ljubljanski dror: >Castnik dunajske garde<. — Kino Ideal: >Baby Peggy«. Hazeuska tekma Atena : Primorje ob 10. na igrišču Primorja. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: epera: Slavnostna predstava na čast udeležencem kongresa trgovskih zbornic v Ljubljani. Kino Blatica: >Češko-jufioslov. pobratim-stvo v filmu«. — Ljubljanski dror: *C3*t-nik dunajske garde<. — Kino Ideal: >Ba-by Peggyc. Koncert >Slavca« ob 20. v Unionu. Prosveta K SlavSevsmu koncertu Na koncertu, ki ßa priredi pevsko dru* štvo «Slavec» v petek 25. t. m. v Unionbki dvorani, se izvaja v prvem delu koncerta pet narodnih pesmi, in sicer: prekmurska aTeče voda» in narodna iz Vojvodine «Lc* Sa Mara» (obe v harmonizaciji dr ja. It. imovca), «Stoji, stoji mi polje* (harmonij Marij Kogoj), hrvatska narodna »Češi me, čiši» (harm. Andpl) ter slavonska narodna ačergo moje, cer^icc» (v harmonizaciji Jos. Ilatzeja). Te pesmi so biser naše narodne pevsko glasbene literature. Iz vseh odseva značaj dotičnega kraja, besedilo pesmi je točno karakterizirano v napevu in harmoniji. Trigiavc v Mariboru poziva vse starešine, da se odzovejo okrožnici jugoslov. akad. društva >Triglav« v Ljubljani vsak po svoji moči z denarnimi zneski za turnejo v Bolgarijo, ki jo priredi Ljubljanski aktivni >Triglav:. Turueja s koncerti se začne dne 4. julija in gre preko cele nase države in Bolgarije. Namen iste je iskati stike v Bolgariji z elementi, ki so naklonjeni Jugoslaviji. Ker je turneja zvezana z velikimi denarnimi žrtv-uni, je vsak znesek dobrodošel. Po naši državi kakor tudi po Bolgariji je vožnja znižana. Te turneje se lahko udeležijo pod istimi pogoji kakor Trigla-vani tudi »tarejšine iu so naj isti javijo pri ljubljanskem >Triglavuc, kjer se dobe vse direktive. Najnižji potni trošek je 1200 Din. ine 3. julija zvečer je ob 8. uri v Ljubljani javna produkcija pred odhodom. Pred to produkcijo pa sestauek delegatov. — 5. julij. g*>d in praznik naših blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda se bliža. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« prosi vse svoje podružnice, da se spomnijo sa predvečer tega za nas Jugoslovene pomembnega dne s tem, da zažgo po naših gričih, hribih in gorah kresove, ki naj bodo znak naše narodne zavesti in Čuječnosti. Posebno se obračamo v tem oziru na naše obmejne podružnice, da dokumentirajo s kresom osvobojenje naroda. Ob tej priliki naj skuša vsaka podružnica nabrati, četudi majhen znesek v korist družbi sv. Cirila in ■Metoda, ki je s svojim delovanjem verna vršiteljica plamena narodne probuje in prosveten 24. /unija 1926. — 21.000 žganjarskih kotlov (nekateri pravijo, da še več I) bruha vsako leto, kadar sadje dozori, strup v naše ljudstvo I 21.000 zmajev zastruplja maloštevilni slovenski narod! Doslej se je marsikdo izgo-\arjal, češ da ne ve, kako bi ta alli oiü pridelek drugače uporabili Odslej bo taK izgovor ničev, ker priredi > Brezalkoholna Produkcija« o priliki velesejma dva tečaja, na katerih se bo lahko prepričal, da pomeni dosedanji način uporabe naxobe-gospo-darstvo. Naj se nam odpre nova pot pametne uporabe pridelko", nov vir areče in blagostanja. Ako se še niste prijavili, se še lahko prijavite za drugi tečaj, ki se vrši od 4. do 6. julija t. 1. Obrnite se takoj na ■»Brezalkoholno Produkcijoc, Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Da ne bo zamenjave. V Ljubljani posluje podjetje »Jugoslovenska agencija« ki se bavi z reklamami po železniških vagonih in postajah. Dasi to podjetje nima z novinarstvom in novinarji ničesar skupnega in ne vemo, čemu si je nadejalo ime »Novinska agencija«, je ravno radi tega imena mnogi zamenjujejo z »Jugoslovenskim novinarskim udruženjem«, ki je stanovska organizacija novinarjev vse države, in pošiljajo Udru-ženju dopise, namenjene za agencijo. Da ne bo nadaljalh zamenjav, opozarjamo občinstvo na to razliko. — Staniceva koča pod Triglavom je od sobote 26. t. m. dalje otvorjena in dobro oskrbovana. — Razstava ženskih ročnih del t Domžalah. Na 6 razredni osnovni šoli v Domžalah se otvori v nedeljo dopoldne dne 27. t. m. razstava letošnjih izdelkov ženskih rečnih del učenk te šole in ostane otvorjena tudi na Vidovdan dne 28. t. m. Starši otrok in vsi, ki se zanimajo za stvar, naj ne zamude prilike ogledati si lepe sadove nežnih rok ženske šolske mladine. — Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici je kupilo od tvrdke R. A. Smekal v Pragi motorno brizgalno najnovejšega sistema. Ob priliki slavnostnega blagoslov-Ijenja dne 27. junija t. 1. se vrši tehnična preizkušnja. Vabijo se tov. gasilna društva, bližnja in daljnja, da pohitijo ta dan v Radovljico, ker imajo priliko si istočasno ogledati krasno okolico z Bledom in posetiti Brezje. Polovična vozna cena po železnicah dovoljena. Na vstopni postaji kupite cel listek, ga dajte žigosati in potem velja tudi za nazaj. 663n — Zveza trgovskih gremljev za Slovenijo ima svoj redni občni zbor na Vidov dan 28. t. m. ob 9. dopoldne v Narodnem domu v Kranju. Dnevni red ie običajen. — Zveča za tajski promet v Sloveniji ima svojo letošnjo glavno skupščino v soboto, dne 26. t. m. ob pol 16. v sejni dvorani Zveze t ergo v sk i h gremijev, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditna banke. Dnevni red običajen. , CSJuDnu!" Zallt€Vaitc Povs£d. naj izdatnejše „vwjHuuH. čajne mešanice ,Čafanlia*. Glavna naloga pri tvidkt Franc Kovač, Ljub* ijana, Hienova ulica 19. 114 T Strelci pozor! V* nedeljo 27. t. m. velika strelska tek* ma S. L. D. na vojaškem strelišču v Ljubljani od 7. cfo 12. in od 14. do 19» Dopoldne se strelja s kroglo, popoldne tudi z zrnjem. — Vstop brezplačen, in sicer za člane S. L. D. in ostale tekmo* valce. Za streljanje se plača prijavnina za vsako tarčo po 10 Din. — Po stre* Ijanju zabava v «Zvezdi». —» S. Z» D. 664/n Iz Ljubljane —lj Poklonitev pok. predsedniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivana Knezu. Danes ob 9. uri. se je na ljubljanskem pokopališču poklonila deputacija zastopnikov beograjskih zbornic in sicer gg. Stevo Popovič, M. Sfcojanovič, Sv. Marodič, S. Jaukovič, Milutin Stanojevič in Aleksander Jevremovič pokoj, predsedniku Ivanu Knezu ter mu položila na grob krasen venec s srbskimi in slovenskimi trakovi in mu razsvetlila grobišče. G. Milutin Stauoje-vič se ga je spominjal s kratkim, lepim nagovorom. —lj Naraščaj Jugoslovenskega sokolske-ga saveza na poti v Prago. Tekom današnjega dne se zbira v Ljubljani naraščaj Ju-goslovenskega sokolskega saveza, ki se odpravlja v Prago na velike naraščajske dneve VIII. vsesokolskega zleta. Iz vseh predelov naše domovine se koncentrira v Ljubljani mlada eokolska vojska: moškega naraščaja 235, ženskega naraščaja 118. Naraščaj bo prenočil v liceju, na prehrani bo v restavraciji > Zvezda c. V petek, dne 25. t. m. ob 8. zjutraj bo pregled in skušnja naraščaja na letnem telovadišču Ljjubljanske-ga Sokola (Tivoli). Vstop je dovoljen vsakemu ob neznatni odškodnini 5 Din za osebo. Naraščaj se odpelje v Prago s posebnim vlakom v petek ob 12.40. Naraščaj spremlja v Prago 40 bratov in sester, na Čelu Sa-vezni starosta brat Gangl, načelnik in na-čelnica ljubljanske župe brat Ryäka in sestra Varogova, vodja vlaka brat Ludvik in zdravnika brat dr. Šavnik in brat dr. Ropaš. Vabimo občinstvo, naj s svojimi simpatijami spremlja Daš naraščaj ter mu želi srečno pot in uspešen nastop v Pragi I —lj Zanimivosti z živilskega trga. Kot dobrodošle novosti na današnjem trgu so bile bele češnje hrustavke, nove krasne marelice po 20 Din kg In pa prve hruške po 14 Din kg. Dalje je bilo na trgu polno najrazličnejše zelenjave, tudi že domače solate v glavicah, domačega zelja in pa malih kumaric za kozarce. Trg Je bil I po prodajalcih i po kupcih zelo dobro obiskan. —lj Pekovska zadruga v Ljubljani obvešča vse člane, da naj bodo prodajalne na Vidovdan dne 28. t. m. Ie do opoldne odpr«? te4 popoldne pa brez izjeme vse zaprte, Izide v soboto popoldne v pomnoženi nakladi in povečanem obsegu. Opozarjamo nanjo nase gospodarske kroge, ker bo ta številka nudila izborno priliko za inseriranje. Kot najstarejši slovenski dnevnik je »Slovenski narod" tudi v inozemstvu zelo razširjen in se ga poslužujejo vsi inozemski interesenti, ki iščejo gospodarskih zvez z Jugoslavijo, zlasü s Slovenijo. Inserati za velesejmsko številko ,Slovenskega Naroda* se sprejemajo do petka ob 6. uri popoldne. Kdor pa hoče zagotoviti svojemu inseratu posebno mesto ali posebno obliko, naj ga v lastnem interesu odda čim prej. —lj Izlet umetnostno-zgodovinskega društva se vrši v torek, 29. t. m. pod vodstvom F. Steleta v Celje. Ogled arheološkega muzeja, opatijske in Marijine cerkve, stare grofije, Kalvarije in gradu celjskih grofov. Udeleženci se zbero ob ugodnem vremenu na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 7.30, odhod ob 7.43. Povratek zvečer. —lj Delo v trgovinah dne 27., 28. in 29. junija. Gremij trgovcev v Ljubljani objavlja, da bodo trgovine v nedeljo dne 27. in pondeljek na Vidovdan dne 28. t. m. ves dan zaprte, dočTm so trgovine v torek dne 29. t. m. v dopoldanskih urah lahko odprte. lj Napredno, politično in gospodarsko društvo sa Vodmatski okraj opozarja cenjene goste, ki poselijo društveno veselico, na praznik ob 5. uri popoldne Dri Flegarju na Zaloški cesti 7, da sodeluje pri prireditvi tudi bratski pevski zbor Krakovo-Trnovo, ki zapoje 5 do 7 zborov med godbenim odmorom. Ta, po svoji fini umirjenosti, zvočnosti in lepi barvi glasov priznani zbor bo gotovo nudil mnogo občutnih užitkov. Obljubili pa so tudi drugi fantje, da urežejo katero pri svoji mizi. Petje ljubeče občinstvo pride tedaj sigurno na svoj račun. — Zdravo I Odbor. 659-n —lj Kolo jugoslovenskih sester bo imelo izredno odborovo 6ejo v petek 23. junija ob 17. 65S-n —lj Pobegli kanarčki. Dne 23. t. m. je ušlo iz hiše na Gosposvetski cesti št. 4, IL, desno, šest mladih in pisanih kanarčkov. Če se je kateri izmed teh kam zatekel, prosim, da dot io nik blagovoli to javiti na Go-sposvetski cesti 4, II., desno. 660-n —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone V četrtek zvečer odborov a seja. 661-n —lj Izlet na Turjak priredi večja skupina Ljubljančanov tudi letos kakor vsako leto na Ahacevo nedeljo 27. t. cn. Ta dan se vrši pri znameniti cerkvi žegnanje, ki je obenem proslava bitke pri Sisku leta 1593., ko so na dan sv. Ahaca kranjski mežje in fantje pod vodstvom Andreja Turjaškega pognali Turke v beg. V spomin na to zmago je bila popre! zgrajena današnja cerkev sv. Ahaca. Odhod Iz LJubljane z jutranjim dolenjskem vlakom do Škofljice, od koder se pride v poltretji uri po lepi poti na goro sv. Ahaca. —lj Društvo Skrb za mladino opozarja članstvo In prijatelje mladine na občni zbor, ki se vrši v petek 25. t. m. ob S. v gostilni Bončar, Sv. ePtra cesta. K polni udeležbi vabi odbor. —lj Fino batistasto perilo in vse vrste predpasnikov priporoča KristofiČ-Bučar. To se bo&ete čudili ko bodete videli na veksejmu, koliko Je napredovala tovarna * JÄirira" -čokolade. - toliko finega, lepega in okusnega ne vidimo vsak dan. U5.T —lj Vidovicev klub v Ljjubljani sporoča vsem članom prijetno vest, da je dospel včeraj v Ljubljano prof. Šalih Ljubun-Č i d, odličen Član profesorskega zbora Vido-vičeve šole v Sarajevu. Nas gost 6i danes ogleda v spremstvu našega predsednika Bled in druge gorenjske kraje, zvečer se pa udeleži poslovilnega večera našega tečaja, ki ee vrši ob 8. zvečer v salonu gostilne >Pri Cešnovarjuc v Kolodvorski ulici, kjer bo kratko predaval o vzgoji odraslih. Vabimo vse člane in njih prijatelje kakor tudi interesente za Vidovičevo šolo, da se udeleže tega večera kar najštevilneje. Odličnega našega gosta in njegovega spremljevalca g. Graniča med nami Iskreno pozdravljamo. — Vidovicev klub. —lj Pevski sbor Glasbene Matice. Skupna vaja za mešani zbor v petek 25. t. m. ob 20. uri v naši dvorani. Važno radi koncerta! — Odbor. —lj Poskusen samomor v zaporu. Pred par dnevi so odpeljali z vrta neke gostilne na Poljanski cesti dva gosta, ki sta se sprla in stepla, oba z rešilnim vozom in sicer enega v bolnico, drugega, ki je bil tako pijan, da se nI mogel ali pa le nI hotel hoditi, pa v zapor. Med prepirom je namreč brivski pomočnik Ivan R. svojega tovariša delavca Alojzija š. napadel z nožem in mu prizadjal več vreznrn na glavi in po rokah, tako da so ga morali prepeljati v bolnico. Snoči pa se je R. svojega dejanja tako globoko pokesal, da se je obesil na žepni robec. K sreči ga je paznik pravočasno opazil, ga odvezal in so ga končno spravili zopet k zavesti. —Ij V zadnjem hipu preprečena huda nesreča. Danes dopoldne ob S. je pridirjal iz mesta po Florijanski ulici vojaški osebni avto, y katerem je bilo več višjih oficirjev. Na najtesnejšem mestu ulice mu je privozil nasproti tramvaj. Voznik in šofer sta sicer zavrla z vso močjo, vendar pa je avto zadel ob tramvajski voz in odletcl pri tem na trotoar. K sreči ni bil ciihče ranjen, le tramvaj in avto sta bila malo poškodovana. S pomočjo pasantov in prebivalcev sosednih hiš so avto zopet spravili na cesto, nakar je lahko vožnjo nadaljeval. —lj NajnoveŠje bluze: Kristolie-BuPar! 41-T — TRGOVCU Posetnikom trgovcem letošnjega velesejma priporočamo obisk «BUDDHA» čaj paviljona 11 št. 461-465, kjer dobe interesenti vsa potrebna pojasniš la in pa propagandno knjižico. Iz Celja —c Trgovino v Celju bodo na Vidov dan cel dan odprte, samo med služba Vžjo od 9. do 10. ure dopoldne bodo zaprte. Tako sporoča Gremij trgovcev svojim članom. _c Šole. Vpisovanje otrok na mestni deški in dekliški osnovni šoli za novo eolsko leto 1926—1927 Be bo vršilo letos v sredo, dne 30. junija, in sicer od 8. do 12. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne. — Na dekliški meščanski šoli se vrši vpisovanje za 1. razred v sredo 30. junija od 8. do 9. v ravnateljev! pisarni. _c Klub naprednih slov. akademikov v Celju ima svoj občni zbor v soboto, dne 26. t. m. ob 10. dopoldne v klubovem lokalu v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. _c Borza dela v Celju? V Celju so namerava ustanoviti borza dela in 6e vrse tozadevna pogajanja. Polovico ^stroškov za nje poslovanje bi nosila borza sama, drugo polovico pa bi imela prevzeti mestna in okoliška občina. —c Športni dan se bo vršil v Celju v nedeljo dne 11. julija. Šolske objave — Državna gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpili za I. razred bodo v sredo, 30. junija, od točno 10. ure dalje. Ob tej uri morajo biti vsi učenci v gimnaziji navzoči. Vpišejo se lahko v sredo, 30. junija, od S. do 10. pri ravnatelju. Tisti pa, ki jim je to mogoče, naj so vpišejo že prej, in sicer dne 28. junija od 11. do 12 ali dne 29. junija od 10. do 12. v ravnateljevi pisarni. Zunanji-kom je tudi dovoljeno, da pošljejo vpisne listine (rojstni list in zadnje odhodno šolsko spričevalo) po pošti na gimnazijsko ravnateljstvo; samo da mora posirjatev dospeti do izpita, to je do srede, SO. junija ob 10. — Z glasijo se naj le nadarjeni in dobro pripravljeni učenci. — Za tiste, ki se k sprejemnemu izpitu rajše oglase po počitnicah, bodo sprejemni izpiti dne 1. septembra. — Državna strokovna Šola za puškar-stvo v Kranju. Vpisovanje učencev se vrši 1. julija t. L od 9. do 12. in od 15. do 17. v ravnateljski pisarni zavoda, državna gimnazija, II. nadstropje levo. Za sprejem se zahteva od učenca: 1. da je telesno sposoben; 2. da je dopolnil ali da bo dopolnil tekom tega leta 14. leto; 3. da je dovršil najmanj petrazredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Ker je število rednih učencev z ozirom na prostore v praktičnih delavnicah omejeno, bodo vsi prosilci podvrženi sprejemnemu izpitu, ki se bo v glavnem nanašal na risanje in ki se vrši dne 2. julija. K vpisovanju morajo priti prosilci v spremstvu starišev ali zakonitih uamesntikov in prine-eti 9 seboj rojstni in krstni list, domovnico in zadnje šolsko izpričevalo. — Ravnateljstvo. — Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se vrši 30. junija in 1. julija od 9. do 12. V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje ali IV. razred meščanske šole. Za tiste, ki prihajajo z meščanskih šol, se vrši 2. julija ob 8. zjutraj sprejemni izpit iz nemščine. Učenci in učenke naj se pri-glase v spremstvu staršev ali namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Vpisati se je mogoče tudi pismeno s pošiljal vi jo naštetih dokumentov. Do 6. julija t. 1. bo objavljeno na raz-glasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Sola je zlasti primerna za tiste sinove in hčerke trgovcev, ki nameravajo ostati v domači trgovini. Zato se učencem in učenkam, ki se nameravajo posvetiti trgovini, priporoča, da se vpišejo v dvorazredno trgovsko Šolo v Ljubljani, ki učence v kratki ciobi usposobi za trgovsko prakso. — Ravnateljstvo. — tt Vpisovanje mladine na IV. mestni deški osnovni šoli (Na prulah) se vrši dne dne 30. junija in 1. julija, obakrat od 9. do 12, ure dopoldne. Novinci naj griussejo iz- pisek iz krstne knjige, domovinski list in izpričevalo stavljenih koz. Učenci, ki so šolo že obiskovali, prinesejo svoje zadnjo spričevalo, šolski okoliš bo kot v preteklem letu. — Ravnateljstvo. — Na drž. realni gimnaziji v Kočevju, ki bo štela v šol. letu 1926-27. vseh osem razredov, se bo vršilo vpisovanje učencev za I. razred dne 30. junija od 9.—11. Sprejemni izpit bo 1. julija. Oddaljeni učenci se morejo vpisati tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 10. bo pismeni izpit, ustni pa popoldne. Z gimnazijo v zvezi je krasno se razvijajoči »Dijaški dom«, ki bo mogel sprejeti v novem šolskem letu večje število novih gojencev. Hkrati z vpisovanjem se bodo sprejemale tudi prijave za »Dijaški dom«. —Z. IT. deš. meše. Š0I3 v Ljubljani, VII., priredi razstavo risb in ročnih del v Šolskih prostorih v II. nadstropju dne 27. t. m. ocl 8. do 12. in od 15. do 17. ter 28. t. m. o-i 10. do 12. in od 13. do 17. Sturiši in prijatelji šole se vljudno vabijo. — Ravnateljstvo. Zanimivosti Evharističnega kongresa v Chicagu Poročila iz Chic a ^c omenjajo nekatere zanimivosti cvharističnega kongresa. Kongres ie dosegel svoj višek 22. t. m., ko je bil podan po papeževem odposlancu papežev blagoslov 250.000 na vozečim osebam. Ta dan ie tudi število udeležnikov doseglo rekord. Ceremoniji je prisostvovalo nad 2000 škofov in drugih duhovnikov. Newyorske kontrolne oblasti glede priseljevanja so na Elis-Islandu obrdr-žale 160 Jugoslovenov, ki so se hoteli tudi udeležiti cvharističnega kongresa. Ti pridržanci baje niso biU katoliki in celo niso vedeli, kaj pomenja evhari-stični kongres. Oblasti so bile mnenja, da jih je skušala neka beogradska agentura vtihotapiti v Ameriko pod pretvezo, da se udeleže evharističnega kongresa v Chicagu. Od teh pridržanih so končno pripustili 10, deset jih pa de-finitivno zavrnili, dočim zahteva priseli aniška oblast od ostalih po 500 dolarjev kavcije, ki zapade v slučaju, da do-tičniki ne zapuste Amerike tekom pol leta. Ker ne morejo položiti kavcije, se bodo morali tudi ti vrniti. Tudi po Sloveniji so baje mnogi špekuhrali na to, da bi se s pomočjo evbarističnega kongresa prikradli v Ameriko. Ali se je tem posrečilo, doseči brez ovir Chicago, Še ni iiikaikh poročil. Sport Hazena Ilirija - Primorje 9 : 2 (4 s 1). Hazenski podsavez jo razpisal dve ha* ženski tekmi Ilirija : Primorje, Atena ; Pri* morje, ki naj bi napolnile blagajne za od* hod damske in hazenske reprezentance na ženski športni turnir začetkom julija v Pra# gi. Za turnir se je vedelo že mnogo mese* cev. Zakaj sta bili tekmi razpisani šele v zadnem hipu? Razumljivo je, da pri slabi reklami, naglici in nesrečnem delavniku ni moglo včeraj priti na igrišče Ilirije več ob* činstva, kakor ga je bilo, namreč skoro nič. Finančni izkupiček prve tekme je torej izostal. Zato pa je bila igralska stran tekme za prisotne ljubitelje bazenskega športa prav zadovoljiva. Obe družini sta predvedli lepo kombinacijsko igro s hitrimi potezami na gol. Premoč Ilirije, ki je izražena v go« lih ,ne izhaja iz same igre, marveč iz siste« ma napada ter iz solističnih akcij. Berni* kova jo kmalu pogodila ahilovo peto pri-morjanske obrambe, se umikala frontalnc* mu napadu ter streljala iz neoviranih pro* stih položajev s strani in nizko. Nasprotno pa je primorjanski napad, ki je kombiniral izvrstno na polju in tudi mnogo streljal, na« padal frontalno in streljal kar na srečo, ne* preračunano in zato seveda brez nevarno* sti za Ilirijo, ki je imel vrh tega še izborno vratarico. G. Doberlet je sodil prav dobro. Naposled še besedo na naslov naših klubov. Vplivajte na svoje člane, da se ve* dejo kot gledalci pri hazenskih tekmah vsaj malo bolj dostojno in resno. S prizori, kat kršni so sc odigravali včeraj in pri prejšnjih tekmah, ne bo mogoče privabiti resne pu» büke. Samo ta pa more prinesti tudi financ* ni uspeh. Danes zvečer ob 7. igrata na igrišču lli* rije hazenski družini Atene in Primorja. Tudi ta tetema se vrši na korist praškega fonda. Zanimiva bo gotovo še bolj od vče^ rajšnje, ker se je Primorje že otreslo treme in v Ateni bržčas ne bo imelo toliko m o t* fiejšega nasprotnika. — lz sekcijze Z. N. S. (Službeno.) Oh 20.30 redna seja v kavarni «cEvropa». — Tajnik. — Meddržavna nogometna tekma Ju* goslavija — Češkoslovaška se vrši na Vidov dan v Zagrebu. Do sedaj smo igrali s Ce* hoslovaki šest tekem; enkrat smo zmagali, štirikrat bili poraženi, dve tekmi sta ostali neodločeni. Umevno je, da vlada tudi za ponedeljkovo tekmo i pri nas i na Češkem velitao zanimanje. — Zanimive kolesarske dirke. Kolesar* ska sekcija A. S. K. «Primorjc» priredi dne 28. t. m. medklubsko propagandno stafetno dirko na pro£i LjubJjana*Višnja gora-Ljub« Ijana » Vrhnika * Ljubljana * Kranj * Ljubi ja* na*Kamnik*Ljubljana; skupaj 194 km. Start ob 8. na Kongresnem trgu, predaje istotam; cilj ob 14.30 na igrišču »A. S. K. Primorje« na Dunajski cesti. Ob 15. pričetek dirkali* ščnih prireditev na istem igrišču z zelo zanimivim sporedom. Občinstvu se bodo nu» dile zelo napete borbe za zmago radi ude* ležbe številnih zunanjih klubov z najbolj* širni dirkači. Prijave sprejema najkasneje do petka 25. t. m. ob 22. g. Iv. Brumat, kavaw na «Zvezda». Tajnik^ ~- v Stran 4. «SCÜMEN5K1 iN A K U u* flnc 23. junija; ivztj, - ^ieV 141 Gospodarstvo Pomen naših velesejmov Tudi tisti maloštevilni ktogi, ki gledajo Ljubljanski velesejem nekako po strani, češ saj Slovenija gospodarsko ni tako močna, da bi mogla prirejati vsako leto tako obs seine gospodarske revije, morajo priznati, da je Ljubljanski velesejemi naši industriji, trgovini in obrti osobrto v sedanjih težkih časih neobhodno potreben. Njegov obstoj bi bil upravičen tudi tedaj, če bi služil sa* mo kot sredstvo za propagando naše jzuna? nje trgovine in stalnih pošlovnih s,tikov X inozemstvom. Ker pa vrši tudi v Sloveniji, od nosno v Jugoslaviji izredno vaino nas lodno'gospodarsko misijo, je tem bolj po* trebno, da ga ne?lc obdržimo, rrJarveč Se povečamo in izpopolnimo. To polarebo čuti tudi velesejmska uprava, ki ae je s hvale* vredno požrtvovalnostjo ir» vztrajnostjo lo* tila dela, d* pribori Ljubljanskemu velesej* mu tisto pozicijo, ki mu po pravici gre. Tako vidimo, da je kvaliteta razstaWjals cev od leta do leta boljša. Težko gospodarske "azmerc, ki še vedno ovirajo razvojy vseh »ano£ našega gospodarstva, so zavele« v po« »lovnem svetu neusmijeno čistiti. Izginilo < že mnogo podjetij, ki so bila ustanov* iena v povojni konjunkturi brez solidne jodlage. Gospodarsko krizo čutijo seveda rudi solidna podjetja, toda teh k sreči ni nogoče tako hitro uničiti. Solidna podjetja >odo nedvomno prebolela sedanjo krizo, t«r ai ne moremo misliti, da bi država v ivojo pogubo mirno gledala, kako se upro* >ašča nar.gospodarstvo.Prej ali slej se bodo n orali naši državniki zganiti in z energično x>ko zajeziti val sistematičnega gospodar; »kega propadanja. Vclesejmski upravi je uspelo, da bo le* :oŠnji velesejem odlična razstava vseh pa* aog tehničnega, poljedelskega in trgovskega aapredka. Velesejme prirejamo z ljubeznih |o in zanimanjem za napredek našega go* »podarstva. Z ljubeznijo in zanimanjem naj se torej oklenejo velesejma vsi poedinci in sse organizacije, zakaj brez vsestranske, bodisi gmotne ali moralne pomoči ta najs važnejša narodnogospodarska institucija ne bo mogla vršiti svoje naloge. Velesejem je del nate kulture in zato ga moramo vse? stransko podpirati, kakor delajo drugi večji narodi, ki polagajo na svoje velesejme naje večjo važnost. Letošnji velesejem bo v pravem pome* uu besede mednaroden. Inozemstvo bo za* stopano v veliko večji meri kot prejšnja le* ta. Razstavile bodo ameriške, angjeske. bol* garske, češkoslovaške, nemške, avstrijske, madžarske, poljske, švicarske in iraneoske rvrdke, deloma neposredno, delom** po svo* jih zastopnikih v Jugoslaviji. Hrancoskih razstavljalcev bo 14. To je najboljši dokaz, da je Ljubljanski velesejem v inozemstvu že na dobrem glasu. Posebno zanimiva bo avtomobilna skupina. Avtomobile razstavi 17 tvrdk, in sicer aie in smeh:. g sar, le tupatam kako malo ribico.., Zdelo se nam je, da se nam bliža lad* ja, toda varali smo se.., Strašno jc gledati, kako naša deca umira od gla* du. Otroci nas prosijo in preklinjajo, da jim pomagamo, toda kako?... — Hranimo se z volno naše obleke in upamo na skorajšnjo rešitev... Vsi otroci so umrli... Sedaj žive samo še štirje ribiči in dve ženi. Trpimo straš* ne muke... Dva ribiča sta umrla... Jedla sta meso umrlih... Ostal sem sedaj sam... Jaz, Zenov, edini še ži* vim in pišem to. Že sem popolnoma oslabel... trepetam, vid mi peša, ro* ke...» Dalje nesrečneže gotovo ni mogel več pisati. enzacija v paviljonu I. Za vsakega občudovalca elegantnih oblačil za gospode in dame bodo izredno nizke reklamne cene, ki jih je znatno znižala za obiskovalce tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. —a—— ■■■■■■■■■■■■■■■■y Stoletni general Angleški genral sir George lliggin* son, pri katerem se mudi angleški kralj vsako leto nekaj dni, je praznoval v ponedeljek lOOletnico rojstva. Ta do* godek proslavi Higginson v Marlow Buctinghamu, kjer ima stalno bivali* šče s tem, da podari občini veliko par* celo, ki se bo imenovala odslej Higgin* sonov park. General Higginson je najstarejši častnik angleške armade, najstarejši gojenec etonske vojne akademije in najstarejši gardist. Osebno je poznal pet zadnjih angleških vladarjev. V, gre* nadirski polk je vstopil pred 81 leti. Udeležil se krimske vojne in je še edi* ni živeči član male skupine angleških gardistov, ki so v Inkermanu prodrli sovražne postojanke in vrnili angleški armadi pet zaplenjenih zastav. Mož jc kljub visoki starosti še vedno čil in zdrav. Povodom lOOletnicc rojstva je prevzel nebroj čestitk, med drugimi to* di od kralja in članov vladarske rod* bine. NOGAVil ■ IS "v *i A 'V ■ mm Lniut SMS) i t najboljše, najtrpfcirnejše* . zoto najcenejše Nesreče in zločini V slovitem Gesaase so se prošli teden ponesrečili trije dunajski turisti. Enega so našli mrtvega, drugega nevarno poškodovanega in vsega ozeble-^a, tretjega iščejo doslej še zu in an. Na meji med Nižjo in Gorni<« Avstrijo so žc par tednov na dnevnem redu požigi kmečkih domov. Požigalca ali požiganje v ne morejo dobiti in prebivalstvo jc daleč okrog zelo razburjeno, ker mine malokatera noč, da nc bi . čelo kje goreti. V Hirschstetnu pti Dunaju sta v torek zvečer trčila dva tramvaj j. pri čemer je bilo 7 oseb več ali manj nevarno ranjenih. ^ V srednji Nemčiji jc divjala v n>-rek silna nevihta, ki je naredila mnogo škode zlasti v Berlinu in v Dra-žda-nih. V obeh mestih ie po park rat uda-rila strela v električne vode in povzročila; da je moral biti tramvajski promet ustavljen. Na več krajih jc začelo tudi goreti, da ie moralo nastopiti irasiistvo. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe L. Mikuš Mestni trg štev. 15. Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic in prikolice najnovejši modeli 1926 1. po znižanih cenah dospeli. — Ka ogied in poskušnjo pri Jugo Auto d. z o. z. Ljubljana. Dunaj« ska cesta č6. — Telefon 23b. Ceniki na zahtevo brezplačno ; T. RABIC b4 Ljubljana Vs2£V0RSK^ Dijaškim staršem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol. Profesorji privaine gimnazije „Hajdukovic" nameravajo pripravljati učence-ke iz predmetov za vse razrede gimnazije. Pričelo se je vpisovanje za jesenski in zimski tečaj, tojje za učence-ke, ki žele polagati izpit koncem avgusta ali meseca januarja. Predavanja se začno 5. julija t. 1. Na šoli so ti-le tečaji: 1. Za redne učence-ke, ki so padli iz enega ali dveh predmetov; 2. Za učence, ki žele vstopiti v vojno akademijo; 3. Za privatne učence-ke, ki žele, da privatnim potom dovršijo eden ali več razredov gimnazije, da bi tako nadomestili izgubljeni čas; 4. Za privatne učence-ke, ki so iz kakibkoli razlogov ostali brez šole, pa jim je potrebna; 5. Privatni učenci-ke, ki so v državni ali kaki drugi službi ter jim zaradi premajhnega števila šolskih let ni zagotovljena eksistenca, lahko kot privatni učenci-ke v dobi enega tečaja dovrše po nekoliko razredov; 6. Redni učenci-ke, ki so zavoljo slabih redov ali bolezni ali iz kakega drugega razloga izgubili kako šolsko leto, lahko na tej šoli v kratkem času vse nadomeste; 7. Redni učenci-ke iz drugih strokovnih šol, lahko preko te šole prestopijo v gimnazijo in jo dovrše; 8. Vsi učenci, obrtniki, uradniki in drugi, ki si iz kakršnegakoli vzroka žele gimnazije, jo preko te šole v kratkem času lahko dosežejo. Vsak učenec-ka te šole polaga konec tečaja izpit pred komisijo državnih profesorjev ter dobi izpričevalo o dovršenju razreda iz državne gimnazije, kar ima isto vrednost, kakor da je bil redni učenec državne gimnazije. Nastavljeni so samo strokovni in najsposobnejši profesorji in je vsakemu marljivemu učencu-ki uspeh zagotovljen. Priprava znana za najboljšo. Šola deluje že nekoliko desetletij. Pogoji jako povoljni. Za stanovanja (s hrano ali brez nje) za učence iz notranjosti države, (ki sami tega ne morejo storiti) poskrbi zavod. Natančnejša pojasnila daje Jn vsak dan vpisuje D. POPOVIC, Beograd, Mutapova ul. 34 (Čubura). Telefon 16-63. Opremljeno sobo e posebnim vhodom v sredini mesta išče mirna gospodična s 1. julijem. — Pismene ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod Snažna soba/1897». Pohištvo (spalnica in kuhinjska oprava) se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod «cDobro ohranjeno 1899» na upravo «Slov. Naroda^._ Inštrukcijo čez počitnice išče priden učiteljiščnik pri boljši rodbini. — Ponudbe pod Inštrukci j a/1900 na upra* vo «Slov. Naroda». Majstor rukavičar potreban je Centrali O ji* cirske Zadrug? u Beo* gradu. Mesto stalno. — Zainteresovani neka se jave Fili/ali Oficirske Zadruge v Ljubljani, Kasarna Vojvode Mišica na Taboru I._1916 Moška kolesa, šivalne stroje, zlatnino in srebrnino dobite naj* ceneje v razprodajni tr* govini Jos. SelovinsGu* den, Ljubljana, Mestni trg 13. — Ne zamudite prilike? _1915 Javna dražba pohištva se vrši v petek 25. t. m. ob M 16. uri popoldne v hiši, Sv. Pe* tra nasip št. 39. 1914 Šivalni stroj dobro ohranjen — na* prodaj. — Ponudbe pod «Sivalni stroj/1913» na upravo «Slov. Naroda». Vsakovrsten žagan in tesan les (suhe deske, trami) za mizarje in tesarje, vsako množino po najnižji ceni se dobi vsak čas v največji zalogi pri tvrdki FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, i9io parna žaga Ljubljana, Dolenjska cesta 12 Pletilni stroji • remškega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in si-purno eksistenco. V zalogi s poukom, ki jc jako Iahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri F. Kos, Ljubljana, Židovska u. 5 Generalni zastopnik. 0 RAZPIS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od sobote 26. junija 1.1. naprej med uradnimi urami, v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 10. julija t. 1. do 11. ure dopoldan pri imenovanem uiadu. Ljubljana, dne 23. junija 1926. 1912 mrejuje; Josrg Zupančič, m Za »Narodno ti»karno»; Fran Jezergck, Zrn inseratni del lista: Oton Christof, mm Vsi * LHibljasO, 530434 R6I