THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) DEC. 13. 1920 ŠT. 293 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c ITALIJANSKI VOJAKI SE PRIDRUŽUJEJO D'ANNUNZUU. ŠTIRI OKLOPNl AVTOMOBILI VOJAŠTVA SO SE IZ VIDMA PODALI NA REKO, KJER SO SE PRIDRUŽILI D' ANNUNZIJU. TRST, 12. decembra. — Prvi slučaj dezertacije od redne italijanske armade v zadnjem času se je pripetil v soboto, ko so štfrje oklopni avtomobili odšli iz Vidma (Udine), in trije izmed katerih so tudi dospeli na Reko. Četrti avtomobil ni mogel dospeti na svoj cilj, ker je neki stražnik vrgel pod njegova kolesa zaviro, ki je prerezala gumijeve obroče. Vojaki, ki so se nahajali na avtomobilu, so ušli in dospeli na Reko peš. General Caviglia, italijanski poveljnik julijske Benečije, je v soboto odšel v Opatijo v Istri, kjer se je posvetoval s poveljniki, ki načeljujejo italijanskim četam Pred Reko. Izjavlja se, da se je vlada z ozirom na neuklonljivo stališče D'Annunzija odločila, da pošlje ultimat, v katerem se mu bq zagrozilo z ofensivno akcijo. Toda kot se poroča, bi bil D'Annunzijo 'zelo vesel, če bi vlada pričela s kako vojaško demonstracijo. Dezertacije iz armade in nedavna priklopitev k D'-Annunzijevim silam ene bojne ladje, vse to deluje nato, da čimpreje pride do odločilne akcije- V soboto je prišlo na Reki do kaj divjih prizorov, ko D'Annunzijevi legionarji pretepli članki avtonomne stranke, ki je poznana sovražnica D'Annunzija, ker so sprejeli resolucije, v katerih se je obsojalo dejanja p'Annunzija. Socijaliste se je tudi napadalo in sicer iz istega razloga. Reka, 11. dec. — D'Annunzio pravi, da je potom po-veljstva na rušSeu "E^ero", ki še je pridruži!" k D'An-ftunzijevim ladjam, za načrt, po katerem se je namera-valo njegove ladje prisiliti, da bi zapustile reško pristanišče. Amerika Hnhi 7a vap PriPrav,ieni za nas ^UieriKd (1UUI Id vet Evropa se bo tepla in trpela bo lakoto in iskala pomoči pri nas toliko časa, da se odpre njena žit-nica—Rusija. Obnovitev trgovine z Rusijo bo storilo več kot bi mogla Liga narodov kdaj napraviti. Pomeni namreč konec prepirov in povrnitev na delo. Angleški financirji niso dose-daj dosegli v Rusiji nikakih koncesij. Japonska se bo držala v Sibiriji toliki časa, da Rusi dobe lokomotive. Rusia je odločena, da dobi Vladivistok in je pripravljena voditi boj za več let. V Rusiji je z izjemo velikih mest dovolj hrane. Sedaj ko bodo lokomotive izpuščene iz poljske in krimske fronte, se bode stanje zboljšalo Z ozirom na Lenina in Trozkija pravi Vanderlip: Lenin ima izredno aktiven bilijonov naročil iz Rusije. Na krovu parniku Aquitania, bližajočega se New Yorku, 11. Washington D. Vanderlip, ameriški financir, ki sa vra-Ca iz Rusije, je poslal na vprašan-International News" agentu-fe naslednje odgovore. Na kratko povedano je rezultat ^oje misije v sovjetski Rusiji ta, da nam je dala sovjetska vlada k°ncesije 400,000 kvadratnih ^'Ij obsegajočega ozemlja, in v *anieno pa prosi, da se ji da prili-da naroči v Ameriki za $3,-?°0,000,000, raznega blaga, pri ceinur bo Vanderlipov sindikat Posloval kot posredovalec. Rusija je za takojšno obnovi-'ev trgovskih odnošajev z Zdru-*enimi državami. Ona smatra A-|duh, in je učenjak. Zna se smeja- Poboji in požari v Corku. Dublin, 12. dec. — Poročilo, ki je došlo semkaj ob 6. uri nocoj, pravi, da so požari v Corku pod kontrolo. Požari, ki so se pojavili si-neči v Corku, so uničili več blokov hiš v osrčju trgovskega di-strikta v Corku. Ogenj je divjal danes skozi ves dan, in škoda, ki jo je napravil ja največja, kar so jih povzročili dosedanji ■maščevalni pogoni angleške vo. jaščine na Irskem. Zgorela je mestna hiša, Car-negijeva knjižnica in del žitne tržnice blizu pristanišča, kakor tudi številne privatne rezidence širom mesta. Poroča se, da se več ljudi pogreša. Zgodnji prorašuni pravijo, da znaša škoda dva do tri milijone funtov šterlingov (približno sedem ali deset milijonov dolarjev.) Požiganje se je pričelo po napadu na vojaščino pri Pillon's Cross, v katerem so bile štiri osebe ubite, in več ranjenih. Trije civilisti so bili po napa. du vzeti iz stanovanj in ustreljeni. Potem se je pričelo s požiganjem. Slišalo se je eksplozije bomb in pokanje pušk. Med prebivalstvom vlada silna panika. Ko so ognjegasci skušali gasiti, se je porezalo vodne cevi in v malo časa se je velik del mesta izpremenil v mogočno bak-ljo. Kot je videti so bile sprednje stene številnih hiš razbite od eksplozije bomb. Včeraj je bi. lo poročano iz Corka, da so dospele tjakaj nove čete vojaštva, ki so korakale po ulicah, ter u-stavljale in preiskovale vse o-sebe. London, 12. dec. — Neka brzojavka pravi, da so vojaške straže v Corku dobile naročilo, da streljajo na vsako osebo, ki bi se jo našlo med razvalinami pri poskusu ropanja. Uradno se izjavlja, da je vojaštvo v Corku zažgalo le dve poslopji, nakar se ogenj razširil dalje. NEMIRI V PRAGI. "^eriko za edin prijateljico naglic Wilsonovi invaziji v provin-Murmansk in v Sibiri, in četudi Us»ja podpiše trgovski sporazum * Anglijo, pa bomo dobili večji naročil mi. Toda izjavlja pa penem, da ne bo več dolgo sta-'n prOsila na našem pragu. Anglija pričakuje podpisa tr-g°Vske pogodbe vsaki čas. V An-'Ji so moje kontrake s sovjetsko ado spočetka zasmehovali, po-^ Pa so povzročili paniko. Med fn8liškim delavstvom so se moje ti, če se mu pove kaj zabavnega, in tudi povedati zna kaj zabavnega. On je idol svojega naroda. Po mojem mneju deluje za počasni okret od leve proti desni. Trocki je čudovit organizator, dasiravno ni kak vojaški genij.— Vojaške operacije se pod vodstvom generalov Brusilova, Koru-patkina in drugih, ki so bili pro-minentni pri generalnem štabu ca-rističga režima. Sovjetska vlada v Rusiji ni ni-kak judovski režim. Pri vladi so Praga, 1 1 dec. — Ko je oddelek policije skušal odgnati demonstrante, ki so se zbrali pred državno zbornico, je bil obkoljen, in napaden, nakar je policija ustrelila na množico in ranila 18 oseb, štiri jako nevarno. Brzo javke od petka se poročale, da je bilo v boju med policijo in civilisti za posest glavnega stana socijalno demokratične stranke ranjenih 50 osob. Boj se je vršil med desnim in levim krilom stranke. Glavni stan je končno prišel v posest desnega krila. JAPONSKA PROTI SVETOVNEMU RAZOROŽENJU. i _ JAPONSKI POSLANEC NA ZBOROVANJU LIGE NARODOV PRAVI, DA TOLIKO ČASA, DOKLER ZDRUŽENE DRŽAVE NISO PRI LIGI IN NADALJUJEJO S SVOJIM OBOROŽEVALNIM PROGRAMOM, JAPONSKA NE MORE PRIVOLITI K RAZOROŽENJU. RUSKI VTISI. Vodilna misel sovjetske repu-jvsa sredsta znanosti in vsa sred blike je podati otrokom prven- ,stva na vzbujo estetičnega vži. stvo v vseh rečeh, od hrane in Vanja, kjer bi se učili snažnosti, obleke pa do bolj abstraktnih reda in navade velike natanč-reči. Razlaga tega premislje-'nosti, in bi se izognili vlivu vra-nega postopanja ni sentimental- 'žarstva. Ker komunistična dr-na. Komunizem je mesijanska žava deluje za maksimalno pro-doktrina, ki živi za bodočnost dukcijo, je delo obvezno za žen-in ki deluje z dalekosežno vizi- ske, in vse mlade omožene žen-jo. Njega ambicija je postaviti ske, v prvi vrsti po mestih, so veličino prve socijalistične re. zaposljene v tovarnah ali v vlad-GENEVA, 11. decembra- — Viscont Kikujiro Išii, publike na svetu na generacijo nih uradih. Mati torej nima ča. zapadnimi narodi Dostojevski je ustvaril zna. čaj, ki je govoril vso noč, da do- To duševno stanje sem opazil celo med kmeti. Govorijo o poslanik mikadove vlade na zborovanju Lige narodov, se|otrok' ki bodo duševno in teles je danes izjavil, da Japonska ne more privoliti v skraj- pvopolnejši od mož in žena sanje stroškov za oboroževanje - toliko časa, dokler tu- , f -P°' t rvj - i - . . , . . . , . , . i večini zavedajo svoje mferior- (ii zoruzene države niso pri Ligi in podrejene predpi-lnosti v svetu akcije v primeri z som in sklepom iste. v Ko je prišel na dnevni red predlog, glasom katerega naj bi noben član Lige v letih 1921 in 1922 potrošil za mornarico večjo svoto kot je določeno za leto 1921, je bil pa se naznanja, da bo jutri v senatni zbornici predložena nova predloga, glasom katere ko kot je haški tribunal. Danes pa se lahko vprašamo, da-li ne bo liga umrla v že sorazmerno kratkem času. Kot dokaz svojim trditvalm navaja Pertinax dva zadnja slu. čaja, kako je Liga namreč nastopila z ozirom na Armenijo in Litvinsko. Neusmiljeno primer- Toda danes se pojavlja že reakcija proti tej pretirani ponižnosti, in v Moskvi sem videl neko novo komedijo, v kateri se jo smeši. Ko moderni ruski komunist spozr i svojo iriferiornost, ne izvrši samomora, temveč gre in zgradi šolo. To je jako zagoneten naroden pojav, ki ga je teško raziskati. Zakaj so Rusi, ki so drugače tako netočni, brezbrižni, tako veliki v godbi, ki je naj točnej-ša izmed vseh umetnosti. Ko. - .v- _ munisti imajo svoj način razla- rot naselmske pred- ge. Oni pravijo, da je to sad večstoletnega zatiranja, in posebno brutalno iglupega lastninskega sistemi. Zdravilo torej je socijalizem. Nekega večera sem na vlaku govoril z nekim častnikom rude- * , v i če armade, priprostim toda ak- poroca, da v najkrajšem času1.. „__v , . . , ., ., ' . . . tivno mislečim možem, ki je bil pride do glasovanja z ozirom na ,r . ___v. .. . ' J ,, -.v civilnem življenju pek. popravljeno predlogo za omeji- ltw ■ . .v , f . ,, _ Kaj pa morete pričakovati •tev naseljevanja za dobo enega „„„,,, • , . , ... „„ 0(1 nas?" je dejal. "Zrastli smo kot sužnji . Kapitalistični si- loge ne bo tako gladka. Washington, 12. dec. — Medtem 'ko se iz poslanske zbornice naj bi se naseljevanje v Ameriki omejilo na čisto drugačen in nov način. To pomeni, da bodo nastale nove debate glede omejitve naseljevanje, in da se bo cela stvar precej časa zavlekla. • ____i •• t- ' Senator William P. Drlling- ja brezpomembno akcijo Lige , . ,, t , , j. i. j , ^ .., , . nam iz vermonta, bo vložil pre- stem je uničil naš ura in naše telo. Sedanji rod je brez upa. nja. Videli boste veličino Rusije šele, ko zrastejo naši otroci, vzgojeni v socijalistični družbi." To je poglavitna misel revolucije. Ako bi bila komunistična stranka v stanu izvesti svoj idealni vzgojni program, tedaj v teh dveh slučajih z drugo in-,,. , ............ ternacijonalno organizacijo, ka-P0?0' ,icatfre naJ ®e'bi se vse otroke vzgojilo izven tere senca vedno bolj in bolj pa-?sak°cleto dop+UStlI(> vuAmer1lko njih domačih krajev, v vaških da čez Evropo in Azijo, namreč epo ^ P^centov novih naselm- kolonijah ali pogebnih učnih za. komunistična federacija združe--k0V od ze sed^ tukaj ,bl.va,J0c^ vodih, v katerih bi tudi stano- CARUSO SE JE ODTRGALA ŽILICA V VRATU. •nih sovjetov. Medtem ko je Liga govorila, Q1 . . x , ——,, A , n J£. v ipravi Pertnax, pa so v Moskvi f0vencev' kak?r tud^ vsake ne dolžnosti, svobode in aktiv.svo^im ° r?kom dovolJ zlvef '^Jave lazširili, in pričelo se je samo trije odlični judje, Trocki, 8r°*iti, da bodo angliški delavci odloiib svoje orodje, ako se ta-°J ne podpiše trgovski spora- Jaz pričakuiem, da bodo ame- j. vi . j tovarnarji in organizirani de-avci zanesli boj za trgovsko po-8°dbo / Rusijo pred kongres. Jaz 8err» odprl pot. Uspeh bo značil ^vratek blagostanja k 150,000,-, 0 Rusov, katerim je bilo za do ^ - .uouv, K-aierim jc unu t,a uo- sem, au 0 sedmih let vse odvzeto in ki so izgoreva Kemenev in Bitvinov. To so: vojni minister, prometni minister in pomožni zunanji minister. Imel sem opravku z političnimi, legalnimi, tehničnimi, finančnimi in ekspoitnimi sovjeti, vsega skupaj s šestdesetimi raznimi vladnimi uradniki. Vsi so bili čisti Rusi in veliko jih je preje pripadalo k aristokraciji. Prepričan sem, da se ogenj komunizma nitro New York, 1 1. dec.—Tekom petja na odru v brooklynski mu-zikalični akademiji se je slavnemu tenoristu Enrico Caruso odtrgala mala žilica v vratu. Caruso je nadaljeval s petjem do konca prvega akta, potem pa je upravitelj akademije naznamil avdijenci, da ako se zahteva je Caruso pripraviljen konšati pred stavo, toda poslušalci tega niso hoteli zahtevati. Poškodba Caru-sovega grla ni resna in bo šez par dni zopet lahko nastopil. —Nocoj se vrši seja direktori-ja Ameriško Jugoslovanske Tiskovne družbe. tujezemcev To se pravi, da bi ]L Namen teh ustanov je u_ se za vsakih sto tukaj živečih t- ozračje veselja> sodjal_ isa posvečati dovolj časa otroku, in tudi ako bi hotela. Žensko gibanje v komunistični obliki skuša odvezati žensko od večjega dela njenih domačih dolžnosti. Dnevni javni obed, in otroški vrtci služijo temu na. menu. Resnično napredni komunist celo gleda vprašujoče na družino kot tako. Po njegovem naziranju je to institucija, iki je šla že skozi številne faze e-volucije, zakaj naj bi bila torej njena sedanja oblika sveta? Sedanja oblika družinskega živ. ljenja razvija socijalni instikt otroka v ozkem obsegu. Nauči se misliti le na svoje bližnje krvne sorodnike, in med štirimi stenami svojega doma ne mu ne razvije čut dolžnosti napram masi njegovih so-ljudi. Njegova ljubezen za njegov mali svet krog njega, v katerem je zrastel, je faktično sa-mo nekoliko povečan egoizem, ki pride često V konflikt s širšimi socijalnimi obveznostmi. Bilo bo veliko bolje, glasom komunističnega argumenta, da bi se otrok naučil v svojih naj-nežnejših letih, da ljubi starejše ljudi in svoje tovariše, ki niso krvni sorodniki. Šolski dom, v katerem živi z učitelji in so-učenci, ki mu niso v sorodu, so glasom tega argumenta bolje e-tično vzgojeno torišče za poznejše življenje v tovarni, na kmetih in v zadružnem življenju kot pa zaprto, ekskluzivno družinsko življenje. Jaz sem s tem samo navedel stališče komunistov, ne da bi je razpravljal, vsak čitatelj pa bo podal svoje lastne proti argumente. Navsezadnje kar delajo ruski komunisti za otroke delavskih otrok, ni nič drugega kot ono, kar dela angleški višji razred iz poslušnosti do tradicije za svoje lastne otroke. Ni treba misliti, da je masa ruskih staršev istega prepričanja. Tukaj kot povsod imajo starši svoje silne posesivne instinkte, in poleg tega pa so otroci kmetom tudi v veliko pomoč pri delu. V praksi pa so ravno teškoče, skozi katere gre danes Rusija, zelo naklonjene temu komunističnemu načrtu. Starši, ki ne morejo preskrbe- delali. '"Poslali so v Armenijo druge narodnosti pustilo sem- rdečo armado, ki je bila rekru-| tirana v sosednji Azarbajan in so proglasili tamkaij sovjetsko vlado. Komaj da je ostal samo še duh armenske neodvisnosti. Medtem pa ligini voditelji ne vedo kaj napraviti, ker jim zavezniki ne dovolijo sprejeti medse armenskih delegtov. "Na Litvinskem se je priredilo za izvedbo ljudskega glasovanja in poslalo tjakal ligino armado. Prišle so sovjetske če. te in Litvinci si prizadevajo, da se odvežejo vseh vezi z Ligo. Amerika se zdi da je zavrgla Ligo v vsej njenih ozirih. Kmalu kaj vsako leto le pet oseb. Glasom te nove predloge pa bi bili pri tem izvzeti bližnji sorodniki tu živečih tujcev, -posebni razredi izvežbanih delavcev, in tajniku delavskega de-partmenta bi bila tudi dana moč. da bi v posebnih slučajih, kjer bi zahtevalo človekoljubje dovolil vstop tudi, ako bi število že presegalo procentualno določbo. reč trasformiramo Ligo v organizacijo za izvršitev Versaillske pogodbe, ali pa bomo videli, kako bodo Združene države posta, le središče nove zveze, kateri gotovo ne bo manjkalo pripad-bomo prisiljeni voliti, da namJnikov." nosti, v kateri naj se bi otrok ™ toPle obleke' dovoljujejo, da razvil do svoje najvišje popol-'jih 'P°šlje v državne kolonije m nogt; .šolske zavode. Poleg tega je Dasiravno se je po mestih ze-|tudl tis"ot' za ka" lo veliko napravilo, da se odpo- tere Je ltreba skrbetl- more stanovanjskemu položaju, in sicer s tem, da se je delav- V praksi more sovjetska republika uresničevati svoj ideal ske družine naselilo v domovih j le v omejeni obliki. Primanj-"buržoazije,", ki so bili itak pre- kuje namreč učiteljev, poslopij veliki za prave potrebe njih sta-j in materijala in bilo bi nemogo-novalcev, toda navzlic temu sta- če izvesti njih načrt, pa tudi če novanjski položaj še izdaleka ni M večina staršev privolila, da zadovoljiv. ,se otroke do šestnajstega leta Stariši so v velikih slučajih vzgaja v posebnih zavodih. U-nevedni, umazani in verujejo v radno se ceni, da se izmed dvaj. razne vraže. Idealen način setih milijonov ruskih otrok na-vzgoje bi torej bil, da bi se hajata, samo dva milijona pod vse otroke vzgajalo v zavodih, streho teh državnih institucij, kjer bi jim bila na razpolago (Dalje prihodnjič) tt IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published br THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buasineg Place of the Corporation._____6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. btVŠ&Z United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia sa Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) DEC. 13. 1920 __104__ KDO JE IZDAJALEC? štvo in ni ga tako nizkega bitja, da bi ne moglo biti de-|tje so bežali, majorji pa so a-1 precejšen odstotek — na račun • ležno sadu tega boja. Včasih se zgodi, da sredi tega boja stopijo na stran zatiralcev ljudje, ki so podrejeni istemu trpljenju in vanžirali za podpolkovnike, pod-j omahlivcev v zadnjem trenot-polkovnike za polkovnike . . .— 'ku — kljub temu pa ostane za Pozneje smo Celovec vendarle nas najmanj 60—65% glasov' POZIV AMERIŠKEMU NARODU. bitja iz nižin življenja, da opravljajo delo Judeža. To je na vsak način upapolno znamenje, ki kaže, da pošteni delavci nečejo zajustiti svojih sobobojvnikov, da služijo svojemu sovražniku. Tri in pol milijonov otrok v ! zasedli, to se pravi, Srbi so ga.1 sigurnih. — Z Uratnikom sva Vzhodni in Srednji Evropi mora igrajo vlogo morilca napram svojim lastnim bratom po, Bas te dni so pri vojaškem sodi. j morala umolkniti, zakaj besede poginiti od sedaj do prihodnje trpljenju. To so Judeži, in so premilovanja vredne pro-jšču v Ljubljani reševali zadnje so bile zmagoslavne in ponudba žetve, ako Amerika ne bo poma-palice. I kope kazenskih aktov iz tistih — prve plahe besede ponudbe— gala. Ni druge alternative. Sko- Na sreče pa se danes dobi že malo delavcev ki so ^ed obtoženci so bili ve-vspričo takšnega razpoloženja a mesece ti najbednejši med bed- pri volji biti "skebi" Navadno se mora v ta'namen ™a Sh\end ,in Hl7atje' Sr" s™ .'Zakaj 01)j 30 vsled vojne so bili pripušče- . , . . . , . bijancev je le malo med njimi— ganci" mi smo pa "zmagovalci! m k am eriikim prehranjevalnem dobiti privatne detektive, oporsceno kriminalce i nslicna je zatrjevai eden gospodov re.1 Nočem nobeni osebi ali stran- Je ako so bili povsem izstradani, ferentov. 1 ki očitati karkoli. Nočem de- in dobivali so ameriško zdravni- Gospod Pašič je bil tiste dni j magogije. Konstatiram le da- pomoč, ako jim je smrt pre-nad Slovenci ozlovoljen. Tolažil; našnji fakt: Radgono smo iz- tila. jih je tudi z bodočo vojno, ki' gubili in vso Koroško smo izgu-j Ameriški dnevni obed po 5 pride morda že čez 10 let. 'bili. rentov je rešil tisočero življenj. Pri tem se živo spominjam j z;ma je pred durmi. Denar Koroška in njen nauk. Na neki konvenciji biznesmanov v Chicagi se je eden izmed govornikov izrazil, da ne bo dolgo, ko bodo unijski delavci "jedli iz delodajalčeve roke." Iz New Yorka se poroča, da medtem ko je bilo dela dovolj pred par meseci, pa je sedaj dobro, ako vsaki peti, ki je brez dela, dobi delo. Tudi poročila od drugod, iz Philadephije, Detroita in drugih industrijalnih središč pripovedujejo, kako se delavstvo pripravlja, da se postavi v bran proti ofenzivi, na katero se pripravlja kapital. Pri nas v Clevelandu je delavska federacija sklenila zbrati fond $50.000, s pomočjo katerega bo vodila veliko kampanjo, da pobije lažipropagando delodajalcev, ki so se organizirali v "American Plan" organizaciji. V vsakem kraju je bližnji vzrok spopada med organiziranim kapitalom in organiziranim delom morda nekoliko drugačen, toda v splošnem pa je stvar ena in ista-"Doli z avtokracijo delavstva!" se glasi bojni klic delodajalcev. "Dajte nam odprto delavnico!" Republikanski časnikarski urad v Washingtonu je pritegnil vse te tovarnarje in kompaniste k sebi z izjavo, v kateri pravi, da je zaprta t. j. unijska tovarna, "ekskluzivna, monopolitistična in vladujoča." Pravi nadalje, da se mora sedaj odločiti, da se delavstvo uklone, ali pa da zavlada. Kolektivna akcija od strani delavstva baje uničuje individualno neodvisnost, prikrajšuje produkcijo, in kratkorečeno "presega vse, kar so kdoj sanjali najbolj avtokratski monarhi." V tem boju mora delavstvo stati v nezlomljeni vrsti. Izdajalcev naj ne bo v delavskih vrstah, če posameznik napade in oropa posameznika, tedaj napriVi krvico ie enemu človeku. Kdor pijančuje in živi propadlo življenje, škoduje najbolj sebi. Drugače pa je s "skebom". "Skeb" greši proti človeštvu. Skupaj- pride skupina delavcev, ki se medsebojno zavežejo* da bodo podpirali drug drugega- Bojujejo se proti silnim oviram za izboljšanje svojega položaja in položaja svojih otrok. Potom žrtev, plačevanja rednih prispevkov, potok počasnega in napornega organizatoričnega dela si prizadevajo dvigniti samozavest delavskih mas. Njih boj ni nič manjše važnosti za napredek človeške družbe kot katerikoli boj, ki ga pomni zgodovina. Kar skušajo doseči za sebe, skušajo doseči za vse člove* Piše Albin Prepeluh Slovencev nas je v Jugoslaviji vedno manj. Italijanski im- prinesti takozvani blejski kot. V Parizu so leta 1919 dali to Večer je bil oblačen, nasled- one prve "koroške seje" v ne. mnogih držav je brez vrednosti razumeti- tudi mladi da pomoč more priti le 0j kalizem! _ 'zunaj. ^'fi'trt 9 | Amerika je rešila 6,000.000 e- Ali nadaljna razočaranja niso vropejskih otrok predlansko zi-nila v cono A, vsak na svojo več ^mogoča? Zadoveljen bom,|mo. Normalno zboljšanje raz-stran. V Ljubljani sva se zoj?? je m°'|a boJazen Prazna! Sto- mer je znižalo lani to potrebo na sva se tiste dni neobvezno — samoobsebi umevno — razgo-varjala s članom avstrijske narodne skupščine o Koroški. Malo je bilo kar je bil obljubil za slučaj mirnega sporazuma — Nemška Avstrija ga je želela. — Iz Celovca sva jo mah- T bih e na bol SV sešla - enega mnenja: slo-! Ji^o pred direktniTni pogajanji polovico, ali nenavadne razmere 8ninimol^kzavednost ^ dvajnajstih. me«, lati krivico prebivalstvu v celov- hna, pritisk nemške kulture ve-jP™ ZoPet se 1f°"cev 80 imele za po-M«*>. da se Krivico preDivaistvu v ceiov h | jazni za lastno osebno popular. je beda med otroci le neznatno rodov". — Razočaranje je veliko: vsa velika gesla bojujoče se antante so se izkazala kot goljufiva. Realno življenje je moč-jgkem kotlu * Samoodločba prebi-;lik» napake naše nove uprave nejše od izumljenih ideologij.' - " * - Povedala sem teti o tem srečanju z Nickyjem; ona pa se je samo nasmejala. "Cemu pride ta nadležnež povsod za nami?" sem vprašala. "Ali Marija . . naposled je res brhek," se je glasil tetin odgovor. Te be.=ede "er ist aber so nett," je rabila vedno, kadar je govorila o ljudeh, ki so ji bili valeč. . . . Po zajtrku smo se podali na grad grofa Kinske-ga v Slatinanu, kjer je bilo povabljenega zelo veliko elegantnega sveta, da sprejmejo cesarico. S precejšnjo ceremonijo so nas peljali v velik salon; takrat sem se zavedala visokega socijalnega stališča, ki sem ga zavzemala kot nečakinja in ljubljenka avstrijske cesarice. Podali so nam čaja, ki ga pa Elizabeta nikdar in ob nobenem času ni pila. Videla sem tisti njen hladni pogled, ki ji je bil lasten, kadar je bila pri "izvrševanju svojega poklica", kakor je nazivala take se. stanke. Ko so se semtertja najine oči ujele,/se je narahlo zaničljivo namrdnila; pogostitev s čajem je doživela skoraj fijasko, kajti cesarica še poskusila ni, da bi Vzela gostom boječn&st. Sedela sem poleg Jurija Larischa in sem poznala, da nikdar v svojem* iwljenju nisem na k tela na .ta- ko dolgočasnega človeka. Ko sem se tako dolgočasila poleg tega molčečega človeka, sem bila prav vesela, da sem mogla s teto Cissi oditi in si ogledati slovite hleve kneza Kinskega. Pohvalili sva kajpada konje in pse ter se poslovili. Ko sva se peljali domov, je cesarica pričela pogovor : "Kaj pa misliš o Juriju Larischu?" "Menim, da bi moral odstraniti tiste pege z obraza," sem odvrnila, "pa kako nezadovoljen in nesrečen je videti!" "Jurij je nečak starega grofa Larischa," je na-, daljevala cesarica,' "oče in mati sta mu je umrla. Mati mu je bila lepa Stirbey. Oče mu je umrl v blaznici. Jurija je vzgojil njegov stric Ivan Larisch, kjer so ubogega fanta menda vedno skrivali svetu. Ima dve sestri: Jetta, ki se je že poročila s svojim bratrancem Henrikom, pa Mici, ki še ni oddana. To je njihova rodbinska kronika." Teta je prenehala, nato pa je rekla nekam resnobno: "Draga moja, dan bo prišel, ko se boš morala poročiti. Strašno bi bila ljubosumna na vsakega moža, ki bi prišel med naju, in ki bi mi onemogočal videti te, kadar bi hotela. Veš, prepričana pa sem, da se ta neškodljivi mali Larisch ne bi nikdar vmešaval v ravnanje svoje žene; on bi bil ravno pravi koristni soprog, s katerim bi te želela videti poročeno." "Oj, teta Cissi —* ne verujem, da bi mogla kdaj živeti s tako dolgočasnim možem, kakor je grof Jurij.' sem vzkliknila. "Kar se tega tiče," je odgovorila Elizabeta, "ženska našega sveta ne more rabiti drugačnega kot dolgočasnega moža! Sijajnost naj pride od zunaj, Vendar si dobro premisli moj nasvet, otrok moj, in če bi lahko sklenila ta zakon, se v prihodnji seziji lahko vse uredi." Naslednji dan smo šli v Prago, ker je Elizabeta želela obiskati staro cesarico Marijo Ano na Hradči-*hu Ko šmo Se peljali skoži mesto, mi je cesarica na- ročila, da naj se prav diskretno vedem, ker se bom sešla s plemenitnimi gospemi- reda sv. Terezije, ki so živele v samoti na Hradčinu. Namen tega reda je, preskrbeti gospem odličnega rodu domovanje. V palači dobe vrsto sob, iz cesarskih kuhinj hrano, konje in kočije pa iz cesarskih hlevov. Predsednica jim je vedno nadvojvodirija, ki ima kot opatinja izredno prerogativo, da krona češke kraljice; in kadar postavi kardinal nadškof praški krono sv. Venceslava avstrijskemu cesarju na glavo, ko zasede češki prestol, položi tudi opatinja tega reda krono češke kraljice njegovi soprogi na glavo. To je edini primer, da rimskokatoliška cerkev pripušča žensko k škofovskim funkcijam in to je predpravica, Iki jo ima ta red že mnogo stoletij. Ko sve izstopili iz kočije, mi je Elizabeta pošep-nila, da naj grem naprej, in ko sem stopila v dolgo vežo, sem se znašla sredi poklanjajočih se starih gospa, kojih ena je pohitela k meni in mi poljubila roko. Cesarica se je neizrečeno smejala, a plemenite gospe niso razumele šale in so me obsipale s tako sovražnimi pogledi, da sem bila vesela, da sva bili zopet v svojih prostorih. Teta Cissi je takoj posetila cesarico Marijo Ano in jaz sem večerjala amcata v veliki, temni sobani. Ravnokar sem končavala večerjo, ko je vstopila Elizabeta in neka zelo suha, stara gospa. Teta mi je po-mignila, da bi pristopila k njima in tuji gospe, cesarici Mariji Ani poljubila roko. Rekla mi je nekoliko lepih ljubeznjivosti. Nato mi je želela Elizabeta lahko noč ter pošepetala: "Naj se ti ne sanja o starih damah, to pomeni nesrečo." Ni se mi sicer sanjalo o starih damah, pač pa je prišel drugo jutro telegram iz Pardubic z žalostno vestjo, da je nastal prvi mraz. To je pomenilo konec vsem sanjam o lovih. Vrnili smo se toraj v Pešto, kjer smo se razstali z gospodi, nakar nas je poseben vlak odpeljal nazaj v Goedoelloe. . . ... " un 'fwrmmnp Tfmnln ™ in i p hiln inost vSe PrePušČa srbskim za- 7manjiala. Odziv Amerike mo- valstva—to je bilo vendar Wil-; ogromne. Amalu na to je D11a m, v . : ,.„>..•,,. . a Slovenci pa se znamo vživeti v son0vo geslo med vojno V Pa-'na deželni vladi ena izmed mn0J stopnikom in Tiumbicu. Kaj ne ia sedaj odločit., da-1, naj se 3. vse. če sedaj beremo naše čas- ru ^ ^irlr^tava Se "M™ Navzoči so bodo ™rda hoteh Lahl ^SOO.OOO teh otrok v najhujši bed, rantati še za Bohinj, Jesenice in'za£ne Qd januarja naprej odpu-karavanški predor? ščati od čez 17,000 sirotišč, bol- Radikalizern ob nepravem Ča- hišnic, klinik in prehran j evališč. SU je škodljiv, pa bodi to V na- ki so vsa odvi8na od ameriške po-cijonalnih ali socialističnih re-'mo^. je n; bilo tako strašne in Čeh. Mi Slovenci smo zelo majh_ Splošne tragedije v zgodovini, kot no pleme, ki nas moderni kapi- bi bila ona, koje žrtve bi bila ne-talistični imperijalizem najbolj dolžna mladina, tlači. To nas ne moti, da bi se| p0dpiSane organizacije, ki de-ob prilikah ne napenjali kakor lujejo mcd vsemi narodnostmi in žaba, ki je hotela postati enaka|verskiro; izpovedimi, mnogo iz-volu . — Vsakdo more obvlado. lmed niiK zaposiene tudi v drugih vati le toliko kolikor zmore z'oblik^ dobrodelstva, se enoglas-lastnimi močmi. Nič ni bolj na-'no strinjajo s tem> da bedo teh pačno, kakor se v eksistenčnih nedolžnih otročičev mora imeti bojih zanašati na tujo pomoč. 'prven8tvo pred drugimi prekmor-Vse takšne nade so varljive in skimi pomožnimi akcijami> in to se to navadno prav kmalu P'oka-'dokler ge odvrne najhujša nevar-že. Slovenci bi bili danes lahko >noat Tq vprašanje je vzvišen0 na Koroškem in v Radgoni, če nad ,itiko in versko razliko Ni ne bi hazardirali i v politiki. tu nikakega gtrahU) da ge g tern Vse smo stavili na eno samo iprivad; prebivaIstvo žived od be. kocko. In smo vse izgubili! !račije) kajt; za $23 0Q() 000 Povejte ce smo se iz tega tudi-Qtroško hrano -kaj naučili? JAz dv°mmri bolniško oskrbo> katere svo(f _' ' iščemo, se bo odpomoglo le zares za $10.000.000 Poleg vašega imena je zazna-(kritičnim slučajem, movano, do kdaj imate plačan- Zdravniške potrebščine so pred-list. Kadar poteče naročnina stavlja:o seveda nepogojen dar. obnovite jo takoj, da vam ne ali za vsak ameriški dolar, ki se ustavimo lista. I '(Nadaljevanje na str 4.) Božič sem proslavila skupno s cesarico in ^em se izbomd| zabavala. Slavnost je sledila slavnosti, povsod slavnostno razpoloženje. Tri velika božična drevesa so bila preobložena z darovi. Rudolf in jaz sva si razdelila mizo polno sladkarij. Vem, kako sem se jezila, ko je obgrizoval rrloje sladkarije ter jih zopet vlagal nazaj v svilene škatljice. Cesar mi je podaril jako lep črn križ z dijamanti. razkošna ogrinjala in pahljače. Teta Cissi mi je naklonila prekrasno obleko, gotovo iz ateljeja najboljšega dunajskega krojača, in vrhu vsega sem še dobil3 velik album fotografij. Bile so to slike udeležnikoV naši hlovov. Po božiču sem se peljala domov. Vzgojiteljih in očetov pobočnik sta prišla po mene. Prekinili srn" potovanje na Dunaju in prenočili na cesarskem dvoru. Mnogo vode je preteklo, kar nisem bila v svoj' domovini. V svesti sem si bila velikega preobrata, k> se je dogodil v moji duši. Vedela sem, da mi že n1 več možno biti mladostna, odkritosrčna Marija "p'* Wallersee. Cesarica je v vsem vplivala na mene. Čutila sem, da mi njen upliv ni v prospeh, in vendar se nisem mogla rešiti njenega očarujočega vpliva. Začetkom leta sem šla prvič na ples. Belo čipkasto obleko z rožnatimi guirlandami mi je. podaril cesarica. Pogled na njeno pismo mi je dal mnog0 razmišljati. Zbudilo je mojo pozornost, da Elizabeta v njem s taty> očitnostjo namiguje, naj si pot k n.i®J sama izvojujem. Spomnila sem se njenih besed, mo se vračali od kneza Kinskega. Samo en izhod jc bil: vzeti grofa Larischa. Ako sem enkrat poročena-ne more nihče več z menoj razpolagati. Mogla bi biskovati teto, kadarkoli bi se mi obljubilo, in moj1; življenske izkušnje so mi pravile, da bi mogla boJJ rasti v uplivu in ugledu kot grofica Larischeva, kakor pa kot uboga neOmožena nečakinja, j i \l \ (Dalje prih.) DECEMBER 13th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. Sii^immiiiiiiiiiijiiiiiittiifiiHtiiiitiiiiiiiiiiiniiifuiiiitiiiiTiTtiiiiiiiiiiiiiiiiittntiMiiiiiiitiriTiiiui.iiuc iiiii ffiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiifi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLOM llHEEEEE ...............................um......................... iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniii (Dalje) Na desni so se še vedno nadaljevali grebeni, a na levi je pot Postajala širja, in v daljavi se je odkrivala sinjekavsta dolina. Na koncu, z Remilly-skih višin, se je videl v večerni megli bled srebrn Pas med brezkočno širečimi se travniki in njivami. To je bila Meuse, kjer se je dozdevno obe-tala zmaga. In Maurice je iztegnil roko pro-h daljnim lučkam, veselo se uži- Sajočim med zelenim listjem v teJ plodoviti dolini, ki je bila ob :ahlem mraku polna sladke preiti, in z radostnim oddihom človeka, ki zopet gleda ljubljeni do-mači kraj, je dejal Jeanu: Glej! Poglej tja dol . . . Tam irii Sedan!" 7. ^ Remilly -u je strahovita zmešnjava vojakov, konj in voz bra-1:'a pot skozi navzdolno ulico, ki v'jugasto spušča do Meuse. Na Polovici poti, pred cerkvijo, niso ^ogli topovi vzlic kletvicam in bi, nikova je samotno gledala iz vi- sto, odkoder se je videlo po vsej soke trave. Po obeh bregovih planjavi. Vojski so z obžalova-so bili prižgani veliki ognji, katerih plameni, podkurjeni od časa do časa, do z rdečim žarom plapolali v noč ter oblivali vodo in strma obrežja z dnevnojasno svetlobo. Tu se je videlo ogromno zajezenje čakajočih čet: brv je bila tako ozka, da dvoje mož ni moglo iti vštric, na mostu pa, ki je bil k večjemu tri metre širok, se je korakoma, s smrtno dolgočasnostjo pomikala konjiča topništvo in tren. Sla je govorica, da je tu še ena brigada 1. zbora in kolona streljivnih voz, ne vštevši tistih štirih oklopniških polkov divizije Bonnemain. Zadaj pa je bil dospel ves 7. armad-ni zbor, svojih trideset tisoč mož in več, ki so menili, da imajo sovražnika za petami in so z naglico iskali zaščite, tiščeči na drugo stran. Nekaj časa je vladal splošen boup. Kaj! Ze od jutra marširajo brez jedi, in pravkar so se s kraj-nim naporom nog rešili iz tiste strašne Haracourtske soteske — in vse le zato, da se v tej zmešnjavi, v tej brezumni grozi zalete ob neprestopen zid? Tisti, ki so dospeli zadnji, morda že dolge ure ne pridejo na vrsto. In vsakdo je sam pri sebi dobro čutil, da bodo Prusi, tudi če si po noči 'čem nikamor naprej, ker so se.ne upajo nadaljevati zasledovali zapletli s kolesi. Niže spo- jnja, zjutraj zarana tu, a vseeno je blizu predilnice, ki se peni,prišlo povelje, postaviti puške v ^niane v srditem slaptl, je cela piramide, in vojaki so se utabori-nsta obtičanih voz zapirala cesto. ^ePrestano naraščajoča reka S'enih krč naraščajoča reka razvoj ako v se je rinila v rc®o "Pri malteškem križu,, ne bi mogla dobiti le kupico vina. In to ljuto pehanje se je onemoglo odbijalo na južnem koncu vasi, ke je bil ki ga šop drevja loči od re-'n kjer je bil zjutraj ženijski °ddelek napravil most. Na desni prevoz; pobeljena hiša voz- li po širnem, golem gričevju, ki spušča svoje bregove ob Mouzon-ski cesti dol do travnikov ob Meusi. Zadaj, na planoti, se je bilo postavilo rezervno topništvo ter namerilo svoje topove proti soteski, da bi moglo ob potrebi obstreljevati njen izhod. In zopet se je pričelo čakanje, med strahom in ogorčenostjo. Medtem se je bil 106. polk nastanil na nekem strnišču nad ce- a ŠTELI STORILI SVOJO DOLŽNOST? Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo. SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim Potnikom preskrbimo potne listine in vee potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarske posle. • Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: NEMETH STATE BANK IVAN NEMETH, Predsednik. 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK CITY, N. Y. ♦iiic :3iiiiiiiiriiic3iiiiaiiiiitiE3iii[iai(t)iiuiijiiiiiiiiiEaiiiiiitiiiiiE3iiiiiiiitttic3iiiiiiiii]iic3ititiijiiiiiE3i(iiiiiiiiiicji«iti*iititicaiiiiittiirttC3iii[tiiiiiiic &30 I [OESOl SO o u o § V II NAZNANILO. Vsem Slovencem in Hrvatom v okolici naznanjam, da sera kupil od dobro znanega rojaka J. PREŠERNA GROCERIJO IN SLADŠClCARNO Vse grocerijski blago bom imel prve vrste. Razvažal bom tudi na dom in vam bom postregel kakor bo v moji najboljši moči, tako da boste gotovo zadovoljni. Se vam pripročam FRANK STRUNA 6802 St. Clair Ave. aoraoKaocaoE iliiiSiiiiiiiiiiiiiPiiiliiiiiiilllilliiliil Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0. IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK IIAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL ČESNIK, PAUL ZELE, Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v Mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani. IliflliHliflliillilliillillM njem sneli svoje puške in so se v mučnem strahu pred napadom nemirno ozirali nazaj; vsi so molčali, trdih in zaprtih obrazov, in le zdajpazdaj je kdo zamrmral zamolklo, jezno besedo. Pravkar je bila ura devet; že dve uri so bili tukaj, in mnogi vzlic svoji strašni trudnosti niso mogli zaspati. Ležali sa zleknjeni %ia zemlji ter s trepetom prisluškovali ob teske, najmanjšem šumu. Nič več se niso borili z gladom, ki jih je lomil: tam onostran vode se najedo, in če ne najdejo drugega, bodo jedli travo. Tado zdelo se je, da gneča še venomer narašča; častniki, ki jih je bil general Douay postavil pri mestu, so se vračali vsakih dvajset minut, vedno z isto vestjo, ki je budila splošni srd— da je treba še in ur. Naposled se je sklenil general sam preriniti do mostu; videli sa ga, kako je mahal med tam valom ljudi in jih priganjal k naglici. Maurice, ki je z Jeanom sedel na ruši, je pokazal z roko proti severu, kakor že prej: ''Sedan je tam zadaj, in to glej je Bazeilles . In na to Douzy, in nato Carignan, na desni......V Carignanu je nedvomno kraj, kjer se nam je končentrovati. . . Ah, če bi bilo podnevi, takrat bi ti videl, koliko je lam prostora!" In zamah njegove roke je objel vso neizmerno dolino, polno sence. Nebo ni bilo tako temno, da se v vrstenju šrnit travnikov ne bi bil dal zasledovati bledi pas vode. Sopi drevja sa tvorili težje mase, posebno vrsta topolov, ki le na levi gradila čudoviščen je čez obzorje. In nato, v globini za Sedanom, kjer so migljale drobne žive, lučke, se je kopičila tema, kakor da si vsi gozdi Arden razprostrli tjakaj za3tor svojih stoletnih hrastov. Jean sa je bil vrnil z očmi k ladijskemu mostu pred njima. "Le poglej!.....Klaverno se nam godi. Nikdar ne pridemo šez." Ognji na obeh bregovih so gorel: še više, in njihova luč je prihajala v tem trenotku tako svetla, da je si opal prizor v vsej krasoti jasno pred oči. Pod težo konjiče in topništva, ki sta defili-rala že od jutra, so se bili čolni, ki so nosili tramove, naposled potopili, tako da se je vrhnja ploskev mostu nahajala nekaj centimetrov pod vodo. Zdaj so šli o-klopniki čez brezkončna vrsta,ki se je cepila iz teme na tem bregu da izgine v temi na onem. Mostu ni bilo več videti, zdelo se je, da marširajo po vodi, po tej silno razsvetljeni vodi, ki se je lesketala kakor v požaru. Konji se rez-getali, z našopirjeno grivo in drvenimi nogami, in vsi preplašeni nad to gibljivo cesto, ki je kar bežala izpod kopit, so šli naprej. Oklopniki so stali pokoncu v stremenih ter pritegovali vajeti, in v,se naprej so jezdili na ono stran zaviti v svoje velike bele plašče, in vse, kar je bilo videti od njih, so bili šiemi, obliti z rdeškastim odsevom. Človek bi jih bil imel za pošastne jezdece, ki gredo s plamenešimi lasmi na boj proti temi. Takrat se je izvila Jeanu globoka tožba iz stisnjenega grla: "Oh, lačen sem!" Vsenaokrof< so bili ljude zaspali vzlic drgetanju svojih praznih želodcev. Prevelika trudno3t je premagala strast ter jih tiščala znak na zemljo, z odprtimi usti, kakor nežive pod tem brezmeseč-nim nebom. Od enega konca golih gričev do drugega se je bilo pričakovanje umirilo do smrtne tišine. "Oh, lačen sem, tako lačen, da bi grizel zemljo!" Bil je krik, ki ga Jean, sicer tako vztrajen in tako nem v trpljenju, ni mogel več zadržati— krik, ki mu je ušel nehote v brezumju njegovega gladu, ko že blizo šestintrideset ur ni imel grižljeja v uslih. Takrat se je Marice odločil videč, da bo nji-polk morda čj dve ali tri ure čakal prehoda čež Meuso. "Poslušaj, jaz ca, saj veš, saica sem ti pravil o gori, pet ali tega kraja, in tavljal; toda ker si lačen. ... Ni vrag, da nama stric ne bi dal kruha. In odvedel je tovariša, ki se je ves prepuščal njegovi volji. Mala kmetija strica Foucharda je ležala ob izhodu Haraucourtske so-v bližini planote, kamor se iman tukaj stri-1 vrgel svoj kruh v vodo, nego da Foucharda, ki ga da le grižljej za vojaka. In že njem. .To je tam so se dvigale proti kmetu cevi šest sto metrov od jchasse potk, hoteli so ga ustreliti zato sem se obo- ;skoraj pod nos. toda on, razljuten in trmoglav, se ni umaknil, nego je stal trdovratno v polni luči svoje sveče. "Ničesar! Niti skorje so mi vzeli!" Prestrašen je planil ^laurice naprej, in Jean za njim. "Tovariši! Tovariši!" Odbil je puške vojakov, dvignil glavo in zaprosil: "Tak bodite pametni. . . . Ali me ne spoznate? Jaz sem!" "Kdo ti?" "Maurice Levasseur, čak!" na vživanje tekočin in na podrobnosti materinega vsakdnev. nega življenja. Hraniti dete v rednih presledkih štirih ur. Skrajšati dobo poedinega dojenja. Dajati detetu pol do ene unče . Vse |^ople vode pred dojenjem. vas ne- g NEGOVANJE O^ROK. III. DOJENJE bi morala mati svoje dete? dojiti H je bilo postavilo rezervno topništvo. Bila je nizka hiša s precej velikimi gospodarskimi poslopji, skednjem, živinskim in konjskim hlevom. Na drugi strani ceste, v nekakšni uti, je imel kmet svojo mesarijo, klavnico, kjer je sam pobijal živino ter jo vozil nato v vozičku po vaseh. ' Ko je prišel Maurice bliže, ga je presenetilo, da ne vidi luči. "Ah. stari skopuh! Vse je men- Zakaj da zagradil; ne bo nama odprl." Toda oonudil se je prizor, ki mu je ustavil korak. Pred kmetijo Materino mleko je normalno se je podil tucat vojakov, po branijo za vsa mlada živa bitja vsem videzu maroderjev in se- jn v vsakj paSmi je mleko po-stradancev, ki so poizkušali svo- šebiio prikrojeno za potrebe rajo srečo. Najprej so klicali, nato kakor .tudi za prevabne or-trkali; in zdaj, videč, da ostaja gana mladiča dotične pasme, hiša temna in molčeča, so bili s Dete, kateremu ni dano uzi-puškinimi kopiti v hišna vrata, da vati materino mleko, treba hra-bi štrli kljušavnico. Surovi glasovi njti z največjo pažnjo in uhl-so srdili: nostjo. Nič ni ''ravno tako do' "Grom in i.trela, tak pusti! Na bro" kakor materino mleko, tla š komedijo, saj ni nikogar no- Dojenje je veliki meri odvisni'" no od pažrije, ki jo mati posve-Naglo pa se je odprlo okence v ča sami sebi podstrejšu in prikazal se je golog- Pred porodom—Dobra hrana lav velik stare, v bluzi, v eni roki in paznja za časa nosečnosti, luč, v drugi puško. Pod gostimi Strokovna pomoč ob porodu, lasmi se mu je risalo štiriogelno Počitek in dobra oskrba: za obličje, razorano s širokimi gu- časa otroške postelje. 1 bami, nos krepak, oči velike in Za porodom—-Dovolj izdatne blede, brada samovoljna štrleča hrane in mnogo tekočin, naprej. Pažnja na zaprtke. "Potemtakem ste tatovi, ker Dovolj spanja in počitka, lomite v hišo!" je zaklical s tr- Svež zrak na prostem; stopn-dom glasom. "Kaj hočete?" jema povečano gibanje in zaba- Vojaki, nekoliko osupli, sa se va. odmaknili. Vsaka dobra hrana more se "Od gladu poginjamo; jesti pretvarjati v materino mleko, hočemo!" ali mleko v materini hrani je "Ničesar minam, niti skorjice. najboljši proizvajalec mleka. Ali mislite, da more človek kar Dojenje se more prilagoditi tako nakrmiti sto tisoč mož? .... potrebam otroka. Davi SO bili Zi drugi tu, da! Ljud- Ako je materino mleko redko je generala Du.crota, ki so šli mi- in nepovoljno, treba ga ohranimo n SO mi pobral; vse." ti in dodati mleko iz steklenice. Vojaki so drug za drugim pri- Vsaj nekaj materinega mleka je hajali bliže. boljše 'kot nič in treba posvetiti "Odorite vseeno, da si odpoči- posebno pažnjo tekom prvih jemo; nekaj pa že najdete za Šestih mesecev otrokovega Živ-nasj- ljenja. Otroci umetno dojeni In že so zopet bili od vrata, ko tekom prvega leta svojega živ-je starec postavil svečnik na okno Uenja, pomirajo v daleko več-ter nameril puško. jem razmerju, kot oni, ki so bi- "Kakor sveto stoji ta sveča tu, ]i ^yeni z materinim mlekom zdrobim glavo prvemu, ki se do- vsaj tekom prvih cestah mese-takne mo)ih vrat!" cev življenja. Ta hip bi se bila skoro pričela Ako materino mleko ne pri-bitka. Dvignilo se je preklinjanje ja detetu, ne odstavljajte do-začul se je glee, da treba posve- 'jenca dokler niste poskusili: titi temu kmerskemu prascu, ki bi Popraviti kakovost mleka po-— z vsemi diugimi vred —rajši tom pažnje za materino hrano, Ako ni dosti mleka, dajati po dojenju nekoliko kravjega mleka, mešanega z vodo. Ako se materinemu mleku dodava mleko iz steklenice, je bolje dajati oboje na enkrat kot izmenjavati, ker nedrije se lahko osušijo, ako dete ne sesa vsaj vsakih štirih ur. "l''l'>l''lBl"l"l"la'l'1l'''l"lMi"lMl"lgl"l*'l'IlM1"Tni'tlMl"lMl"l**l"l1*l**l1"l"",l1*lMl"l—l"lM)"l**l*'l*l**tMT"lMl"lMl"lMl* ■nilaliilHliilBlitlHliilalttlHiliilialtilali^lBltiSBltilaliilBliilKliilHliilBliilHliilHliilatialHltilHliilnlialalitlBlttlaliilHliilBla Bila sem bolna na srcu celih 5 let." Poiskusila 'sem mnogo zdravnikov a vse zaman. V obupan ju sem se še obrnila na slovenskega zdrav, nika kiropraktike Dr. Alb. Ivnik-a 6408 ST. CLAIR AVE. ter popolnoma ozdravela v teku enega meseca. Njega zelo priporočam rojakom in rojakinjam. MARY UMEK, 5512 Carry Ave. ilBliiltfii!Bliilaliilaliila|iila|iilHliila!iilBlu!diilaliilaht!alii!ii!iilalii!a|ii!BliilB!iilalii!alii!aliilB|iilBliilalii!ali^ ZNIZANE CENE ZA $13.50 moške svilene srajce. $12.00 moške svilene srajce $40.00 moške obleke ...... $18.00 obleke za dečke .... $15.00 obleke za dečke ____ $17.25 suknje za dečke ... $15.00 suknje za dečke ... $5.00 moške kravate ...... $4.00 moške kravate ..... $3-00 moške kravate ...... $9.00 $8.00 $20.00 $12.00 $8.00 $11.50 $10.00 $3.00 $2*50 $2.00 S Belaj & Močnik 6205 St Clair Ave. Cleveland, 0. CUNARD LINIJE. LADJA AQUITANIA ODPLOVE 25. januarja '21 proti CHERBURG Knjižbe prirejene do Hamburga in Passau Cena tretjemu razredu. HAMBURG ..... $125.00 PASSAU ....... $129.80 I* poleg še $5.00 vojnega davka V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. SLOVANSKA DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. CUNARD ANCHOR LINE. Ladja CALABRIA odplove 28. decembra Proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena tretjemu razredu DUBROVNIK..........$125.00 — TRST.............$115.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. Ladja Caronia odplove 15. januarja. 20.000 ton, proti TRSTU do NAPELJ Cena tretjemu razredu v Trst preko Napclj ..........$104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—*16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. , S. D. P. Z. posluje po. National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let, Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. Nebesa na zemlji. več da ima tudi jako prijetem sopran. Na kratko povedano: .vsi igralci so se potrudili, da pokažejo svoje zmožnosti občinstvu, ki jim je za njih trud gotovo hvalež- Redkckdaj se zgodi, da je človek prijetno iznenaden nad kako slovensko diletantsko prireditvijo in da jo uživa brez vsakega rezerviranja kot bi na primer gledal čisto tujo prireditev. Na-jriJa in kostumi. Upamo, da bo vadno moramo popuščati in iz ne- '"Libia" nadaljevala s svojim de- K dobremu vtisu prireditve je pomagala tudi jako okusna scene- kakega blagohotnega ozira na domačo stvar pohvaliti to ali ono, kar bi drugače ne pohvalili. Zato pa nam je v iskreno zadoščenje napraviti izjemo v slučaju si-nočnje vprizoritve 'Nebes na zemlji" od strani dramatičnega društva 'Lilija" v Slovenskem Domu v Collinwoodu. Igra sama na sebi je zelo zanimiva in zabavna in vprizorjena kot je bila sinoči je imela na občinstvo tak učinek, da se je moglo vzdržati smeha samo tekom pavz med dejanji. Na vsak način moramo društvu "Liliji" čestitati na tem velikem napredku, ki ga je pokazalo izza lanske sezone. V podrobnosti se skoraj na izplača iti, ker je bilo vse osobje ze lo dobro, toda omeniti moramo prav posebno Jan Janešiča, ki je imenitno pogodil vlogo posestnika Podržaja. Njegovo igranje je bilo cisto neprisiliane in tako naravno, da bi bilo kaj boljšega teš- Tisti dan pred vsemi svetimi je ko misliti. Isto se lahko reče tudi zmanjkalo Kristusu in svetemu lom v tej smeri in imela bo vedno dovolj občinstva, ki bo znalo ceniti trud njenih igralcov in igralk. Člane dram. dr. Ivan Cankar » se opozarja da se nocoj vrši redna mesečna seja v S. N. Domu, na kateri naj nikogar ne manjka. Vremenski urad poroča, da bo danes proti večeru zadel Cleveland procej močan vihar, ki bo prišel od jezera sem. —V sobotu ponoči so roparji presenetili igralce za denar, ki so bili zbrani v neki sobi drugega nadstropja na 5008 Woodland ave. Gamblerjev je bilo pet, roparjev pa sedem. Postavili so svoje žrtve ob steno, jim izčistili žepe ter pobrali vse, kar se je nahajalo na mizi ter jo odkurili. Odnesli so s seboj $6000 v gotovini in več zlatnine. Policija je kasneje zalotila tri moške, ki so osumljeni, da so se vdeležili napada. za Petrom. Zunaj sta si razdelila dar in zavžila vsak svoj del, a bilo je komaj toliko, da jima je nadražilo tek. Zato je Peter svetoval, da bi šla še po drugih hišah dokler se ne bi dobrega nasitila. Amerika se je dosedaj vedno izkazala v veliko-dušnosti. — Nikdar ni še došel do nje tak obupen klic. In nikar ne pozabimo, da je v našem lastnem interesu, Bratski dar. — Jugoslovenska Matica je prejela od gospoda generalnega konzula čehoslovenske republike sledeče pismo: "Cast mi je naznaniti, da so bili pri da se vzpostavi red med narodi slavnostnem koncertu na dan 28. Ko sta prišla v naslednjo hišo, na svetu in da si z dobro voljo'ioktobra 1920. v narodni operi na ENA O SVETEM PETRU. je kmetica stisnila Petru dva kr-£ija, Kristusu pa samo enega. Peter je naglo smuknil enega v suknjo pod pazduho in je dejal: ,,Bog vam povrni v prav obili meri!" Kristus je spet položil svoj krži nazaj na mizo, zunaj pa sta delila tistega, ki ga je Peter nosil v roki. Ko sta pojedla vsak svojo polovico, ie dejal Kristus: ,,Zdaj pa le zahvaliva nebeškega očeta, ki tako lepo skrbi za naju, in ga prosiva povračila za najine dobrotnike." Po teh bes°dah je dvignil obe roki proti nebu in Peter je moral storiti isto. Tedaj pa je smuknil skriti kržek izpod pazduhe in Kristus je zaklical Petru: ,,Vidiš, kako hitro pride povračilo iz nebes. I.e poberi in ga brž zanesi dobrosrčni kmetici na okno, da ne ostane tvoje voščilo samo prazna beseda!" Peter se je s.klonil in naredil po povelju, a pod pazduho ni spravljal odslej nobene reči več. pridobimo simpatije onih naro- proslavo osvobojenja čehosloven-dov, s katerimi moramo živeti v jskego naioda vse vstopnice raz-bodoče v tesni vzajemnosti. Pri- prodane, razen nekaj vstopnic na o Jospip Glinšku, ki je imel vlogo dr. Pavla Vesela in pa o Mariji Debevc, ki je imela vlogo njegove žene Otilije. Lah je izvrstno pogodil očeta; že nekaj or.etovskeka na sebi. Samo nekoliko preveč čivahnega kre-tanja je bil tupasem, drugače pa je bilo njegovo igranje neprislje-no in je jako ugajalo. Staro teto Klaro je dobro pogodila gdč. A-polonija Sašo, in vlogi graščaka Wipritza (Alojz Rožanc) in njegove hčere Erne (gdč.. Pepca Sašo) sta bili istotako dobro izvršeni. Ivanka Trček, ki je predstavljala Floro Floretti, pa je ne samo pokazala, da zna igrati, tem- Petru denarja, tako da sta bila oba skupaj v zadregi za živež. Kristusu je bilo tako nekam videti, da ni nič kaj na volji za čudeže, zato je svetega Petra mučila skrb, kako se bosta preživela. Nazadnje jo je Da le izvil in je svetoval : ,,Danes dajejo dobri ljudje kr-Žije vbogajme. — pojdiva še midva brati" Kristus je bil zodovoljen s predlogom. Ko sta prišla v prvo hišo in sta prejela vsak svoj krži, se je Peter zahvalil: Da ne bi ostale besede samo voščilo, je Kristus položil svoj kržek nazaj na mizo in je odšel Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. spevki naj se izročijo lokalnim odborom, ki se sedaj ustvarjajo po vsej deželi, ali naj se pošljejo na Franklin K. Lane, Treas. Guaranty Trust Co., New York City, EUROPEAN RELIEF COUNCIL — Herbert Hoover, Chairman; Franklin K. Lane Treasurer. Comprising: American Relief Administration, by Edgar Richard, Director. American Red Cross, by Livingston Fairand, Chairman. American Friends* Service Committee (Quakers) by Rufus M. Jones Chairman. Jewish Joint Distribution Committee, by Felix Warburg. Federal Council of Churches of Chr, in America, by A. J. Brown. Knights of Columbus, bj James A. Flaherty, Supreme Knight. Y. M. C. A. by C. V. Hibbard, International Committee. Y. W. C. A., by Miss Sarah S. National Board. sir MALI OGLASI ■III! MCKENNA pravi: (Nadaljevanje 2. strani vporablia za prehrano otrok, vlade in občine, katerim se pomaga, dodavajo po dva dolarja v obl'ki prevoznin, najemnin, dela, uradniške pomoči, denarnih prispevkov in takih hranil, ki se jih more dobivati v dotičnem kraju. Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. a m n M M M M M m m n .i n n §i M M M. H M jjjn 1 M H n 1 m H M H M M P. il M ji n H P j| m n n ji n i n JI n n i n H H n n M KUPITE! Moderna hiša s 7 sobami, kopališčem, in elektriko na E. 70. Str. blizu Superior, $5800. Hiša za dve družini, 10 sob, 2 kopališča, elektrika, skril jeva streha; Norwood, blizu Superior $9200.oo, resnično vredna $10.500.oo Mc Kenna Bros. 1365 E. 55 Str. Odprto imamo tudi ob večerih. galeriji, katere zaradi kontrole prilagam Na podlagi priloženega računa so iznesle vstopnice, sporedi in doplačila skupno KI 1.1 75 kron, katero vsot izročam u Voše rake, kejti ves dohodek je v Vaše dobro. Vse izdatke, ki so bili v zvezi s koncertom, sem poravnal iz svojega, kajti moj namen je bil, iz svojega, kajti moj namen je bil, da bi bil naš češkoslovenski praznik Vaši Jugoslovenski Matici v kar v največjo korist, na dokaz, da bratska ljubezen čechosloven-skega narod do naroda Jugoslo-venov ni le idealna, marveč, da sloni tudi na materijalni podlagi. Želim torej Jugoslovenski Matici, da bi denarno moč podpirala po vseh svojih silah vsa slovanska društva tako, da se bo mogla popolnoma posvetiti uresničenju svo jih plemenitih ciljev. Izvolite sprejeti izraz mojega globokega spoštovanja, s katerim beležim— Generalni konzul dr. Beneš I. r. Kago so Nemci na Koroškem goljufali! Da sa goljufali koroški Nemci pri plebiscitu na debelo ve danes že ves svet, a da so goljufali dvojno, to prihaja sedaj počasi na dan. Tisočake, ki so jih plačevali za glasove, so delili v soboto, torej šele dan pred plebiscitom. In vedeli so, zakaj tako delali. V nedeljo je volilec glasoval in ni imel čašo, da bi šel v Celovec ali Beljak menjat pri služene tisočake. Na to veselo pot je odšel v ponedeljek. A vračal se je dolgega obraza. V Celovcu in. Beljaku, niso hoteli namreč menjati, niti sprejemati denarja, ker je bil ves denar—ponarejen Za Nemce je bilo torej podkupovanje jako poceni. Ni nobenega vzorka za pomilovanje tistih, ki so se prodali za ponarejen denar, |bati se je samo, da bodo oškodo- MI PRODAJAMO FARME. Delavci se dobro zavedajo v slabih časih, da je farma edin prostor, kjer je človek brez vsakih skrbi glede bodočnosti. 50% produktov prodanih dandanes na ameriškem trgu prihaja iz farm . Kmetje so večjega pomena za Ameriko, kot jeklarski delavci, pre-mogarji in težaki, kajti jesti mora vsakdo. Kupite si farmo in postanite neodvisni, skrbeti vam ne bo treba več ali boste delali prihodnji teden ali vas bodo odslovili. Naš delavec je imel najboljše čase tekom sedanje vojne. Opomogel si je. Toda ali bo tako odslej? Mislimo, da ne. Zato bo vsak pameten delavec kupil farmo, kakoršno že premore. Oglasite se ali pišite še danes. BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane. izpahke, liša.ie, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. STANOVANJE obstoječe iz 4 sob z elektriko in kopališčem se odda mali družini. Vprašajte na 14508 Thames Ave. 293 THE ABBEY LAND CO. 1342 E. 55th St. vogal St. Clair Ave. CLEVELAND, 0. Pohištvo in druga domala oprava, katero ne rabite in vam. je v napotjo, je vredna denarja. |vani 8 tem tudi Pravi Slovenci, Mali oglas, za par centov v na-;zato J,m Je P"P°™čat. skrajno šem listu vas bo zadovoljil s Pridnost nasprot. temu denar-tem, da boste hitro prodali. pu- IŠČEM SLUŽBO. Slovensko dekle došlo iz starega kraja želi dobiti 'službo pri družini ali v kaki restavraciji. Kdor rabi služkinjo, naj se zgla-si na 6023 Bonna Ave. 293 IŠČEM GARAŽ, ki bi mi služil za majhno strojno delavnico (machine shop). Ko zgotovim, dobi lastnik primerno nagrado. Pišite na naslov I. O. 5211 Luther Ave., City. 293 AVTOMOBIL ZA 5 OSEB vreden $700 00 se proda za $185.00. Lepa prilika za hitrega kupca. Vrašajte na 6525 St. Clair Ave. SIAAj mk ^jr 50 Jmktr ft&Arui^ Sledeče lestvice vam kažejo kako deluje naš klub enakih svot in množilni kloub. NAČRT MNOŽILNEGA KLUBA: Vložite prvi teden lc, 2c, 5c, ali 10c. Pomnožite prvi vložek za lč, 2, 5 ali 10 cnetov vsak teden. V 50 tednih vam izplača lc klub ..........$12.75 5c klub ..........$63.75 2c klub ...........$25.50 10c klub .........$127.50 KLUBOV NAČRT ENAKIH SVOT Vložite eno in isto ;svoto vsaki teden in v 50 tednih vam izplača. 25c klub .........$12.50 $2.00 klub........$100.00 50c klub .........$25.00 $5.00 klub........$250.00 $1.00 klub.........$50.00 $10.00 klub ......$500.00 $20.00 klub plača $1,000.00. Pridružite se enemu izmed gori omenjenih klubov; prihodnji božič boste imeli precej denarja in zdelo se vam bo, kot bi ga našli. Zahvalili se nam boste, ko smo vam dali PRILOŽNOST in METODO potom katere se nalaga denar REGULARNO in vam pomaga kviško. Vpišite vsakega člana vaše družine v klub in postali bodo varčevalci — ne potratneži. PRIDRUŽITE SE DANES! The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. ST. CLAIR & E. 62. CESTA. lllli«llll«llll«llll«llll»llll»IIIIBIIII«llll»llll»llll»llll»llll»llll»llll»llll«llll»llll»|ll|«|ll|»lll|»|ll|»|ll|»|ll|»|H|»|ll|l rti rfifTi nsTi rrsri rrst« rrsn iiHti itiri mri rrHTi rr»Ti iTsn rrHTi rmi rrst; rTiTi rtisTi rrsti rrsn mrri rmi iTsTi rnsTi rrsri rriri rrsri rrs POHIŠTVO NAPRODAJ Pohištvo za 3 sobe in kuhinjska oprava, še skoro novo in pripravno za novoporočenca, se proda radi odhoda iz mesta. -Zglasiti se je do sobote v uradu Enakopravnosti. 1 x 1 ODDAJO SE 2 čedni sobi za 2 ali 3 fante s hrano ali brez. — Zglasite se na 780 London Rd-Prvo nadstropje. A. Mrmolja. 299 RAD BI DOBIL žensko za gospodinjo pri mali družini, bodisi udovo ali dekle-Sprejme se tudi priletno žensko, ki ne more več delati v tovarni-Plača po dogovoru. Katero veseli naj se zglasi na 1142 E. 66. Str. 295 ■■■■■■■■■■■■■■■i OR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. IIIIIIBIIHIHIIJ Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R FARME NAPRODAJ! Vsem rojakom naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne farme. Sedaj, ko primanjkuje dela po tovarnah je najpametnejši korak, da si kupite kmetijo in postanete sami svoj gospodar. Pišite ali se osebno zglasite pri MIKE UDOVICH, R. D. 5, Box 46, Panesville, Ohio. NAZNANILO! Opozarjam delničar Slovenskega Doma v Collinwood, O., da se brezijeme vdeležijo letne delniške seje, katera se vrši tretjo nedeljo v mesecu, 19 decembra 1920. — Ker je ta seja velikega pomena, se prosi delničarje, da se gotovo vdeležijo. Seja se prične točno ob 5 uri zvečer. Ravno tako naj vsa društva, ki so v akciji za S. dom gotovo pošljejo svoje zastopnike. Na dnevnem redu se nahaja mnogo važnih točk posebno pa volitev direktorija za leto 1921. Torej potrudite se da pridete vsaj enkrat v letu na sejo in ukrenete, kar je potrebno. VINKO BLASKO, tajnik. Izdelana v THE CLEVELAND GRAIN * MILLING CO. liiiiaiiiiiiiiifi DRUŠTVO "MIR" 142 S. N. P-J., COLLINWOOD, O. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter S805 ST. CLAIR AVENUH Cleveland, O. Poživljam člane, da se gotoV vdeležijo redne društvo seje' katera se vrši tretjo nedeljo v me' secu, t. j. 19 decembra, 1920- Ker je to zadnja seja tega leta, se prosi člane, da se gotovo vdeleZ1' jo, posebno pa tisti, ki sploh cel° leto niso bili na nobeni seji I N9 zadnji seji je bilo sklenjeno, ^ kdor se ne udeleži bo plačal v društveno blagajno. Izvzeti 9" le tisti člani, ki morajo delati v tovarni ali pa oni, ki se radi b"' lezni ne morejo vdeležiti. Isto vel' ja za članice Nadalje je ze'0 mnogo za ukreniti; posebno va*' na pa je volitev odbora za le'® 1921. Torej pridite in izvolite *' odbor, ki bo delal v korist dru»' tva in Jednote. Seja se prične toč' no ob 8:30 zjutraj. VINKO BLASKO, tajnih aH KUPITE DELNICE SLOV.D^' DOMA V COLLINWOODU-