Tečaj H. List 45.' VreihiiUp:, u Travnik« ll. Wt. 1. pJ« (■>• •IrU I.JI «■ r..,.lilj..je li»k). Pr<).a.ja »• *» alaZila >Mk*rI» aaaaDila i.Ji v ilil»'fnl™ j.aik«. PUU aa aa "■•V* n.ti... »r,l. I a .1 d /r ■* aa.aaila <>M* enkral aa lička, J.akral, S hM., Ja trikrat, 10 a. t. a. — !*■ • rh (afa la vaak krat U aH lla»,al|. tnw t »jitjm: Ea domade, slovenske in oMne potrebe. V Carici, v petek S. »evfubra I KM. Izhaja ittak. petek. Vfi|J» )>u poti i paliljaaa aa eala I«t« 3 KotU., a* pot |oU I c«U. «11 ■.. aa «;elrl leta H4) n. Kdor ttm po-*Ju po-htja. f la.« ta oda leta >a«o t g. tO a., »a l^l.l «.30a..a* J>etrt 1. 70* NaroJilaa piaait ia reklamacije aaj ae paiiljaju «rc4aill«a Poaan.ai liali ne prajajaj« v tiarioi v balvaraiel n. Suliar-jnvi aa T.avai-ka pa ft MoUav. Ilržftvnl zbor. Zbornica giu/ntjeka Je imela preteklo saboto 3L okt. pe 4 mesocili sopet prvn svojo sejo, toda je insuj kalo veliko gospodov, med njimi nadtkofov in nadvt>|-vod. Obravnave njene niso nič sanimive (razpravljajo «e ostanki poprejšnjega sejnega tečaja.). Pomenljivo Jo to, da ae je 0 imenitnih zbornikov poslanstva za delegacijo odpovedalo zato, kur nočejo Iti v IVŠt, kjer boste 12. t m. delegaciji zborovanio pričeli. (Mod temi od|K>vedniki so: bivii minister Sohmerling, baron Licli-tcnlols, nadlkof Litvinovič, knez Kolorcdo Manmifuld iul.) Ti gospodje so ae dnalisaaa ie menda naveličali,— Hoj je imela zb. g. do aodaj 68. Zboruiaa jhhUimmv jc iancla 3. nov. 140. hoJo. — Naj važnejša zadeva te ad« jc obravnavanje vlutliiiega, oziroma ustavno - odaekOvega predloga zastran izjem nega stanu sploh (k J. kedaj se smejo nekteri paragrafi nstave za ucktere kraje-začasno ob moč djati) in drugič zastran sedanjega izjemnega stanu v Pragi; gledč poslednjega predloga hoče m i niste rs Iv o, da bi zbornica potrdila In opravičili, kar jo. ono 10. okt. zankaaalo in storilo. Prvi je govoril « leh ataramfc.poeL Svotee ter namretoval, naj biae sklepanja o tej postavi mdloiilo za takrat, kedar bode kazenako postavodajstvo prouareje-no. On pravi, da utegne biti taka postava ▼ rokah mi-niaterstva ustavi in svobodi novarna; dana« da mori vaa reč res na Čehe, ali danas motoi,- Jutre tebi. Beseda „notranji nemir", zavoljo kterega bi smolo ministerstvo ustavo ob moč djati, da je tako raztegljiva, da se da lahko na vaako malenkost obrniti. Dogodki v Pragi niso bili taki, da bi ao jim ne bilo dalo tadi brez izjemnega stanu v okom priti; vojaška moč o pravem času da bi bila zadostovala, broz nje da tndi območdjanje ustavnih osnovnih pravic nič no pomaga. — Pa ne le potreben ni bil izjemni stan, temuč tudi političen in opportunen ne. Narod, kakor češki, se ne da užugati s taci mi pomočki. Čo nočete, da se vam po Časnikih in sploh postavno (v taborih itd.) glasi, trdil bo tim krepkejše svoje mnenje in branil svoje pravice s skrivnimi pomočki; s strabovanjem silite ga hoditi prepovedane poti. — Narodno gi banje med Slovani ni od včeraj aH od 1.1848, ampak žo od konca preteklega stoletja. Pa saj Slovani niso edini, ki narodno politiko gonijo, to isto delajo tudi avstrijski Nemci in Madžjari. §. 19. osn. postave izpolnite, pa bo dobro. Euakojpravnost ni lo narodna, timUČ tudi politična reč. — Vlada naj ae Čehom bliža, naj se ž njimi sprijazni in pogodi itd. — II koncu dolzega, večkrat protrganega govora nasvetuje Sv., kakor amo rekli, naj bi so ta postava odložila, dokler nc bode po ustavni poti prenarejena kazenska postava, in kazenskopravdni red s porotno sodbo izdelan. — Podpirali ao Svctcc-a Slovenci, nekteri Poljaki in Grouter. Gledč klubov v poal- zbornici imamo povedati, da zveza liberalcev t levičniki je dognana reč ter se ta pomnoženi ustavno-ministerski klub o vsoh važnih zadevah pridno pOBvetoje; kar so tiče južnikov in poslan cev levega ercailfa ni fio določeno, ali priBtopijo k le-vičnlkom, ali napravijo poseben klub; edini so le v tem, da jc treba podpirati ustavo in parlamontamo minister-Btvo. Sicor pa pretresajo mnogo programe za nov poseben klub. Težišče zborničnih obravnav jo zdaj v odseku za novo vojaStveno (brzmbovno) postavo (glej „ Ogled"). Naprejftnjo pretresanje dotlčnih načrtov Še precej hitro napreduje, *) tako pa 'vendar nc, kakor ministri tole. Ministri bi hoteli, da bi so tu čez vse važna postava v oUftni seji odobrila šc preden s« anidoto delegaciji, torej do 12. t. m. Odsekovci pa in zborniki sploh So no-vOljni, da jih ministorstvo sili, tako važno Hlvur v naglici razpravi ti. Da imajo ministri tako silo rantraa nrtvo vojaštvom) postave, prihaja otl tod, ker jtj poliliško nebo oblačno, iu n« jo vojsko bali, pa tudi od tod, ker botlo prihodnji mesen na Ogerskcm nove volitve sa O-gerski zbor, in jo mogoč«, da bodo sedanji Icvičniki (manjšin«) večino imeli, Dcak-ovei pa manjšino. Oe ao to primeri, bodo moralo sedanjo izmeti vcčiun vzeto o- garnko ministorstvo odatoplti In dobili bi vladno oblast , napopo stalnost ogerske kron« in ImČcjo torej imeti ludi Hamo- ipoluo samo- •nltl I v roko sedanji levičniki kteri morijo stadnost ogerske kron« in ImČcjo tore. Stalno (svojo posubno) ogersko armado. Po tem takem bi šla v ogcrttkom zboru žo potrjena vojuštvena po-iva (naši enaki) rakom žvižgat Ta postava ima nam-5 vsaj to dobro, da nc pozna dneh armad v Avstriji. aMpak eno edin o, razen bramhovcov („ honvedov "), ki imajo na Ogorskuin madžjarski značaj. Ogled po sveta. Velik hrap je nastal te dni po časnikih vnanjih driav, sosebno pruskih, zarad tega; kar jo govoril an'i dslMo drž. kancelnr, baron Bcust, v tistem odseka zbornico poslance r, kteri pretresa načrt postave zastran brainbe. Baron Bcust hoče, da bi so spravilo na noge o ča^u vojsko 800 tisuč mož. Da bi odsokovci v to ogromno Število vojakov rajii privolili, žačoljim je tolmačiti svoj „ ogled po svetoRekel je, da z Italijo smo prijaih, toda vlada italijanska da ne more ubraniti, da nO bi • prAueijskc stranko čez njono glavo po avstrijskih W-( škijb deželah segale FrahOOz m Anglež da sta naiu prav dobra ; tni da smo dobri tudi s Prosom, a on da nas nid kaj ne prosi za našo prijaznost. ltuB da nam ni ravno sovražnik, preprijazcu pa tudi ne ; ua spodnji Donavi, da sc utegne kaj vneti, kar lahko tndi nas v vojsko zaplete. Avstrija da ljubi mir, da si bode na vao moč prizadevala ga obraniti, ravno v to pa da potrebuje oborožene armade, onake vojski druzih držav itd. Tako državni kancclar. Ako ravno je prosil |odfle-kovcc, naj teh reči no razglašajo, zatrogilo so jo' vendar marsikaj teh skrivnosti med svet ter so sc jih časniki polastili in jih zdaj prež vek vajo. — Kazeu dveh, so valod barou Beustovih razlogov vsi odsekovci zahtevanih 800 tisuč dovolili. Kako se v javni občni zbornični seji ta zadova reši, bomo videli. Iz Dreta. Povedali smo v poslednjem listu, da bo vložili tržaški okoličaui prošnjo za ločitev od mesta. Povrh druzih težav, kture zavirajo to ločitev (kakor n. pr. to, da bi jo moral potrditi deželni zbor tržaški, kle ri je pa v tej zadevi sodnik in stranka ; da je ločitev bližjega narodno mešanega obmestja težka stvar itd.) je vstalo ludi troje občin — Križ, Prosck in Kontavel, — ki proteslujojo zoper razdružbo. Dasi so sploh o-aebno znani šuntavci, ki ljudem dokazujejo, za koliko na slabšem bi bili, ko bi ao od mcaLa ločili--- češ, da zdaj plačuje mesto za vse občinski: potrebe, za cerkev za duliovnc, za učitelje itd., polic da bi morali sami za vse skrbeti; vendar ti protesti pri pristranski mestni •) Je lo pretrMCn vr* nii"rt; opravilo an je tudi le (irvo bra -nje (v odaeku;. Vr. ' *") Za>a4 lirupa, ki k1 ja iliuilil Bnualov govor, ae jn raijioala-la naiim poalancem pri tujih vlaihli (lOHeliiia kntlivna okrožnica Vr. 4 -i'-' gosposki prošnjo u ločitev oa tMw veljavno spodbijajo.— Zastran tega, daje e. k. nameatniitvo noveuči-tclje za okolico potrdilo, mislijo zastopniki okOliČni pritožiti se na višem mostu. Dobro bi bilo, ko bi vsa) toliko dosegli, da prekliče mestna gosposka proporca ali odsvet zastran vstopa učiteljev v čitalnice ia pa da jih oprosti preskušnje iz italijanščine; v ostalem jih bodo Žo ljudje sami koutrolovali. — Kakor v Karkoli lin na Občinah napravljajo čitalnico tudi v /jonferi; začetno besedo imajo napraviti na znanem tržaškem sprehajališči „ »ri lovcu-" p Cittadinovoi " |>a so zavohali v tem vcaeličucm zboru — „tabor" iu demonstracijo so~ per meščane in grozijo — [trav liberalno — gostilničarju, naj Slovencem dvorane no prepusti,..Še uradni „ Osscrvatore " graja tako posiliioat — Časniki že oj-stro pritiskajo, da bi se vžc enkrat sodnijska obravnava zastran dogodkov meseca julija pričela; ves svet se čudi, kaj neki da.soduija tako dolgo kuha; reč mora lil si zrela; na dan ž njo! — B. L m. (v Trstu varnih duš dan) so bilo demonstracijo v spomin lauske btlve pri Mentani, kjer so bili g£ribaldovoi pobiti. Sli so tr-iaŠkl junaei tropoma na pokopališče k sv. Ani; zv^^cr ste počili dve petardi (pri škofa iu francoskem general konzulu). Ljubljana. Odbor društva za hrambo narodnih pravlojo imel pou predscduiitvoiu dr. Jan. Iileimeisa žo več soj, v kterih je izvrševal naloge v prvem občnem »boru sprejete: sprejel je tudi 70 novih udov, kterih so če-daljo več oglašuje narodnemu draštvu. Saj je namen domovini važen in mesečni donesek, ki ga plačuje |ad. se lo po krajcarjih šteje, V jmslndiiji seji jo ustaaovil naslednji prorrsm za prihodnji občni zbor: 1. SpOhjfi-lo odborom. 2. Nasvetu odhorova: a) društvu n^j SC pridoue ime „ Slovenija", b) nabira donoskov za Vodnikov spominek ho nadaljuje. 51. Nasveti posamesuih udov. . ,' Družbenike tukajine in unanjo vljudno vabi' r zbor, kteri bode prihodnji ponedeljek, p. dan t. m., v dvorani čitalnični ob 7. ari tveČer. Odbor: Škof Strosmctfer j o bil prve dni tega meseca v Belcmgrado;. obedoval je .pri-metropoli^ in .knesu.,— 1. nov. svečer so ga postavili M krasno bak1jado;'7n)6d obedom pri metropolitu so se odmevali pomenljivi go- • - ' V PeSti so posvetujejo zdaj ogerski, hrovaiki in rciki zaupniki zastran Reke, Čigava naj bode, ogerska, ali hrovaška, pa se no morejo nič kaj porazumeti. Doplel. Od Drave. No zamerite, dra^i čitatclji, ako viun povem, da tudi naše čitalnice graje zaslužijo. Naie čitalnice se imenujejo narodne, slovenske, in vendar glej, manjka nam v tej narodni hiši vseh slovenskih Časopisov! Mod našo narodno ihteligencijo gotovo spadajo tudi duhovni in nČitelji, vendar pa v Čitalnici ui niti „ Zgodnje JDanice, niti „ Slovenskega Prijatelja, niti -Domovine" niti ^Učiteljskega Tovaria." Pravi in le koliko premožni Slovence si ove Časopise sam dHti in podpira, a društvo rodoljubov jih ni v stanu v*drž*til Ali ni to rakova pot?— IzrebraŽenjč za vse in za vsakega; saj menda vendar ie velja prislovica vntto ptri&tM. Kje hoče najti narodnjak vse slovenske časopise, ako ne v čitalnicah? koje bo stalne, ne kakor mi po-samni rodoljubi, koji smo danes tU, a jutre tam o, kjer nas nai poklic zahteva, ktcrcmu moramo zvesti biti, in iti b trebuhom za kruhom po slovenski zemlji, in se to-toj močno veselimo, če v vsakem slovenskem kraju, no le narodno ljudi, ampak tudi svoje domače Čaaopise najdemo; le po takem amo povsod na Slovenskem doma, če sc povsod glede ljudstva in Časopisja domaČe čutimo. — Inih drugojezičnih časopisov imado kavarne dovolj, v koje že tako, hočeš nočeš, moramo pogostem priti zavolj živeža in o potovanju. Torej r vsehslovenskih čitalnicah naj bodo tudi vbi slovenski zdaj izhajajoči listj, in kolikor mogoče, vse slovenske periodične knjige; drugače naše čitalnice niso slovonsko-narodne, ampak le drnštva za branje posebnih slovenskih listov. — Kdor pa noče imeti brata za brata, bo dobil pttjjea za gospodarja. Tedaj vsi za ednega in. eden za vsak slovenski list zvesto stojmo I . <• •,-■ . H. pri P. 30. okt. t. L X. 178 ^^jjiiii^ I« *»lo.«. »ri DMbarn) 1; r^M- jo bilo pri nu Up«nI okoliel-t.korjezoajio—obiluu sadi«, poacbno bmkev toliko, : ..■■.rv.4;, Iz Voli (na Tomiiukm). Dne 12. , listopz-da 186(5 se je prikazalo uaši vasi neko novo solne«; prebadilo je ljudstvo volčanske. tare iz dotedanjega du-iovnega apanja; >topilo jim knniielj v očak, da so ao začeli zavedno ogledovali po mili naii dMMvini.Todu-fievno solnce je bil nai atnogozaslnini narodnjak goap. Arulrn Makaroni!. — On Kje, priiedil fc nam zapod-družmka, sozuanil s par možmi, ki ao. le bili ravno nekoliko jeu narodpo.zavedali. S lo pefčico mti^— lim. da so bili trije—ae je pogodil, iu ko (o mu zvestobo i vdanost-prisegli, je t njimi ustanovil tukajinjo uaroduo čitalnico. Srčno .je napovedal vojsko tujemu dubu, ki se je bil oiabno vselil v čisto slovensko yu —Volče. Bude bojo jo bil, a zmogel ga je skoro pii-polnoma, i slovenskega na prčstol posadil. Neutrudeuo je učil čitalničarje . spoznanje umib sebe, namreč, da so sinovi slovenski. — Malpkakavu jo tako aročna, da bi dobila take, uč$nike; Mjti mnogo je poddružnikoy, n vsi nisp, MakarovičL — On je,," ioli malo.otročiče,ko-,maj pur pedi velike, navadil tako mičuo peti, da more sloliernemn srce veeirija igrati, ko' jih sliii na,. |iafnik|b prepevati; zraven pa jih, je uančil boljo brati i pisati, kakor marailUori dru^ uatelj. j,'., . K o jc ou prijel k nam, bilo jo 7 družnikov , sv. Hohora (glej Koled. av. Hohora 1867 stran 41), ale(os jib je bilo 40 (gloj Koledar, av. Mob. stran 43).: Leiia Števil ta za volčanako Ikro. 0. M. je po hliah hodil i ljudem pravil koristi dražbe sv. Ifobora. Hvaležui mu moremo biti.za ta i io veliko drugih dobrih del, ki'jih je njegova bjstrf glava osnovala.in dovriila. Imenovati ga moremo „ očeta ljudskega izobražovanja"vVol6ab. t Prav neradi smo ga pustili lli iz naiih krajev, kjer je ie dosti ledine. Kako težko smo ga zgubili, pokazalo se jo posebno, ko so je poslovljeval. Lehkopri-sežem, da ni bilo suhega očesa v ccrkvi zjutro dne 25. vinotoka. Sreberni bisori so poljublovali rute kakor ženskih, tako mož i otrok. •) P. nakliulbl uLi.nJ.io. - V. Ki V.l.,. .pl« n. mor..... nikjer najti; f rotimo, a,Hit, I, ankrat tiali aoatavek. Vr. Prepričali ae boste »ami, Trnovčani *), da ste dobili bistro glavico, dobro wce, Oeotrndljivega duševnega de-lavea; dobili ate mola, ki ga ne plača niti arebro, niti »lato- Rog vam ga obrani mnogo let zdravega i čvrstega, kakor je bil pri naš. Mi pa, čeatiti gospod, naj Vam iz tiaoč grlic zapojemo: . „ Bog naj Te plača obilo, bogato, Kar si zaaadil Volčanom v arcč; Itaallo, donealo Ik> sadje nam zlato, Zraven blišča Jo In> Tvojo ime; Src prebvaleinib Te spremlja obilo, Vence s|>omiua Ti apfeta naš rod; S solznim očesom rečemo še milo: Bog To obvail i vodi povsod"! 26. vinotoka je napravila tukajšnja čitaluiea goap. Aud. Makarovi.'.u, roditelju i voditelju svojemu, kraano besedo, pri kteri ju bilo tudi innogo tominskc go*|»Ado ; med (0° lu,b uinogozaalužni goap. poglavar And. Wiu kler, goap. dr. Tušar, goap. adv. (Jašperini, itd. Potjo i govori ao bili krasni; a na) bolje so j« odlikovala i-gra „Župan." Igrali so tako izvrstno, kakor da bi bili vie kdo vo koliko krat na oder stopili. Živila vokčanska čitalnica, slava njenemu očetu, g. Mskaroviču! Miha Doliftar. IfromuH novlčar. (V zaMtavljavnici goriški) IkkIo 7. iu naslednjo dni meseca decembra t. I. javna dražba; na prodaj bodo nerešeno reči, ki so bile zastavljene v III. kva-trib I. 1807, to jc. v mosooih juliju, avgustu In aup tembru lanakega leta. (Duhovtko-<*scbske spremembe.) Č. g. Jož. KoČevar pride ia.Smarij v ltcuče; na njegovo mesto novomašnik Stcf. Faganel: novom. Val. BrczavšČek v Tržič (Monfalkon) za II. koop iu katebeta. (Za vodjo pomočne ttradnije) pri c. k. okrožni sodniji v Gorici je imenovan adjuuat istega urada g. Joi. Feliks Suppatisigh. (Za c.. k. sodnika v Ajdovščino) je imenovan g. Val. Devetak, aoii. adjuukt pri deželni aodniji v Tralu. ( Ooričani 18. oktobra v Palmi.) Iz * G. di l/dine" so poaueli mnogi časniki uokaj Črtic iz navdušenega popisa sprejema in slavljenja tistih 100-200 Goričanov, kteri so bili šli omenjeni dan tje vdeleževat se tombolo in drugih tamošnjih veselic obhajanih v s|>oiniii „občne-ga glasovauja" za i tal. kralja I. I8C6. Prišli, so jib neki pozdravil in sprejel sam mestni župan s svojim starcšinatvcuim odborom in vai častniki narodne straže. Tudi obedovali, so v družbi mestnih zastopnikov. Iz Vidina je prišel jih pozdravit v imenu ondašnjo-ga društva goriških izseljencev („ emigracije ") g. Pet. Cariua, kleri jih je tndi ogovoril, in sicer v garibal-dovskem zmislu, izrekši upauje, da se avstrijsko eosar-Btvo razdero in da bode vihrala zastava italijanska na naj viših vrhovih jnlskib Alp. Goriški „ rodoljubi" so mu—ae ve da—pritrjevali in dobri dve uri da je trajalo naj prisrčnejšo objemanje, poljubovanje, napivanje, itd., s kterim so poBvečevali bratovsko zvezo ined rojaki la-in unkraj Soče. Poveljnik narodne straže, stotnik Kodolli, jc rekel, ko je od Goričanov slovo jemal, da želi, da bi sc Paluiavci precej „ glasovanja" (plebisci-to) v Gorici vdeležili. — Nazaj gredč pa — pravi „ G. di U." — so naleteli v avstrijskem Višku na „Hurove kmete " (laške, ue slovenske, kakor je Pražka „ Cor-rosp." napačno razumela; v tistih krajih ni Slovencev Vr.). ki so jih s kamenjem napadli. Pomenljivo je, kar na dalje dopisuik iz Palme italijanski vladi avetujo, naj bi, namreč, pomislila, da je nevarno čakati, ter podvizala rešiti za ae izpod razvalin Avstrije južno Tiroljsko („ Trontino"), Istro in Goriško, in to zato, da je ne prehiti Nemčija ali „Slavija,"; kajti, čo so to zgodi, bodo le dežele za Italijo za vselej zgubljene. {Na pokopališči goriškem) na vseh Svotih in ver nih duš dan je bil videti tndi letos lep napredek- bilo jo še več ozališauib io razsvetljenih grobov, nego lani. Ljudi jo šlo oba dni obilno doli.— Kakor olepšanje me •) Ael J« m vikvja m Triovo boviko. al« sploh, tako je tudi to zisluga nale mestne gosposke V uoveji dobi, da je začela poslednja leta za sUaienfe io lepšanje pokopališča akrbeti. Kdor vo, kakošno jo bilo pred nekimi leti in kakošno je zdiy, vedel bo gotovo hvalo, komur hvala gre. Da ao je pa pobožna navada privatne grobove zališati, pri nas vdomačila, za tO smo hvaležni nekterim nemškim rodoviuam, ktere so to drugod že od nekdaj navadno šego prvo pri uaa v-peljale. Take kalture ae ne branimo.-- Nealanib demon* atraeij, o kakoršuih čatmiki iz druzih krajev aporoČj^jo, ni liri nas bilo ie nikoli, in uudjumo se, da jih tudi T prihodnje ne bo. (tiretkanje obligacij tomljiično odvesuega zaloga goriškega) je bilo 51. okt. t. I. Izsrcčkano ao te-le obligacijo: Ohl. za 60 gold. številki 7-1 in 17«; za 100 gld. It: 161, JI«8, OHO; za KKK) gold. Številko 150, 160, 2711. »1)6, 1121), «8«, 406; x« 6000, štev. 40. Obbligacija od 1i na oder g. dr. VoSnjak, pozdravlja ga ljudstvo z gromovitimi, neskončnimi slava- in živio-klici, kteri ne ponavljajo pri vsakem stavku njegovega navdušenega govora, iz kterega tu navajamo nektere točke : Pozdravljam Vas v imenu vaših slovenskih bratov na Štajerskem (Živili! Slava štajarskim Slovencem!) Govornik naprej dokazuje,, kako bc jc rodila misel zedi-njenja vaeh Slovencev naŠtajarskem. 4tX).OOOštajarskih Slovencev je naklonjeno na 000.000 Nemcev; v deželnem zboru graškem so zastopani samo po 8 poslaneih mimo 66 nomških. Ime Stajar jo sieer Htaro, j>aimo slovensko jc šo starejše. Mi smo Slovenci in ne Stajarei, mi govorimo Blovenski in ne štajnrBki jezik. Kaj jo štujarskim Slovencem pomagala, kteri dobiček so imeli od svojo zveze z Nemci V (Klici: Nič!) Prav imale, nič nismo i-moli, kakor plačanje za vso nemško zavode, slovenskih pa nam nobenega uiso privolili. Jlazcopljoui Slovenci nimamo nobeno moči, vendar ae jo dozduj od zediijjo-ijju Iu bolj po čusnikih naših govorilo.Du p« Ujfijf h Lopi v živyonjo, jo jo trolm na glas izrokati: Ml" ril Slovenci lioČeiuo bili ne Stajaroi, uo Korošci, uo KraiJ-«i, no Primorci, mi hočemo K»iti le Slovenci, zedinjeni v eni Sloveniji. (Slovenija živila!) Dokler urno razoop^jo-■ii, ai nikoli ne pridobimo naših narodnih pravic. (Jtos je!) Ali to ui Žalostno iu razžaljivo, da »n nuni Slovet»-rma tir* naSi elovenuki zemlji jwt ciij/ira »kozi »loventko i»mto t (grdo jo i) Tako ravnanje no moro roditi dobre ga Hadu! Va« tlači tuji luški, iiiih tuji upniški ži.vpjj, pa nas dolgo več ue bode. Zavedeli hiiio ho, da Hino Slovenci, m du za nami Moji Še 80 milijonov Slovanov, ki z nami čutijo, kur ne nam krivičnega atori. ("Živili vai Slovani!) Oe mo po poatavnem potu napravi Slovenija, bode Avstrija Huma imela najveČi dobiček. Mi ne razdiramo, ampak hočemo le okrepčati Avstrijo. Prej pa ne hodoino mirovali, dokler ae ne dopolni ta naša naj prva Želja, dokler m« mu zedinijo ti«i nUivenni t> oilo krvno v ino „ Mloveiilp» " (Zinila Slovenija t Mi jo ho čemu !) , Hočemo jo vHi Slovenci, tlrjali hiiio jo In jo zmerom tirjanio mi Atajarski .Slovenci, tirjajte jo denns tudi Vi, da bo upozualu vlada, du ao vai Slovenci v tej misli idolni, vcni|o". Ko prenehajo navdušeni slava- in žlvio-kliei, bere jiredaednik Ae mik rut 1. re«olrtMjo:'Kdor je za to, da ho zedinijo vni Slovenci v eno kronovino z enim dol. zborom, naj vzdigne roko. In 10.0t.'() Slovencev je, kakor na en iniglci vzdignilo avoje roke in 10.000 Slovencev je zopet Izreklo i Slovenija vstani, O drugi točki: vpeljavi alovennkega jezika violah in v UMtanovljunji visoke pravne šole v Ljubljani jo iz-vratuo, ljudstvu razumljivo, govoril g. Nabergoj, dež. piHilunee tržaške okolice: „0 nobeni stvari nismo toliko govorili, kakor o tej stvari. Zo 20 let sb zato poganja-ino; čuditi ae ros moramo, du vendar še zmerom tuj-ščina v naših šolah gospodari, naš slovenski jezik se pa zanemarja iu v kol stavlja. Pri vsakem narodu lo podnčujo v domačem jeziku, le pri nas ne. Ns8e peti-oijc od I. 18I>1 so so pri ministerstvu vrgle pod klop. g. lil. drž. osnovnih postav nam obeta rmvnopravnosV pa ju mrtev. Mi ne moremo čakati do sodnjega dneva (klici: tudi nočemo). Zato smo so donos tukaj zbrali, da očitno izrečemo: Našomu jeziku se morajo v šolah dati popolne pravice. Dozdaj našo šolo niso bile učilnice, ampak mučilnico. Mesto da bi se um bistril etro-kom, ubijala so jim jc nesrečna tnjščma v glavo, tuj— ščina, ktera um in pamet meša prostemu kmatiča. Jaa» no jo, da so nam Slovencem krivica godi. To je zoper uaturno postavo, greh zoper BogA. Josik je dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vsak človek. Bog nam. ijp dal jezik slovenski, ki je prečudno lep, mil in bogat Ker naš jezik še nima svoje pravice, zato se nam Slovencem velika škoda godi Ako bi se v domačem jeziku in ne v tujem podučevalo, bi se vednosti razširjale med nami; in ker bi več vedeli, bi si skoz laže pomagali. Našo gosposke bi uam potem tadi v našem jeziku dopisovalo, ko bi se v šolah naučili našega jezika. Zdaj pa nam je tolmača treba, kotni pisači kmeta goljufajo iu derojo.—Pa tudi višo slov. šjle moramo imeti za naše pravnike in za Lo je Ljubljana ,najpripravniše mesto. Predsednik bere 2. resolucijo: V vseh šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jezika, in to naj sc precej začne (Precej ! precej !). Torej žolite. da se izbriše : ali vsaj v enem letu V (Vso ljudstvo kliče : Precej, pseccj 1). Cela 2. točka su potem soglosuo prejme. (> tretji resoluoiji: vpeljavi slovenskega jezika v uradnijab govori gvdr. I^avrič io odda za ta čas pred-nednišLvo g. dr. Zigon-u. (Dalje prih). INIHIuiio*). Na Petinah (na Tomuukeni) 30. okt. NaSlo-venskem izhaja neka „—Zcilung", ktera radatudipred našim pragnrn pometa; tako je tudi v 76. listu 1.1. priobčila nek spis, čigar metla cclč na- Pečino sega. Spinu jo naslov „ Ein nriversehlimter Landprioster." NektCri •) Za take dopise ni vrndnitlvp odgovorno. Vr. i«o — gospedjo, ki sp to brali,; so izrekli željo, naj so razodene U pisatelj da ,boua vodeU komu hvaležnost skesati; in tojielji zadostiti,'jii naslednjim vrsticam namen. Spisal jb ali tvaripo ponudil ovema spisu Jernsj Troha, ki je bil rujeu ua Pečinah 11. avg. 1844. Ta mladoneč je sicer slep na desnem očesu, vendar pa bistrega uma: zvijača su mu bore na obrazu. Hodil je v šolo; tovarši pravijo da.jo bil dospel do 4- razreda na gimnaziji, spričevala Je pokazal pa Iu iz 3, razreda. Lansko leto je bil poskusil, čo ujegovji pisma resnico govorč, tudi „ am k. k. Prfiporandlum zu Triest" svojo Hročo, kajli poslal jo PeČaonkoimi gospodu La le lisLek: Dan« Bari. 1'rohu dea hiesigon PrUparaiidenkura aehr IleiHsig bcHiieht, vvird hiormit bestittiget. Triest • am 26. JUuuar 1867. Jos. Revelanle m/p. Direetor." O tem spričevalu piše Troha v pismu od f>. marca 1867 tako: „ Sio vverden sagijii, es ist kolu Siegol daraafV Dazu mtlgo Umen folgendcu gentlgon. Don Sicgel nufdie Zong-nisse zu goben, dle nleht Abgungs-Prcijuentatioiis- (kaj zgoranji ni „ FruouontationS'?) odor Semestral—Zeng-nlsse sind, ist vorbotsn. Trobi se Jo tedaj zdelo, da bo g. vikar to spriČo^nlo za JaŽnjivo imel. Tr. ju hotel,tako so bero v „ itin u. L.", da ma g. vikar uarodl spričevalo lepega včdenja, in to po dokončanem 11. letu pripravništva ; zakaj ? Zato, ker ni dobil od ravnatelja na proparandiju dobrega spričevala, sicer bi mu ris*bi|e't*>l*'pri" 'VNtmj«'Wkati. Tr. si pomaga no samo z lažjo, ampak tudi s predrznostjo in surovostjo. Velikokrat je tako primoral A. vikarja, da mu jo dal spričevala uboštVa, v kterih so je bralo, da Jc učencO 6., 6., 7. šolo, in da si Je s temi pomagal jirl beračenju, k<*r nI mbgel šolskih spričeval pokazati. V pis. od 5. marca 18(17 prkvi:... je-dock hemerko ich fes, dass das Armuthszeugnis« gloicb l>ei Empfang dissos Zottels ausgestellt vverden wu». ° V spiss „Eiu u. L." pa piše: .Das „ Musl" uber keu-noii diese Herrou uuf dem I^ande nleht." Zavoljo taks surovosti je bil večkrat pOkregan. V pismu od 14. marca 1867 , pravi t", Vor allom danke jch Ihneu vom lier-zon Air nie RUge und das nach meinoin Wunschc vor-fertigto Zengniss (oboriva.) Tr. štojo aini sebe za prenaglega Človeka. V pismu od 14. marc, 1807 piše nadalje:... „ioh weiss csund bereuo es bi t ter, das« leh dorch Jonen unglOcksellgen, nbereiltou/ ibi Zorrte vdrfassteu Brief (denn mein Temperament išt trafes ahsobeulichos—)....----/a ieh ge- stehe es, ich zittore ordcntlrob, vvann ioh iri den ver-wcgcnen, dummflii, thffrichten Stroich denke " i.t.d. Iz vsega toga se lahko spozna, kAko vrodnost ima tisti spis „Bin a. L."—Toliko duhovstVu v tolažbo *) Boranl Kure 4. t 1. MoUlI. 68:20; narodno posojilo 63 :40; London 11» :75 ; adžjo srebra 113 : 76; oekini 6:49. Loterljskeltevllke. V Gradca 9, t, »O, 14,61__._____ Hnstlluakl obllž (flniter). iznaiel ga F. Toke«, dober za rane, uUsa (tureJ in ozebline. Ta flašter ima mod vsemi enakimi nar voči zdravilno moč in je vreden, da se štejo za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njega. — Poskušnjo, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazalo, da se d^jo Ž njim v kratkem času za dobro in brez škodljivih nasledkov ozdraviti no le vsakoršno rano, temnč tudi občasna ulesa (kronični turi), čo jih kdo žo tudi 10 do 16 let tirna.— Ravno tako so je izkatfria posebna moč tega obliža tudi pri nar hujših ozeblinah. Turi, kakoršni kolf, smo-lika (žlezni otčk) in tako imenovani Črv nc potrebuje jo, če se ta flašter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi. — Gfavna zaloga za naše kraje jo v gosp. Ijudovik Kilmerjevi Iekarnici (apoteki) v Gorici na 'IVuoiiiku. — večl kou velja 60 »oblov, en nuiuj-Si 26 »oldov. — V Cnrvinjanu sc dobiva pri g. fMviuoni-m. ") Doiel iiata Jo l>il to i]»vfio <>'J drugo roke popravni ilupla na oni aoiUTek v „C. '/..", oboilali srno bili Imli, da ga prloli/.imo. ali poinrj« urno «0 apremitlili. Oknlil^.ino na |(oap. vtkarl«*rm vrtu ao bile »ae drugA, kakor v noalavk* „ K. u. I.." riavolene. Vr.