191 StEBilbL I IJDbliaii, i iitrtik Zl »gusta NIL [I. leta. »Slovenski Narod-za Avstro-Odrsko: odo leto skupaj naprej. . K 50 — pol leta Četrt leta na mesec 25-13 — 4-50 votla po potil t za NestOje* celo leto naprej .... za Ameriko in vae drage delete: celo leto naprej . • « . K 60*— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za* odgovor dopfanasa aH —^mi« fjpr&TitUtTO (spodaj, dvorišče levo). KnaOova altom si. 5, telefon tt M. vook efon svoCor Isvsoansl oodollo In prosoUco. laearati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Sirot prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vtn., parte In zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih lnserdlah po dogovora. Neti aarscaiki naj poiljejo aarsCaiaa fcdaa fO/" po nakasatol. ~9M Ift samo pisac a c aaračbe brez paslatre deaarja se ae osreoa aikaior ozirati. »Naroda« tlakama" telefon it M. celo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod* velja v dostavljen na dom ali če se hodi ponj: » • • . K 43— I četrt leta . .....24*— I na mesec „ « i Posameina Številka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo, Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo t Enallova nlioa it 8 (v L nadstr. levo), teleion it 94 Banska kriza. Budimpešta, 26. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih so zatrjuje, da bo hrvatski ban dr. ni. Mihalović v kratkem demisijoniral. Zatrjuje se, da bo njegov naslednik zopet njegov prednik na bonskem stolu baron Skerlecz. Vcksti o nameravani in skorajšnji demisiji hrvatskega bana dr. p4. Miha-lovića so bile zlasti v zadnjem času tako pogoste, da jim skoro nikdo ni več verjeL Drugače je to pot Zdi se, da ie banska kriza, ki jo napoveduje zgorajšnja brzojavka, resna. Po odstopu pod bana dr. K risk o vica se le vedelo že naprej, da je vladna stranka, hrvatsko - srbska koalicija trdna in da je šla ta izprememba brez sledu mimo nje, Nasprotno bi se bila vladna stranka le še utrdila, da je došlo pričakovano imenovanje dr. Paleč-ka za novega podbana in dr. Poljaka za šefa narodno - gospodarskega od-o%lka. Toda nenavadno dolgo ni prišla potrditev teh kandidatov in zazdelo se je, da imajo spletke VVekerla — generalitete — Frankovcev vendarle več uspeha, kakor se je prvotno mislilo. Mnogo ima za sebe domnevanje, da bi hotel sedaj ogrski ministrski predsednik Wekerle iskati uspeha v »rešitvi« tak oz van eg a hrvatskega vprašam a in da bi hotel odstraniti bana, ki mu je posebno neljuba oseba. Ravnotako rad bi Wekerie stresel nad hrvatsko - srbsko koalicijo svojo staro jezo , ki jo ima še izza spora za železnlčarsko pragmatiko rz leta 1907. Zato ie sedaj zadržal potrditev novega podbana in od delnega načelnika, da s tem prisili bana dr. pL Mihaloviča k demisiji. Madžarske novine, v prvi vrsti pofluradni in dobro podučeni »Pester LJoyd« ter vedno dobro informirani >Az Est« sta prinesla dne 27. avgusta vest, da ban dr. pi. Mihalović gotovo pade in da bo njegov naslednik baron Skerlecz. Ta vest je.vzbudila v Zagrebu, kakor je naravno, veliko senzacijo, zlasti ker ie došla docela nemotivirano in popolnoma nepričakovano. Toda ta vest se glasi zelo določno, tako da je domnevati, da temelji na pravi podlagi in da ni samo pobožna želja, kakor vse prejšnje vesti iste vsebine. V zvezi z dolgim odlašanjem potrditve novih vladnih funkcijonarjev na Hrvatskem je ta vest tudi zelo verjetna. Tudi tre-notni položaj ogrske politike je zelo pripraven za take poizkuse. Wekerle ima svoj visok red na prsih in volilno reformo pod streho in se bo sedaj, kakor misli, lahko spravil na novo lier-kulovo delo. D očim ima prvi stavek vesti mnogo verjetnosti, pa ne izgleda, da je točen tudi drugi del madžarske informacije, marveč je oseba novega bana še popolnoma ▼ temi. Baron Skerlecz najbrže ne bo novi ban, ker nima vlada vzroka prelomiti s koalicijo, če pa pride baron Skerlecz na krmilo, potem se lahko označi položaj teh dni za zelo kritičenToda zdi se, d a nova Izprememba na teh visokih mestih po svoji obli- ki in po svojem stilu ne znači udarca koaliciji v lice. Ena izmed vodilnih oseb koalicije je bila te dni poklicana v Pešto k ministrskemu predsedniku VVekerlu na posvetovanje ter se vrne jutri v Zagreb. To dejstvo dopušča sklep, da se hoče urediti novi položaj s privoljenjem in sodelovanjem koalicije in da ostane torej v poglavitnem pri dosedanjem kurzu. Seveda je pa potem odprto vprašanje, ali je sedanja banska kriza samo ouvertura novim dogodkom in ali ne nameravajo Madžari pozneje na jesen izvesti velike preuredbe našega problema v nemško - madžarskem smislu. V toliko je banska kriza v Zagrebu sestavni del našega celokupnega vprašanja in gotovo je. da mora ves nas troedirri narod kakor en mož nastopiti proti eventualnemu oktroiju take rešitve, ki za nas ni sprejemljiva. MMm Gorale latinske doline Za 25. t m. je posL dr. V e r s t o v-šek napovedal sho pri Sv. Frančišku. Dr. Michl v Mozirju ga je prepovedal in namestnik Clary mu je pritrdil. Ministrski predsednik baron Hus-sarek in notranji minister dr. Geyer, na katera se je obrnil poslanec s pritožbo, češ, da si slovensko ljudstvo ne pusti dopasti nemškega kurza, sta se v odgovorih izgovarjala na deželno vlado. Znani vodja ekspoziture dr. Michl jc prevzel nalogo agitatorja proti shodu; ne samo da je dal razglasiti po občinah v* celem okraju, da je shod prepovedan, je celo osebno opozarjal ljudi, da ni shoda in naj ne gredo k Sv. Frančišku. Dr. Verstovšek jih je pa vabil na romanje. In prišli so od vseh krajev. Ljubenci so prišli vsi, Za-drečani, zlasti Bočanci n Gornjegraj-čani so se deloma pripeljali, deloma dospeli peš v velikanskem številu; vrlo so bili zastopani Rečicam" in Lučani. Na predvečer so se zbirali na Ljubnem orožniki; od vseh okrajev so jih sklicali do 30. Vodil jih je dr. Michl sam s slavnim Mullertom. Ob tretji uri so stopili v službo. Vodja ekspoziture ie izjavil poslancu dr. Verstovšku, da ne sme govoriti niti besedice. Seveda je prišlo drugače! Michl je bil poslancu vedno za petami; kot nekdanji policijski uradnik v Trstu si je domišljal, da spretno izvršuje svojo nalogo, toda poslanec ga je neusmiljeno gonil sem ter tja; hudomušne opazke so padale na uniformiranega gospoda. Poslanca so posebno blagrovali, da je imel seboj tako vrlega kužka. Dr. Michl je sikal same jeze, ker je bil res v jako žalostnem položaju, da so ga celo ljudje pomilovali, ki so se zgražali radi prepovedi. Dekleta, gospodične, žene in moški so peli narodne pesmi; pesem za pesmijo se je razlegala po lepi Savinjski dolini. Živela Jugoslavija! Živel Jugoslovanski Mub! Živio dr. Verstovšek! Živeli Čehi in Poljaki! je donelo komisarju in orožnikom na uha Ob 5. LISTEK. Slovenci in tali turo i Prsgl L 1848. . ■ (Dalje.) Poleg manifesta na evr. narode je imel shod podati peticijonavla-d a r j a. RekH smo že, da se je zaradi te peticije vnela važna debata. Bakunin -Libeltova radikalna smer je imela o tem svoje mnenje; istotako so se Poljaki postavili proti temu, da bi se v peticiji napadalo Madžare. Zalo je bOo težko vsem ugoditi, kajti Cehi, Slovaki in Jugoslovani so imeli dovolj vzroka pritoževati se proti madžarskemu nasilju. Dogodki v Avstriji so med tem dozorevali. Nastajal je važen obrat Ob času shoda sta čakala Tu R i e g e r m grof Nostitz v I n o -mostu na avdrjenco. Hotela sta podati zahteve češkega dež. zbora — toda na dvoru je začel prevladovati madžarski vpliv. Ban Jelačič je v tem času sklical sabor, toda oar d&i na to je za- vel oster veter proti banu in Hrvatom. Jugoslovani na praškem shodu so o tem vedeli, a nihče ni vedel, kaj bo sledila Tudi se ni smatral shod za absolutno kompetentnega izpregovoriti v najvažnejših vprašanjih, za to je bil sprejet predlog, naj se sklepi slov. shoda predlože domačim deželnim zborom v odobrenje. O ko np c ni h rezolucijah se je imelo sklepati šele po praznikih 13. in 14. junija. Dne 10. junija je bila na Žofinu slavnostna »Slovanska beseda«. Vse je bilo polno navdušenja, dame so bile v narodnih nošah, pahljače, vabila, plesni redi — vse Je bilo izdelano v slovanskih barvah in motivih s slovanskimi verzi in slikami. V mnogih praških družinah se hranijo še dandanes te stvari kot dragocen spomin. Med tem je vojaštvo čimdalje bolj polnflo Prago. Windischgratz je imel svoje namene. Praška mladina je protestirala. Zahtevala je, da se ji izroči orožje, da bo mogla braniti svobodo. Bakunin, bojevnik barikad, je bil dobro znan med to mladina Slov. shod se z vsem tem nI dal motiti Iz vsega seno videli, da niti prireditelji, niti ude-ležniki niso imeli revolucijonarrrih namenov. VkDub temu ie Windischgratz napolnil Prago z vojaki. Med soldatesko in meščanstvom je pogosto prišlo do spon*. Tako so se bližale binkosti. se vlije ploha; zborovalci zbeže v obe bližnji gostilni. Dr. Verstovšek si os krpi velik dežnik in se sprehajal na prostem; komisar v lepi novi uniformi je moral ostati tudi na prostem. Kar curljalo je od njega, moker je bil kot miš. Ta prisiljena služba je trajala do %/A zvečer. Le počasno so se razšli ljudje, navdušeni za Jugoslavijo. Prepoved je le koristila ter še bolj utrdila Savinj-čane v veri, da Jugoslavija mora priti. Zveza narodov. Bivši angleški zunanji minister Lord Grey je priobčil spomenico, v kateri razvija svoje nazore o bodoči zvezi narodov. Lord Grey izvaja med drugim: Iz te neprimerne katastrofe nas morejo rešiti samo izredna sredstva, katerih najvažnejše je liga narodov. Ta je možna pod dvema pogojema. Prvič se morajo k ideji priznati z vso resnostjo m z vsem prepričaniern voditelji svetovnih narodov. Postati'"mora bistven del njihove politike. To se je zgodilo do sedaj samo še pri WIlsonu, do neke gotove stopnje tudi pri drugih voditeljih entente. prav nič pa še ne pri nemški vojaški stranki. Nemški militaristi si ne morejo predstavljati, da bi bil možen razvo narodov na drugi podlagi, kakor na podlagi brutalne sile. In vendar se liga ne sme ustanoviti brez Nemčije, ker bo dosegla svoj namen le takrat, ako bo obsegala vse narode. Drugič pa bodo morali narodi, ki pristopijo k svetovni ligi, priznati, da si stavijo s tem gotove meje svoji suverenosti in da prevzamejo napram sosednim narodom dalekosežne obveznosti. Odpovedati se bodo morali izbranijanju pravice močnejšega nad slabejšim, odpovedati se pravici, da posežejo po orožju, kadar se jim zdi to umestno. Proti vsakemu, kdor bo te dolžnosti prelomil, se bo izvršila eksekucija vseh drngih članov lige narodov, bodisi že z gospodarskim pritiskom ali pa z drugo, v skrajnem slučaju tudi oboroženo silo. Svetovna zveza narodov izgubi vso vrednost brez teh garancij. Lord Grey je prepričan, da bodo grozote sedanje vojne rodile tako novo mednarodno pravo. To že za ta ker mora vsak uvideti, da bi bodoča vojna s svojim absolutnim morenjem človeški rod uničila. Nemci so sedaj še slepi za ta dejstva. Njih voditelji predlagajo, nai se izognemo prihodnjim vojnam s tem, da priznamo za vedno nemško nadvlado. Nesmisel tega računa ie oči-vidna. Ako se Nemcem ne odpro oči, bodo morali propasti. Vsi narodi morajo sprejeti nauke svetovne vojne. Združene države in aliiranci ne morejo rešiti sveta militarizma ako se tudi Nemčija ne ukloni tem izkušnjam. A tuđi, ako zmaga ententa nad Nemčijo, ne bo rešila niti sebe niti sveta ako ne bo brez pridržka priznala in upoštevala resnice, da je militarizem smrtni sovražnik človeštva. Članarina 8 K, ustanovnina 200 K Že v prvem članku smo pisali, kako se je raznesla vest da bo na binkosti na Konjskem trgu zopet slov. maša. Kdo jo je priredil, ni znano, čita! jo je duhovnik Arnold. Po maši so se ljudje razhajali in tu je prišlo v Cektni ulici, ko so se začuli glasovi: »Pred Win-dischgratza!«, do spopada med ljudstvom in vojaki in začeli so se boji*na barikadah. V teh bojih je izginil slovanski shod, predno je mogel zaključiti svoje delo... Vendar: glavni namen je bil dosežen: prvi slovanski shod se je vršil, dokazal je možnost skupnega zborovanja, zapustil je za seboj najkrasnejše spomine in vsi gostje, ki so se, prisiljeni vsled bojev in nemirov, razhajali vsak v svojo domovino, so obljubili, da ga bodo nadaljevali. Niso mislili, da bo na vse prišla težka skušnja in da bodo minila desetletja, polna razočaranja, predno se zopet snidejo. Slovani so izpregovorfli k Evropi. Sestavljena je bila v zadnjem trenutku rudi peticija do cesarja, kjer se navajajo najprej splošne zahteve po svobodi in potem želje posameznih narodov. Vseh ne bomo navajali. Zahteve so bile stavljene po kronovinah. Tako se je pojavilo že takrat pri češkem vprašanju tudi — slovaško vprašanje. Štur i. dr. Prenredba Avstrije in itemcL Kako zelo so prodrle moderne ideje demokratizma in narodne samoodločbe že celo v kroge avstrijskih Nemcev, vidimo iz članka, ki ga priobčuje nemško-nacijonalni »Prager Tagblatt« pod gornjim naslovom o nameravani ustavni reformi in nemškem odporu proti njej. V članku beremo med drugim: Teoretično avstrijski problem ni rerazrušljiv. Težkoca sedanjega trenutka oa leži v tem, kako bi se dale politične stranke praktično združiti k enotni volji in kako bi jih bilo mogoče prepričati o nujnosti državne preureditve. V tej točki pridejo v poštev v prvi vrsti avstrijski Nemci, kajti v nemškem taboru je še najmanj razširjeno prepričanje, da je heba Avstrijo temeljito preurediti, ako naj gre mirno bodočnosti nasproti. V spiošnem se Nemci še vedno držijo Akcije, da je Avstrija nemška država, da gre torej nemškemu narodu gotovo prednostno stališče. Zgodovina in izkušnje državne prakse so prinesle Nemcem sicer mnogo grenkih razočaranj. Kljub temu so ostali do najnovejšega časa v zmoti da svojemu narodu najbolj koristijo, ko vedno znova po-vdarjajo nemški značaj države, se vežejo na besede brez vsebine in govore o >nemškem kurzu«. Z onimi otročjimi fantasti, ki verujejo* samo na čudežno moč sile in si predstavljajo javni red v Avstriji v obliki vlade vislic, kriminala in strojnih pušk, ni treba računati. Takšne nezrai-selnosti je zgodovina že sama popravila in jih bo v bodoče popravila še izdatnejše. Toda politično razumni ljudje in resne politične stranke med avstrijskimi Nemci morejo kmalu vfdeti da ni mogoče varovati niti države, niti nemškega naroda v Avstriji s politika ki se odreče zahtevi po samovladi samo za to, da bi te ne dosegli tudi drugi narodi. Nemci morajo priti do prave moči in resničnega vpliva samo takrat ako se bodo vsi združili v zahtevi po narodni državi in priznali te pravice tudi svojim sosedom. Češki Nemci so prišli do tega spoznanja po dolgih težkih bojih in mnogih bridkih izkušnjah. Naloga nemške politike v Avstriji v bližnji bodočnosti je, da se priznajo k temu programu drugi deli nemško-avstrijskega naroda. S tem pa bi bila odprta pot k narodnemu sporazumu. Ako priznamo vsakemu narodu pravica da se vlada sam, ni nobene načelne ovire več. da vržemo čez krov okostenelo obliko stare Avstrije in prilagodimo državo življenja polni vsebini narodne zveze. Dolžnost in velika zgodovinska naloga Nemcev je, da pomagajo Pri postanku nove Avstrije. Iz slovanskega sveta. Hrvatska viada, ki je pred kratkim odredila ustanovitev nižje realne gimnazije v Bakru, je sedaj ustanovila tak zavod tudi v Korenici, a celo relano gimnazijo v Daruvaru. Ime od-delnega predstojnika Rojca, ki mu gre hvala tudi za ustanovitev medicinske fakultete in ki se briga tudi za vprašanje so bili za to, da pripadejo Slovaki kot celota skupni državi, ne pa ogrski posebej: Šafarik je bil za mirnejšo formulo, ki je bfla sprejeta. Cehi sami so se zadovoljili s patentom od 8. aprila 1848. leta. Moravani, rodni bratje Cehov, ki so ž njimj od nekdaj v zvezi živeli in imajo enake potrebe, prosijo: da bi imeli iste pravice kakor Cehi, da bi bili kljub temu samostojni itd. Se bolj razločne so zahteve G a I i č a n o v, poljskega in rusinskega plemena. »Slovaki in Rusini ogrski« se pritožujejo proti Madžarom, zahtevajo enakopravnost z Madžari itd. Jugoslovanske zahteve so izražene v onem sklepu jugoslovanskega zbora, ki smo jih že podali. Poleg tega se je ohranil v protokolu, ki se hrani v češkem muzejskem arhivu, nemško pisan »C o n c e p t« slovenskih zahtev. Pisan je na zelenem papirju s hitro roko. Dočim peticije drugih narodov sploh ni v protokolu, ker se je sestavljala v zadnjem hipu, je bfla menda od naše strani že prej pripravljena. Pisana je še precej odločno. Glasi se: Vaše Veličanstvo! Kakor vsi narodi avstrijskega cesarstva, tako hitimo sedaj tudi mi Slovenci, ki stanujemo na Štajerskem, na Kranjskem, na Koroškem, v Isiriii, y tehnike, bo lepo zapisano v naši zgodovini. Mnogobrojna ljudska predavanja se vrše v varaždinski okolici: profesor Milan Kaman je predaval v Biškupcu o spolnih boleznih, prof. Krešimir Filić v Maruševcu o selitvi južnih Slovanov, Milan Kučenjak v Varaždinskih Toplicah o nepismenosti, prof. FUić v Ivan-cu o nalogah naše inteligencije, v Maruševcu profesor Adoii \Vissert o kmetskih zadrugah. — Dne 10. septembra izredna skupščina »Društva hrv. književnikov«, ki naj izvoli novega predsednika. Začetkom junija je bil izbran Vojnović. a je izvolitev odklonil. Vprašanje zbuja v Zagrebu mnogo pozornosti. — Eden največjih hrvatskih pesnikov Vladimir Nazor, ki je bil več let ravnatelj učiteljišča v Kastvu v Istri, odide za profesorja v Zagreb ter prevzame tam uredništvo »Omladine«. Kakor se govori, odide iz Pazina na gimnazijo na Sušaku prof. Saša § a n t e I. znani naš umetnik. Čudak v Sarajevu. Profesor Mi-lakovič opisuje v »Novostih« (št. 222) hrvatsko - srbskega mezefanta, čudaka, ki živi v Sarajevu že kakih 20 let v so-kratovski prostosti in »modrosti«. Nekoč je na nekem obedu govoril zdravico v enajstih jezikih — toliko jezikov je bilo namreč tam zastopanih — n. pr. francoski, angleški, španski, italijanski, perzijski, latinski, grški in prisotniki so priznavali; da ni mogoče teh jezikov bolje govoriti. Sedaj tekom vojne priznavajo isto o svojem jeziku romunski vojaki, Madžari. Poljaki, Cehi, Židje, Turki in neki Dalmatince, ki se je v Ameriki naučil portugalski. V brnskih »Lidovih Novinah« (štev. 224) je Josip Pelišek napisal listek o Jugoslovanih, med katerimi živi že leto dni. Avtor, čigar ese o Jugoslovanih v »Cesti« sem omenil zadniič, opazuje marljivo srbsko-hrvatsko življenje, proučuje narodne pesmi ter priporoča Cehom učenje jugoslovanščine. — Dobro sliko življenja in delovanja bosenskega buditelja frančiškana Ivana Fr. J n kiča je napisal v »Češki Straži« (št 93) Adolf Cernv. — Češki filozof profesor Fr. K rejci je dne 21. avguste dosegel svojo 601etnico. Njegovo filozofsko dela stoječe blizu Masaryka, je imelo znatne uspehe (prim. zadnjo »Demokracijo«). — »Ženska višja šola M socialno skrbstvo« se otvori s početkom prihodnjega šolskega leta v Pragi; pogoji sprejema sot dovršeno t8L leto; matura na gimnaziji, realki, Bcem ali pedagogiju; izpit iz kuhanja običajnih jedi. Šolnina 80 K na semester. Namen Šole: izobražena dekleta usposobiti za urednice v autonomnih upravah za ubožce, v upravah za higijena živila, za mladinska sodišča, za dobrodelna podjetja, za zanemarjeno mladino itd. Natančnejša pojasnila daje »Ceska zem-ska komi se pro peči o mladeži« v Pragi IJL, Cbotkova silnice 8. Stoletnica rojstva lužico-srbske ga preporoditelja Jana Arnožta Smole-ž a bi se bfla morala praznovati 3. marca 1916, a bilo je vse tiho v Lužici; listi so prinesli le suhe beležke o njem. Zlasti ni bilo nikjer besede o Smolezevih zvezah z ostalim Slovanstvom; zdi se. Goriškem fn Tržaškem okraju, nekako poldrugi milijon po številu, pred stopnice cesarskega prestola, da skupno B-povemo nase zadeve in potrebe. Mi Slovenci nečemo na dolgo ponavljati peticije drugih avstrijskih narodov, povdarjamo le sledeče: svobodno občinsko upravo, primerno zastopstvo stanov, odpravo tlake in desetine, obo-roženje ljudstva, javnost in jasnost sodnih, razprav, odgovornost vseh, tudi najvišjih državnih uradnikov, svobodo vere, govora, pouka in tiska, pravico aso-cijajacije in politike, osebno svobodo itd. Vse te želje so tudi naše želje in mi željno pričaknjema da se izpolnija Toda rana, ki nas Slovence že dolgo bolestno muči in težave, ki nas neznosno tlačijo in ne puste, da bi naša srca prišla k miru in zadovoljnosti in za kar iščemo pomoči pri Vašem Veličanstvu, obstoje v tem, da je naša narodnost in naš materinski jezik brez vsake garancije, da nikjer ne pride v resnici do veljave, kot se spodobi da ne dobi nikjer podpore in da se oni mak^tevilni za-koni, ki v njegovo varstvo obstojajo, / flnzorično zanemarjajo. Svoboda vseh verskih izpovedovanj — in to po pravici — se vedno povdarja — ozira se pri tem na jude in pogane — narodnost m jezik vedno lojanih Slovencev pa se na^j 0665 83 Stran 2. i .SLOVENSKI NAKUUV dne 29 avgusta iiMo. T 196. siev. fla si niso upali nfti izdati njegova avto- biografije, ki je izšla sedaj v »Časopisu Matice Srbske« za leto 1917. V Smo-ležu se zrcalijo onodobne češke borbe in jugoslovanski ilirizem. »O usodi Matice Slov en-sket prinaša obširno poročilo v posebnem podlistku poljski dnevnik vKraj« (št 188) ter omenja obenem ljubljansko >Društvo prijateljev poljskega naroda«. *— »V i s I a« se imenuje nov spis poljskega pisatelja Štefana Žeromskega (Varšava, 1918), himna na reko Vislo, drago vsakemu pravemu Poljaku. Pisatelj govori navdušeno ljudstvu, biva-jočemu na njenih bregovih, in ga kliče k vztrajnemu delu za obnovo stare časti in slave poljskega imena, — Privatna »svobodna univerza« se ustanovi v Lublinu po vzorcu takih vseučilišč v zapadni Evropi in Združenih državi ameriških; neimenovani pod-porniKi so 5o omogočili s svojo požrtvovalnostjo. Slično univerzo pripravljajo v Kamiencu Podolskem. — Dne 21. avgusta in si. se je v Krakov u vršil shod gališkega poljskega ljudsko-šolskega učitelj s t v a, ki se ga je udeležilo #X) delegatov; navzoč je bil za Kolo polskie poslanec Zielenewski, dalje poslanci Tetmajer, \Vitos, Mata-kjewicz in dr. Marek. — Poljska vas pri Carigradu. Kake štiri ure hoda od Carigrada na azijski strani je vas Adampol s poljskimi prebivalci. Kupil je to zemljišče leta 1835. znani poljski pisatelj Čajkovski v imenu kneza Adama Cartorijskega za polj. vojake, ki bi radi živeli na svoji zemlji. — V Varšavi je pred vojno izhajalo 250 listov, po izbruhu vojne je število padlo na 90, pozneje celo na 80; letos jih izhaja 159, in sicer 140 poljskih, 2 nemško-poljska, 6 nemških, 3 v hebrejščini in 8 v židovskem žargonu. — Proti umetniškemu impresionizmu se dviga »revolucija« ekspresionizma; med Poljaki ima to na-ziranje svoje središče v Krakovu in Poznanju, kjer izhaja polmesečnik te smeri »Zdroj«; odločno ekspresionutič-no stališče zastopa v tem listu znani pisatelj Przybyszewski. — Živahen je bil shod poljskih k n j i g a r j e v, ki se je vršil početkom avgusta v Lublinu. Sklenilo se je ustanoviti finančni zavod, ki bi knjigarjem dajal kredita od 500 do 50.000 mark. dalje strokovni organ »Knjigarske zveze« s popolno poljsko bibliografijo; spreieta je bila resolucija, da je treba strokovnega šolstva za knjižarstvo in založništvo. Zanimal je predlog, naj se ustanovi po holand-skem vzoru. »Osrednje komisionarstvo Zveze« za vse poljske založnike. Ruski jezik na Pruskem. Naučni odbor »Naučne institucije za vzhodno Evropo« na Pruskem je soglasno sklenil ministrstvu in zastopniku univerz v gosposki zbornici predložiti svoj sklep, da se na nekaterih zavodih, zlasti na realkah Šlezije, uvede ruski Jezik kot obligaten. Parlamentarne vesti. Ljubljana. 29. avg. Na Dunaju se je začela stara igra. Ko je vlada uvidela, da slovanskih strank ne bo mogla dobiti za tako se-zijo parlamenta, ki bi z izločitvijo vseh prepornih političnih in narodnih vprašanj v par sejah z vso naglico odobrila vladne davčne predloge, je izgubila interes na septemberskem zasedanju. Parlament ki bi zahteval račun o vladni politiki, pojasnil o zunanjepolitičnih vprašanim in kritiziral prehranjevalne odredbe, je baronu Hussareku ravno tako neljub korak je bil njegovim prednikom od Sturgkha do Seidlerja. Pa je posegel tudi Hussarek po praktikih, ki se jih je naučil za časa svojega ministrovanja v Sturgkhovemu kabinetu. Najprej je pustil v javnost vest o nameravanem sklicanju delegacij; dosegel je s tem dvojno: potolažil one nestrpneže med politiki, ki bi radi zvedeli, kaj so sklenili v nemškem glavnem stanu, avstrijsko javnost pa je obenem pripravil na zopetno odgoditev parlamenta. Sledila so poročila o težkočah, ki ovirajo skorajšnjo seziio, združeno z napovedjo, da se sestane državni zbor še le koncem septembra. A tudi pri tem ni ostalo. »Neue freie Presse«, ki je o vladnih vadno prezirata, za domače slovensko prebivalstvo se ničesar ne stori, da ne redko celo oni ovirajo in zatirajo naš razvoj, katerih, dolžnost bi bila nas zastopati. Ne moremo izraziti svoje globoke bolesti, ki jo občutimo in ne more priti mir in zadovoljnost v naša srca, ko vidimo, da se narodnost in jezik vsem avstrijskim narodom zagotavlja, pospešuje in dviga, m samo z nami, vedno lojalnimi in pohlevnimi Slovenci, se por stopa kot v plačilo za našo lojalnost in pohlevnost kakor s pastorki (Stief-krader). V sedanjem času Je sloga in zadovoljnost narodov neobhodno potrebna, zato so za naš narod naslednje stvari potrebne: 1. V našem narodu naj bodo le taki (ljudje) možje nastavljeni, ki naš narod, našo. narodnost in naš j ezik v resnici li u bi j a 2. Mora se dopustiti (es muss veranlasst werden), da se Slovenci kot narod koncentrirajo in da bodo zastopani po enem sku p n e m deželnem zboru. 3 Da se ožje združimo (dass wir in nabere Verbindung kommen) s častnimi brati na Hrvatskem, ▼ Slavoniji in Dalmaciji, ki so oili vedno zvesti cesarski dinastiji. Dokler se to ne zgodi, se nam more le težko pomagati (kann uns nur schwer ynd wenig geholfen werden). ! načrtih po navadi dobro informirana, je ; odložila rok za začetek zasedanja že na • prvo polovico oktobra, istočasno pa pripravlja že tudi na še daljšo odgoditev, ko poroča, da se baron Hussarek s strankami sploh še ne pogaja o možno- ■ sti plenarnega zasedanja, ampak hoče j za enkrat omogočiti samo delo finan-t Čnega odseka In tako bomo bržčas ; kmalu zopet slišali, da je tudi začetek oktobra se prenagljen... Pogajanja za đeiazmožnost flnan-I čnega odseka. Dunaj, 29. avgusta. »Neue ! Freie Presse« poroča, da ni računati za-I četkom parlamentarnega zasedanja pred mesecem oktobrom. Ministrski • predsednik baron Hussarek zasleduje s i svojimi pogajanji z voditelji parlamen- • tarnih strank za enkrat samo cilje, da ! omogoči redno delo finančnega odseka ! in dobi večino za od vlade predložene • davčne načrte. Še le od poteka posve-. tovanj v tem odseku bo odvisno, ali se • bo sestala zbornica k posebnemu dav-; Čnemu zasedanju, ali pa bo rešila dav-! čne načrte v normalnem jesenskem za-j sedanju, v katerem bo morala razprav-: ljati tudi že o novem proračunskem j provizoriju. Vsa ta dela bodo okupirala I parlament do konca novembra. Dunaj, 29. avgusta. Nemške stranke I pritiskajo na barona Hussareka, naj iz-! vede, še predno se sestane zbornica, I tudi druge narodne obljube, ki jih je dal : Nemcem, ko je nastopil vlado. Baron ! Hussarek je pri zadnjih pogovorih z i nemškimi politiki izjavil, da zahtevajo I nameravane narodne preosnove toliko : tehničnih predpriprav, da jih ne bo mo-I goče izvesti v prvotno določenem času. i Uveljavljene bodo za to še le v decembru. Dunaj, 29. avgusta. Ministrski predsednik je sprejel v teku nadaljnih pogajanj s strankami včeraj poslance Va-silka, Friedmanna in zborničnega predsednika Grossa. Zastopnika Ukrajincev poslanca PetruŠevič in Levicki sta izjavila, da vztrajal Ukrajinci na svojem opozicijonalnem stališču, ker so prepričani, da se hoče vlada tudi v bodoče naslanjati na Poljake. Predložila sta kabinetnemu šefu vrsto pritožb in zahtev, ki zadevalo predvsem obnovo Galicije. Delegacije šele v decembru. Dunaj, 29. avgusta. »Neue Freie Presse« poroča, da sicer tako avstrijska kakor ogrska vlada simpatično pozdravljata predlog za sklicanje delegacij. Vendar pa oni v tem vprašanju nista merodajni in je odvisno največ od zunanjega ministra grofa Buriana, ali in kdaj se delegacije sestanejo. Na noben način pa j ni misliti na zasedanje delegacij pred j decembrom. Uradno sporočilo o načrtih za ustavno reformo. Dunaj, 29. avgusta. Uradno se razglaša: Govorice, da je ministrski predsednik razpravljal z voditelji političnih strank o načrtih vlade glede preosnove ustave, so dale povod najrazličnejšim kombinacijam. Tem poročilom nasproti se ugotavlja, da bo vlada varovala interese države in videla eno svojih najvažnejših nalog v tem, da pouči javnost o svojih nakanah • in načrtih, ki jih sicer noče zavlačevati, i a ž njimi radi poteka del sedaj ne more nastopati. (Zdaj pa vemo toliko, kakor prej! Ured.) Podaljšanje mandatov. Dunaj, 29. avgusta. Vlada bo predložila v jesenskem zasedanju državnega zbora zakonski predlog, s katerim se vnovič podaljšajo mandati državnozborskih poslancev. Nova velika ofenziva Angležev in Francozov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 28 avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Rup-rehta in go. v. Bohna. Pri Langhemar-cqu in severno od Lyse smo zavrnili sovražne delne napade. Armada generala v. Belowa je stala včeraj zopet v hudem boju. Težišče angleških napadov je ležalo južno od Scarpe. Z veliko vpo-rabo oklopnih vozov je skušal sovražnik na obeh straneh velike ceste Arras Cambray Iznova izsiliti prebitie. Naše v črti Pelves — vzhodno od Monchv-CrcisUles se bojujoče čete — pomor-janske zapadnopruske hesennasauske in alzaške — so v fjutem boju tik vzhoduo od PeJvesa, pr! Vis en Artols in pri Cro-isillesu ustavile sovražni sunek, izvršen s silno premočjo na ljudeh in materijalu. Skupa} z virtemberšklmi bataljoni *h> zlomili popoldne z novo silo v globoki razporedbi ob veliki cesti izvršene sovražne napade. Tudi. večkratni navali sovražnika oroti Boiry Notre Dame In severno od Croislllesa so se zlomili Sovražnik je imel včeraj sila težke izgube. Mnogo oklopnih vozov je bilo s topovi in minometi s prvih črt uničenih. Baterije rezervnega poljskega artilerijskega polka št 26 so streljale pri Visu odkrito se postavljajoč pred našo pehoto na bojišče iz neposredne bližine na goste sovražne črte. Boj Je posegel proti poldnevu tudi na severni breg Scarpe In na jug do Morya. Tu smo zavrnili večkratne sovražne napade. Na obeh straneh Bapauma Je sila sovražnih napadov zaostala za prejšnjimi dnevi. Angleži, ki so na obeh straneh mesta presenetljivo in z artiljerijsko pripravo, toda brez oklopnih vozov, večkrat napadli so MU povsod zavrnjeni. Severno od Somme so izvršili Angleži silne napade na naše nove črte med Flersom in Curlujem. Zavrnili smo Jih ter v protinapadu zopet zavzeli Flers in Longueval, kamor ie bil sovražnik začasno vdrL Južno od Somme so se ponesrečili sovražni delni sunki. Med Sommo in OIso smo svoje črto odstavili od sovražnika, razvaline Chauineea m Rovea smo mm brez boja I prepustili. Vsled naše uspešne obrambe fe bil sovražnik od 20. t m. prisiljen ! svoje napade na te} Irooti ustaviti. Vsied tega in bila mogoča gladka Izvedba našega gibanja, ki se le zadnje noči izvršila popolnoma nemoteno od sovražnika. Med Oiso in Alsno se je bojno delovanje omejilo na manjše inianterijske boje. — Skupina nemškega cesarjeviča. Ob Vesli so zlomili mekleuburški grenadir ji vsled učinkovitega nastopa njih voditelja nadporočnllta Bftlckeja greua-dlrskega potka št 89 napad A meri na n-cev na Bazoches. Badenske čete so v naskoku zavzele Flstnette v dolini Veste. Pri obeh podvzetiib so Imeli Amerikanci težke izgube ter so pustili nad 250 mož vnaših rokah. V Argonih smo pri uspešnem sunku vjeli več Italijanov. — von Ludendorft NEMŠKO VEČERNO POROCfl O. Berolin, 26 avgusta. (Kor. ur.) Jugovzhodno od Arrasa so se ponovni sovražni prebitni poskusi ponesrečili. Severno od Bapauma in severno od Somme so se zlomili angleški napa di s težkimi izgubami. Med Sommo in Oiso boji v predpolju pred našimi novimi pozicijami. Francoske napade severno od Aisne smo krvavo'zavrnili. * Vas La nsh e m a r c q ležiT seve-ro-vzhodno od mesta Jeperen (Ypres). reka L v s teče od zapada proti severovzhodu tik mimo mesta A r m e n t i e -res, ki leži dobrih 15 km iužno od mesta Jepren Ypres"\ ob francosko-belgijski meii. Torei so nasprotniki z delnimi napadi začeli tudi že na belgijskih tleh. — Vojaška velika cesta Arra8-Cambral. 35 km dolga in povsem ravna, poteka v iužno-vzhodni smeri. Prav taksna cesta veže mesti Ban a ume in C a m b r a i. Ta cesta poteka v severno-vzhodno »»mer, ker veže mesti Arras in Bapaume od severa proti iu/ni potekajoča velika in ravna cesta, nastane trikot. ki mu ie cesta Arras - Banaume osnovniea. — Vas Pelves leži ob južnem bregu Scarpe. 10 km vzhodno od Arrasia. vas Mon-chv le Preux slabe 3 km juž-zap. od Pelvesa oz. 9 km iuž.-vzh. od Arrasia. vas Croisillespa8 km iužno od Monchvia oz. 13 km \už.-vzh; od Arrasia. Vsi triie kraii leže ob črti. ki si jo potegnemo od vasi Pelves naravnost do Bapauma. — Vas V i s e n Ar-t o i s leži ob veliki cesti Arras-Cam-brai. dobrih 12 km oddaljena od Arrasia. — Vas Boirv-Notre Dame leži 3 km severno od Visa. — Potemtakem so Angleži tužno od Scarre napredovali od črte preišnieera dne proti vzhodu samo za povprečno 2 km. — Vas Flers leži 7 km iužno-zppadno od Bapauma, vas Curlu pa ob severnem bregu reke Somme ter ob veliki cesti Albert-Peronne. 7 km sev.-vzh. od mesta Brav sur Somme oz. 10 km sev.-zap. od mesta Peronne. — Vas Lon-crueval leži 0 km iužno-zapadno od Bapauma. — Trsr Chaulnes in od nie»a 13 km proti msruoddalieno mesto Rove (ob reki Avre) sta torei prešla v nasprotnikovo posest. Kakor vse kaže, poteka sedal nemška fronta iužno od Somme v docela ravni črtL ki 6i io od zgoraj omenjene vasi Curlu potegnemo direktno proti iufiru tako. da steče mimo Lassie*nva inv svojem podaljšku v mesto Compiegne. Pri Lassignviu teče ta črta od zapada proti vzhodu skozi Novon in dalje ob Oisi pateka-jočo nemško fronto tako, da nastane nravi kot čegar vrh ie vas Lassienv. Na ta' način nasprotniku prepuščeni ozemeljski nas med Sommo in Oiso ie širok naiveč 5 km. A d špirit. Berolin. 28. avgusta. (K. n.) Korak za korakom se trudiio Anerleži. da bi zpoet zavzeli pušavo ob Sommi. Vsako vas. ki pa v resnici že doleo ne obstoia v drugem, kakor v napisu >Tu ie stala nekdaj vas Pozieres« ali pa >to ie bil Martin-Puih<. moraio sovražniki s strašnimi izeubami plačati. Vedno boli orihaiaio sovražniki v pravo puščavo brez stanovanj in brez vode. 26. avgusta so Aneleži na celi fronti severno od Somme nadaljevali svoje napade. Od 7. ziutrai ie podil naval drugega. Artilieriiska priprava in in-fanteriiski napad sta poAz Est« javlja iz Stockholma, da nabira ententa Belgijce za rusko ekspedicijo. Na murman-ski obali že baje uporabljajo belgijske četei Čeho - SlovaSka fronta. Rotterdam. 28 .avgusta. »Times« Javljajo iz Arhangelska: Tu so v skrbeh za severne Čeho - Slovake, ki bi naj vzdrževali zvezo z aliiranci ob Belem morju. Berolin, 28. avgusta. Petrogradska agentura javlja, da so čeho - Slovaki blizu Kazanji doživeli nov poraz. Potolčeni od sovjetske armade so bežali 10 vrst od Kazanji. Berolin, 27 .avgusta. Iz Stockholma poročajo, da so čeho - Slovaki v Irkutsku ustanovili novo vlado. V novi vladi Je mnogo reakcijonarcev iz časov carstva. Nova vlada si je dala ime: Centralna vlada sibirske reputlike. Predsedstvo bo prevzel baje bivši voini minister Gučkov. Sibirska fronta. Japonsko n radno poročilo. 21. a v e u s t a. Transbaikalski kozaki ki so se bili pridružili sovražniku so se v večinoma vrnili v svojo domovino. Vsled tesa stoii v okolici Dau-riie sedal samo kakih 3000 mož. Del sovražnih Čet ie prodiral v pokraiini severno od Grodekova. Ruske čete so iih vTjrle nazai. Na našem desnem krilu ob Usuriiu ie sovražnik nadalieval svoie napade, ki so trajali do 18. t. m. ponoči, mi pa smo iih zavrnili. Od takrat ni nobeneea znaka, da bi sovražnik obnovil svola napade. Vladivostok. 25. averusta. (K. u.1 General Pleškov ie v imenu Horvata izvršil državni preobrat. Izdal ie proklamacijo, v kateri iziavlia, da stole tudi ruske čete na daljnem vzhodu nod njegovim uoveliniitvom. Po proti-proklamaciii sibirske vlade, ki ie bila naperjena proti Horvatu, ie prešla prostovoljna armada v masah k Horvatu Do krvoprelitia ni prišlo. Rotterdam, 28. avgusta. (Koresp. ur.) »Times« poročajo Iz Petrograda 23. avgusta, da se skuša kitajska vlada Izogniti svoji obveznosti, udeležiti se japonske Intervencije v Sibiriji. V pogodbi med Japonsko In Kitajsko se Je določilo za slučai resnih dogodkov na meji skupno nastopanje obeh držav. Kitajska vlada Je v svoli noti dne 27. Julija priznala, da Je položaj na meji resen. Nato Je Japonska vlada v svoji noti dne 11. avgusta zahtevala skupni nastop, kakor ga le določala pogodba. Kitajska vlada Je nato sicer priznala potrebo intervencije, zahtevala pa je odloga 10 dni. Japonska je bila proti temu ter Je poslala Čete iz južne Mandžurije na mejo. Kitaiska sedaj zanika, da bi bila prej priznala resnost položaja ter nravi, da Je Intervencija nepotrebna. Tudi pravi, da Je Japonska Intervencija samostojna stvar, W je v nasprotstvu z načrtom zaveznikov v Rusiji. Tokio, 24. avgusta. (Koresp. urad.) Kallnkovov oddelek, ki je stal v bližini An- 195. štev. .SLOV CN i Ki IMKAUU', unč 29. avgusta iyio. Stran 3. • tonovke, je bil dne 20. avgusta od sovražne premoči napaden. Umaknil se je, Tudi Čehi so bili istočasno prisiljeni se umakniti. Japonski oddelek Je v bližini Svjaune umikajoče se sprejel, nakar je Kallnkov s pomočjo Francozov in Čehov Svjatino zavzel. Japonci so Imeli pri kritju umika nekaj izgub. Vladlvostok, 24 .avgusta. (Kor. urad.) Konzularne oblasti so zaprosile za voja-ško pomoč, da razorožijo čete generalov PleŠkova In Horvata (?). Najbrže se Hm bo ugodilo. Splošno prodiranje zavezniških čet na fronto ob Usuriju se je danes pričelo. Boljševiki so se umaknili 6 milj. Politične vesti. = Otvoritev okrožnega sodišča v Pulju. Pulj, 27. avgusta. Danes dopoldne je bilo slovesno otvorjeno okrožno sodišče, ki je prestavljeno iz Rovinja v Pulj. =n Agitacija za nemško navtično akademijo. Splitska »Nova Doba« poroča, da agitirajo državni uradniki v Dalmaciji, naj pošljejo starši svoje sinove na nemško navtično akademijo v Tfst. Obljubljajo jim brezplačna mesta v internatu in držvne štipendije. Do sedaj so se javili že trije dalmatinski dijaki za vstop na akademijo. = Cesar Karel v Monakovem. Iz Monakova 28. avgusta. (Kor. ur.) Cesar Karel je dospel sera ob pol 12. dopoldne na kratek poset Na željo njegovo ni bilo svečanega sprejema. Po ulicah ga je pozdravljalo številno občinstvo, ko se Je peljal v družbi bavarskega kralja v rezidenco. Po običajnih posetih je cesar Karel popoldne ob 5. un odpotoval. = Ljubljanski dogodki v madžarski luči. Pod naslovom »Od Gdanskega ao Trsta« piše »Budapesti Hirlap« o ljubljanskih slavnostih in jadikuje nad ogrsko cenzuro, ki o njih ni pustila poročati druzega, kakor gola imena udeležencev. Ogrska javnost je morala izve-ceti podrobnosti še le iz nemških in hrvatskih listov. Nato pravi »Budapesti Hirlap« doslovno: V Ljubljani so se praznovale in so triumfirale skozi tri dni vse one aspiracije, katerih strup hoče cenzura na vsak način odvrniti od ogrske javnosti, dočim je bila zagrebšKa cenzura mnogo bolj popustljiva. Ogrska publika je samo zvedela, da so bili v Ljubljani gospodje Glombinski, Sta-nčk, Korošec in da so bili tam tudi naši gospodje Hrvatje poslanci Budisav-ljevič. Lorković in burmin. Hrvatski listi pa poročajo vsebino govorov in deklaracij, pri katerih se nam ježe lasje, ko jih beremo. A mi hočemo ogrski publiki povedati, da je proglasil škof Jeglič v navzočnosti naših Hrvatov novo državo, ki naj sega od Gdanskega do Tj sta; da so razrušili v Ljubljani vse dižavopravne politične in cerkvene meje med Hrvati, Slovenci, Srbi, Cehi in Poljaki in postavili na njih mesto skupno centralno organizacijo, kateri je določen za sedež Zagreb. Neumljivo nam je samo, zakaj ne smerno ml opozoriti na zločinstvo ljubljanskih praznikov, dočim smejo zagrebški listi prosto slaviti hrvatske udeležence LorkoviČa, Bu-disavljeviča. in Šurmina, ki bi se morali pravzaprav seznaniti z našim kazenskim zakonom = Hrvatski ban dr. pl. Mlhalovlč se je dne 28. avgusta vrnil v Zagreb z Peke, ki io je obiskal na svojem dopustnem potovanju. Takoj po njegovem povratku se bo videlo, kaj ukrene z ozirom na od zgoraj diktirano bansko krizo. = Naš intervlv s poslancem Wil-derjem prinaša v popolnem prevodu tudi ugledni zagrebški »Agramer Tag-blatt«. = Dr. Trumbič v avdijenci pri italijanskem kralju. Iz Berna. Iz Rima se poroča, da je krali Viktor Emanuel sprejel predsednika jusroslovanskeea, odbora dr. Trumbiča v posebni avdi-jenci, ki je traiala poldrugo uro. = PalUa in Jugoslovani. V Italiji se z vso intenzivnostjo nadaliuie živahna polemika o Sonninovi narodnostni politiki. Rimska skupita zveze inter-venciionistov zahteva, naj se skliče strankin kongres, da zavzame svoje stališče. Vodilno glasilo opozicije »Cor-riere dela Sera« povdaria. da bi bilo nezmiselno tajiti nasprotje med Orlan-dom in Sonninom, in da je to nasnrorje pripravilo Italiji že neizmerno škodo. Sonnino je s svojo mlačno politiko v na- rodnostnem vprašanju povzročil, da se ententina javnost Italiji vedno bolj od-tujuje. Sonninovo vstrajanje na imperi-jalističnih zahtevah londonske pogodbe, da je tudi v prvi vrsti krivo zanemarjanje italijanske vojne fronte s strani Amerike. Zastarelo politiko zunanjega ministra Sonnina podpirajo razun oiici-joznih le še nekateri manjši listi, kakor »Perseveranza« in »Tempo«, ki odklanjajo že a priori vsako popuščanje na* pram Jugoslovanom in zahtevajo izvedbo prvotnih italijanskih vojnih ciljev. = Nemški socijalisti proti Madžarom. V sklepih konferencealpsko-nem-ških socijalnih demokratov v Zeli am See, ki se je zavzela, kakor znano, za federalizacijo Avstro - Ogrske, je govora tudi o razmerju med Avstrijo in Ogrsko. Tozadevna resolucija pravi: Zaupniki organiziranega nemškega delavstva v alpskih deželah odločno odklanjajo vsak poskus, da bi se vnovič obnovil stari pakt med madžarsko ple-menitaško oligarhijo in nemško oligarhijo v Avstriji, z namenom, si omogočiti Še nadaljnho nadvlado in delitev vseh drugih avstrijskih narodov. V brezobzirni in brutalni madžarski politiki proti narodnosti vidi delavstvo glavno oviro narodnega sporazuma in rešitve narodnega vprašanja in veliko oviro svetovnega miru. = Trst in Jugoslavija. V tržaškem »Lavoratoru« priobčuie »Alfa«, o katerem pravi uredništvo da ie eden naiin-teligentneiDramatično društvo< vabi vse priiatelie planiske prostosti in slovenske pesmi, da se udeleže dm-štvoneera izleta v obilnem številu. Okoli 8. ure obhaia dr Medved božio službo in ootem se vrši društveno petie in vsakoiaka prosla zabava. Ob 3. uri se vrnemo. Solčava. Dne 1. septembra ee vrsi v prostorih er. Herleta shod SKZ.. ka-teresra ie sklical poslanec dr. Ver-s t o v š e k. Solčavani in Lučani, vsi na shod! . Granata za kladivo. Sodček zeama ie hotela nastaviti kantinerka Marija Crtova v Celovcu. Poslužila se ie v to svrho na dvorišču ležeče italijanske neraz^treliene arranate. katero ie rabila že večkrat ob takih prilikah. To pot pa t> ikladivoc eksplodiralo in razmesarilo nesrečno ženo. ki ie v strašnih bolečinah umrla.. Zapušča tri otroVo ^fofc ie padel na fronti. ITrradeno perilo. Pretekli teden ie bilo v Dravliah ukradenega več perila, ponoči od ponedelika na torek pa ie bilo ukradenih perici Mariti Kančevi 50 rjuh in raznega drugega perila. Zamenjava v vlaku. V včerajšnjem gorenjskem vlaku Je bil v vagonu tik za lokomotivo v kupeju prvega razreda zamenjan zavoj s srebrnim namiznim orod-iem z zavojem s pisemskim papirjem, zobno pasto in voščllom za čevlje med vožnjo od Ljubljane do Medvod. — Pošten najditelj je naorošen, da odda zavoj s kasetami no naročilu stranke v pfsanv odvetnika dr. Otona Fetticha v Sodni ulici št 11/1. proti dobri nagradi. Pozabljena ie bila včerai donoldne na klopi v Zvezdi nompadura z denarnico in mMim zneskom Pošteni najditelj se nrosi. da io nrinese nazaj v upravništvo >Slov. Naroda<. Aorovizacija. 4- Kis na zelene Izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kis v netek, dne 30. i m. dopoldne pri Miihlešinu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od S. do 9. ure št. 1 do 160. od 9. do 10. ure štev. 161 do 3?0, od 10. do 11. št. 321 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono. dok jtviBt * Zakaj primanjkuje papirja? Skoro vsi — in posebno slovanski — listi tožijo o pomanjkanju papirja. Pa v istini ni papirja manj, ali premnogo se ga porabi za razne druge namene, kakor za krušne karte, sladkorne karte in kar je še erugih takih podobnih kart, potem za izdelovanje papirnatega denarja ter za tiskovine, ki se rabijo za potrebne statistike in izkaze. Poleg tega potrebuje vojaški erar premnogo papirja za armado. Kakor izpričuje zadnji izkaz, je porabil vojaški avstrijski erar do-sedaj 17*8 milijonov kilogramov papirnatih snovi in sicer: 16.000 štirjaških metrov za aeroplane, 6 milijonov metrov za obleko vojnim vjetnikom, 100.000 metrov za delav- no obleko delavcem, 4 milijone metrov za obleko in uniformo v zaledja, 200.000 garnitur za prevleko slamnjakov, 6 milijonov metrov za nadomestilo platnenega blaga, 120.000 metrov papirnatih snovi za blsage, 70.000 metrov za mrtvaške srajce, 50.000 m za prevleko zabojev z municijo, 4*° milijon, papirnatih vreč za oves, V2 milijona vreč za sadje, 4 milijone vreč za moko ter 1 milijon 419.000 Stirjaških metrov papirnate snovi za nepremočlllve plahte, ki se rabijo za vozove In vagone. — Se dalje gredo v papirni industriji Nemci v rajhu. Vsled ministrskega odloka na Bavarskem je zaukazano mestnim In tudi kmetskim občinam, da skrbe za to, da se mrtveci oblačijo samo v papirnata krila. Omlvalkam mrtvecev Je naročeno, da bi tam, kjer Imajo mrtvece obleči v volneno obleko, odnesle to na občinski urad, kjer dobe zanjo papirnato obleko. 1_ Gospodarstvo. Osmo ogrsko vojno posojilo. Iz Bu« dimpešto Javljajo, da se je podpisalo na osmo ogrsko vojno posojilo 386 milijonov kTon. Rezultat tega posojila presega 30 milijonov kron 7. vojno posojilo, ki je bilo največje izmed vseh predidočih. Na dunajski borzi vlada dobro razpoloženje. Budimpeštanska borza je pričela ta teden z zvišanimi kurzi, razventega nakupuje Budimpešta na Dunaju velike množine delnic zato gredo kurzi na dunajski borzi navzgor. Obila denarja jih je Še bolj podprla. Delnice državnih železnic so poskočile včeraj za 14 K. Profitirale so nadalje delnice paroplovbnih, petrolejskih, premogovnih, sladkornih in tekstilnih podjetij ter pivovaren. Obresti za lombardiranje vojnih posojil so hotele dunajske banke povišati na 4V4 odstot Kakor pa se sedaj sliši, ostane sedanja obrestna mera, to je 4% odstotka, za posojila, ki so Jih najeli podpisovale! vojnega posojila, še tri mesece, potem pa se bodo povišale na 4*A odstotke. Vinska trgatev na Ogrskem obeta dobro. Lansko leto se Je pridelalo 5, letos pa se ceni na 6 milijonov hektoUtrov vina. Lansko leto se je prodajal mošt po 250 do 400 K, vsled špekulacije in verižanja so poskočile cene na 1000 in še več kron. Radi-tega so kmetje zadržavali doma blago, ker so upali na vedno večje cene. Veščald pravijo, da je še več kakor polovico lanske trgatve v kleteh kmetov ln trgovcev. V zadnjem času pa so stopili kupčevalcl In producenti na trg ter je cena padla od 1050 na 800 K za 1 hektoliter. Prisiljeni so prodajati vino, ker se bliža nova trgatev, za katero nimajo sedov in druge vinske posode. Iz tega razloga je razumljivo dejstvo, da so v zadnjem času neverjetno poskočile cene sodov. Pred vojno so se prodajali sodi po 6—8 K za hektoliter, sedaj pa stanejo na Ogrskem po 150—200 K. Cene vina letošnje trgatve bodo odvisne od eksportne akcije, katere se je lotila ogrska vlada. Namerava se izvažati ogrska vina v velikih množinah v Ukrajino in Švico. V to svrho je uvedla ogrska vlada izvozni monopol ter je izročila ves izvoz vina ogrski delniški družbi za vojne produkte v Budimpešti. Samo ta družba bo smela izvažati vino iz Ogrskega. Za nakup vina m vinskih produktov po Ogrskem so se ustanovili trije sindikati iz obstoječih vinskih tvrdk, in sicer vinski sindikat z 20 milij.. sindikat za vinske destilirane produkte z 10 in sindikat za žgane špirituoze z 8 milijoni kron glavnice. — Kakor se vidi. hoče vlada podpret! ceno ogrskega vina. Alt se ji to posreči, bo odvisno od eksporta. Če bo mogla Izvoziti velike množine vina v Ukrajino Id Švico, bodo cene ostale na sedanji višini. Ako na se bo ustavil izvoz, posebno v Ukrajino, od katere si ogrska vlada jako mnogo obeta, potem bodo cene padle, posebno radi-tega, ker imajo kmeti še sedaj več kakor polovico lanskega pridelka. Cene sodov na Ogrskem so nezaslišano poskočile. Novi sod! stanejo že 250 K Z3. 1 hektoliter, stari sodi od 150—200 kron. .Da se potisnejo cene na zmerno višino, hoče ogrska vlada predpisati, da mora vsak lastnik natančno napovedati število in mero srdov. Nadalje namerava ogrsko poljedelsko ministrstvo uvesti nekako rekvizicijo sodov po maksimalnih cenah ter na ta način znižati sedanje cena Koliko veljalo na Ogrskem popisovanja Jn rekvizicije, Je Itak znano. Veljava v zlatu na Španskem, španska banka Ima zlata nad 2100 milijonov In bankovcev kroži za 2900 milijonov pesetas. Najvišja vsota 3000 milijonov pesetas bo kmalu dosežena. Vlada p3 ne dovoli nadalj-ne izdaje bankovcev. »Okonomlsta« misli, j da bo stavljenih v promet 150—200 milljo-I nov pesetas v zlatu. To je smatrati obenem j kot prvi korak za uvedbo veljave v zlatu. Izdajate!] ln odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec. Sprefraeta se dve dekleti kot delavki v engros trgovini Ant. Krisper, Ljubi'ana, Mestni trg, v oddelku za cevi e. 4485 Kypimhišo . Ljubljani, v dobrem stanju, tudi posestvo ali podjatje na Kranj-kem ali Spod. Štajerskem v bližini želez postaje z živim in mrtv m^blagom. — Cena od 50.003 do 250.000 kron Cenj. ponudbe je-nasloviti na upr. »SI N« pod: ..Podfetie in trgovina 4472««. Stenografinja in strojepiska so leće sa odvetniško pisarno. — Naslov pove iz priiaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4470 2 dijaka se sprejmeta na Plača deloma v živilih. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovensktga Naroda« pod; „Učitali 4413% 'Sr STANOVANJE za llcejko. Dam poleg zahtevan« plače — stro o nadzorstvo — Se 8 kc svinjske masti, 12 kg m< ke in 12 kc fižola. — P( nudbe na »Slov NaioC« pod „1 cejka 4480". Kupim dobro ohrarrene vinske sode is hrastovega lesa. — Ponudbe na naslov Ljubljana, poštni predal 145. Brivskega učenca samo kateri dobro brije In striže sprejmem takoi. Dobra hrana in stanovanje. Pogoii dobri. Napitnine tet 2C0 kr-m na mesec in to garantirano. Ponudbe poslati na Slovensko brivnic" Franto Briski, brivec, Oiea 137. Zagreb. ' 4483 PRODAJALKA v trgovini z mešanim blagom, vešča slovenskega in nemškega jezika želi premenitl službo, najraje kam na deželi. Nastop 15. oktobra. — Pismene pod „Proda sika 4466" na pasto M it Hi! RCFOrtM-KiNO 1 Žalcu 4479 ■ W **kr*#k#r - 4-'. ' ffl. Zahvala. Za neštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše predobre matere, gospe ALOJZIJE HASLINGER izrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najprisrčnejSo zahvalo. Posebej ae §e zahvaljujemo si. požarni brambi litijski za častno spremstvo in si. pevskemu zboru za ginljive žalostinke pri pogrebu nepozabne rajnice. V LITIJI, dne 28. avgusta 1918. 4486 Žalafoči ostali* Brez peubntga obrestni. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, ozir. brat, gospod VIKTOR VITTORI dijak IV. gimnazije v sredo dne 28. avgusta 1918 ob 3. uri popoldne, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 30. avgusta 1918 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k sv Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1918. Laura Vittori, mati. — Patri ti o ViltorI, sodnijskl ofici-jant, Anrslio Vittori, c. kr. nadporočnik, brata. — Marina VittoH, sestra. 4482 5 486 Strar! 4. mm .SLOVENSKI NAROD4? dne 29. avgusta 1918. 196. štev. Kupim hišo mi vilo V Llebljanl v dobrem stanju. Cena 40.000 do 180.000 kron. Cenj. ponudbe 4471« iroda«. w.uw no iou.uuu Kron. v^cnj. poi Je nasloviti pod »Lasten doni i na upravništvo »Slovenskega Nai Proda s« fina, ima nmlzlea moška OBLEKA ' ie popolnoma novi eevljl Mor. 4U Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 4446 Zahvala. Ob prerani smrti nad vse ljubljenega, preblagega sina oziroma brata, gospoda IVO ŽAROMA cand. ure. nam je došlo veliko število sočutnih pisem in osebnih izrazov sožalja. Zato se tem potom vsem, ki so nam dajali tolažbo v teh prebridkih urah prav iz srca zahvalimo. — Sosebno se pa še posebej zahvalimo preč. gg. duhovščini in gg. uradnikom, društvu „Kamnik", sorodnikom in prijateljem za častno spremstvo na njegovi poslednji poti ter gospodom pevcem, za v srce segajoči žalostinke. — Bog povrni vsem! 4459 V Kamniku, dne 28. avgusta 1918. Globoko žalujoča rodbina Ivan Žargi. bilance veščega, spreime takoj za stalno Narodna tiskarna" v LJubljani. tf Najlepši obraz Popolnoma novi, čudoviti iznajdbi se je slednjič posrečilo v malo dneh brez sledu odstraniti vse pego, oeree, mozolje, gube, nosno ln obrazno rdečico. — Popolno jamstvo. — Oblastveno varovano. — Presenetljivo ▼ največ?! meril — Koža postane takoj voljna in mladostno sveta« gube se izgladi j o, Vi pa postanete bleščeče lepi in mladi, s tem pa srečni. Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem iz vseh dežela. Naj-slovitejši strokovni zdravniki sijajno preizkusili. Pišite takoj na L. Decker, Dunaj 56, Fach 19, Abt. 36 nakar dobite ta Čudesni recept z navodilom popolnoma zastonj. — Prosi se znamka za odgovor. 4136 Za kritje streh najboljša, odbrana STREŠNA OPEKA navadna (8iberschwanz) in zarezana strasna (Strangfaiz) lastnega izdelka sa dobiva v n Is vrstni kakovosti in vsaki količini pri s: 3307 FROHLICH & BfCHLER, tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC Isvoz in odprava dovoljena s dolenjsko Iciasnico. XKXXKXXKXK XXX KXXXXXXXXXX X X X X X X X X Došle so zopet aaa>laa£SB«^E za P°2°n £ silo ter z roko. ■¥l|«¥iS2 flllLe Dalie iTT1am na razpolago tudi ■ ■ ■enmr čistilne mlatilnice in vsako- vrstne poljedelske stroje kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje ln sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamo-reznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane, pluge itd. iz naj-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. ŠOT FRAKC HITTI, ~9W saloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442 j X X X X X X X X X xxxxxxx xxxxx xxxxxxxxxx NE ZAMETUJTE DENARJA! Ne kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami 1 Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacional" iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vjste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre. ajafr Na zahtevo slovensko navodilo. tOO savojav • • ••••••nI SO«— SOO savojav • «..«•• BO K 4eV- sa 100 sav. 1000 zavojev . •••••• DO K 40.- sa 100 sav« •ostnjiie prosto pošilja 3957 Rudolf Cotič, Vrhnika. Za vsakega trgovca velik aaalaf ek I 23 let staro,zdravo, iz poltene m rodbine, želi vstopiti kot aiansTB V trgovino ali v večje gospodinjstvo, leer bi se učila kuhati Ponudbe pod „leaeelUsoal 441SM na upravn. »Slovan. Naroda«. 1000 kg pronosa dobi, kdor mi preskrbi steno vsul« z 2 ali 3 sobami. — Naslov pri oprav. »Slovenskega Naroda«. 4465 Proda ao moderna, volnena damska obleka Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4461 KUPIM manjšo množino pene, korsn|a la selsBisdl za prešiCe. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod »Krama 4477". Proda ao belo emajlirana :s kopalna banja. Izve se pri K. Bedak, ilatar, Pran-covo aabreste. 4478 Dve deklici, se sprejmeta na hrano ln slano-vsn]e pr! dobri rodbini v Ljubljani. Plačilo deloma v živilih. Pismene ponudbe pod MS deklici 44SS" na upr. »Slovenskega Naroda«. Pri Balkana na Dunajski cesti le naprodaj nekaj gostilniških — 4467 miz in klopi Ogledajo se lahko v petek, 30. avgusta ob 3. popoldne. ■nvT Dobro Izurjen 9*Jfc MLINARSKI pomoCnlK. leće elatbe s brano ln stanova- n|om. Pismene ponudbe pod „lxnr-fenost 4478" na uprav. »Slov. Nar.« Solidna, pridna deklica, stara 72 let, plačilna natakarica, želi kot taka sprejema v večjo gostilno ali restavracijo. — Vstop takoj. Dopisi se prosijo pod »Poštena ln vdana 440S" na upravn. »Sloven. Naroda«. Spreime se tako* starejša n gospodična (učiteljica) ta vzgojiteljice« k otrokom. — Hrana in stanovanje v hiši; plača sedanjim razmeram primerna.— Pofttnl predal it 49. 4411 kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med Itdjkupuje po najvišjih cenah. BL BANT, Branj. 2693 Sprejme ao vod proti dobri plači. — Istotam se sprejmeta tudi dva vsi ene a. — Vprašati jt pri miiarstve Karel Blnder, Slomškova ulice 16, 4413 obstoječe iz sobe, kabineta ln kuhinje, s stanovanjem z dvema sobama, kabinetom in kuhinjo. — Cenjene ponudbe pod „arememba stanovanja 4464* na upravn. »Sloven. Naroda«. Koncipijent, stenograf, eoileJtetor ali sploh pisarniška strojepisna moč se sprejme na pismeno ponudbo. Dr. Josip Bonton, odvetnik, Laski trg. - 4469 se proda. Tam se tudi zamenja za živila novo ao ln metko perilo. Vprašanja pod: „lima 447SM. kupi v vsaki m no-. Bana), VIL, eeretr. SO. 4474 Plačilo v živilih dam onemu, ki ml preskrbi oziroma odstopi lotonraiskl papar „Celleflx FapJer" raslsrkora, chamois, kar-tonStark 9X12 eventuelno večji. Vzame se vsaka množina. Cenjene ponudbe na spravnlštvo »Slovenskega Naroda* pod: Jslapal. papir 4JS4". KARAMELE, DROPSE, FONDANT RAHATLOCUM itd. predaja na debelo B. Bavili* LmbHena, Sv. ileetjaaa ni. 17. 4473 Modistinja spretna moč, ee sprelams v trajan Blaibe. Ponudbe sprejema upravniStvo »Slov. Nar.« pod „Medlsttals 44S0M. Zamenjam za živila dobro ohranjeno otroško posteljo, železen Štedilnik in 1000 kg terbovelj-skega premoga. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4451 Prazne zaboje velike in majhne, prodaja po zmerni ceni Boaaaamo društvo sa L|ub-lfeno la okolico, skladište v Sieki, Beledvorske ulica. 4231 (Gajev vrelo o) priporoča v večji množini ali posamezne zaboje Franc Sitar, saloga piva Sdss, LJnbllana 7. 9338 Prazne vreče vsake vrste in suha poba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma I. KuSlan, Kranj, Gorenj. V večletni Baleta posnete nakup se isec proti «ed|l kavciji ali posojilu Sostilna, trsouina z nekaj zemljiščem, vrtom in travnikom v mestu, okolici ali večjem prometnem kraju na deželi. — Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.« — 4414 Sprejme so takoj Izurjen strojnik ki se razume pri električni napravi, na parno Žago na Notranjskem. — Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 4M7 Več vagonov živega apna tal ..prodal 4002 Valentin URBANCIC, Ljubljana. Francovo nabreije ilov. 1. Oddajajo se samo celi vagoni. V lepem kraju na Gorenjskem se prodat Iz proste roke velika v kateri ie bila svojčas stara, znana gostilna. Hiša stoji na lepem, prometnem prostoru, v neposredni bližini cerkve, sednije in kolodvora. V hiši je vodovod in električna luč. Cena po dogovoru. Naslov se zve v upr. lista. 4289 Bukovo o$Iie ee dobi pri tvrdkl TRAM SU8TIB V METLIKI. — Oddajajo se samo eele vreče. Cena sa klgr oglja »e B 1-50, kdor naredi do 8. septembra, posneje dražje. 4450 Absalventiaia slov. trg. šele v Ljubljani, zmožna slovenščine in nemščine, deloma italijanščine v govoru in pisavi, stenografije, strojepisja, eno- in dvostavnega knjigovodstva, želi primerne službe v kaki trgovini ali banki. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4418 Vreče 4421 kupuje MARTIN FLEISCHMANN, Gradec Annenstrasse 49. I DAMSKA H-1 Vsaka dama naj čita mojo velezanimivo navodilo o modernem negovanj* gradi]. isku&en svet pri vpadlosti In pomanjkanja tajnosti. — Pišite zaupno na Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Sckaitastrasee 2. odd. 41. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Plesch-s izvir, postav, varovano „S&ABA-rOKal"- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3-—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12-—. = Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (Gv6r), Raab Ogrsko. ' Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pti zlatem Jelenu", LJubljana, M ari! t n trg. 880 Pozor na varstveno znamko „SKABAFO&M" "Bnej sprejme takoj stalno Narodna knjigarna. Ljubljana, Prešernova ulica 7. Kupim i cfpl/lpnirp Via litrske vinske, konja- **T % ^Bf I % I W 1 ||VW kove in šampanjske njsm* , dalje steklenice od kisle vode (slatine) od 1 s do 1 7* litra v naložbah od 5000 kosov naprej A. KOHNj PRAGA, EARLDf, Kalzlov* 5. BW Uiejo m nakapovaliiča. ~mm 4300 MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura B S"-, 12*-, SO'-, na leta trpežna B SS*— SS, najfinejša pa B 44,— tat B S0*— Porto 93 vinarjev. V varstvo Žensk izmivalni aparat 40*—, 45-— K. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SL Potekj Banak vX Mes^anasvelS. 1199 Rožne mline za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo 4416 v«r edina češka tvrdka Bo FINKE, Praga II, mr Vodidkova 22. ~Bnm rrr^kfnil! odjemalcev potrjujejo, da uničevalec bmeiilo nta.aat.vass v 3 dnevih brez bolečin odstrani burja o6eaav brsatavloe« roieaie bOSO. Uspeh jamče«. Ceoa 3K&looćki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOBfiBOL odstrani „TTDEB" pri najbolj trdo-ZJSSSSSSSl vratnem robobotu, ko so odpovedala vsa sredstva in pri otlth zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 paške 7 K, 6 pu&ic 11 K. MJČ več zobnega kamena ali slabega duha iz ust Snelnobele zobe Vam napravi zobni fluid ,.XIHI9rt. TakofJen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Podgane, miti r««S?8 ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 sVstnice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, ščurke uniči radikalno z zalego vred „TKIEBA". Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, anr peaiek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069 KEMčNY, Košice (Kaosa) Postfactt 12 C/31 (Ogrsko). r Gonilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne In suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). — Transportni trakovi. Kattner & Co, Gradec 14. 48S3 l b. avslr. za vdove in M, severovetnl oddelek, (pogodbena družba: c k. priv. življenska zavarovalnica Avstralski Feniks na Ounaiu) ■ ■■ sprejema še nadalje . vis pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme ali prejšnjih izdaj. ™ 4085 Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem lavaravalnem oddelku v LJeblJani, (Frančevo nabrežje 1,11.), pri okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, LlUjl, Llnbljant, (Frančevo nabrežje l/I.), Loflateu, Postojni, Badovlfioi in Budollovom, in pri njih pooblaščenih zastopnikih. Sprejemala so spretni in zanesljivi akviziter]!. i i I i i lii 7278 26 515141 *U 195654 27