131. številka. Ljubljana, v petek 12. junija. XVIII. leto, 1885 Ithaja vsak dan zveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeroan za avstrij sko-osersko dežele za vi»e leto 16 ffld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta < jeden meBec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »ioni za vse ieto VS gld. za četrt leta '6 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rač 10 kr. za uieaec, po 0 kr. za Ceirt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi nai go izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, „(Medališka stolba". Upraviiištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 4 gld., za računa se po Slovenskim državnim poslancem. Iz Istre. (Daljo in konec.) Da pri volitvah v deželni in državni zbor ne more biti bolje, je jasno. Zraven vsega pa še »nepristranski" politični i drugi uradniki. Deželni volilni red je krivično in tako umetno sestavljen, da mora po njem slovanska večina v zboru vedno manjšina ostati. Ako se ne oziramo na 3 viriliste (biskupe Flnppa, Glavino in Feretića) ima naš dež. zbor 30 voljenih poslancev in sicer kmetske občine 12, mesta in trgi 11, trgovska zbornica 2, veliko posestvo 5. Zadnje nam je popolnem nasprotno. Poslanca trgovinske zbornice bodeta vedno Italijana. Skrbljeno je zato v zakonu, ko bi tudi Slovani imeli večino v trgovskem stanu. Recimo, da bi bilo mesto Kočevje tako nemško, kakor je Rovinj italijanski in da bi zakon za Kranjsko določal, da ima kranjska trgovinska zbornica svoj sedež tam ter da mora večina izvoljencev Rtanovati v Kočevji — onda bi bilo zaman prizadevanje kranjskih Slovencev, dobiti večino v zbornici In tako je v Istri. Najbolj italijansko mesto — ne glavno, ker ga v Istri ni! — ima predpravico za trgovinsko zbornico. Naša mesta in trni imajo 11 poslancev, samo jednega manj, kakor kmetske občine. V odstotkih jfm pripada 37°/0 voljenih poslancev (na Kranjskem 22%) in vsled tega zastopa vsak mestni poslanec 9000 prebivalcev, a vsak kmetski lfi.OOO! Iz rezultata letošnjih drž. volitev razvidno je, da bi ipak morali imeti Slovani pri denašnjib neznosnih razmerah v deželnem zboru 8 kmetskih in 1 (ali 2) mestnega poslanca. Kajti v 4. okrajih, ki volijo po 2 deželna poslanca imeli smo navzlic nasilju velike večine. Ti so: Volovsko, Krk, Pazin in Koper. Propali smo v Porečkem in Puljskem okraji, kako — o tem pozneje. V istini pa sede v našem deželnem zboru 4 kmetski in 1 mestni poslanec. A italijanska večina nam niti teh ni hotela priznati. Ovrgla je volitev treh, mej temi ono kanonika Štrka, ki je bil jednoglasno voljen! Ko papri drugi volitvi tudi ni bilo drugačnega vspeha, potrdili so nam vendar še one 3 poslance. Kaka milost! Pri zadnji deželnozborski volitvi bilo je najhuje nasilje na otocih. Ne bomo ga popisovali. Vsaj sta Laginja v deželnem in dr. Vitezić v državnem zboru celo sleparijo razkrila. Priporočamo pa državnim poslancem, da Vitezičev govor od 14. marca 1 884. še jedenkrat pazljivo preči taj o. V njem je mnogo zanimivih dat, v njem je tudi ključ k našemu propadu pri letošnjih državnih volitvah v zapadnej Istri. Ali se v Istri čudeži gode? Do leta 1883 imeli smo v deželnem zboru dva slovanska poslanca z otokov. Leta 1883 propali smo tam popolnem, a leta 1885 imamo tam zopet veliko večino. Vitezičev govor ni bil brez vspeha. Prestavljena bila sta okr. glavar Eluscheg in njegov komisar Sforza v Puli (tu je bil prej omenjeni ključ) in zaradi lepšega: dobil je tudi Vitezić — modro polo! Razmerje, kakor je Istra zastopana v državnem zboru, je vender vsaj nekoliko pravičnejše, nego ono v zboru deželnem. V državnem zboru imamo vender v kmetskih občinah 2 poslanca, a mesta in trgi in trgovinska zbornica jednega in ve-leposestvo jednega. Naravno bi bilo, da bi vsaj oba kmetska poslanca bila Slovana. V iztočnem delu imamo Vitezica. V zapadnem zastopal nas je prej Defranceschi in nas bode tudi za naprej, ako so res pravico pokopali. Vender pa pričakujemo od prihodnje večine v državnem zboru, da bode pravična, da se ne bode ozirala ni na levo ni na desno, ni v sredino vCoroninijevklub, kjer se je rodil biskup Flapp in kjer bode Defranceschi valjda zopet sedel. Protestov proti tej volitvi bode dovolj. Mi hočemo tu navesti dogodjnje, kakor so se vršili in s številkami dokazati, da bi bil veliko večino dosegel naš Spinčić in nikakor ne Defranceschi. Spinčić dobil je 79, Defranceschi 113 glasov. Dodajmo Spinčiću Vodnjanske (13) in Porečke (10) glase in odbijmo jih DefranceRchiju in Spinčić ima že večino (102), a Defranceschi ostane v manjšini (90). Vrhu tega pa pripadajo Spinčiću iz Puljskega okraja še: Pulj (13), Barban (7) in Konfanar (0). Spinčić bil bi tedaj imel dvakrat toliko glasovkakorDefranceschi(128proti6 4)! Predaleč bi zašli, ko bi hoteli popisovati vse, kar se je godilo. A ker smo prej rekli, da zadostujeta Spinčiću za večino samo 2 občini, sklicujemo se na dopis v „Naši Slogi" „Iz Vodnjana", ki smo je predvčeraj ponatisnili in navajamo dopis Iz Poreča, ki slove: „Javili smo Vam jur kako se postupalo kod izbora u Poreču. Nasilja, podkupi jivanja i divlja navaljivanja na birače, može se reći, još se nije ni čulo ni vidilo na svietu, kakova se sve zbda 22. t. m. u Poreču. Sav Poreč obkolio je bio birače. Fukara, smetje porečko bilo je ono jutro od gospode po konobah napito, da boljo može jurišati na pope i šćave. Za svaku „punju" šćavu, nudjalo so faki-nom po 5. gld. Oboružani drugimi naostienimi bodeži prodrli su smutljivci u istu izbornu dvoranu, a na sve to šutio je gospod, kapetan. Pripravne bijahu 2 brente gnjila krompira i 1 brenta jajah za hitati na birače. Župan, mjesto da bude u izbornoj komisiji, kako to zakon zahtjeva, lovio jc pred zgradom birače, ter jih nagovar, prietio njim se; podkupljivao jih. Da, mnogim se je upravo brutalnom silom — pomoćju pijana smetja — ugrabilo naše listiće, ter urinulo njim se talijanske (crvene — naši su bili bieli). Kad je došao u luku poštni parobrod, nije bilo niti jednoga fakina, ni drugog čovjeka, da uhvati konop. Prosio je kmet kovača, da bi mu nešto popravio nu ovaj rečo: „Danas se ne dela u Poreču, i da mi daš 100 gld. danas ne-uzmem tvoga dela u ruke", u kratko, ustao se bio listom cieli grad proti šćavom. Vidilo se, da su bili prije odlučili, brutalnom silom protjerati ili poubijati birače, da nisu ovi sami uzmakli. Od c. kr. oblasti nije bilo nikakve pomoći, jedini stražmeštar žetao se medju birači, nu bez puške. Da bi bio porečki kapetan red uzdržao, kao što je učinio pazinski, jedva bi bila 10. dio glasovah dobila talijanaška stranka. U izbornu dvoranu unišao je svatko, koji je htio. Uzimalo se kmetom naše ceduljice i davalo so komisiji druge i to na očigled kapetana. Učinilo so je jur mnogo tušbah radi podkupljivanja glasovah, učinit će se ih još. Birači naši njih — preko 200 zlostavljeni i prestrašeni ostaviše izbornu dvoranu i grad, a da nisu niti glasovali. Pratio jih ulicami žviždaj, urlikanje i psovanje porečke fukare. Nu nije manjkalo ni jajah ni gnjilog krompira. Naši birači htjeli su brzojavno pritužiti se visokoj vladi, nu porečki činovnik brzojavni — pristaša valjda „dfilla avita civilta" nehtjede primiti brzojava. Kadi toga poslalo je do 200 biračah sledećeg da iz postaje Kanfanar brzojavnu pritužbu na ministra predsjednika grofa Taaffe-a. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kene Lefi-bvre. Poslovenil * * * Stat imiiiii'is uinbra.) Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. Dalje.) Za zemljepisom se je vrstilo glasno čitanje in lepo besedenje. Ustal je majhen devetleten dečko ter je brez strahu a tudi brez drznosti na pamet govoril jednega najlepših odlomkov iz Longfellovvega Hiavvathe. Če prav je ta mladi čudež nosljal (Amerikancem navodna napake), vender je ta kos govoril s popolnoma primernim povdarkom in pravim občutkom; je celo glasovitih glediščnih igralcev, ki se tega neso nikdar izučili. Za pesništvom vrstilo se je zgovorništvo. Ustal je belolas dečko, razkoračil je noge z naudušenim glasom govoril pravo pohvalnico o slavi Amerikancev: Prijatelji in sodržavljani! Naš narod ima res le maio let, a vender je že prvi narod na svetu. Kdo je junak zadnjega mi- nulega stoletja, največi mož in najboljši človek, prijatelj svojej deželi in svobodi? Vesoljni svet odgovarja: Amerikanec Jurij Waschington. Kdo je bil tedaj najveći prirodoznanec (fizik)? Amerikanec Franklin. Največi bogoznanec (teolog) V Amerikanec Jonatan Edvvards Kdo je največi pravoznanec devetnajstega stoletja? Sodnik Story, Amerikanec Kdo so prvi govorniki sedanje dobe? Clay, Web-ster, Everett, Sumner, sami Amerikanci. Kdo so prvi zgodovinopisci ? Amerikanci Prescott, Bancroft, Lothrop-Motlev, Ticknor. Kdo je prvi prirodopisec? Amerikanec James Audubon. Kdo so največi mo-droslovci in pravi modrijani našega časa? Channing, Emerson, Parker, sami Amerikanci. Kdo jo najime-nitniši romanopisec naše dobe? Gospa Beecher Stowe, Amerikanka. Kdo so najimenitniši iznajditelji? With-ney, ki je stroj za čiščenje bombaža izumil; Fulton, ki je parnik ustvaril; Morse, ki je električen brzojav iznašel; Maury, ki je črez vesoljno morje potegnil nezmotljiva pota, vsi ti Amerikanci. Pogumi tedaj bodite, vi sinovi puritanski; bodočnost je vaša. Pred no se bode končalo to stoletje, šteli bodete sto milijonov ljudi); kaj je vam nasproti razdvojena in hlapčujoča Evropa? Priroda vam jo dala najobširniša jezera, največo reke, najlepša pristanišča; zemlje imate najrodovitniše in v najobilniši meri. Vaši sloji kamenega oglja so toli obširni kot cela Francija. Razvita obrtnost vam je ustvarila več železnic, več ^arnikov, več drugih ladij kot jih imajo vsi skup, ki z vami tekmujejo. Vaši možje so najbolj junaški, najbolj drzni, najbolj iznajdljivi na svetu; in vaše žensko so najlepše v vsem stvarstvu. Pogum tedaj, ti rod, z nebes blagoslovljen! Svet je tvoj, kajti ti si najbolj svoboden in najbolj krščansk narod!" Dragi prijatelj, rekel sem Humbugu, ali skromnost ima kak prostorček mej vsemi krepostmi, katerih vi te mlade svetnike učite? Doktor malo prizanesljivi morate biti, odvrnil je nekoliko v zadregi. Kdor odgaja otroke, dola prav, da njih domoljubje nekoliko razumeva. To je najboljši pomoček, da pozneje sebičnost v njih ne prevladuje. Vrh tega pa vam rad priznam, da je ošabnost naša slaba stran; naš čudovit razvitek nam glavo meša ter nas zapeljuje v razne napake. Kdor je brez greha, vrže naj prvi kamen na nas. John Buli je prepričan, daje rojen kralj vesoljnega morja; jaz pa sem preverjen, da v Franciji mladini v vseh Telegram taj glasi: „Jučer dne 22. t. m. bijaše prisiljena večiia »iraiai kod izbora fiducijarah ostaviti Poret radi krupnoga nasilja i da izbjegne očitoj smrti, i to prije nego li je mogla glasovati. U Poreču nehtjedoše nam primiti telegrama." Prieko 200 biracah. Poslije odlazka naših, pustio je kapetan mirno napried glasovati, akoprem su naši svečano prosvjedovali proti nasilju i zlostavljanju kod izbora. Istu večer bilo je nekoliko kmetovah težko ranjenih od podkupljene i napite „avite" fukare. ■Mu je pisano o tom izboru u zadnjem bro ju L'Istrie sve je puka laž, izvan onoga, da su žan-darmi pratili g. Senčara i da s« na naše birače hitali jaja i drugi smrad u obraz, poslije su naše i ćuškati. Sreća od Boga, da su naši ljudi ostali hladni, jer iuače bilo bi krvi i smrti. Očekujemo od pravednosti državnog zastupstva da će uvažiti naš utok, kojeg ćemo u Beč poslali, te da će tim jednom za uviek pokazati talijanskim nemirnjakom, da živimo u ustavnoj državi, i da je sloboda kod izbora svakomu državljanu osjeguraua. Vse to godilo se je tedaj v okr. glavarstvih, kjer stolujeta okr. glavarja in namestniška sveto« valca Eluscheg in Guinmer. O Elusehegu omenjali amo že, da je bil z otokov premeščen v Pulj in z njim tudi komisar Sforza. Eluscheg bil je prej v Dalmaciji, od koder je bil, kar je javna tajnost, spo-den. Prišel je v Istro, postal naniestuiški svetovalec in naš potencirani Vestenek. Zagrizen lalion, član je deželuozborske večiue in udeležil se je ta c. kr. uradnik znanega exodusa povodom hrvatskega govora poslanca Laginje. Da-si sta Lagmja v deželnem in dr. Vitezić v državnem zboru jasno dokazala, kako je prišel v zbor iu da-si je prejel od svojih volilcev sijajno nezaupnico, vender še ni položil mandata. A lanskega zborovanja se ni udeležil niti on niti njegov drug dr. Bolmarćić. Porečki okr. glavar Gumnier znan je tudi iz one dobe, ko so bili naši deželni poslanci v zbornici in na ulici najsurovejše napadeni in insultovani, a on se niti ganil ni! Da so morali bombardovani z gnjilim sadjem in smrdljivimi jajci zapustiti zbor in Poreč, kaj je to brigalo nje^a, zastopnika c kr. vlade v deželnem zboru. Vsaj se je to dogodilo »divjim" Slovanom in ne „kulturnim" Italijanom, koji so vso surovost prouzročili. In da zapečati ta c. kr. glavar svojo nepristranost, udeležil se je banketa, kateri je bil prirejen v Poreči italijanski zmagi v slavo. In povzdignil je časo in napil „svest-nim" volilcem iu lJefranceschiju, z njegovo in Elu-scheg-Sforzovo pomočjo izvoljenemu poslancu! Napil je ta c. kr. uradnik poslancu, kateri v državnem zboru nasprotuje c. kr. vladi! Dovolj! Večina državnega zbora naj govori. A slovenskim poslancem naj bode mar, razkriti jej, na kak način je podlegel mož, ki ima vse naše simpatije, ki je naše krvi, ki z nami in za nas živi in se žrtvuje. Italjan Defranceschi naj ne zastopa slovenskega iu hrvatskega naroda, ker ni niti izvoljen, niti zmožen, ker nema srca za nas. A še drugo okolnost priporočamo našim poslancem. Resno besedo naj spregovore z Dunajsko vlado. Vprašajo naj jo, je-li resno mislila, ko je poudarjala jedna-kopravnost. Vprašajo naj jo, se li iz hvaležnosti tako postopa, ker so jo slovenski poslanci z Vitezi-iviii vred v najtežjih okolnostih zvesto podpirali. Vprašajo taj je, ni ti gola fraza osa, da se ne sme nikdo na zid pritiskati. Vprašajo naj jo, je-ti eftsc. Deprotis zavezan držati so načel Dunajske vlade, ali mu je prosto, delati po receptu bivšega mini-steretva katerega odličen član je bil. Zahtevajo naj, da nas Dunajska vlada reši vender že uradnikov, kakor so Eluscheg, Gummer in Sforza, kajti stokrat naj se voli, pravo mnenje naroda se pod njimi pokazalo ne bode. Okrajna glavarja grof Manzano (Pazin) in vitez Bosizio (Koper) nesta ni našega roda, niti se navdušujeta za naše težnje, a nepristranska sta. In zato ja spoštujemo. Istrski Hrvat in Slovenec je v svoji borbi občudovanja vreden. V velicih stiskah je, materijalno odvisen od svojih sovragov, kateri ne samo, da mu groze, nego tudi svoje demonične nakane brezsrčno izvršujejo, s katerimi so ozko zvezani c. kr. uradniki, ki jih podpirajo na vse pretege in z nedovoljenimi sredstvi. A vender ima poguma dovolj, krepko se jim v bran postaviti in sicer z navdušenjem, kakor bi se ga v tacih razmerah ne pričakovalo. Spominjamo samo na volitev v Pazinu in Buzetu! Tak narod vreden je izdatne podpore. C kr. vlada naj za časa spregleda in se zave, da goji gada na prsih. Vsaj bi bila morala že oči odpreti, ko so bili razglašeni znani 2 pismi, iz katerih je dovolj jasno razvidno, da „Irredenta" ima svoj odbor v Poreči, ki se imenuje deželni odbor in ki uživa popolno zaupanje deželnozborske večine, h kateri pripada c. kr. okr. glavar Eluscheg in katera ima v c. kr. okr. glavarji Gummeru najzve-stejšega zaščitnika. Rusija v srednji Aziji. (Konec) Od leta 1840—50. so Rusi posedli zemljo ob Amuru v Vzhodnji Aziji tor zavarovali si jo s pogodbami s Kitajem in Japanom. To ozemljijo je štirikrat tolikšno, kakor Velika Britanija V mali Aziji je Rusija stopala proti kavkaskim rodovom in jih podjarmila vse do 1804. leta. Še v krimski vojni so si Rusi osvojili deželo južno od jezera Bal-kaškcga pa do gorovja Ala Tau ter jo napravili za pokrajino Semirjefiensk. Vrhu tega so se dobl'0 pripravili, da morejo prodirati v Srednjo Azijo. Posedli so planoto Ust-Urt mej Kaspiškim morjem in jezerom Aralskim ter gladili si pota po pustinji, prirejajoč vodnjake in trdnjave; 1848. leta so že bili postavili veliko trdnjavo Aralsk ob izlivu Sir-Darja in izza 1852. leta so z ladjevjem gospodovali Aralskomu jezeru; kan iz Kive je z njimi sklenil zavezo. Tako pripravljeni jeli so Rusi 1864. leta vojevati se proti kanatom srednje Azije, ki so bili mej sabo sprti in tako tudi oslabeli. Černajev je prodiral ob reki Sir-Darja ter 18G5. leta kanu Kokandskemu vzel mesto in okraj Taškent. Na to 186G. leta moral se je podati tudi kan iz Boli are ter odstopiti nekoliko svoje zemlje. Iz teh osvojitev postane pokrajina Turkestan z glavnini mestom Taškent in generalom Kaufmanom guver* nOrjem. Kaufinan pribori 18G8. leta ozemljije Sogd mej reko Amu Darja in reko Sir Darja, premaga vnovič kana iz Boliare ter vzame mesti Samar- kand in Bohar. Kanu se je tudi naložil tribut. Nekoliko let pozneje so se Rusi obrnili proti Kivi. General Kaufman si Kivo osvoji ter kana naffavi za vazala Rusiji; kan je ttrdi moral od »topiti dooni breg in zean^e ob izlivu Amu Darja. rVebivalci K o k and a so provnkovali 1875. leta generala Kauf-mana in ta je stopil proti njim in premagnai novi kan moral je Rusom dati mnogo svoje lemlje. Ostalo se mu vzame leto pozneje ter priklopi v pokrajino Fergano. Tako jo Rusija prišla do kitajske in afgan8ke meje. Potem je jela bližati te Afganistanu od zahoda Železnice so že tekle do J iakuva na zahodnem brega morja Kaspiskega, od itod so šli paraiki do trdnjave Krasno vod ske, « naprej do Merva po turkmenskih pustinjah se je jela graditi železnica, ki je dosihdob namenjena preko Merva do Amu Darja. Leta 1879. se je ruska vojska obrnila proti Turkmencem Abalskim; iz kraja je mnogo izgubi vala, a 1881. leta je general Sko-belev prijel Turkmence pri Gek-Tepeji in jih pobil 30.U00, udali so se, ter tako izročili Rusom Askabad. Ko je do sem 1883. leta stekla železnica, stopi Rusija proti Mervu; v 12. dan febru-varja lanskega leta priseglo je 24 prvakov Merv-skih v Askabadu poveljniku ruskemu kot namestniku carja zvestobo in poslušnost. Vlani so si tudi Rusi osvojili Se rak, po imenu svojino perzijsko, v resnici pa turkmensko. S Perzijo se je dognala meja, ki je Rusom določila severni breg A t reka. Najhujže ovire je prestala sedaj ruska politika v Aziji. Premagala je pustinje turkmenske hi sedaj stoji v rodovitih dolinah Murgliaba in Heri-ruda. Pot od tu do srca afganskega ni težka. Kmalu steče železnici do Seraka in Merva in napravi tako vojaško zvezo mej središčem ruske države in najvažnejšim toriščem v Aziji. Nadaljnji koraki se pa storijo danes ali jutri. Pridobitve ruske v Srednji Aziji obsegajo veliko več zemlje, nego-li je imajo v Evropi vse neruske države vkupe. V dve sto letih so torej Rusi z vrstjo pridobivali tako-le: Leta 1725: Ozemljije Akmolinska. „ 1796: Deželo mej Uralom in jezerom Bal-kaškim. „ 1812: Mesto Baku in ozemljije. „ 1856: Zemljo mej jezerom llalkaškim in gorovjem Ala Tau. „ „ Planoto Ust Urt mej Kaspiškim morjem in jezerom Aralskim. „ 18G5: Mesto Taškend in ozemljije. „ 1866: Nekoliko Bobare. „ 18G8: Pokrajina Sogd mej rekama Amu Darja in Sir Darja. „ „ Samarkand in naprej od Bohare. „ 1873: Nekoliko Kive. „ 1875: Del Kokanda. , 1878: Ostalo od Kokanda. „ 1881: Ozemljije Askabada. „ 1884: Ozemljijo Mervsko in Serakovo, severni breg Atreka. Letošnje leto pa prinese Rusom ozemljije Penždehovo iu pota odprta za v Herat — morebiti tudi Herat sam. Politika ogromnega carstva je torej dosledna, jako dosledna. glasovih neprestano ponavljajo, da so Francozje prvi narod na svetu in da vesoljni svet ima le oči, da jih občuduje. A kolik razloček! vzkliknil sem. Francija je pač Francija! Amerika pa je Amerika! odvrnil mi je smehljaje. Vsak krst je napihueu iste neumnosti. Ni je neumnosti, za katero se bi narod ne dal naudušiti, če se mu s primernim povdarkom neprestano kliče: „Augleži, oropajte to pokrajino, Angleži ste! Francozje, bite se za nič in nič, Francozje ste! Amerikanci, bodite nesramni nasproti Evropcem, Amerikanci ste!*' Narodni napuh je tolpi rudeča cunja, katera se biku kaže, ko se ima s povešeno glavo v zanjko zagnati. Dragi prijatelj, trosimo s polnimi rokami oliko krog nas, razširjaj ino na vse strani svetlobo, če nečemo, da bi ubogi narod neprestano slepili in varali kričači, ki se z njegovimi najple-meuitišimi strastmi in najblažjimi nakloni igrajo. Ta trenutek bila je ura, bil je čas počitka. Tekel sem na drajno, kjer sem ljubeznivega Nainana kot voditelja nove vojske našel. Tristo do štiristo otrok bilo je v vrstah razstavljenih, deklice najed-nej strani, dečki pa na drugoj. Odprli so steklena vrata, na dvorišče držeča ter postavili vanje forte- piano, na katero ste Suzana in Dina četveroročno koračnico iz Oberona zasvirali. Nemudoma so se vrste zbrale in uredile. Otroci so skakljali, tekali in obstajali prav po taktu; vrsta so je sedaj razhajala, sedaj zopet sklepala s prečudovito natančnostjo. Ob jednem ples iu telovadba bilo jo to gibanje, katerega se je oko radovalo, nekako plemenito, drzno in ob jednem vender ljubko. Ali se je morebiti tako urila grška mladina? Sedaj sem prvikrat razumel, zakaj je Platon ples in glasbo stavil mej prve dolžnosti vsakega državljana. Kar radoval sem se, in rad bi bil ustopil v ta vojaški balet, ko bi me mala sramožljivost in siva brada ne bili zadržavali. Zakaj ne bi plesal z otroci ? Spartanci so pač tudi plesali. Dragi prijatelj mladi, rekel sem Namanu, to je premično; pri tem pogledu mi srce kar veselja poskakuje, a rešite me vender jednega dvouma. Kje sem pa V Kara so me peljali? To krasno poslopje, te nagizdano izdelane mize, te lepe v usnje vezane knjige, to vse je nedvomno neke zasobne učilnice, v katero se le bogati otroci vsprejemajo. Kdo je ravnatelj temu lepemu zavodu? Vi so pač neprestano šalite, doktor Smith, odvrnil je zali duhovnik. Vi sto v ljudski učilnici dvanajstega oddelka tretjega okraja. V našem blagem mestu Parizu imamo osemdeset takih šolskih poslopij, in vender še premalo. Kaj lepo; a kako mora sin ubožca prinašati k troškom tega dragega pouka? Od kod ste pa? vskliknil je Naman. Ali ne veste, da je odgoja brezplačna? Ali neste nikdar pogledali davčnega naloga ? Mi smo sinovi onih puritancev, ki so, komaj z ladije stopivši na nerodovitno skalovje Plvmouthsko, odprli učilnice, da bi Satana, to je pravo ime nevednosti, preganjali. Hudičevo v nas je neumnost, božje pa duh. Učilnica je naša strast in naša slabost, zato so troški za šolstvo v našem državnem proračunu najobširniše in najimenitniše poglavje, kot vojska in mornarstvo v proračunih onih narodov, ki se za olikane imajo. Tu v Massachusettsu obsegajo troški za šolstvo skoro četrtino vseh skupnih državnih troškov, v mali državi Maini obsegajo celo nad tretjino; vtem razmerji bi morala Francija za šolstvo potrositi štiristo do petsto milijonov. Za milost božjo! mislil sem si, če ti ljudje neso norci, kaj pa smo mi? — Povejte mi, gospodine Naman, kdo pa dovoljuje te troške in kaka je uprava vaših šol? (Daljo prib.) Občni zbor društva „Narodni dom" dne 81. maja 1885. (Robec.) Po pohvalno vsprejetem poročilu blagajniko-vem poroča v pregledovalnega odseka imenu gosp. Fran S o u v a n, ki je vkupe z g. Alfredom L e d e-nik-om — g. Knez bil je zaradi bolezni zadržan — pregledaval društvene knjige, tako: Gosp. Ivan Hribar, kateremu gre gotovo hvala, da se je potrudil pri obilnih svojih opravilih voditi knjige za društvo „Narodni dom", predložil nama je dnevnik, glavno knjigo in bilanco — zaključeno dne 31. decembra 1884. leta. Pregledala sva knjige in našla, da je predložena bilanca 1884 v popolnem soglasji s knjigami. Loterijski račun vodi se posebej — ni nama bilo mogoče pregledati ga zavoljo prekratko odmerjenega časa — ne dvomimo pa, da je tudi ta račun v popolnem redu. — Prepričala sva se o obstanku denašnjega premoženja društva „Narodni dom", katero znaša »kupno 3 7.046 gld. 76 kr., naloženo v 5 posojilnicah 10.209 gld. G8 kr., v obligacijah 5.250 gld., V Ljubljanski hranilnici 21.511 gld. 57 kr. in v gotovini 75 gld. 51 kr. in katero je pod gotovim varstvom neumornega, za našo stvar neutrud-ljivega gospoda dra. S tare t a. Predsednik dr. Mosche naznani, daje „Matica Slovenska" g. prof. Senekovič-a svojim zastopnikom imenovala. Dr. Vošnjak predlaga da se odboru za vspešno delovanje izreče zahvala. "Vsprejeto. Potem vrši se volitev in voljeni so jednoglasno: Predsednikom dr. Alfonz Mosche, odborniki: dr Karol Blei weis vitez Trsteniški, Makso Pleteršnik, Fran Hren, Ivan Hribar, dr. Anton Jarc, dr. Vošnjak, Ivan Murnik; dr. Papež, Ferdo Soiivan, dr. Stare. V pregledovalni odsek volijo se per acclama-tionem: dr. Jarnej Zupanec, Vaso Petričič, Fran X. Soiivan, dr. Mlin d a in Ivan Knez. Potem se na gosp. Hribarja predlog vladika Strossmaver jednoglasno in živahnimi živioklici imenuje častnim članom — ter zborovanjo zaključi. Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 12. junija. Volitve za državni zbor so se približale svojemu koncu. Jutri voli dalmatinsko veleposestvo Se jednega poslanca. Potem bodo le še nekatere dopolnilne volitve v okrajih, kjer kak poslanec ne bode vsprejel mandata, ker je tudi v kakem drugem volilnem okraji voljen. Trgovske zbornice v Galiciji so volile Poljaka Mochnackega in Rappaporta in ne-zavisnjaka Kallira. — Volilni izid v posamičnih deželah je naslednji: v Spodnjej Avstriji je voljenih 24 nemških liberalcev, 3 nemško-nacijonalci, 3 demokrati, 3 protisemiti, 2 konservativca in 2 privrženca srednje stranke; v Zgornjej Avstriji 10 konservativcev in 7 nemško-liberalcev; na Solnograd-skem 3 konservativci in 2 nemško-liberalca; na Štir-skera 12 nemško-liberalcev, 4 nemško-nacijalci, 3 Slovenci in 4 konservativci; na Koroškem 7 nemško-liberalcev, 1 nemško-nacijonalec in 1 vladni pristaš; na Kranjskem 8 Slovencev, 1 nemško-liberalec in 1 Koroninijevec; na Tirolskem 11 konservativcev, 5 Italijanov in 2 nemško-liberalca; na Predarlskem 2 konservativca in 1 nemško-liberalec; na Goriškem 1 Slovenec, 1 konservativec, 1 Koroninijevec in 1 liberalec; v Istri 3 Koroninijevci in 1 Hrvat; v Trstu 3 Koroninijevci in 1 Slovenec; na Češkem 36 Nemcev (od teh 20 nemško-liberalcev, 15 nemško-na-cijonalcev in 1 član gospodarske stranke) in 56 Cehov; na Moravskem 20 nemško-liberalcev, 11 Cehov, 4 privrženci srednje stranke in 1 vladni pristaš; v Šleziji 7 nemško-liberalcev, 1 nemško-nacijonalec, 1 konservativec in 1 protisemit; v Bukovini 6 vladnih pristašev in 3 nemško-liberalci; v Galiciji 56 Poljakov, 4 Poljakom prijazni Rusini, 1 narodni Rusin in 2 nezavisnjaka; v Dalmaciji 8 Hrvatov, izimši veleposestva, ki še ni volilo. — Trgovinski minister baron Pino bode se odpovedal mandatu, kateri je dobil v Bukovini. Kakor se govori, misli potem za ta mandat potegovati se naučni minister Conrad. Tu bode najnepriljubnejši minister kaj lahko zmagal, ker ne bode imel nobenega protikandidata. Viiaiije države. Itushii politična policija je zvedela, da je mej nihilisti navstal razkol. Večina je opustila sedanji teroristični program in se poprijela mirne propagande za ustajo po časopisih in oklicih, kateri se tajno tiskajo in razširjajo. Manjšina pa še vedno dela priprave za dinamitnc atentate. Njeno glavne vodje Mokrljevića, Kovalenko in Solomovica je nedavno zaprla policija v Kijevu in Harkovu. Deputacija makedonakih Bolgarov pod vodstvom Atanasova Muševiča prišla je v Peterburg, prosit pomos-kius za hlače od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega sukna za civilne in vojaške obleke, livrejo, cerkve, biljarde in vozove. S ii k na /,n požarne straže, veteranska ia strelska društva in druge korporacije. — Normalnega volnalega blagu za zgornjo obleko, kakor normalnih posteljnih in popotnih odej po sistemi prof. Ciuslava Jagra v Nlutlgurtu !>o-gata izbčr. Pristni angleški potni plaidi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — 1'ošiljatve, katerih vreduost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobč na zahte-vanje v'-g led ne knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (107—16) 1 Marijinceljske kapljice za želodec, nenresežuo Izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v elodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdooo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, 161-panje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoptr zlatenico, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ie-lodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Oluviia znlo{ja: Lekar C. Ilrady* Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gfT .?.S kr. *M Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trga. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Sa vni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritscbel. V Ornomlji: lekar Ivan Blažek. V Skofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan. Svaritev! Ker se v zadnjem Času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-ni)8ko spravljeno varstveno znameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim /.nami -njem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90-181 i do sedaj dobro obiskovana, v lepem kraji na deželi v Ljubljanskem okraji, daje se o Sv. Mihaelu ali pa tudi poprej zaradi rodbinske premike jako po ceni v uajeui. S prodaja Inie.o s j združeni prostori za stanovanje, uiagacin, klet in kuhinja. — Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda4. (341-3) I Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. "Veli kaiiska razprodaja. Politične razmere, ki so nastale v vpoj Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se ju na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero sino mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wasliiug-tonske iepue urs so najboljše ure vuoga Bveta, koje so tsrVđoo elegantno gravirane in giljoŠirane ter so amerikanskega sist mu. Vse ure so natanko repasirane tor garant n jemo za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamstva in stroge soli d nos t i. prevzememos tem dolžnost javno, da VMako uep<-istojeeo uro nazaj vzamemo iu z d m k o zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katero bo pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj legi. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-raninii kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno ua sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širanih okrovih od srebrnoga niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1O0O komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenega od «•. kr. denarnega urada, tekočih na 15 rubinih, razen tega tuili električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotuega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dii se zastonj tadi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala ie preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospč, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (241—7) dor Uhrenfabrik Fromm, \Vien, II., Obere Douaustrasse 107. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1