PoStnlma plačana v gotovini Leto XIX., Št. 49 UpravniStvo ujubljana, Knafljeva 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78 180 Wien št 105 241. Ljubljana, nedelja Ž7. februarja 1938 Cena 2 Din Avstrijska problem »Gre za Avstrijo!«, je vzkliknil v četrtek kancelar dr. Schuschnigg v uvodu svojega govora o pomenu berchtes-gadenskega sporazuma s Hitlerjem. Po daljši dcbi sorazmerno mirnega razvoja ob bregovih Duna- a, ko je zanimanje mednarodne javnosti veljalo predvsem Španiji in vojni na Daljnem vzhodu, je bilo težišče evropskih diplomatskih dogodkov povsem nepričakovano res preneseno v februarju na Dunaj, kjer so bile po Schuschniggovem povratku iz Berchtesgadena izvedene daljnosežne politične spremembe. Kar sama po sebi so se takoj pojavila zaskrbljena vprašanja o možnih posledicah avstrijskih sprememb v ostalem pcdunavskem prostoru. Iz ožjega avstrijskega problema, ki bi bil predvsem avstrijska notranja zadeva, je vzrasel širši in najširši avstrijski problem, ki je v svojem bistvu problem vsega Podunav-ja m zato tudi evropski problem. Ne glede na de anski obseg avstrijskega popuščanja napram tretjemu rajhu. ki se je ponekod že označevalo kot kapitulacija. je v avstrijsko-nemških odno-šajih dejansko nastopil povsem nov psihološki moment, ki ga je ogromna večina evropskega javnega mnenja smatrala le za potrebni uvod k vsem nadaljnjim korakom, ki naj bi sledili na ravni poti preko »glajhšaltunge« k anšlusu. To je bil na kratko položaj ob prvem gledanju po sestanku v Berchtesgade-nu. Pred tem sestankom je Hitler izvedel znane spremembe v nemški vojski in zunanje mministrstvu. O njih ozadju in pomenu so veliki evropski listi, tudi taki. ki navadno veljajo za dobro informirane. prinašali povsem nasprotujoče si verzije. Prvo spoznanje je bil Berchtesgaden, drugo pa Hitlerjev govor. Napetost se je stopnjevala in dosegla je svoj višek z ostavko angleškega zunanjesa nrnistra Edena. Vsi ti dogodki skupaj tvorijo letošnjo »februarsko krizo«, katere posledic si trenutno še ni mjgoče predstavljati v vsem obsegu. Nevarnost nenadnega porušenja evropskega ravnotežja, ki ie bila ves ta čas osredotočena okoli avstrijskega problema, se je s preokretom v angleški zunanji politiki nekam megleno razlezla po Evropi, v ospredje pa je spet stopil širši evropski problem medsebojne ureditve odnošajev med velesilami Napeta osredotočenost na dogodke v Avs.riji je pr:cej popustila in avstrijski kancelar dr. Schuschnigg je v četrtek podal svoja pojasnila e Berchtesgadenu že v čisto drugačni mednarodni atmosferi kakor pred njim nemški kancelar Hitler. Med sestankom v Berchtesgadenu in Schuschniggovimi izjavam: j poteklo dvanajst dni Senzacionalnim ukrepom, ki so odprli pot hitlerjevski opoziciji v vlado in v enotno vladno stranko, Pa riotsko fronto, so sledile omejitve, ki so se poslednje dni prav tako nepričakovano stopnjevale kakor so se nekaj dn poprej nepričakovano začele na vseh straneh odDirati zatvornice. Operacija je bila podobna ventiliranju prenapete gumijaste cevi, iz katere izpustiš samo toliko zraka, da ne poči. Tako Hitler kakor Schuschnigg sta v svojih izjavah opozorila na »neizogibno katastrofo«, ki bi sledila, ako ne bi bilo te operacije Razlika med obema je samo v tem. da Hitler »ventiliranju« ni postavil meje. dočim je Schuschnigg dvanajst dn- po sestanku v Berchtesgadenu našel dovolj moči. da je odločno poudaril: »Šli smo do onih meja, za katerimi je bilo jasno: Do sem m nič dalje!« Preu.-mer jeni mednarodni razvoj, ki je nastopil po spremembi v angleškem zunanjem ministrstvu, je trenutno močno odvrnil evropsko javnost od Avstrije in s tem razbremenil tudi samega SchuschiiCTga. Zaradi pogajanj med Anglijo in Italijo je Nemčija vsaj ' začasno odvrnila svoje poglede od notranjega razvoja v Avstriji. Schusch-niggova fronta se je po prvih nepričakovanih udarcih zopet znašla, zboljšal pa se je vsaj začasno tudi diplomatski položaj Avstrije, prvič, ker je verjetno, da ne bodo že takoj po sporazumu v Berchtesgadenu sledile nove Hitlerjeve zahteve, drugič pa zato. ker se je zaradi akcije angleškega ministrskega predsednika Chamberlama izboljšal diplomatski položaj Italije. To pa pomeni za Avstrijo utrditev rimskih protokolov, ki so zanjo drugi ročaj njenega ravnotežnega vzvoda med Nemčijo in Italijo. Morda se ni nikdar v vsem povojnem času tako jasno pokazalo, kaj je avstrijski problem kakor prav te februarske dni med sestankom v Berchtesgadenu m Schuschniggovimi izjavami v četrtek Odmev Evrope je silno značilen V čsl. parlamentu je prišlo do pravih ovacij za avstrijskega kancelar-ja. najboljši dokaz, s kakšnim olajšanjem je bil sprejet niegov govor. Ali je to olajšanje upravičeno? Ni dvoma, da so Schuschniffgove iziave iskrene in da točno izražajo voljo vod'lnega moža današnje Avstrije. Ni dvoma tudi o tem, da jih je Dunaj, ki po svoji VELIKA ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V FRANCOSKI ZBORNICI Francija bo ostala zvesta Veliki Britaniji, vsem svojim zaveznikom in Društvu narodov ter bo čuvala tudi neodvisnost Avstrije Pariz, 26. februarja, b. Velika zunanjepolitična razprava v zbornici, ki se je pričela včeraj, poteka v nasprotju s splošnim pričakovanjem zelo mirno in resno, kar dokazuje, da je po začetni razumljivi ner-voznosti tako v političnih krogih kakor tudi v samem kab netu prevladala mirnejša in realnejša presoja sedanjega mednarodnega položaja. Z izjemo zastopnikov strank skrajne desnice in levice se nobeden izmed poslancev ne zavzema za spremembo dosedanje premočrtne francoske zunanje politike. Ogromna večina parla- menta se izreka za pomirljivejši izhod iz trenutne zunanjepolit čne razcepljenosti. Zdi se, da bo vlada po zaključku debate priporočila v odobritev naslednja osnovna načela francoske zunanje politike: 1. Ohranitev tesnega sodelovanja z Anglijo, 1. Prepustitev svobodne poti vsem posebnim pogajanjem med državami pod pogojem, da se pri tem upoštevajo francoski interesi in francoske želje. 3. Nova svečana izjava francoske zvestobe Društvu narodov, njegovemu paktu, kolektivni varnosti ter vsem francoskim zaveznikom. 4. Ojačenje francoskih obrambnih siL Avstrijski in češkoslovaški problsm Včerajšnja debata v parlamentu se je | ter je poudaril, da se Češkoslovaški nI treba boriti z istimi težkočami kakor drugim srednjeevropskim državam, kajti industrija in poljedelstvo se tam izenačujeta. Edini težavni problem je ureditev položaja nemške narodne manjšine. Francija naj bi z vsemi silami podpirala težnje po industrializacji nekaterih srednjeevropskih držav ker bi bilo to najboljše zavarovanje pred prehudim nemškim gospodarskim pritiskom. zavlekla pozno v noč. Prvi je utemeljeval svojo zunanjepolitično interpelacijo posl. Pezet (narodno demokratska stranka), ki je dejal med drugim: Ako propade DN, propadejo tudi vse pogodbe Francije z drug mi državami. Opozarjam na Biumovo izjavo z dne 5. decembra 1936, da bo prišel dan, ko bomo prisiljeni izjaviti svoj »ne!« in sleherna vlada je dolžna računati s to možnostjo vsaj tedaj, ko gre za nedotakljivost našega ozemlja in ohranitev naših pogodbenih obveznosti. Pezet je nato prešel na avstrijski problem in je v tej zvezi poudaril: Bilo bi zadostovalo, ako bi bili z vso resnostjo ponovili obvezo, da mora Avstrija ostati neodvisna. Schuschn gg se je z velikim pogumom postavil v svojem govoru Hitlerju po robu, dasi mu je ta pred osmimi dnevi ultimat vno zagrozil. Tudi dunajski župan je imel toliko poguma, da je nemško zahtevo po ustanovitvi nemške države z 90 milijoni prebivalcev zavrnil kot utopijo. Spričo tega sem prisiljen postaviti zunanjemu ministru naslednje vprašanje: Po versaj3ki in senžermenski pogodbi predstavlja avstrijska neodvisnost evropsko vprašanje in mora zato sleherna kršitev avstrijske neodvisnosti biti predložena Društvu narodov. Zakaj se ni ubral ta postopek? Ako je izvedba iz teh dveh pogodb prevzetih obveznosti nemogoča zakaj se ni pomislilo na možnost kake druge akcije da bi se zava-ovah: avstrijska suverenost? Ali bi se Anglija takemu koraku pridružila ? Pezet je nato govoril o položaju češkoslovaške. S to državo, je dejal, nas vežejo razne pogodbe. Ni francoskega državnika, ki bi mogel v Pragi izjaviti: Nevarnost je velika, naj se reši, kdor se more! .. . Vse naše pogodbe z zavezniki so še vedno v veljavi. Pripravljeni smo seveda doprinesti žrtve za mirno rešitev sporov z Nemčijo, vendar se svojim pogodbenim obveznostim in svoji varnosti nikdar ne moremo odreči. To je edina možnost. da si ohranimo svoje prijatelje, vštev-ši Ve! ko Britanijo ln morda bi se nam utegnila pridružiti tudi Italija. Za Pezetom so govorili še naslednji poslanci: Valenfn (rep. fed.). Boueher f skupina neodvisnih) in Tlous (soc), nakar je bila dopoldanska seia zakliučena in se je razprava nadaljevala popoldne. Prvi je dob:l besedo radikal Margaine, k: je najprej govoril o spremembah v Nemčiji z dne 4. februarja katere je orisal kot zrnato hitlerlevcev nad armado. Nato je prešel na srednjo Evropo in ČSR Dva glavna problema Srancssfsa politike Veliko pozornost je nato vzbudil govor predsednika zunanjepolitičnega odbora Mir.tlerja, ki je vsaj napol uradno tolmačil v svojih izjavah tudi vladno stališče. Izrekel je najprej željo, naj bi francoska vlada vsaj še dva tedna zavzela stal šče čakanja in naj bi šele nato presodila dejansko stanje angleško-italijanskih pogajanj. da na tej osnovi postavi svoje zaključke. Dva problema sta za Franeijo trenutno živi jen isko važna: zavarovanje ničnih severnoafriških ozemelj in pomorskih zvez ter odločna obramba njenih srednjeevropskih zaveznikov, kar pomeni tol Uo kakor obrambo evropskega ravnotežja. To zahteva o'l vlade sedanji položaj. Pogodbe so izguble svojo prvotno vrerlnost, toda teritoria'ne do!o?be r-ora močna Francija povsod braniti. Avstri.a se z v« o odločnostjo bori za svojo si»raontoinost in neodvisnost, kar odgovnria francoski želji no zagotovitvi ;nf>sf vseh sred- n "eevrop.,k"h držav. Potrebno je. da se Francija loti v srednji Evropi aktivne gospodarske politike ter s tem še pravočasno prepreči nevarnost porušen ia kontinentalnega ravnotežja. Ni še prepozno! Pozornost je vzbudila Mistlerieva naoo-ved, da bo tudi Francija v kratkem ustanovila pronaerandno mmstrstvo. Mistler tudi ne izkliučuie možnosti ustanovitve posebnega nacionalnega direktoriia za primer, da bi se nevarnosti povečale. Ta di-rektorii nai bi prevzel v svoie roke skrb za nac;ona>no obrambo. Miatlerievim izia-vam sta se s p1 tkanjem nridružila tako ministrski predsednik Chautemos kakor obrambni minister D.^adier. nato tudi vsi ostali ministri, kar so poslanci vzeli na znan e kot dokaz da se vlada solidarizira z M'sferiev;ml izjavami. Po MistierieT*em sovo*--- ie bila raznrava spet nrekmrna in ie b'ia tretia seia nar-lamenta ob pol »najstih zvečer. Zavlekla se je pozno v noč. Francka za ek^&re ceSnošaje z vsemi, toda ne za vsako ceno Na današnji dopoldanski razpravi je govoril zunanji minister Delbos, za čegar ekspoze je vladalo zaradi izpremembe angleške zunanje politike izredno zanimanje. Med njegovim govorom je bil navzoč ves čas tudi predsednik vlade Chautemps. Delbos je izrekel najprej priznanje rodoljubju, ki ga je pokazal v svojem govoru poslanec Mistler. nakar je nadaljeval: Francoska vlada je mnenja, da bo najlažje preprečiti vojno, če bo podpiral vlado ves narod Kadar bo Francija v nevarnost:, bo pozvala na pomoč nacionalno solidarnost in bo v tem primeru nastopila samo ena stranka — Francija. Francija ni osamljena in so napačne vse nasprotn° trd;tve. Govorice o neizbežnosti vojne povzročajo samo razburjenje (viharno odobravanje). Francija je zvesta svo- ogromni večini ni hitlerievsko razpoložen, sprejel- z velikim odobravanjem. Toda precejšen del avstrijskega prebivalstva je danes prežet nacizma in avtoritativna politična organizacija Patriotske fronte je na široko odprla vrata narodnim socialistom, ki so že opetovano pokazali, da znajo tako priložnost dobro izrabiti. Leta 1933 je pokojni dr. Dollfuss v krvi zadušil avstrijsko socialistično stranko, najjačjo obrambo avstrijske neodvisnosti proti legitimizmu in nacizmu. Na tisoče in tisoče delavcev je prešlo med narodne socialiste. Danes mobilizacija delavstva in njegovo sodelovanje pri obrambi Avstrije najbrž nista več v polnem obsegu mogoča. Toda naj sodimo o skladnosti Schuschm ggovih izvajanj z dejanskim stanjem in razvojem / Avstriji kakorkoli. priznati moramo, da je avstrijski kancelar tako rekoč i a ostrini noža sedanji britanski ministrski predsednik Chamberlain je večkrat pokazal, da je na strani Francije. Opozarjam na francosko-britanske razgovore, v katerih sem skupno s predsednikom vlade Chautempsom izmenjal m sli s Chamberlainom in Edenom o ohranitvi statusa quo na Siedozemskem morju in o vprašanju priznanja italijanskega kolonialnega imperija. Prepričan sem, da bo Francija tudi sedaj stalno informirana o poteku razgovore- med Italijo in Anglijo. Franci.ia je tesno zvezana z Veliko Britanijo po sorodnosti parlamentarnih režimov, po istih skrbeh in enakem streml eniu po miru. Francosko britansko prijateljstvo je najzanesljivejša hariera proti vsem nevarnostim, ki ogražajo mir. Francija bo spoštovala francosko-ruski pakt ne oziraje se r.a politične strasti in razne propagande. Francoska vlada jc in bo ostala v prvi vrsti tudi branilka Društva narodov. Društvo narodov se sicer res bori s težkočami, ki pa ne dokazujejo ničesar drugega, kakor da so bile napravljene razne pogreške. Vse velike demokratske države se zavedajo svoje moči. Evropa se nahaja na nevarni strmini oboroževalnega tekmovanja. Ce to tekmovanje ne bo prenehalo, more postati nekoč usedno za vso Evropo. Franco-ka vlada se je vedno držala načel o nevmešavanju v španske dogodke, čemur se je zahvaliti, da je ostal mir ohranjen. Sklenitev nyonskega sporazuma je bil v tem pogledu še prav posebno srečen dogodek Naša volna mornarica je dobila v duhu tega dogovora vsa potrebna navo-d'!a za varstvo trgovskih ladij. Francoska vlada bo tudi še nada1>«» skrbela, da se bo spoštovala neodvisnost ŠpanHe. ker je ticba spoštovati pravico samoodločbe narodov. Tudi neodvisnost Avstrije je eden izmed bistvenih pogojev za ohranitev evropskega miru. (Vsa zbornica je pozdravila te besede z viharn;m ploskanjem). Obstoj narodnostne manjšine v kaki dr5avi ne m^re biti tehten razlog za intervencij kake druge dr"ave. Francija bo sn«š*ov?'a poerdbene obveznosti nasproti Češkoslovaški. S"dan'i težnvrri po'o*ai ne sm°mo ooeipbšati s no1om'kami. Z uspehom kljubujemo raznim notraniim struiam, ki se pojavljajo v naši državi in prepričan sem, jim prijateljem, zlasti prijateljstvu z Veliko Britanijo in bo znala varovati svojo dediščino. Sodelovala bo tudi z vs«»mi narodi. ki jim jc pii srcu mir v Evropi (navdušeno pritrjevanje). Kadar govorimo o intervenciji na Kitajskem in v Španiji, je treba upoštevati tudi nevarnosti, ki so z njo združene Da se preprečijo te nevarnosti, je potrebno, da se združijo vsa pozitivna stremljenja. Sporazum med Francijo in Veliko Britanijo obvladuje vse političr. nevarnosti. O britanski krizi ne želim govorit*, vendar pa smatram za svo^o dolžnost, da lz-kažem spoštovanje in izrečem priznanje odstopivšemu zunar.iemu ministru Edenu, s katerim so me zadnje čase družile vez! prijateljstva in čegar visoke vrline sem mosel ponovno ugotoviti (ploskanie). Tudi Izhaja vsak oan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25. . Za inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2440, Celje. Strossmavrneva ulica štev 1, telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo. da nikakor ne nvslite, da smo manj odločni nasproti nevarnostim od zunaj. Glavne smernice francoske zunanje politike temelje na zvezah, ki jih je sklenila Francija v Društvu narodov, in na prizadevanju, da se Franciji zagotovi močra obramba. Francija je polna ljubezni do miru, toda ne miru za vsako ceno. Mislim, da še nikoli nobeni vlad ni bila potreb-nejša moralna avtoriteta, ki ji io daje podpora parlamenta, kakor je potrebna sedanji vladi. Govor zunanjega ministra Delbosa so razen skrajnih levičarjev pozdravili vs- poslanci z do^otrainim in ponovnim odobravanjem Ploskali so posebno Delbosovim miroljubnim in obenem odločnim izjavam, zlasti om'm. v katerih ie ooudarial iskrenost francocko-britancke?a priiatel jstva, francosko zvestobo zavetnikom in nagla-šanje neodvisnosti Avstrije. Popoldanska ssja Na popoldanski seji je med drugimi govoril bvši minister Fiandin, ki se je zavzemal za zbližanje z Italijo in Nemčijo. Naglasil je da je že Blumova vlada leta 1937 poskušala pričeti pogajanja z Nemčijo ter sta taKrat imela Delbos in Blum važne razgovore s takratnim nemš'-'m go-spodarrskm mnistrom dr. Schachtom. Ta pogajanja so se pozneje pod vplivom raznih dogodkov prekinila in odtlej niso bila več cbrovljsrna. Sedaj je pričel čas. ko bi bilo treba te razgovore obnoviti- Mladina obe-h narodov s' že poda "a roke in ni dvoma. da p~etežna večina Francozov in Nemcev iskreno želi sporazum. Bivši minister Renaud je naglasi!, da se motijo vsi oni, ki so pričakovali, da bo zai-nan j apolitična dnbata v poslaniki zbornici izzvala preokret v francoski zunanji polit ki. Francija želi dobre odnošaje z Nemčijo, toda ne za vsako ceno. Motijo se oni, ki mislijo, da bi popuščanje Francije v načelnih vprašanjih preprečilo vojno in rešilo mir. Baš nasprotno je res, vsako popuščanje na francoski strani b' pomen;lo v ji:-da.nj'h časih ogrožanje miru in nevarnost vojne. Govori se o težkečah Francije, kakor da bi druge države ne ime'e svojih težav. Prav je povedal zumanji minister. ko je •zjavil, da je Francija znala pokazati odločnost v svoji notranji, pa jo bo znala tudi v svoji zunanji politiki. Francija ni izolirana in sme slej ko prej računat na svoje zaveznike. Za nobeno ceio pa re more izdati svojih načel in bo šla naprej po začrtani peti svoje trad;ci-ona'ne polit ke zvestobe Društvu narodov, ideji kolektivne varnosti n čuvanja miru. Z napetostjo pričakujejo sever, ki ga bo pozno ponoči imel ministrski predsednik Chautemps, ki bo zaključil debato, nakar bo sled lo glasovanj o zaupnici vladi in njeni zunanji politiki. med Angllf o Iti talilo Angleška vlada bo proučila celotne odnošaje z Italijo, nakar se bodo pričela podrobna diplomatska pogajanja liim, 26. febr. o. Po informacijah tukajšnjih listov se lord Perth, ki se mudi v Londonu in je imel včeraj svoj prvi daljšsi razgovor s Chamberlainom in Halifaxom, ne bo vrnil v Rim že v ponedeljek, nego šele ob koncu prihodnjega tedna. Kakor zatrjuje »Gazzetta del Popolo«, lord Ha-lifax ne namerava pospešiti Perthovih pogajanj z zastopniki italijanske vlade, nego najprej do dobra proučiti celokupne ita-lijansko-angleške odnošaje in se ravnati strogo po navodilih ministr. predsednika Charnberlaina. Zato pričakujejo, da bedo o italijanskih angleških pogajanjih razpravljali na prihodnji redni seji angleške vlade, ki bo v s:_edo Splošno zatrjujejo, da bodo na tej seii razpravljali o podrobnem načrtu za pogajanja. M'ni:-trskerru svetu bosta predložila načrt Halifax in Chamberlain, ki ga bosta te dni sestavila na osnovi Perthovih informacij o stališču italijanske vlade, ki mu jih je dal tik pred njegovim odhodom iz Rima italijanski zunanji minister grof Ciano. Halifax le začasno zunanji minister London. 26. febr. o. Glede na to, da je novoimenovani zunanji nrnister lord Hali-fax še nadalje obdržal mesto lorda-predsed-nika tajnega sveta, sklepajo v političnih krogih. da bo ostal le zara^no zunanji minister ter da ima namen samo dokončati pogajanja z Italijo in morebiti z Nemčijo, nakar se bo zopet umaknil 6 te?a položaja. Poslanik Perth je imel danes daljšo konferenco z zunanjim rmnistrom Halifaxom. Potriujejo. da bo lord Perth ostal v Londonu do konca prihodnjega tedna. svarilno začrtal meje med ožum in širšim avstrijskim problemom v današnji Evropi Dotam, kjer je Schuschn:gg v svojih izjavah postavil skrajno mejo. gre še za Avstrijo v ožjem smislu, gre za problem, ki postavlja zabrano vmešavanju v njene, recimo, notranje razmere. Vse, kar je preko te skrajne meje, pa postavlja v ospredje žs drugo Avstrijo, na katero je dr. Schuschnigg v svojem vzkliku »Gre za Avstriio!« nedvomno prav tako mislil kakor na prvo: za Avstrijo, ki je del podunav-skega prostora in katere problem je s tega vidika najširši podunavski in s tem tudi evropski problem. Ta problem zadeva v živo vse avstrijske sosede in dr. Schuschnigg se sam zaveda, cla tu zabrana vmešavanja ne drži. Avstrijski kancelar je storil veliko uslugo mirnemu razvoju v tem predelu Evrope, ko je z vso jasnostjo in odličn-srio postavil svoj: »Do sem in nit dalje!« mme stiske Zadnji milijardni kredit iz razpoložljivih sredstev za vojno na Kitajskem Tokio. 26 febr. o. V japonskih finančnih krogih zbujajo ogromni izdatki za voi-no na Kitajskem vedno ve i je skrbi. Japonska vlada je danes odobrila nov dodatni kredit v višini 4 5 milijard jenov. V finančnih krogih trdijo, da je to /adnji kredit, ki ga je mogla vlada odobriti iz razpoložljivih sredstev. Odslej bo mogla kriti vojne izdatke le s posojili. Uspehi notranjega posojila so zelo dvomljivi, ker je japonsko gospodarstvo hnančno že popolnoma izčrpano z izredro visokimi dajatvami, najetje zunanjega posojila pa predstavlja nevarnost, da bi Japonska izgubila svobodo akcije, ker bi se morala vdati pritisku inozemskega kapitala, zlasti ameriškega, ki bi za to zahteva' gotovo dalekosežne koncesije. Računi z eksploatacijo Kitajske se niso obnesli m vedno boij se kaže, da utegne Kitajska postati za Japonsko še po-gubonosna zadeva. Nova Japonska ofenziva Peking. 26. febr. o. O razvoju japonske ofenzive v Šansiju ni zanesljivih poročil. Japonci trdijo, da se jim je posrečilo prebiti glavno kitajsko obrambno črto pri Lungsijenu. Kitajci dobivajo neprestano ojačenja Davi je 59 japonskih letal bombardiralo Nančang Vrgla sc deset ton bomb in povzročila hudo razdejanje Več japonskih letal je bilo sestreljenih. Po ja- ponskih vesteh so japonske čete pričele novo ofenzivo v srcu pokrajine Šansi. Od včeraj dalje hudo bombardirajo postojanke Kitajcev pn Sinčiavu in sicer v dolžini 30 km. Japonci napada o z več sto tanki, vendar pa se Kitajci, ki so vrgli v boj 100 000 mož, krčevito branijo in skušajo za vsako ceno ustaviti japonsko prodiranje. Kitajski protest v Berlinu Hankov, 26. febr. o. Kitajska centralna vlada je danes vložila protest v Berlinu, ker je Nemčija priznala samostojno man-džursko državo, kakor je v ovojem govoru napovedal kancelar Hitler. Papen v poslovilni avdienci pri Miklasu Dunai, 26. febr. \v. Avstnjski zvezni predsednik Miklas je sprejel danes nem ke-ga poslanika Papena v poslovilni avdienci. Huda letalska nesreča Tours. 26 febr. AA Dvomotorno vojno letalo se je zaletelo v streho nekega poslopja blizu Chateauronela. Letalo tn hiša sta začela takoj goreti in so se trije prebivalci hiše le s težavo rešili, fzpod razvalu. letala so izvlekli štiri zoglenela trupla, dočim petega še niso našli. Beležke Se]a narodne skupščine Nadaljevala in končala se je razprava o proračunu pravosodnega ministrstva Ankarska konferenca Svet Balkanske zveze je tudi na sedanjem sestanku ugotovil skladnost v presojanju mednarodne situacije Ankara, 26. febr. AA. Stalni svet Balkanske zveze se je sestal davi ob 10. v zunanjem ministrstvu. Seja je trajala do 12.45. Nato so bili gostje na kos.lu v hotelu Ankara-palace, ki ga je priredil v njihovo čast predsednik turške vlade. Svet se je nato popoldne ob 15.30 vnovič sestal. Na današnjem prvem sestanku sveta Balkanske zveze v konferenčni dvorani zunanjega ministrstva so zunanji ministri proučili splošni politični položaj na svetu. Vsak izmed njih je poročal o razmerju svoje države z drugimi državami izven Balkanske zveze, nato pa so ugotovili popolno soglasje in popolno enakost interesov držav Balkanske zveze. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič je danes obiskal Ismeta Inenija, bivšega predsednika turške vlade, ki je prispel iz Carigrada v spremstvu Kemala Atatiirka. predsednika republike. Vsi današnji jutrnji listi posvečajo svoje prve strani poročilom o prihodu predsednikov grške in jugoslovenske vlade in rumunskega državnega podtajnika v Ankaro ter opisujejo topli sprejem, ki so ga bili deležni v turški prrstolnici. Poročila so okrašena s slikami članov sveta Balkanske zveze. Hkratu priobčujejo listi zdravice s snočnjega banketa in članke balkanskih listov o sestanku sveta. Ankara je okrašena z zastavami vseh štir h balkanskih držav. Snoči je bila svečano razsvetljena. Snočnji večerji, ki jo je na čast ankar-skemu zasedanju sveta Balkanske zveze priredil turški zunanji minister dr. Ritdži Aras, je sledil velik sprejem. Prišli so vsi člani diplomatskega zbora, turški poslaniki v Atenah. Beogradu in Bukarešti, mnogi turški ministri, zastopn;ki vojske, letalstva in mornarice ter druge visoke turške osefcnorti. Predsednik gr?ke vlade Metaras predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič rumunski državni podtajnik Commen Petrccu so se dolgo raz- ijovarjali z raznimi tujimi diplomati, a člani turške vlade in z drugimi osebnost- mi. Politične napitnice Ankara, 26. febr. b. Na snočnjem banketu na čast članom stalnega sveta Balkanske zveze je turški zunanji minister Ruždi Aras v svoji napitnici poudaril, da je Balkanska zveza v polni meri izpolnila svoje naloge. Postala je neločljiva vez prijateljstva med narodi. Članice Balkanske zveze =treme po politični in gospodarski neodvisnosti, ker je taka politika najboljše poroštvo miru. Realnost v zunanji politiki je element, ki se ga poslužujejo države Balkanske zveze z vso zmernostjo, ki karakterizira njihovo mednarodno delovanje. Za zdravico zunanjega ministra Ruždi Arasa se je zahvalil predsednik grške vlade Metaxas, ki je poudaril, da pogodba, sklenjena med državami Balkanske zveze, ne temelji na metodah in trenotkih politične oportun:tete. temveč je izraz krepke volje vseh štirih narodov, ki hočejo živeti v tesnem bratstvu. Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur, ker bi bila sicer njena usoda zapečatena. Ta pogodba je dokaz in manifestacija politične zrelosti balkanskih narodov, ki so si jo pridobili v prejšniih težavah in dolgotrajnih borbah Zaradi popolne soglasnosti med državami BaTkanske zveze ie in tudi bo vedno bolj rastla važnost njihovega sporazuma v mednarodnem življenju. Železniška konferenca EaHsanske zveze Carigrad. 26. febr. AA. Včeraj je v Čari- gradu končala svoje de^o železniška konferenca Balkanske zveze. Balkanski odposlanci so pred nevi obiskali tudi Ankaro, kjer jih je sprejel minister za javna dela. ■SagMa S & v & w Naš edini udeleženec na Fis-teS?mala v Lahtifu je bil med 60 S^ednjeevrepsi drn^I za Italijanom Bemetzem Beograd. 26. febr. p. Današnja za 8. uro napovedana seja narodne skupščine, se je pričela šele ob 9. in ob zelo pičli udeležbi poslancev. Kvoruma ni bilo ves čas, tudi ne pri glasovanjih. Nadaljevali so danes razpravo o proračunu pravosodnega m -nistrstva. ki je bil ob pol 14. končno sprejet. Ker je danes sobota, za popoldne ni bila napovedana seja. tako, da se bo podrobna proračunska razprava nadaljevala v ponedeljek. Na dnevnem redu bosta tedaj proračuna prosvetnega ln finančnega, ministra. Skupščina jre po otvoritvenih formalnostih najprej sprejela na znanje, da se je admhvstrativni odbor na novo konstituiral. Za svojega predsednika si je izvolil poslanca dr. Ljutioo Dimitrijeviča (JRZ). Posl. Sreten Kuteljevič je obvestil Narodno siktipščino, da je podal ostavko na svoj mandat za srez Novi Varoš in se odločil, da bo zastopal srez Zlatibor. Doslej je zla-tiborski srez zastopal Ceda Zaharevič, ki pa jc pied kratkim postal senator. Kuteljevič je bil njegov namestnik v tem srezu- Kuteljevičev mandat za srez Novi Va-ro.š pa prevzame njegov namestnik. Predsednik Cir č je nato odgovoril na kratko vprašanje posl. Voje Laziča, zakaj ne pridejo na dnevni red interpelacije, čirič je odgovoril, da je bil med šefi parlamentarnih skupin dosežen sporazum po ■katerem nteipeiacije ne pridejo na dnevni red za časa proračunske debate, temveč šele po njej. Voja Lazič se z odgovorom ni zadovoljil in je rekel, da vlada očitno ne želi, da bi se interpelacije obravnavale, ker noče kritike. Proračunska razprava Skupšč na je potem nadaljevala razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Pivi je danes govoril posl. Sava Trpkovič (JNS), ki je najprej ugotovil, da je bilo včeraj, ko je minister Simonovič podal svoj ekspoze, prisotnih le neznatno število vladnih poslancev. Nato je kritiziral delovanje pravosodnega ministrstva zlasti glede na ustanavljanje novih sodišč. Posl. dr. ivan Jančič (Delovni klub) je spočetka govoril o neznosnem stanju ne-kater h sodnijskih zgradb v Sloveniji. Ci-tiral je navedbe poslanca Prekorška, ki je v finančnem odboru narodne skupščine kazal slike celjskega sodišča, kako že razpada. Tudi ljubljansko in mariborsko sodišče nista v primernem stanju ter sta nujno potrebni temeljitega poprav la. Nezadostni so krediti za razsvetljavo kurjavo in tiskovine. V Mariboru so se odvet- Celovec, 25 februarja. Za včerajšnji četrtek je Patriotska fronta organizirala po vsej državi manifestacijo za uveljavljcnjc avstrijske misli in državne neodvisnosti Kot zunanji znak solidarnosti s to manifestacijo naj bi po vseh mestih plapolale zastave, zvečer pa naj bi sc — po zaključku kancelarjevega govora — razvile povorke z bakladanrl. petjem avstrijskih patriotičnih pesmi in vzkliki za neodvisnost Avstrije kot odgovor na na-rodno-socialistične demonstracije prejšnjih dni. V samem Ce!ovcu je padlo v oči, da so bile le redke h:>e v zastavah. Narodno-socialistična organizacija je tu zopet pokazala svojo moč in spretnost. Že v sredo so hodili okrog hišnih gospodarjev ljudje, ki so grozili s kasnejšimi repr.salijami nad vsemi tistimi, ki si bodo drznili izobesiti zastave Tako se ie zgodilo, da si niso upali izobesiti zastav tudi mnogi hišni posestniki. ki veljajo za pristaše Patriotske fronte Podobna jc bila slika zvečer ob kancc-larjcvem govoru Narodni socialisti so izdali parolo da po šesti uri ne sme biti noben njihov človek na cesti ali v javnem lo- Senatorji na sejah narodne skupščine »Slovenčeva« poročila iz narodne skupščine so polna neresnic in netočnosti. V petek je n. pr. »Slovenec« poročal, da so pri govoru ministra Cvetkov iča poslanci JRZ zahtevali, naj se v dvorani navzoča senatorja gg Puceli in dr K^a-ner odstranita Beograjsk' poročevalec ie svoj list nalaga! in včerajšnji »Slovenec« )e obiavil pi srno senatoria Kramerja. da je ob Cvetko-vičevem govoru res prišlo do konflikta z enim navzočih senatorjev, pri čemer pa senatorja Kramer in Pucelj nista imela nobenega opravka Član vladne večine Bogavac. ki je medtem postal senator, se je namreč udeleževal skupščinske debate z medklici. Opozicija je proti temu protestirala Senatorja dr Kramer in Ivan Pucelj pa med govorom ministra Cvetkoviča sp'oh nista bila v skupščini Kar se tiče navzočnosti senatorjev pri skupščinskih razpravah, naj omenimo, da se je razvil parlamentarni običaj, po katerem senatorji, ki hočejo prisostvovati razpravam v skupščini, prihajajo direktno v sejno dvorano med poslance, obratno pa tudi poslanci k razpravam v senatu med senatorje Že zaradi tega ni mogel nihče med po slanci zahtevati, da bi se kdorkoli od senatorjev odstranil iz dvorane. Take stvari si izmišljujejo razni poročevalci, da bi z njimi prikrili druge dogodke, o katerih ne želijo, da bi jih zvedela naša javnost. Novi patriarh na grobovih svojih prednikov Beograd. 2«. febr. A A. Davi od 7. do 9-je bila zadušnica v cerkvi sv. Save. ob 9. pa na L'robu [K>kojnesia patriarha Varnave Cerkvena opravila je opravil patriarh Gavrilo s skopskim mitropolitom Jodfom. vikarnim episkopom Traičem. episkopom Trlai?«un in arhimaiidritom Rajičem. Ob 10. dopoldne je bila zadušnica na grobu patriarha Dimitrija v Rakoviei. Patriarha Gavrila. je pred vhodom v cerkev sprejel episkop Mitrofan. Tu di tu je imel službo božjo patriarh Gavrilo s skopskim mitropolitom Josiix>m. vikarnim episkoponi Trlajičem in arhimandritom Rajičem. ni ki sami ponudili, da stavijo na razpolago potrebna sredstva za kurjavo, pa je moralo sodižče že zaradi svojega ugleda odkloniti to ponudbo. Dalje je dr. Jančič govoril o premeščanju sodnih pripravnikov ie o nekaterih drugih perečih zadevah, ki zanimajo vso javnost. Končno je zahteval, naj vlada čim prej predloži zakon o sodnikih, da se sodnikom vendarle že zagotovi stalnost. Posl. Djordje Jevtič (zemljorad. vladni klub) je izjavil, da bo glasoval za proračun. Prav tako se je izrazil za proračun Mihajlo Lješevič (JRZ), Vojislav Nenadič (Neodvisni klub) pa je obširno obravnaval sodne razmere v Južni Srbiji. Nato so govorili še poslanci Milan Mijič (JRZ), Dušan Antonijevič (JRZ), Aleksander La-zarevič (zboraš) in kot poslednji Milenko Glišič (Neodvisni klub). Za časa Antoni-jevičevega govora je nastalo v skupščini živahno prerekanje med desnico in levico. Pravosodni mimster Simonovič je zaključil debato z odgovorom na nekatera izvajanja. Priznal je, da so sodne takse res visoke, vendar pa spada ta stvar v resor finančnega ministra. Skušal bo doseči. da se vsaj za nekatere zadeve takse znižajo. Priznal je utemeljenost kritike tudi glede sodnijskih zgradb, tako zlasti glede ljubljanskega, celjskega in maribor-skega sodišča, za popravila teh zgradb pa sedaj še ni denarja. Hude težave bodo že z ureditvijo sodišč, ki se bodo ustanovila po novem zakonu. Na zahteve po zakonu o sodnikih je minister odgovoril, da je. ko je prevzel ministrstvo, našel že pripravljeni načrt za ta zakon, vendar se na z nnm ni strinjal. Med drugimi je načri- določal, da bi se povečali preiemki sodn:kov. Ce pa bi se to zgodilo bi to takoj upravičeno zahtevali tudi profesorji in estali uradniki z akademsko izobrazbo in končno še v?i druei. V tRkem primeru bi bilo treba kar 500 do 600 milijonov din na lrto. s katerimi pa vlada ne raznolaga. Tudi se ne strinja ž načelom avtomatskega napredovanja sodnikov, nego bi bilo treba po n-'egovem mnenju v zakonu elede napredovanja sodnikov določiti enako nadelo kakor za ostalo uradništvo. Tudi g-ipde sodnikov bi morala Driti v poštev niihova sposobnost. Večina je sprejela proračun pravosodnega ministra, nakar je predsednik Cirič ob 13.30 zaključil sejo in prihodnjo napovedal za ponedeljek ob 8. zjutraj. Najprej bo na vrsti razprava o proračunu prosvetnega. nato pa o proračunu finančnega ministrstva. ka!u. Zato je razumljivo, da je bila množica, ki jc poslušala kancelarjev nagovor na Novem trgu. nekam plaha. Sicer se jc k bakladi zbralo okrog 7000 ljudi, vendar je bila povorka po mestu mučno tiha in neborbeno razpoložena. Deloma se da tolmačiti ta pojav tudi s tem. da so pri po-vorki sodelovali nekateri odvisni člani Patriotske fronte, ki se v svoji notranjosti z njenimi načeli ne strinjajo, glavni razlog tega mirnega zadržanja bo pa vendarle v tem. da iskreni pripadniki Patriotske fronte po svojem bistvu niso ravno najbolj borbeni element, prebivalstva Manifestacija po mestu je potekla sicer brez vsakih motenj in v najlepšem redu. Če je dosegla svoj namen, o tem bo mogoče govoriti šele kasneje, ko se bo položaj v celoti malo razčistil in razjasnil. Očitno pa je že danes, da avstrijska fronta svoje ideologije ne bo mogla uveljaviti samo z razumskim prepričevanjem in z raznimi koncesijami, temveč predvsem z odločno borbo, ker s totalitarno miselnostjo kompromis pač ni mogoč. Kaže. da so v koroški prestolnici in po Koroškem sploh izgledi te borbe precej nejasni. Povratek kneginje Olge Beograd. 26. febr. AA. Snoči ob 21.10 se je vrnila iz Aten Nj. Vis. kneginja Olga. Z nio so se pripeljali njena mati in njeni sestri. velika kneginja Jelena, vojvodinja Kent-ska in princesa Elizabeta. Knez-namestnik na lovski razstavi Beograd, 26. febr. AA. Popoldne je Nj Vis. knez namestnik Pavle obiska! prvo vsedržavno lovsko razstavo. Ogledal si je z velikim zanimanjem posamezne trofeje in razstavo lovskih slik. ki se nahaja pri vhodu na razstavni prostor. Po ogledu je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad lepo urejeno razstavo. Podban moravske banovine Beograd 26. febr. p. Za pomočnika bana moravske banovine je bil imenovan Vladimir Jevtič. doslej pomočnik bana zetske banovine. Odlikovanja inženjerjev Beograd. 26. febr. p. V zvezi s pripravami in izdajo zakona o inienjerjih so bili odlikovani z redom sv. Save 2 stopnje predsednik glavnega upravnega odbora inženjerske zbornice v Beogradu arh. Mile Smiljanič. z redom Jug. krone 3 stopnje nar. poslanec in bivši podpredsednik ljubljanske inženjerske zbornice, inž. Fran Zupančič, z redom sv. Save 3. stopnje predsednik ljubljanske inženjerske zbornice inž. Milko Pirkmajer, z redom sv. Save 4. stopnje pa član upravnega odbora ljubljanske inženjerske zbornice inž. Fedor Blei-weiss in profesor srednje tehniške šole v Ljubljani inž. Drago Fatur. Proračun savske banovine Zagreb. 26 febr. o. Za 3. marc je sklicano zasedanj banskega sveta savske banovine, da razpravlja o proračunu. Banovinski proračun znaša 221 milijonov, skupno s fondi pa 240 milijonov. Med drugim predvideva ukinitev kuluka. namesto tega pa se uvede lO odstotna cestna doklada. Pol s tole ti a ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! Različna mnenja o naši ustavi V svojem govoru v narodni skupščini je minister Cvetkovič, ki je v imenu vlade odgovarjal na nekatere kritike opozicije, zelo obzirno napravil razliko med dobo avtoritativnega režima do jeseni 1. 1931 in od tega časa do konca 1- 1934. V prvi teh period so bile ustvarjene skoraj vse zakonske osnove, ki jih danes tako zvani nasprotniki diktature napadajo kot nesrečo za naše narodno življenje. Minister Cvetkovič pa je poudaril, da je ta doba, v kateri je sodeloval g. dr. Korošec, -»dala dobre in odlične rezultate. Zlasti je dala ob svojem zaključku Jugoslaviji novo ustavo in dovršeno koncepcijo naše notranje ureditve na osnovi banovin in širokih samouprav. O tem moremo reči samo dobro in pohvalno besedo « Mi smo v svojem poročilu o govoru g. Cvetkoviča to njegovo izjavo že zabeležili. Ponavljamo jo danes zaradi tega, ker je v »Slovencu«, ki je sicer polemiki g. ministra posvetil mnogo pozornosti in prostora, ostala nezabeležena. To se je zgodilo pač zaradi drugačnega naziranja glavnega glasila JRZ za Sloven jo, ki je formulirano v »Slovenčevem« uvodniku od 5. februarja, kjer je rečeno, da je »ustava diktatur?« (o kateri je govoril minister Cvetkovič) plod jugoslovanskega uim narodom dosti starejša, kakor je naša država K njeni ustvaritvi je dala svoj velik prispevek tudi sokolska misel. Sokola čaka še bodočnost in z njo še velike naloge Torej ni tu (na razpisih prosvetnega ministrstva) nič interesantnega. So same dolžnosti naše družbe do Sokola. Tako je bilo in tako bo ostalo.« Izobčenje krščanskega socializma Zeleni »Slovenski delavec«, glasilo Jugo-rasa za naše kraje. )bjavlja uvodnik »Zoper krščanski socializem«. Pri tem sc opira na knjigo »Katoliška načela«, ki jo je bil napisal ideolog nekdanje SLS dr Aleš Uše-ničnik. V tej knjigi baje med drugim stoji: »Nekateri mislijo, da bi mogel pomagati v boju zoper komunizem nekak krščanski socializem. To je zmota in pre\ara. Žc leta 1893 je napisal veliki angleški socialni delavec in konvertit, kardinal Manning. da pomenja govorjenje o krščanskem socializmu zmedenost v mišljenju ali vsaj v govorjenju. Naziv socializma so si prisvojili komunisti in socialisti ter ga zato ne morejo imetj z njimi skupaj katoličani. Socializem je prav za prav komunizem Papež Pij XI. je vse do dobra premislil in avtoritativno izrekel, da je krščanski sociahzcm protislovje. Nihče nc more biti katoličan in pravi socialist. Če pa pravi krščanski socialist biti ne moreš, čemu bi se tako imenoval? Govorjenje o krščanskem socializmu je danes zastarelo in nc več smiselno.« Hrvatski klerikalci o avstrijskih dogodkih Dočim so slovenčevci upravičeno v skrbeh zaradi novega stanja v Avslriji, se njihovi hrvatski pot-ratimi ne morejo dovolj nave-seliti uspehov tretjega rajha. Eden voditeljev znane križarske organizacije dr. Cicak je napisal o tem članek, ki zatrjuje, da ie s sporazumom v Berchtesgadenu padel :poslednji plot med 68 milijoni in 6 milijoni sinov in hčera istega naroda. Avstrija bo v bodoče hodila po novi noti- kakršno si želi novo pokoljenje nemškega naroda in ki vodi neizogibno do izvršitve ciljev, katere si je postavil Avstrijec Adolf Hitler, tvorec nove Nemčije. Romantična Avstrija se ne bo nikdar več povrnila. Novi naraščaj v Avstriji bo sodeloval z novim naraščajem Nemčije pri eraditvi mogočne skupne nove velike domovine«. Volitve obratnih zaupnikov v Mariboru V mariborskih podjetjih so volitve za delavske obratne zaupnike končane- Izvoljenih je bilo %'sega skupaj 113 obranih zaupnikov. Od tega odpade na liste socialnih demokratov 84 zaupnikov, na liste nacionalistov 15. na liste Jugoslovanske strokovne zveze 11 in na liste jugorasovske zveze združenih delavcev 3 zaupniki. Po tem izzklu soditi bo trajalo še precej časa. preden se bo slovenska podružnica Jugorasa zasidrala med našim delavstvom. Prepoved češke revije >Službene novine« od 24. februarja objavljajo odlok ministrstva notranjih zadev od 19. februarja, po katerem je prepovedano uvažati in razširjati v naši državi praško revijo ^Pfitomnost«. Maršal Graziani zopet v Rimu Rim. 26. febr. AA. Maršal Graziani, ki ie pred tremi leti zapustil Rim in prevzel vodstvo čet na južnem abesin&kem bojišču, se je danes vrnil v Rim. kjer so m n-j-urej 9 juniorjev. nato 20 seniorjev. IS na-raščajnikov in 27 mla!i' e. Zvečer so bili izračunani naslednji rezultat?: S?nicrii: 1. Grecor Kiančnik (Dovje-Moj- strana) 1:29:49. 2. Petrič Anton (Tirija) 1:30:86. 3. Razšnger Tone (B:ats-4vo) 1:32:21, 4. Jakopič AvfiKt (Ljubljana) 1:3'>:33, 5. Pogačaik Anion (Bratstvo) 1:33:53, 6. Kt-r-šta-n Andrej 1:34:36, 7. Mrak Fran (oba Ilirija) 1:30:38. Jumor ji: Rrrig Andrej -18:45. 2. Rožič J i-n?7 49:2, 3. Kopavnik Alojzij (vsi Uirja) 49: JO. .Til-ri b^do skakalne tekme v vseh katA. gorijah. it Jesllnstvo i EasI; 3 : 2 B ograd, 26. febr. o V Beogradu je bila popoldtfe prijateljska tekma med Je-dinstvom in Baskom. Zaključila se je z zmago Jedmstva. Rezultat je bil 3:2 (1:0). i* i if f|n *! n-?*!*?-1 n?i!!!p ?r ? »mn* nni 11 *i ? i • ni *! n ^m ^ iininni^»nJ -1 ?f?infn?nii!f i im i?* PRPII Stari sn onemogli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti ! sasr»3 sa ©na cbzlobja zapo-i slenja — za katera so bili prispevM dejansko plačani. Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidskega zavarovanja a i s o pridobljene. (§ 68. zakona o zavar. delavcev). Delodajalci se morafo te važne socialne m mor?ilns odgovornosti s talno zavedati Vremenska napoved Z; mu n s ko vremensko poročilo; Depresija s središčem nad Islandijo se polagoma premika proti evropski celini. Zaradi te depresije priteka topli zrak z juga proti seneru čez Francijo In Veliko Britanijo, kjer povzreča pocblačitev in dež s precejšnjim dvigom toplote. Proticiklon z lepim vremenom se z'as ti v srednji Evropi postopno umika proti jueda izvrševal različne funkcije in je bil že več let načelnikov namestnik. Leta 1928. je prejel častno diplomo. Kljub rahlemu zdravju po svetovni \x>jr.i je sodeloval zvesto tudi pri raznih drug.h društvih. škega Sokola in dolgoletni predsedn'k moške podružnice CMD. V mlajših letih je vneto sodeloval tudi v gasilstvu. Bil je možat značaj še iz Višn ikarjeve-ga kroga, ki se je odlikoval po svoji ši-rokogrudnosti in po zmožrrstih, izvesti preko vseh ovir velike naloge. Bi je naj-vestnejši izvrševalec Višmkarjeve in Schif-frerjeve oporoke Vedno demokrat, ustrežljiv in srčno dober, brez primesi sebičnosti, čeravno mu ž vljenje ni prizanašalo. Vkljub vsemu ni izgubil pristnega, vedrega ribniškega humorja, niti v svoji težki bolezni. »Tak blažen čas imam pravzaprav, da še živ m pa bo morda treba le umreti!?« se je še pred par dnevi žalil z zdravnikom in prijateljem, soimenjakom. Star skoro 71 let zapušča soprogo Matildo, s katero sta vzgojila pet sinov Sokolov, ki jih je izguba ljubljenega očeta močno zadela, žaluje pa za nj m vsa Ribniška dolina, ki ga je poznala in vedela ceniti njegove zasluge. Naj bo Janezu Arku lahka domača zemlja, v katero je bil zakoreninjen s slednjim utripom svojega bitja! Iz te zemlje je njegov, vedno snujoči duh zajemal vse, kar je ustvaril zanjo! Njegova dela bodo živela 'n Ribnica si ga bo ohranila v hvaležnem in najčastnejšeni spominu. Rimska cesta po Krškem polju Krško, 26. februarja Krško polje je ne samo zgodovinsko bogato temveč skriva v sebi še nekaj drugih zanimivosti Splošno je že znano, da je na mestu, kjer stoji danes vas Drnovo. stala rimska naselbina »Noviodunum«. Ni čuda, da so pri kopanju temeljev za hišo ljudje naleteli na rimske ostanke zgradb, zidovja m grobov. Mnogo zanimivih predmetov iz te okolice hranijo domači in inozemski muzeji, deloma pa tudi zasebniki. Pred nekaj dnevi je pričel posestnik g. Tršelič Franc na Vihrah ripolati svojo njivo katero bo preuredil v vinograd. K temu ga je napotila plitva zemlja, ki na tej njivi ni prenesla oranja. Plast zemlje je debela le 10 do 15 cm. Odločil se je, da bo njivo globoko prekopal po vsej širini 18 m. Že takoj v početku dela pa sc ni mogel načuditi dejstvu, da ie pod plitvo plastjo zemlje prav lepo vloženo kamenje, zgoraj savsko spodaj pa pločnato in zalito. Na dveh mestih je naletel na kosti, na več mestih pa tudi na leže urejeno opeko v izmeri 1-5X7X3 cm. Pod tako opeko je vselej naletel na lončene loncc. ki pa so se pod udarci kopačice seveda razbili. Na nekem kraju pa je naletel na okroglo odprtino, v katero je zamogel potakni-ti kol do 2 m globoko, a ker ga ni zanimalo. je ni raziskoval temveč zasul Doslej je prekopal ploskev 14 m v dolžini in 18 m v širini in je moral z njive odpeljati nad 20 voz kamenja deloma na bližnjo občinsko pot, deloma domov, kjer ga bo rabil za be-oniranje. Najdba te zanimivosti bi šla gotovo ne-opaženo mimo nas, da ni zanjo izvedel neumorni naš raziskovalec g. Oto Auman iz Krškega, ki se je takoj napotil na Vihre. Ugotoviti se je dalo predvsem, da je to stara rimska cesta, ki ie vodila nekoč v »Noviodunum«. Predvsem je naprosil posestnika g. Tršeliča, da ustavi nadaljno kopanje dotlej, da si strokovnjaki stvar ogledajo. Uvidevni posestnik jc na to radc-volje pristal. G. Auman je med prstjo pobral 3 kosti, nekaj ostankov lončenih posod in 12 kosov opeke v že omenjeni velikosti, da jih odnese v ljubljanski muzej. Ugotoviti pa je mogel, tudi da vse kamenje ne izhaja iz Krške okolice marveč iz Šut-ne. Stvar strokovnjakov je, da ugotove še ostale zanimivosti. KddflMH&9& A&di trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo ie D a r m o I. Je dobrega okusa m deluje brez bolečin. Vzemite zv dočakal v boljšem zdravju in zadovoljstvu €e mnogo leU Gosp. Matija Sušnik je uradnik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Že od leta 1905 je član jeseniškega Sokola, ki mu je bil dolga leta vaditelj, načelnik in podstarešina. Vsa leta po vojni je tudi član starešinstva gorenjske sokolske župe in župnega tehničnega odbora. Polnih 30 let je z vso vnemo vežbal sokolske vrste, iz Saterih so izšli najboljši gorenjski telovadci. Med boji za Koroško je Matija Sušnik zbral močno sokolsko četo. ki je v najhujšem zimskem mrazu 1. 1918/19 stražila prehode na Karavankah. On in njegovi tovariši so požrtvovalno sodelovali tudi pri vsej plebiscitni propagandi. Več let je bil g. Susnik občinski odbornik jeseniške občine. Požrtvovalno se je udejstvoval zlasti kot načelnik občinskega socialnega odseka, v letih najhujše gospodarske krize. Razume se, da scKieluje tudi danes pri celi vrsti nacionalnih in humanitarnih organizacij. Pred 25 leti se je poro- pa se je vrnil v državno službo. Plebiscitno dobo je preživel pri takiatnem okrajnem glavarstvu v Borovljah, potem pa jc služboval po raznih slovenskih krajih. Polnih 13 let je bil v Radovljici, kjer jc ves ta čas vodil sokolski naraščaj in odlično sodeloval na sokolskem odru. Od leta 1932 je v Krikem. Tik pred vojno si je vzel za družico go. Marico roj. Žitnik. Obema jubilantoma izrekamo tudi mi svoje čestitke in najlepše želje. Kalodont-ovo ustna voda čudovito osvežuje Kdor zjutraj •• zlasti pa zvečer redno uporablja Sargov Kalodonf, skrbi za to, da ostanejo njegovi zobje ne samo bleSčeče beli, temveč tudi brez zobnega. Ie bodo ob grobu Viteškega kralja in njegovih slavnih prednikov poklonili z vencem, svečo in molitvijo. Z avtobusi se bodo vrnili v Mla-denovac, kjer bodo zbrani ob 15. uri. Br-zovlak, ki bo takoj nato spet zapustil šu-madijo, bo prispel v Beograd okrog 17. ure. Tu bo poskrbljeno za ležišča in za večerjo, v ostalem pa bo večer izletnikom popolnoma svobodno na razpolago. V ponedeljek si bodo nato v skupinah ogledovali prestolnico, obiskali bodo tudi Dedinje, a ob zadostnem številu prijavijencev bo popoldne krenil poseben avtobus na Avalo. Brzovlak bo zapustil Beograd okrog polnoči in izletniki se bodo vrniii v Ljubljano v torek okrog 10. dopoldne. Preračunano je vse tako, da bodo izletniki na vožnji tja spoznali pokrajine ob progi v jutranji luči, na povratku pa ostalo polovico, od Broda proti Ljubljani. V začetku maja, ko se — kakor pravi srbska narodna pesem — »šuma zaodjene listom, a žemljica zelenem travicom«, šumadijska pokrajina, ogledovana z Oplen-ca, zapustila v izletnikih nepozabne vtise, prav gotovo bo očarala vsakogar. Predvsem pa so seveda znamenitosti zadužbine na Oplencu vredne, da jih človek vsaj enkrat v življenju vidi, saj poželel si bo nato Se ponovno, da ga pot spet povedc na ta sveti kraj jugoslovenske nacije. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grent-ice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. U£1 r«? a Br 16 «fiM8 Cirilmetodarji sc morajo pokloniti nepozabnemu Viteškemu kralju v dostojnem številu. Kdo so Cirilmetodarji? To je preizkušeni kader naših najzvestejših narodni mož in žena, prežetih s plemenito požrtvovalnostjo m pristnim, dobrim slovenskim značajem. Kdor je bil kdajkoli na glavni skupščini CMD. bo priznal, da se nikjer ne počuti tako dobro, kakor v družbi teh vrlih mož in žena. Zato je prav gotovo, da bo izlet na Oplenac tudi v družabnem pogledu prijeten. Neznatni napori vožnje bodo obilno poplačani /. nepozabnimi doživljaji. Potrebne so takojšnje prijave. Najbolje je, da se z dopisnico takoj prijavite osrednjemu vodstvu CMD v* Ljubljani. Beethovnova ulica 2., ali pa, da takoj zberete prijave pri svojih podružnicah, ki naj čimprej vpošljejo seznam. Navedite, če reflektirate na ležišča in skupno hrano, kar je preračunano na 2.S do 35 din dnevno. Za vse bo lepo poskrbljeno. Podrobnejša obvestila bodo sledila v »Jutru« in ostalih listih, kakor tuui v posebnih prospektih. Vsi oni izletniki, ki ne bivajo ob glavni progi, imajo od svojih železniških postaj do glavne proge polovično voznino.Prijaviti se je treba najpozneje do 5. apriia. S prijavo je treba vposlati tudi voznino. V Ljubljani sprejema prijave iz prijaznosti tudi gdč. blagajničarka v Bona-čevi trgovini, Selenburgova ulica. Cirilmetodarji, vaša družba vas kliče: Na Oplenac! Postani in ostani član Vodnikove družbet Nova manifestacija za češkoslovaško Velika množica LjuMjančanov na prireditvi »češkoslovaška v vojni in miru" Ljubljani. 26. februarja Snoči po 21. uri se je vel k i dvorana Uniona napolnila do zadnjega mesta. 7e dopoldne eo bile o dane prav vsj vstopnice, zvečer so mnogi morali odiii, ker ni bilo več prostora. Tako je ljublj..n .vo občinstvo javno izpiičalo. da večer, ki i mi naslov »Če š k o s 1 o v a š k a v vojni in m i r u«, ni samo društvena zadeva, m rveč da je to priie itev. ki ima široko pvular-nest. Ze to je očiten dokaz, da so 6l«rjp i i e do bratskega naroda in njegove repub! ke tem globlje in iskrenejše, čim nejasnej'-i je polc-žoj v srednji Ev.opi. Množica, ki je napoln:la največjo ljubljansko dvorano, je pr padala prav vseni slo-jem naše družbe o njenh odličnih pred-staviteljev do skromnega delavci. Posebno številni so bili oficirji inte ektualci im akademska mladina. Ov?.cije, ki jih j» občinstvo prirejalo oficielnemu zasto- n k i Češkoslovaške kon7u'u Mipovskemu in s katerimi je spe jemalo gesla •'emokncije, pravičnosti in miru v g~vorih ali v fTmih. so jasno izmžale razpoloženje publike in njen topli odnos do bra'ske d žave. Večer je prired:h ljubljanska J "70' lov.-češ«o< lov. liga, katere pred*ein't- dr Egm S t a r č je v uvodnem govoru oris>^' stremljenja po s'r,vnsk: vaj°mT,o t; pri^-z d delo za jugoslov-češkoslov. edin&tvo v v6c& vprašanjih skupne usoue in poularil nujnost kui.ume konvenc.jj mej ooema d ž.t-vama. Občinstvo je vzkH. alo T. G Masa-ryku in k. al ju Aleksandru I. Za predsef n -kom lige je stopil na podlji konzul CStl Stanislav M i p o v s k y. P-zdravil gi je dolgotrajen in navdušen aplavz, ki je obenem veljal njegovi domovin . Ko se je občinstvo umirilo, pričel čitat. svoje pre ia van je »Nastanek in e rem'jenja češkos'ovaš'mo tjo sled.io nje.ovi jasni in č.s-Ii slo.au«.i be-seili ter La na več mestih prekinilo z lur-Lim o lobravanjem. Ugledni govornik je najprej vrzel pogled v - aljno pretekle«!, da je 1-že in veine;>e osvetlil nasfctoek 33d; nje Češko lovaške in ajeno mesto v anašnji Evropi. Jasno je pokazal, da je prevrat 1. 1918 samo popravil težke krivice, ki so se zgodile češkemu in slovaškemu narodu v preteki sti Opozoril ;e na to. da so si Čehi prostovo'j o izvolili Ha.' sburžana za kralja in kako hudo so bili s te strani prevarani. Skr.itka: pokazal je, da je imel češki narod že v gred-ni »n veku svoo simrstojno in v tedanji Evropi uvaževano državo ter oilično mesto v njeni kuVuri S tega vidika, ki ga je predavate'.! nakazal simo g k at' im: vendar pa ia ri mi potezami, so o' il ■ današnja vprašanja čsL republike globlje sega- jf-čo podvbo Narod, ki na istih tleh že več ko tisoč iet goji svoj jezik in svojo kultu;o, narod, ki je znal tudi pred st L.tji opravičiti svoj oi>6to.i in potrebo svoje svobode, ne !k> klonil pred današnjimi ali jutršnjimi nevšečnostmi. Konzul Mijjovskv je razložil osnovna na-čda, ki vodijo današnjo repu>li,o, n erio stremljenje po miru. evoboli, pravic osti in demokrac ji. Jedrnato jo označil če kos o-vaško manj ins o politiko in t^tati tično o-kazal, da so v p ejšnji Ogrski zatirani N niči šele v češkoslovaški republiki do ili svoje narečne in kulturne pravice. Pomu-dil se je l>ri s'ovaškem vpraš oju. pokazal z r.ekaterimi številkami razloček me 1 nekoč in sedaj in sijajno ovrgt-i smešno trditev starih sovražnikov slovarstva. o vsem svojem bistvu miroljubna država, vendar je danes odločno pripravljena za obiami v) svojega obstoja. Izvajanja konzula Miftovskega je občinstvo nagradilo z burnim plcskanjieni, ki kar ni hotelo ponehati. Nato smo v J eli zapovrstjo pet filmov n češkoslovaškega državnega življenja. Melanholična obč* *jta in pietetne sp in:ne so vzbujali prizori n Masarvkove.ira življenja na Lanih. simpatije pa f"'m o bivanju pre-zidenta dr. Beneša v slovaških Topolčan-kali. V <'an.s že legendarno dobo nas je vodil film iz življenja češkoslovaških fegio-narjev v Fraroiji, Italiji in Rusiji s prizori o prevratu v Pragi in o Masarykovi triumfalni pori na irrad čeških kraljev na Hrad-čanih. Kako živa ie še vedno legion -reka misel- ie izpričal film o kongresu 36.000 čsl. le^ionarjev v Pragi. Posebno učinkovit in tehnično rzborao izjVlan je bil zvočni film »Češkoslovaška emiada«. Večer je zaključil zvočni f i i m v barvah o svečanos+ih č-1. kmečkega ljudstva v narodnih no"ah, film. ki je bil vz.lic ne posebno posrečeni barvni tehniki poln razgih nosti. poez!je in vedrine. Film je razlagal dr. Egon S tarč, ki je pred fi niom »(-eškcslovaška armtdac predaval o ustroju in stanju vo.feke ČSR. Večer je bil prav poučen in prijeten. Želeti bi bilo. da bi se pri morebitni ponovitvi skrajšala razloga filmov. Tako ee ie v Ljubljani usipešni otvorila vrsta prireditev v proslavo 201einice tmUSu in češkoslovaške država Novi državni proračun Iz govora nar. posl. Ivana M o h o r i č a, poročevalca manjšine finančnega odbora ob zaključku splošne proračunske razprave Pri načelni proračunski razpravi je imel narodni poslanec g. Ivan Mohorič, poročevalec manjšme finančnega odbora, na seji Narodne skupščine v sredo daljši govor, v katerem je poudaril med drugim naslednje: Od vsega početka moram izjaviti, da opozicija v celoti vztraja pri svojem poročilu. V obširni, 14dnevni razpravi, v kateri je prišlo do mnogih stranskih skokov, se je vladna večina trudila, da bi dokazala, kako opozicija nima resnih in opravičenih argumentov in kako prav za prav niti ne zasluži, da bi se kdo oziral na njena izvajanja. Vladni govorniki so si prizadevali, da bi dokazali, kako je vlada zaslužna, kako narodu vsestransko pomaga in kako je dosegla, da je oživelo gospodarstvo. (živahno odobravanje na levici). Narod dobro ve, da nobena vlada ni plačala svojih posojil in dolgov, ki jih je napravila. Režimi se pač menjajo, dolgovi države pa ostanejo. Proračun, ki je pred nami ima štiri značilnosti: l)zvišanje izdatkov, 2) velika pooblastila vladi za najemanje novih letečih posojil ter za dobave na kredit, itd., 3) uzakonitev cele vrste uredb, pravilnikov in vladnih sklepov ter naposled 4) carte blanche za njeno zakonodajno delo v proračunskem letu 1938/39. Vladna večina pravi, da je to, kar dela vlada, dobro, primerno. umestno in izvršljivo, ker živimo v blagostanju, ker je gospodarstvo v poletu. Zaključni račun Preden ugotovimo, kako stvar dejansko stoji, se moramo malo ustaviti pri zaključnem računu za 1. 1936/37. če pregledamo ta zaključni račun opazimo že na prvih straneh seznam predmetov in znesek kreditov, kjer je glavna kontrola dala vladi vizum z rezervo. Vizum z rezervo se daje, če ni kredita ali če je kredit izčrpan ali pa če ni zakonskega pooblastila in zakonske osnove za tak ■zdatek. Zakon o glavni kontroli določa v § 59. sankcijo, ki je po svoji strogosti edinstvena v naši zakonodaji. Ta paragraf pravi: s če glavna kontrola dožene, da je ugovor neumesten, izda vizum. V nasprotnem primeru ga sprejme, in obvesti o tem pristojnega ministra, odnosno bana. V primeru. da minister odnosno ban ne sprejme mnenja glavne kontrole, odloča ministrski svet. V takem primeru je glavna kontrola dolžna izdati vizum z rezervo in po predsedniku ministrskega sveta predložiti vso .stvar Nj. Vel. kralju. To je edini primer v zakonodaji, da se mora stvar predložiti Nj. Vel kralju. Ta sankcija je bila potrebna za to, da se onemogoči potrata denarja na kredit države iz javnih sredstev za stvari, ki po zakonu niso osnovan.- in j.h proračun ne določa, če seštejemo vse te številke v omenjenem seznamu, za katere je bil izdan vizum z rezervo doženemo. da znaša skupna vsota teh številk preko pol miljarde. točno 524 milijonov. Na vse te kredite je glavna kontrola izdala vizum z rezervo. V zadnjih Jetih se je uvedla praksa, da se s sklepom ministrskega sveta odobri izdatek, za katerega ni kritja. Potem se stvar vtakne v paragraf, ki se s prihodnjim proračunom sprejme na znanje in v zakoni. če pregledamo ta zaključni račun vidimo nadalje, da izkazuje poleg izdatkov po proračunu še izdatke po finančnem zakonu v znesku 1,611 milijonov din. Tudi to je %-elika številka, ki znatno povečuje nivo proračuna, že v preteklih letih smo opozarjali na to. in finančni minister je obetal. da bo prenehal s tako prakso, kar se mu pa ni posrečilo. Tretje, kar je zanimivega na tem zaključnem računu, je suficit. Govorniki vladne večine so ga prikazovali kot izreden uspeh sedanje vlade. To zadevo je treba pojasniti, če se do dobra preišče se izkaže, da je vsa stvar zelo enostavna. Kako je nastal ta suficit v višini 512 milijonov. V zadnjem trenutku, ko se sprejema finančni zakon, se dogajajo zelo važne stvari. Pri proračunu za 1. 1936 37 smo doživeli, da se je v zadnjem trenutku v razburjeni atmosferi, brez možnosti stvarne razprave, zvišal davek na poslovni promet za 25"/o. Samo to zvišanje je dalo 200 milijonov dinarjev Povišan pa je bil tudi car nski ažijo uvedle so se nove skupne trošarine, povišane so bile tudi takse. Večji dotok dohodkov ni torej nič izrednega kar bi moglo upravičevati trditev, da to izhaja iz prosperitete države. Novi proračun Oledr novega proračuna se trdi, da sedanji režim izvaja politiko davčne razbremenitve. Neposredni in posredni davki in monopob so leta 1934/35 znašali 6591 milijonov dinarjev. Po zaključnem računu aa leto 1936/37 se je ta znesek zvišal na 7.040 milijonov, a v predlogu proračuna se dviga na 7.910 milijonov. Razlika med letom 1934 35 in predlogom proračuna smaša torej 1319 mil jonov. To pa se ni doseglo morda s povečanjem davčne osnove, temveč predvsem z novimi davčnimi ukrepi. To so: dvakrat zvišam ažijo, zvišanje trošarin, dvakrat zvišane takse in zlasti ostra fiskalna praksa, poleg tega pa še zvišanje davka na j>oslovni promet. čakajo na nas tudi letos razna presenečenja, zlasti z amandmanjem o cestnem fondu. Sedaj pa se bije samo boj. kako visoke bodo nove dajatve. Tu je tudi amandma, ki se tiče uvedbe progresivnega minimalnega davka za družbe in po-samezn ke. Dohodki prometnega ministrstva so zvišani za 340 milijonov din. Od zvišane to-naže more biti največ 150 milijonov din zvšanja dohodkov. Ostalih 200 milijonov tiin se pričakuje iz tarifne reforme. To so nove Obremenitve. Gospod finančni minister je povedal, da (ge ponekod vršijo težke eksekucije. Davčni organi izterjujejo davke m jemljejo živino ter orodje kmetom. Pri tem prihaja do prepirov in neljubih prizorov. G. minister povdarja, tla ne gre tu za davke ali druga javna bremena, temveč za plačilo dolžnih anuitet za kmetske dolgove. To da globoko misliti in vprašujem se, ali se bo mogla vzdržati taka rešitev, zlasti v Rosni kjer smo videli, da je bil zaostanek pri plačilu anuitet največji Konjunktura ln prosperiteta Ali je nastopila doba prosperitete ? Oglejmo si to stvar. Po številkah iz ekspoze ja finančnega ministra izgleda stvar takole: Dohodki poljedeljstva v letu 1937 so bili za 1 miljairdo 233 milijonov din nižji, kakor v predidočem letu; dohodki živinoreje so bili za 240 milijonov večji. Dohodek čebelarstva, sviloreje in drugih postranskih panog je bil za 41 milijonov nižji. Celokupni rezultat teh sprememb pri najširših slojih naroda je 1.050 milijonov manj dohodkov. Logični zaključek bi moral biti, da znižamo zemljiški davek kmetu za 100 milijonov din. A niti s tem bi ga ne razbremenili dovolj; zvišanje skupnega davka, trošarine, ažija itd. vse to pada na hrbet tudi kmečkega konzu-menta. Kako je z davčno obremenitvijo v dravski banovini? V lanskem letu je bilo tam 72.000 sodnih predlogov za eksekucijo. Pretežni del teh predlogov se nanaša na javne dajatve. Prosperiteta v dravski banovini 'zgleda takole: V letu 1936 je bilo za 41,900.000 din intabulacij a v letu 1937 za 172 milijonov din. tore j v 2 letih 214 mil 'jonov intabulacij v pokrajini, za katero predpostavljate, da ima v industrij: svoje dobre konzumente, relativno višji standard no kateri se govori, da ima večje blagostanje kot druge pokrajine. Govori se mnogo o konjukturi in pro-speriteti. Toda če imamo res konjunkturo v našem lednem gospodarstvu, zakaj je ne vid mo pri ministrstvu za šume in rudnike. Vi veste iz ekspozeja ministra za šume in rude. da je d ržava posestni ca približno dvajsetine celokupne površine kraljevine. da ji pripada 50 odstotkov gozdov V 6 mesecih tekočega proračunskega leta so znašali državni izdatki za gozdove 34 milijonov, dohodkov pa je bilo 46 milijonov torej vsega skupaj presežek 11 milijonov. To je tista pravljična konjunktura na kateri temelji zvišanje proračuna. SI šali smo številke tudi v pogled-u našega rudarstva. Zakaj državni rudniki ne izka-žeja tega v proračunu In vendar bi moralo priti stanje konjunkture pri državnih podjetjih najbolj do izraza, ker ta podjetja ne plačujejo obresti so sproščena davka in imajo še mnogo druge koncesije. Načrtno gospodarstvo Večkrat se je omenjalo v govorih vladne večine in tudi v samem ekspozeju. da obstoja načrt, po katerem se dela. Ne more pa biti v načrtu, da se odlaga nabava telefonskih kablov za mednarodni promet, od katerih je rekel gospod minister post, da bo imel samo pri tranzitu na leto po 25 milijonov din dohodka. Tudi ne more biti v načrtu, da naročamo železniški material, ki ga lahko izdelamo doma, na Poljskem v Nemčiji in Italiji. Saj nismo potrošili sto milijonov dinarjev, da dobe naši zunanji prijatelji dobave, doma pa nimamo dovolj zaposlitve za izkoriščanje kapa-citete. Tu se je mnogo govorilo o zaposlitvi delovne moči. Govorniki pa so pozabili, da je v naši državi velik prirastek prebivalstva, ki znaša na leto okrog 200.000 ljudi, ki po večini ne morejo živeti pod rojstno streho, temveč morajo iskati dela drugje. Leta 1933 je bilo prijavlienih pri borzah dela 24.588 ljudi, a leta 1937 57.603, in to v dobi ko se izvršujejo največja javna dela- . Ne more biti načrt, če se denar ki se steka v Poštno hranilnico, jemlje za obratni kapital, za državne obveznice, namesto da bi se vračal v one vrste odkoder pr haja. Z one strani morja prihajajo resna sporočila, da tamkai nastopa nova kriza. Mi pa smo šele začeli govoriti o konjunkturi. Če danes dvigamo svoj glas proti budže-tu in finančnemu zakonu, ga dvigamo proti sedanjemu načinu gospodarstva z javn mi sredstvi in proti njihovemu neracionalnemu trošenju (odobravanje na levici) v znesku in na način, ki ni v skladu z možnostmi plačevanja v tej državi. Izvenproračunski izdatki Kar je v sedanji finančni politiki fatalno, je to, da na eni strani zvišujemo proračun. na drugi strani pa izdajamo po finančnem zakonu za pol milijarde dinarjev novih blagajniških bonov, v finančnem zakonu se daje pooblastilo za poldrugo milijardo novih posojil, poleg tega pa pride še amandman za cestni fond. Ta paralelizem kreditnih izven proračunskih operacij je. ono. kar nam vzbuja resne skrbi ker želimo državi dobro in vemo, da se dolg mora plačati, da mora vse to nekega dne pasti na glavo tistega finančnega ministra, ki bo tedaj na vladi. To je naša največja skrb in ta skrb nam daje pravico, da tu izrečemo svojo resno besedo ugovora. (Ploskanje na levici). Narodna banka je že lani ugotovila, da je obtok novčanic v poldrugem letu narasel za 1 milijardo in 700 milijonov dinarjev. Sedaj pa naj še predočim pooblastila, ki jih daje finančni zakon. V paragrafu 11. finančnega zakona je pooblastilo za 400 milijonov dinarjev. Nadalje se finančni minister pooblašča za najetje posojila 20 milijonov dinarjev. V paragrafu 16 je pooblastilo za 80 milijonov dinarjev za investicije monopola. V § 29. je 67 milijonov dinarjev razlike za zlate franke, v § 47. se pooblašča prometni minister da sklene nove pogodbe za gradnjo železnic v znesku 500 milijonov in da kupi na kredit za 400 milijonov materiala za železnice. V § 48. sta dva kredita 10 milijonov in 15 milijonov za promet, v § 50. posojilo 60 milijonov dinarjev za silose, izdatek 56 milijonov za vodne zadruge, v § 56. pa 80 milijonov za gozdove in rudmke. Vse to znaša skupaj 1632 milijonov dinarjev. Tu se angažira državni kredit tako. da se vrši plačevanje iz bodočih proračunov kar pomeni, da se v naprej eskomptirajo bodoči proračuni. Ako dodamo 12 milijardam in 180 milijonom, kolikor znaša proračun še v pooblastilih iz finančnega zakona navedene številke. dobimo številko 13 milijard in 812 milijonov. Ako dodamo, kar v § 76. jemljemo v vednost in odobravamo, dobimo še znesek 792.5 milijona dinarjev. Vse te številke nam narekujejo veliko, resno skrb in zahtevajo da dobro preudarimo. zlasti ker ie cela vrsta poja vov, ki narekujejo previdnost. Gospodarstvo Nazadovanje našega Izvoza lesa v januarju KI„ ___ _ nnHntin n na- smo v januarju izvozili 451 vagonov drv S° ?last^2lede izvoza ! v vrednosti 1.1 milijona Din, 1275 vagonov šem izvozu v januarju, zlasti glede izvoza | „,___„ fin mMimn, nm lesa in žita. V preteklem mesecu je naš izvoz lesa precej popustil. Ze v decembru smo ugotovili, da je izvoz lesa nekoliko nazadoval in da ni več mnogo večjii nego v istem mesecu prejšnjega leta Najnovejši podatki za januar pa kažejo, da je celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov v primeri z lanskim januarjem celo nazadoval. Padel je od lanskih 75.3 na 58.5 milijona Din, odnosno od 7.549 na 7.016 vagonov. Po vrednosti je bil januarski izvoz lesa in gozdnih proizvodov za 16.8 milijona Din ali za 22% manjši nego lani. Največ smo v januarju izvozili lesa v Italijo, namreč 2109 vagonov (lani 2015) v vrednosti 14.1 milijona Din (16.3), nadalje v Anglijo 921 vagonov (1181) v vrednosti 9.6 milijona Din (14.5). v Nemčijo 512 vagonov (1705) v vrednosti 7.1 milijona Din (19.8), v Madžarsko 730 vagonov (343) v vrednosti 303.2 milijona Din (2.1) in v Nizozemsko 312 vagonov (282) v vrednosti 2.1 miliiona Din (2.6) Kakor nam kažejo gornje številke je v pnmeri z lanskim januarjem najbolj občutno nazadoval izvoz lesa v Nemčijo. Od posameznih vrst lesa okroglega lesa v vrednosti 6.0 milijona Din, 3464 vagonov rezanega lesa v vrednosti 32.3 milijona Din. Skupaj smo izvozili gradbenega lesa 5576 vagonov v vrednosti 45.7 milijona Din. Izvoz f i t a 2e proti koncu lanskega leta se je naš izvoz pšenice skoro docela ustavil. Presežek lanske letine smo najbrže v celoti izvozili. V januarju je izvoz pšenice docela prenehal in statistika ne beleži za ta mesec nikakega izvoza več, medtem ko je lani znašal izvoz pšenice 1207 vagonov v vrednosti 20.8 milijona D n. Tudi izvoz ostalega krušnega žita je bil manjši in je znašal le 92 vagonov (lani 252) v vrednosti 1.3 milijona Din (lani 3.3). Izvoz koruze je pa bil večji nego lani in smo v preteklem mesecu izvozili 3229 vagonov koruze (lani 1850) v vrednosti 33.2 milijona Din (lani 17.2) Največ koruze je šlo v Avstrijo, znatne količme na so šle tudi v Dansko. AngPio in Nemčiio Pše-nične moke smo v januarju l7-vo7ili za 2.9 milijona Din flani za 1.2). otrobov pa za 3.7 milijona Din (2.4). Stan|e Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje povečanje zlate podlage za 2.0 na 1725.3 milijona din (lani 1641.0) in povečanje deviz izven j>od!age za 171 na 456.0 milijona dn (lani 692.2). Menična in lombardna posojila so se ponovno zmanjšala za 10.3 na 1598.9 milijona din (lani 1686.6). Obtok bankovcev se je v tretji četrtini februarja zmanjšal za 64.6 na 5522.2 milijona din (lan 5189.7 V medtem ko so obveznosti na pekaz narasle za 148.5 milijona din (lani 2045.9); pri tem sc se najbolj povečale državne žirovne naložbe, in sicer za Kliring z Nemčijo kaže neznatno povečanje salda naših terjatev, in sicer za 0.07 na 12.48 milijona mark. Od ostalih aktivnih kliringov beleži kliring s Poljsko povečanje za 0.7 na 14.0 milijona din. kliring s Turčijo pa zmanjšanje za 0.1 na 12.0 milijona din. Med pasivnimi kliringi izkazuje kliring s češkoslovaško povečanje salda r.ašega dolga za 8.4 na 126 3 milijona Kč. kl.ring s Švico pa povečanje salda našega dolga za 0.13 na 2.54 milijona švicarskih frankov. Pri ostalih kliringih opažamo malenkostno nazadovanje našolj5anje gospodarskih razmer v naši državi končno izraža tudi v bančnem poslovanju. Prvič po štirih letih se je promet znatno dvismil in je v nasprotju s preišnjimi leti nastopilo povečanje skupnih dolžnikov in upnikov. Ob koncu leta 1937. po znašal« nova natažbe pri zavodu din 103,000.000 ter so rarasle do 15. februarja t. 1. na din 115.500 000- kar dokazuje naraščanje zaupa nja občinstva. Banka izplačuje redno obre sti na stare vloge in je poleg tega oprodi la st-re vloge do din 10 000 brez pomoči Narodne lanke. ki je v to svrho ponudila denarnim zavodom posebne kredite. Cisti dobiček za leto 1937. v znesku din 2.069.000 je kljub večjim dajatvam, ki so nastale zaradi zvišanja davkov in pokojnin, ostal na isti višini kakor v pre'ekieni _ ietu. omogpča potrebne dotacije ter se bo občnemu zboru, ki je določen za 2. aprila 1938.. stavil predloa na izplačilo 4°/»-ne dividende na prioritetne delnice. Stanje klirinških saldov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških saldov zaznamuje zmanjšanje salda naših terjatev v starem kliringu z Italijo za 0.2 na 24.1 milijona lir in v novem ki ringu za 3.1 na 37.5 milijona lir, obenem pa povečanje v najnovejšem dinarskem kliringu za 6 1 na 51.2 milijona din. Zmanjšanju za 3.3 milijona lir (7.5 milijona din) stoji torej nasproti povečanje za 6.1 milijona din, tako da je celotn saldo nazadoval le za 1.4 milijona dinarjev. _ ringu z Bolgarijo za 0.1 na 0.4 milijona dinarjev. Saldo obeh kliringov s Francijo in Belgijo, ki sta v l.kviaaciji, le počasi nazaduje. Gospodarske vesti = Italijani bodo gradili tudi veliko hi-rlrocentralo savske banovine na Korani. Že včeraj smo poroča'i o dogovoru med p r>-metnim minis rstv tn in italijanskimi inTc-re-enti (Koncem Volpi) glede elektrifikacije železniške proge Sušak—Skrlievo. V zvezi z e!ektrifl-'«aei.>o te pro:e bo savska banovina zgrad la na reki Korani veliko h dro-centralo. Za gradnjo te centrale in za druga elektrjfikac jsku dela nm erava savska banovina najeti posojilo 2 0 milijonov dn. »Jugosloveoski kurir* poroča sedaj, d« bo savska banovina ust.-novila pose/no dr ž-1h). ki naj bi zgra/ila in eksploarirala bo. dočo hi Irocentralo. Zarodi gradnje te hi-1 ročen tra le je pri;la barska u pni v a v m-s'Totje z nekaterim! drugimi interesenti. Savski ban dr Ružič \a ?nra<\\ tesra potoval v London, ker je im.l pogaja na z n<>-ko angleško finančno r-kunino. ki je izrazila priprav!:enost. f'a zenad hi Iro evntralo Stavila je pa pocroj. da bi bil an^eški kapital udeležen pri samem objektu in da se riašn dr"Q\a zaveže nabaviti ma'er;al za elek r-fikacijo železnice Sušak—Ziurreb v An:Pii. Naša železniška uprava pa ni osvojili teh pogojev in je bila s t m ponudba odk o-njeno Os^ili j« še nonuf-a it-Mia*s'e?5a koncema, ki mu n čeluje indnstrijVc Vo'ni. Če pride do sro-azumt 7 italijanskim koncertom. bodo 'akoi pričr-Ii z gradn io h;dro_ centrale. Grainja bo trajala štiri Wa in bodo stroški 7>na ali najmanj 150 milijonov dinarjev. = Carinjenje poštnih paketov. Poročali smo že, da je finančni minister ukinil razpis od 26. XI. 1936, ki je določal, da mo- rajo blago, ld se uvaža v paketih, spremljati izvirne fakture, sicer se pošiljke vračajo kot nevročljive. Po novih predpisih lahko prejemniki sami predlože fakture o priliki carinjenja paketov in so carinarnice dolžne te fakture overoviti. Če pa prejemnik ne predioži fakture, tedaj nima možnosti za take pošiljke izvrš-ti plačila v inozemstvo. Po novih predpisih lahko prejemniki paketov overovijo fakture, ko jih predlože denarnemu zavodu zaradi nakazila protivrednosti v inozemstvo. Sedaj je finančni min ster izdal še odlok glede postopanja pri odmeri skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pri carinjenju poštnih paketov. Če pošiljka ni opremljena s fakturo ali pa če prejemnik ne predloži fakture se poslovni in luksuzni davek odmerita od petkratnega zneska carinsk h dajatev (kot vrednosti blaga). Če je pošiljka opremljena s fakturo ali če prejemnik predloži fakturo, pa je vrednost, označena v fakturi večja nego vrednost po inozemski deklaraciji, se davek odmeri po vrednosti, označeni v fakturi; če pa je vrednost, označena v inozemski deklaraciji večja, tedaj se davek odmeri po vrednosti v deklaraciji. Kadar carinarnica smatra, da je vrednost, označena v fakturi ali v inozemski deklaraciji očitno prenizka, se davek odmeri od petkratnega zneska carinskih dajatev. Eorze Na ljubi ian^ki borzi je znašal pretekli teden devizni promet 4.41 milijona din. nasproti 4.13. 4.64. 5.38 i,n 6.82 milijona din v prejšnjih štirih tednih. Avstrijski šilingi po spričo oslabitve na zunanjih tržiščjh tudi pri nas v privatnem kliringu popustili, in sicer v teku te ima od 8.54 na 8.17 — S 25 (v sredo), potem pa so se zopet dvignili v pe'ek na fe.45 (v Curihu je sredi tedna pai^l tečaj za bankovce v primeri z začetkom februarja od 81.50 na 73. včeraj pa se je zo-P?t popravil na 77). Nemški klirinški i so se prav tako nekoliko dvignili od 14.20 — 14.80 na 14.40. Na evobolnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238. ameriški dolarji 434740. švicarski franki 11.02 Ln francoski franki 1.5550 DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 14.0525. London 21.59.5 New York 430. Bruselj 73.05. Milan 22.63. Am-terdam 240 HO. Berlin 174 0750. Dunaj 77. Storkholm 111.25. Oslo 108.50. Ko. b^nhavn 93 40. Praga 15.13. Varšava 81.75. Budimpešta 86.25, A!ene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 26. februarja. Začetni tečaji: pšfnca: za maj 64, za julij 89.50, za sept. 89.75; koruza: za maj 59.75. za julij 61 125. -f- Winnipeg, 26. februarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 128.625, za julij 119.375. BOMBAŽ -f Liverpooi, 25. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za februar 5 07 (prejšnji lan 5.07), za maj 5.15 (5.16), za sept. 5.35 (5.26). + Ne\vyork 25- februarja. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za marc 9.12 (9.21), za m?"' f9.25). ŽIVINA + Na petkov s. in s sejem v Mar"boru je bilo pripel'ani,h 83 svinj Povp čik- prodajne "ene so b'V psasci 5—6 tedrov e-aT 85—105 din kema^. 7—9 tedn iv st ri 11Q —120, 3 — 4 mesece stari 145— 170, 5—7 m.es-vev stari 240—3'iO. P—10 m?Fe ev stari ijO—425. 1 leto stari 710—790 din. Svinie so se prodajale no 5.?5—7.75 din za kg žive teže Ln po 8.50—11.25 din za kg mrtve leže. Kovinaste krste naroCajte pri tzde- _ lova tel ju kjer — .................. liMMI 1 za 50% cenejše: Maks USSAP - MarsHor mam j^loi Mtrvr i.M utsm. 100 aspehov os en oglas ,JUTRUM f Naznanjamo tužno vest. da je danes pieminul naš dolgoletni gasilski kurat in častiJi član, gospod dr. MIHAEL STOLNI KANONIK ITD. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 28. februarja ob 15- uri popoldne izpred Stolnice. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu. V LJUBLJANI, dne 26. februarja 1938. PROSTOVOLJSKA GASILSKA ČETA LJUBLJANA MESTO OKROGEL JAVOR Ia prve hlode od 2 m dolžine m od 35 cm naprej KUPI ANTOLIČ »Co-CELJE Telefon št. 82. AVTOPOSESTNIKI! Zahtevajte, da se Vaš avto lakira edino le s svetovno znanim „OXILIN" lrkom 1 kg stane samo Din 70.—, ki ga dobite v specijalni trgovini barv in lakov RUDOLF HAFNER — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 36 — Tel. 35-65. TUZEMSKEGA tkalskega mois ra za svileno blago z večletno prakso spr»tm«» takoj večja tkalnica svile. — Prosi se za točne ponudbe pod značko »Zmožen« na oglasni oddelek »Jutra«. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda FRANCA REBERNAKA VETER. MAJORJA V POKOJU se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo čč. duhovščini, predvsem oficirskemu zboru za častno spremstvo, vsem društvom in kor-poracijam, vsem darovalcem, krasnega cvetja in vencev, ter končno vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji potu Sv. maša zadušnice se bo darovala v četrtek 3. marca t. 1. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška. LJUBLJANA, dne 26. februarja 1938. ŽALUJOČI OSTALI GASILSKA 2UPA LJUBLJANA-MESTO sporoča tužno vest, da je danes preminul njen častni član in gasilski kurat prečastiti gospod Dr. MIHAEL OPEKA STOLNI KANONIK Zaslužnemu možu bomo ohranili časten spomin! LJUBLJANA, 26. februarja 1938. K Gospodje ne pozabite danes na obisk razstave mol&ifa Ito^ov tvrdke oManufa/cilurcE komand.tna družba jSgg •Mleatni tr£ JL JK HERSAN CM UČINKUJE dobro pn obolenju želodca. leter in ledvic '"»m.aga pri arteriosKlerozi tn nemoroidlh olajša muKe Id bolečine prt revmattzmu ln protluu UBI A2UJE obolenja pri mesečni člščl ln meni ODSTRANJUJE motnje debeutve ln vas dela vitke Dobiva se v vseh lefcarnsht Reg. S. br. 19830 U33 HERSAN Domače vesti Oton Župančič Mtklovi Zali Pred leti so naši koroški rojaki iz 6t. Jakoba v Kožu nastopili v ljubljanskem dramskem gledališču z »Miklovo Zalo«. Gotovo bo predstava v spominu še vsem, ki so jo takrat videl- in slišali. Igralki Mildove Zale gdč. Marici Z vv it ter je v i je Oton Župančič izraz i svoje priznanje in svojo zahvalo s prisrčnim posvetilom, ki menda še ni bilo n kjer objavljeno, ki pa je danes, v luči najnovejših dogodkov, še bolj globoko in pomembno, kakor je zvenelo takrat. Glasi se takole: »Ko v turški sužnosti ječala in k svojemu Bogu molila za drage M klova je Zala, vso dušo mi je razsvetlila. Kadar me skrb za nas napade in več nikjer ne vidim nade, se sponin ni Zale na kolenih, poln zopet upov sem ognjenih in veni: naj pride kar še k'Mi, za nas še zvesta Zala moli.« * Visoko odlikovanje generalnega konzula 2. Julija .Meinla Danski kralj Kristian X ie odlikoval generalnega konzula g. JulUa Meinla v znuk priznanja za zasluge okoli učvrstitve prijateljskih odnošajev med Dansko in Avstrijo imenovavši ga za komturja Pan ibrooovega reda. ■ mma točimo 30 vrst j >dlirtuh Kolonjskih vod j »V K N U S« S KI) A.J fVRSKVA O J 1 LJUBLJANA Komenskega ul. 4. Telefon 36 23 Dr.Franc Derganc šef primarij kirurg odd. v p. Ordinira 11.—1. * Jubilej zaslužne prosvetne delavke. V Nišu poučuie že 25 let brez vsake nagrade na ženski delavski šoli stara upokojena učiteljica Hristina Boškovičeva. Ta zaslužna prosvetna delavka ie nastopila prvo učiteljsko službo leta 1SS2. in v najtežjih časih se je odločno borila za žensko enakopravnost. Dobila je vzdevek »gospodična Emancipacija« in jo pod tem imenom še lanes poznajo. Vodstvo ženske delavske šole je svoji požrtvovalni učiteljici priredilo jubi-lemo akademijo, pri kateri sodelujejo vse nacionalne in prosvetne organizacije Niša, * K n ui Hamsun na naši rivieri. Slavni norveški pisatelj Knut Hamsun je prišel na izlet v Dubrovnik, kjer bo ostal nekaj dni. Obiskal bo še nekatere druge kra,;e ob našem Jadranu. Naletel je na prav lepo vreme in je ves navdušen za prirodne lepote in za zgodovinske spomenike Dubrovnika. ♦ Smrt nacionalnega revolucionarja. Iz seznama Ido veleizdajalcev, ki so jih avstro-ogrske oblasti med cvetovno vojno postavile pred sodišče v Banjaluki. je treba spet črtati eno skromno ime. ime človeka, ki je za svoi narod mnogo pretrpel, a se ni nikdar ponašal s svojim požrtvovanjjm in zanj tudi ni dobil nobenega priznanja. To je Bogdan Jovatiič. ki je bil uslužben kot uradnik pri nekem podjetju francosko-srbske banke pri Paračinu. Umrl je v starosti 46 lel in je njegova prerana smrt posledica muk. ki jih je pretrpel v avstrijskih ječah. Zaprli so ga v prvih dneh svetovne vojne, dve leti ie trpel v raznih ječah, potem pa so ga poklali na Ironto. Po csvobo enju se ie požrtvovalno udejstvoval v raznih nacionalnih organizacijah, v prvi vrati pa pri Sokolu. _____ utH po izpuhtevantu telesa takoj tn trajno odpravi SANOI'11.!). Varuie obutev m perilo Zahtevajte v lekarnah ilrogerljah parfume-njah in slicnih ugovir.ah Diogerija Jančigaj Ljubljana. Krekov trg. Keg min nar zdi 3131b * Pokret delavcev in delavk konfekcijskih delavnic. V Beogradu in Zemunu dela v konfekcijskih delavnicah nad 1.200 kroja-čev in šivilj ter drugih delavcev. Vsa ta množica nima nobenih službenih pogodb in je tako brez vsega, kar daje delavstvu naša socialna zakonodaja. Delavci in delavke konfekcijskih delavnic so se zdaj organizirali in odbor nove delav-ike organizacije ie že sestavil osnutek kolektivne jjogodbe. Osnu-ek ie bil predložen delodajalcem z napovedi. da bodo organizirani delavci stonili v stavko, če v določenem roku ne bo odgovora na spomenico. • Dva nova rudnika Skupina london»k.h podjetnikov je odkupila v okolici Vlasenice v drinski banovini terene, v katerih je p° ugotovitvi strokovnjakov precej arzenika. V kratkem bo v tem kraju otvorjen rudnik, čigar kapaciteta bo okrog 1000 kg arzenika in arzenovih kislin dnevno. Te dni so začeli kopati premog v Suseku blizu lloka. Žile premoga je odkril gozdar nekega velepo-6estva ter dobil koncesijo za rudniški obrat od banske uprave, ^rokovnjaki eo ugotovili, da je kakovost premoga odlična in da so skladi dokaj logati. S transportom premoga ne bo težav, ker je rudnik blizu Gunava. ♦ Starodavne grobnice so odkrili v Budvj pri kopanju temelje* novega hotela. V grobnicah fo našli nad 200 predmetov, ki predstavljajo veliko arheološko vrednost. Predmeti so iz kamna, brona, železa in zlata. Takrat, ko so po naključju odkrili starodavne grobnice, je bil k sreči v Budvi znameniti belgijski arheolog prof. Gaspal. ki se je z vso vnemo zavzel za ohranitev najdbe in za n jeno znanstveno izkoriščanje. Stavi-no podjetje je holelo kooati naprej, belgijski učenjak pa se je tako odločno uprl proli temu. da je spor prišel pred upravne oblasti, ki eo odredile, da se sme kopa'i samo pod nadzorstvom arheoloških strokovnjakov. Prej ali slej i boste tudi 1 Vi, gospa, nosili samoff VISETIL TRIKO PERILO MOŠKI! * Slovaški strokovnjak, ki je vodil gozdarsko direkcijo \ Zagrebu, je umrl. V faludz- ku na Slovaškem je umrl v starosti 74 let inž. Jura j .Marti 11 1m. ki je bil do leta l92t. volja ravnateljstva državnih gozdov v Zagrebu. Se mlad je prišel iz svo;e slovaške domovine v naše kraje ter ie služboval naj-prei kot gozdarski strokovnjak o Otočcu. Luki in v Lieskovcu. Vodja gozdarskega ravnateljstva ie postal že leta 1899. Njegovo delovanje je bilo zelo uspešno in v vrstah hrvatskih gozdarjev in lovcev bodo o h m -rijni najlepši spomini na inž. Martinka. ki ie bil tudi odličen lovski in gozdarski mu-zeo'og. * Poletni semester na ljubljanski univerzi se prične s 1. marcem in bo trajal do 30 junija 1938. Univerza je pravkar izdala novi seznam predavanj. Pregled o frekvenci v zimskem semestru 1937/38 kaže da je bilo na filozofski fakulteti 444 vpisanih od tega 216 slušateljic. na juri-dični 659 vpisanih, od tega 68 slušatelj e. Na medicinski fakulteti je bilo 164 vpisanih. od tega 28 slušateljic, na tehnični fakulteti je bilo 416 vpisanih, od tega 15 slušateljic. teološka fakulteta pa je imela 190 slušateljev Skupno je bilo v zimskem semestru na ljubljanski univerzi 1 863 rednih slušateljev in 10 izrednih, med temi je bilo 344 rednih slušateljic in dve izredni. Vsega skupaj je torej poslušalo predavanja v zimskem semestru 1873 slušateljev in slušatelj e. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec sozarec navadne Franc Jožetove grenčice. Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE tAll'orhN( K, za spolno oslablje-nosi. /a ojačenie spolne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE tablete. Dobite jih v vseh lekarnah: tahlet Oin 84.—. ion rahlei Uiti 417.—, 300 taDlet Din 5(»0.— Pn poštnem povzetju diskretno razpošilja Air M (iavrančiC, apotekur. * Slavni tlepo: Carin Ketn. l.ahoratoruim »Ms VII«. 4pot»»kai Mr. B. BogdanoviC. Zagreb, Langov trs 3. C Ogl reg S. br 26856'37.) * Občni zbor osrednjega društva SPD bo v četrtek 17. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in 20-podarja in obračun, poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1938. nadomestne volitve, določitev delegatov za skupščino, samostojni predlogi in slučajnosti. V smislu člena 17. društvenih pravil morajo biti samostojni predlogi predloženi odboru osrednjega društva najkasneje do vštetega 9. marca ler mora biti predlog podprt vsaj od 15 članov, ki bedo navzočni na občnem zl.oru. ker se sicer ne bo moglo razpravljati o njem. Pismeno tajniško poročilo bo na razpolago članom v društveni pisarni od ponedeljka 14. marca dalije. VINO V STEKLENICAH GORNJA RADGONA * Stavka v rudnik« Rasavci. 153 rudarjev je zapu-tilo rove rudnika Resavce. ki je od-dal en 3 km od Prijedora tet last privatnih po I jetnikov. V rudniku kopljejo železno rudo Podjetniki so bili menda v denarn h zadregah in te dni so od[x>vedali 80 delavcem službo. Iz solidarnosti so zapustili zdai delo tudi ostali rudarji. Delavski zaupniki so I podjetnikom izjavili, da so pripravljeni de-j lati za nižie mezde, če je res treba obrat omedli Pogoi na je. da ostane:o vsi v sluz bi Ta svoi skleo so delavci sroročili tudi priiedorskomu sreskeinu načelstvu. ki ho zdai posredovalo med delavci in poije'niki. Pisalni in raCimsUt- itroj«- Vam strokovno popravi BOKI.S V SIMANOL, Ljubljana, Dvuraknva ul ii telefon ^4-07 • Pri *.-i|iriju in mo*niah v pr»>bav| vzp-mile iiuifHi na pr«/en ž »lodec kozarec ua »nvne Frnm- Io7«>Ii»vk (jp-»nči<'p Žrebanje državne razredne loterije 24« februarja 1938* Din 10.000.— ?t.: 24.850, « 3.000.— št.: 24.823, « 1.000.— št.: 5.888, 15 715. 15 727, 24.837, 33061. 46.111, 46.157, 53.006, 53.018, 62.029, 62.086, 75.669, 89.893, 95.707, 95.725. ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA. nafmatinnva ulica b * Prolti nepismenosti na Hrvatskem. Odtor za pobijanje nepismenosti po hrvatskih krajih ;e izdai v listu Seljačka sloga« nov proglas, v katerem je navedeno tudi tole: Nepismenih Hrvatov je vendar preveč! Samo šolskih obveznikov, starih od 7 do 12 let, ki bi morali hoditi v šolo, a ne hodijo, ker šol ni. ali pa eo predaleč in jih je premalo, je na Hrvatskem skupaj z Bosno in Dalmacijo okrog 100 000. Do jeseni je treba ukrenili, da se bodo ti in pa oni do '20. leta starosti doma naučili citat i in pisati. Proglas je zaključen s poudarkom, da je širjenje pie.menc.sti narodna dolžnost. * Osli na ncgometni tekmi. V Baru sta dva športna kluba priredila nogometno tekmo, ki sama ni bila tako zanimva, kakor pa dogodek v njenem drugem polčasu. Takrat so pridivjali na igrišče trije osli. ki so se prej pasli v bliž ni. Osli so rigali na vso moč tsr se zakadili med igralce. Zaradi dirjanja oslov in vpitja g edalcev je meral sodnik dvakrat prek -niti te'.ki jami. Volina je dolga 60 m ter ima nekaj prav lepih gaterij s kapniki. * Najmodernejša palača Splita bo poslopje banske uj>rave, ki bo zgrajeno po načrtih treh zagrebških arhitekov blizu Sustjepana na veliki terasi, ki obsega kakih 4.000 kvadratnih metrov.. Od nje je najlepši razgled na splitsko pristanišče in na braški kanal. V velikem j>e t e ron adst ropn e m bloku poslopja bodo nameščeni vsi oddelki banske uprave, v drugi etapi pa bodo zgradili manjše poslopje za banski svet in za banovo stanovanje. - * Najden ostanek rimskega mosta pri Osjcku. Te dni, ko se je Drava pri Osjeku moano znižala, se je prikazala v njeni strugi plošča, ki je vzbudila pozornost osjeških arheologov. Plošča je težka kakih 350 Sg in me;tni muzej je naje! delavce, da jo dvignejo iz struge. Ugotovljeno je, da je la plošča edini ostanek starega mosta, ki so ga bili Rimljani zgradili pri Osjeku in ki je popolnoma razpadel. + Karneval v Beli Crkvi. Lepa in romantična Bela Crkva ljubosumno varuje svoie stare pustne običaje ter prireja vsako le'o svoj tridnevni karneval, na katerega se nekaj tednov z vso vnemo pripravlja vse prebivalstvo brez tazlike narodnosti in vere. Karnevalski odbor tvorijo predstavniki vseh dru štev spored pustnih pre-enečenj pa ostane vsako leto do zadnjega prikrit. Začetek karnevala bo v nedeljo, zaključek pa na pepel-nico. Vsako leto se udeleži pustnih prireditev v Beli Crkvi mnogo tujcev. Pu-tne prireditve so največja turistična atrakcija Bele Crkve. * Reka Serava teče pod SkopJjem. Pred mnogimi leti so Turki na zan miv ia nenavaden način re5'li problem regulacije reke Serave. levega vardarskega pritoka. Ta reka je nekdaj tekla skozi S"t-razreini.-i toliko kot 2. razreda mešcan-rke ali srednje šole. in 3. o*em let na eno do štirirazrednicah toliko kot dovršena šti-rirazredna osnovna šola S tem je preklican odlok P. br. 10.952/34 z dne 14 febr 1935. * Na ples vabi predpust. Z užitkom ple-šete. če negujete telo in noge s sanopedom. ki odpravi tudi vonj po potu. Zahtevate v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Droge-riia Jančigaj, Ljubljana. Dov. min. nar. zdr. 31.316. * Udeležite se avtomobilskih izletov: od 12. do 16. marca na Dunajski velesejem. od 19 do 20 marca v Gorico ali Trst. ol 25. do 27. marca v Padovo in Benetke, ol 2. do 11. aprila v Firer.co. Rim. Napoli, Vezuv. Ca-pri. Podrobne informacije in prijave v iz-letni Okorrovi pisarni Liubliana. hotel Slon, telef. 26—45. Vhod iz Prešrnove u,;ce. * Enoilnevnj iz!et v Trst priredi Zveza za lui'~ki prome' v Sloveniji v nedeljo 6. marca. Cena 120 din. (Vtale informacije in pr:jave sprejemajo v~e bfTetarne Putnika« v Ljubljani. Kranju in na Jesenicah. * Lepota in iroč sta znamenji zd-av:a in večne mladosti. 2 do 3 mile žbce ovomilti-ne za ma'o južino krepijo fizično in duševno silo ter čuvaio telesno lepoto. OvomalHna nrinr*a v onranizem v ma'e>m obsegu vel;ko hranilno vrednost in za zdravje važne vitamine. * Tovarna JOS REICH snreiema meh^o in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3. Dr. Mihael Ojreka f Nagle smrti je umrl danes ob pol 12. stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka. Na mrtvarkcm odru leži na svojem stanovanju Pred škofijo. K večnemu počitku ga bodo spremili v ponedeljek ob po! 15. uri. Dr. M hael Opeka se jc rodil 26. septembra 1871 na Vrhniki. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani, je bil od leta 1891. do 1898. gojenec Gcrmanika v Rimu ter je tam dovrši! filozofsko in teološko fakulteto na gregorijanski univerzi. Širokega razgleda kot teolog in pisatelj se je vrnil v domovino. Nekaj časa je kaplanoval v Moravčah, nato je bil od 1899 do 1903 prefekt v Alojzijevišču in potem veroučitelj na ljubljanski realki. V svetovni vojni je postal nadzornik osnovnega šolstva na Kranjskem, po prevratu pa je bil imenovan za stolnega kanonika, obenem je postal škofijski šolski nadzornik ter honorarni docent homi-letike na teološki fakulteti ljubljanske univerze. „Kalcšno milo pa imate vendar? Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tisto dobro terpentinovo milo Zlatorog! To milo razvija gosto belo peno ter pere hitro in temeljito. In po pranju bo perilo snežno belo, voljno-mehko in duhteče." terpentinovo milo Ncvi železn. direktor dr. Fran Bančina Kakor smo že zabeležili, je te dni prispel v Ljubljano in prevzel dolžnosti ljubljanskega železniškega direktorja dr. Franjo Bontina. Novi direktor je po rodu iz Idrije. Gimnazijo je dovrši! v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju in v Pragi, kjer je bil l 1910 promoviran za doktorja prava. Po t končanih študijah je najprej vstopil v sodno službo, pozneje pa je prestopil k železnici. V teku službovanja je nato vršil vse službe na progi, bil je pozneje tudi šef postaje in tako pač dobro pozna vso železniško službo. Leta 1918, ko je bilo po uedinjenju ustanovljeno novo ravnateljstvo dižavnih železnic v Ljubljani — je novi g. direktor prevzel vodstvo občega oddelka. Po ukinitvi tega ravnateljstva konec 1. 1919 ga je ministrstvo za promet delegiralo v mednarodno komisijo na Dunaju, ki je imela nalogo razpravljati o raznih železniških vprašanjih glede na takrat sklenjene mirovne pogodbe. Sodeloval je dalje kot strokovnjak nase delegacije za železniška finančna vprašanja v reparacijski komisiji v Parizu. Od 1. 1922 do 1935 je bil tud> delegat v upravnem svetu prejšnje družbe južne železnice ter je opetovano vodil dolžnost eksperta pri na"ih zastopnikih pred mednarodnimi sodišči za arbitražo v Haagu in Ženevi. V zadnjih letih je bil dr. Bončina referent ministra prometa. S tega mesta je prišel za direktorja železnic v Ljubljani. 2e zgodaj je začel pisati pesmi in prozo. Pesmi so razmetane pod raznimi psevdonimi v »Vrtcu«. »Dom in svetu« pa tudi v »Ljubljanskem Zvonu«. Nanj je močno vplivala A:kerčeva epika, njegova lirika pa je bila epigonsko formalistična, največ pod Cimpermanovim vplivom. Vtisi iz starega in novega Rima so sc mu zgostili v njegova dva cikla elegij »Na tuji zemlji« in »Roma Felix«, nadalje je napisal venec pesmi »V Kampanji«, kar je vse objavil v »Dcmu in svetu«. Pozneje se je posvečal verski poeziji Znal pa je biti tudi satirik, kar ie pokazal s svojo parodijo »Dekadent-ski biseri«. Bil je nadarjen slovenski pri-godničar. V družbi z dr. Evgenom Lampc-tom je od 1901 do 1912 urejeval »Dom in svet«, ter mu pripravljal tla za književno revijo, ki pa je naposled učakala tako žalosten konec, kakršnega pač zasnovatelji niso pričakovali. Kot profesor homiletike in stolni pridigar si jc dr. Mihael Opeka pridobi! sloves odličnega cerkvenega govornika. Njegove pridige fo izšle v lepem številu zbirk, kot priročnik slovenskim pridigarjem. Dr. Mihael Opeka je bil tip kremenitega Vrhni-čana. ki menda vse življenje ni bolehal. Posebno rad se je druži! z gasilci, katerim ic bil tudi kurat in so ga visoko spoštovali Dr Mihae' Opeka je spadal med duhovniško generacijo, ki ji je b 'a enostranska zagrizenost tuja Njegov značaj ni trpel sovraštva in njegova kultur^ost mu je v vseh krogih naše družbe pridobila ugied in spoštovanje. Ž njim lega v grob odličen duhovnik, zaslužen kulturni dclavec in dober človek. N. p. v m.l 60 letnica Antona Kosa V ponedeljek bo praznoval trgovec g. Anton Kos v Radečah 60-leinico. Jubilant, ki je mož kremenitega značaja in zmerom '' odločno naprednega mišljenja, je naročnik skoro vseh naprednih listov. »Jutro« ima že od prvega početka. Član je tukajšnjega Sokola in gasilske čete, pri podružnici j Družbe CMD pa je podpredsedn.k. Po rodu je iz Pod srede. Izučil se je v trgovski široki pri Martinu Jugu v Št. Pe-tru pod Sv. gorami, kjer je ostal kot pomočnik do I. 1906. Tam se je tudi seznanil s svoio zakonsko družico Rozalijo. rojeno Schneebergerjevo z B zeljskega. Najprej je imel trgov no v P od sred i in šele pozneje je kupil v Radečah sedanjo h šo z vrtom in gozdom ter si uredil trgovino. Priljubljenemu jubilantu želimo, da bi v družbi s svojo dobro soprogo in ginom, ki je gojenec trgovske akadem-ie v Ljubljani, doživel še dolgo vrsto let čil in zdravi , Iz Ljubljane * n— Poiinatluo c»ei.|e ua irgu ie včeraj že prineslo v mesto znake, da se prebuja zemlja v o.streči in svetovati pravi aparat, temveč tudi istega zamenjati če pride nov model ali ako isti ni po volji. Največja zaloga najmodernejših aparatov zadnjih modelov Prinašamo 2x letno vse fotografske novosti Lipskega velesejma tn irugih svetovnih tržišč, — zato zaupajte raku p foto-aparata Foto Touristu Lefze Šmucu Ljubljana — Aleksandrova cesta d. foto-aparati vedno na zalogi u - Zalivala Odbor Društva slušateljev uir-Jičn? fakultete -e najiskreneje zahvaljuje za trud. razumevanje in pod[>ore pokroviteljem rektorju g dr Kušeju in dekanu juridiene fakultete g- dr Sajevic, častnemu dam Kt-mu komiteju, pa 'udi vsem dru?im. ki o k,>Korkoli pripomogli k lepemu uspehu re rezent:učnega plesa iuristov. n- Podružnica sadjarskega iu vrtnarske, ca društva n Mo>tah priredi kot zaključek svoiih teoretičnih predavanj praktično predavan',? o škropilen m in obrezovanju v>eh vr-; s j rl nega drevja Predava g Štrekelj dane? ob 10 na vrtu g L. Lrjavea, Povšetova ulica 46 na Kodeljevem. u— Obrni zbor Društva brezposelnih pre tr sorskih kandidatov bo v nedeljo 6. marca ob 9 dopoldne na I. državni rea'ni gimnaziji. V nteresu vseh nezaposlenih diplomiranih filozofov je da se ga udeleže Odbor DBPK. gFKJNO SLOGA, tel. 27-30"« H predvaja velezabaven film iz živil Ijenja dalmatinskih pomc.sčakov. Princesa koral V glavnih vlogah naša domača filmska igralca Ita Kina m Sveti slav Petrovič V restavraciji hotela Union na PUSTNI TOREK priletna domača zabava v verandni dvorani GODBA. PLKS. koriandoli it.d. DOSTOJNE MASKE DOBRO DOŠLE. Pepelnično sredo velika sSanikova pojedina. •Na omenjeni prireditvi vljudno vabim. P. ŠTERK, restavrater "^'tn.tinnmiitti....,, POGLEJTE SI IZLOŽBE NOVE TRGOVINE. ŽARKO MESTNI TRG 11. Najelegantnejše plašče najnovejše barve nogavic. perilo, torbice \ am nudi modna trgovina G L S T I V R A C K O OSKRBNIKA (ICO) za D um na Krvavcu išče SPD POGOJI Biti mora vešč smučanja in sposoben vršiti izdatno propagando, administrativno izvežban in vešč vseh poslov v planinskem domu Pismene ponudbe najkasneje do 5 marca 1938 na pisarno SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4'I. n— Pokojnine za mesec marc bo požta Ljubljana 1 dostavljala t. marca. u— Rajajnio. rajajmo. saj Je predpustl Otroci pridite dane*- na ringarajo v Kazino. Shiriey Temple. Sneguljčica, škratje, debele ribice, balončki in bonbončki vas vabijo in čakajo. —u Studijski tečaj »Ženskega pokreta« se bo začel prihodnji teden v prostorih Zveze gospodinj. Gradišče št. 11, I nadstropje levo. Predavajo gg. dr. Bajič, dr. Gosar. Kos. Seunig, dr. Vogelnik, dr. Vrčon, Žagar o l>olitičnih in gosi>odan?kih vprašanjih ter socialni politiki. Pri-top imajo samo žene in ženska mladina. Prvo predavanje lo v pone-deliek '28. I m. ob 18.1"). Govori dr. Gcsar 0 državi v modernem življenju. u— Pogrebno in podporno društvo držav-nih uslužbencev v Ljubljani ima član=ko zborovanje (i. marca ob S uri v dvorani Delavske zbornice. Vstop dovoljen samo članom proti izkazu s član ko knjižico. Ker imajo na občnem zboru pravica glasovanja <=-amo delegati, zato je udeležba na članskem zl>orovaniii obvezna. u— Podaljšana Ilirska ulica vzdržuje zdaj živahen promet z vzhodne strani mesta proti središču in severnemu delu Sicer ta ulica še ni popolnoma urejena, vendar se je že zdaj. ko je takorekoč še v sirovem stanju, radi poslužujejo avtomobilisti in vozniki Ilirska ulica je naspala po novem regulacijskem načrtu in vodi iz Fiignerjeve ulice naravnost v Komen&keca ulico ter se izteka v Kolodvorsko ulico Tako bo očitno ze'o dobro služila bodočemu večjemu prometu iz periferije v osrčje Ljubljane. Razbremenila bo zlasti ozko Šentpctrsko cesto v vsej njeni dolžini, saj se vozovi po Sentpetrski cesti komaj srečujejo in je premet močno otežkočen, za pe-ce pa celo nevaren A Ilirska ulica je še enkrat sir ša cd svoje vzporednice Ssntpetrske ceste Za podaljšanje Ilirske ulice, kar je bila že davna želja Šentpetrčanov, so morali podreti nekaj starih nizkih hiš v nekdaj imenovani Kravji dolini. V neposredni bližini, tam okrog sedanje narodne šole na Ledini so bili svoj čas mesečin in tedenski ljubi lanski živinski sejmi. Ob Ilirski ulici uteqneio zrasti v doslednem času nove zgradbe. Teren tod je prodnat in zaradi razpoložljivega gradiva za zidavo zelo prikladen. V Ljubljani imamo še nekaj prerezov ulic. ki jih bo treba čimprej izvesti Tako je n. pr nujno potrebna otvoritev in podaljšanje Cimpermanove ulice z Žabiakom in delna odstranitev podolgovate hi-'e na začetku Prui Tam t:l'zu je trg 1 drvmi. kjer dan za dnem stoi. dolga vrsta voz ižanskih in sosednjih kmetov, ožina ceste pa močno ovira ostsb pt< met. u— Pedagoško društvo priredi v četrtek 3 marca ob 18. uri v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: Nove poti sodobnega miizikaluega vzgojstva. Predaval bo g. Dragotin Cvetko. ki se je ravno zadnje čase podrobno bavil s študijem tega prol lema v Pragi. Vse. ki se zanimajo za glasbeno vzgojo, vljudno vabimo. Vstop prost u- Proteus presi naročnike, ki nameravajo dati kompletni letnik v vezavo, da to store čim prej. Letnike nij oddajo v društveni pisarni (Beethovnova 2) Vezava stane lo din Novi naročniki, ki želijo imeti popolno serijo Prote.a lahko kupijo vezane letnike I. do IV. po 75 din haloga teh letnikov ni velika, interesenti naj se torej požar i jo. _______ gj obče zavarovalna d d. v Zagrebu JE PRESELI L A PISARNO GLAVNEGA / VSTOPA V CELJU glavni zastopnik g. žolgar Vil bald, iz Cankarjeve 9, v hišo g \Verena, I Glavni trg 18 IL Celje. | u— Popoldanska predstava zabavne Mol-nareve veseloigre »Niena velika ljubezen" bo danes popoldne oh 15.15. Obiščite Sentia-kobčane :n nasmejali se boste do srca Zabavne situacije, vedra vsebina in fin humor nudijo gledalcem mnogo prisrčnega smeha. To ie poslednja uprizoritev te veseloig"e u— Redni letni oVni z'">r Zveze bojevnikov skupina Liuliljana—Trnovo, bo v nedeljo 13 marca ob 10. dopoldne v prostorih Sokliččve gesti* - običajnim dnevnim redom. .DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejmu 7. marca 1933* Pošljite nem idoma blago na naslov: Ljuoljana, »DIVJA KOŽA« — Velesejem u— Dražbo zartibl jenih. odnosno transl«-riranili predmetov Ikj vršila davSna uprava za mesto v Ljubljani iz proste rok^> 3 marca od !>o! 9 ure dalie na Poljanskem nasipu 40 (rtikrarna) Prodajali se bodo razno po hištvo. stroji kopalna bana slike in drugo ti— Pevsko društvo »Moste« priredi svo koncert v soho'o 5 marca ob '20 v sokols>kj kino-dvorani. Odbor val i vse prijatelje petja ter opozarja. da se dobe vstopnice v trafiki poles vojaške bolnišnice na Zaloški cesti u— Nesreča v tovarn'. Včeraj zjutrai so pripeljali na kirurški oddelek delavca Martina Derganca, zaposlenega pri KID na Jesenicah V petek zvečer ga je zgrabil transmisijski jermen in ga s tolikšno silo vrgel ob tla, da mu je zlomil desno nogo. Prav tako je morala v bolnico ko-mai dve leti stara rudarjeva hčerka Pavla Blajeva iz Ustja pri šmartnem v l tij-ski okolici. S peči je padla na vroč štedilnik in se hudo opekla po vsem životu u— Zborovanje invalidov. Krajevni odbor združen is vo!nih invalidov ima danes ob 9. v Mestnem domu svoio_ skunščino u— Senzacija! Novi mesečnik »EVROPA« poučuje deset evroi>skih jezikov. Dobiva 6e v ljubljanskih trafikah po 4 dinarje. ii_ Velik pustni ples na Taboru. Na pustni torek 1 marca prirede naši železničarji velik pustni ples z obilno zatavo v vseh pro štorih Sokola na Taboru Ze lanskoletni pustni ples je dokazal, da se ta res zabavni večer mca vršiti v večji dvorani, zato so si železničarji izbrali za leto> Tabor, kjer bo dovoli pro-tora za ples in zabavo Vsakdo se še spotirnia poskočne slnsbe lastne god be. ki bo na zadnji lan pusta razvnela mlado in staro Za'o pohitite vsi na pustni to rek na Tabor, kjer bosta rendjz vous lepih mask in izbor najlepše čestilke Kurenta Ne bo nikomur žal na pepelnično sredo, la se je zabaval med že'ezn1 ahor vabi vse primorske rojake in prijatelje na pustno olesno prireditev na pustni torek v dvorani Delavske zbornice. »Taliorove« prireditve so znane po dobrem razpoloženju, zabavi in iskreni dni žabno-ili. ki poveže vse udeležence v ;>ravo družino. Neumorno bo sodeloval iaz? »Zarje za dobro postrežho pa bodo poskrbele rle primorske gospe. Nizka vstopnina in dot ro-delni namen prireditve boita privabila vse rojake in prijatelje. ngffiDSKSB ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ftKKl. TBLFKON 41-79 Film romantike, pustolovščine in humorja Wal!ace Bcerv, Barbara Stalmvlk, John Boles šaljiv dopolnilni program Predstave: samo še v nedeljo ob 3., 5., 7. in D. uri. Prihodnjo soboto: Ljubezen in rrotjJjuba Wil!y Blrgel. Hansi Knoteck u— Za maškarado >Pod tropskim son-rcm«. ki ho na pustni torek 1. marca pri Ljubljanskem Sokolu v Narodnem do mi, vlada mnogo zanimanja, ki je pov-em opravičeno. ker obeta biti tn prir^iitev najlepša predpuslna zabava. Obilna dekoracija bo razkošen okvir živobarvnmi maskam in fantastičnim kostumom, ki se bode zbrali ta večer. Rezervirajte torej pravočasno vstopnice v društveni pisarni; prodajale se lolo danes v nedeljo od 10. naprej in v ponedeljek in torek med uradnimi urami. KINO UNION 22-21 Ob 15., 17., 19. in 21. uri zabavna 7TCHRERJEVA opereta »Die Landsti<~ichcr« POTEPUHI V glavni vlogi naša znamenita igralka in pevka Erika DfHJzovEč Poleg nje še P. Ilorb'ger, L. Englisch, Ii. Carl. Pri vseh predstavah predvajamo kot dodatek prvi plasižčni H2m NAJZABAVNEJSI PUSTNI KINOPKOGRARI 1 F&Sitia nsatiaae|a za smeh in zabavo cb 10.30 dop. Cena 2.50 do 6.50 Din soro-dstvo Stan Laurel — Oliver ilard.v ter dodatek: PRVI PLAS'l ICNI FILM ICE. u— Plesni zavod »Jenko«- v Kazini ima danes ob pol 17. popoldansko plesno 5e-mado. Vsak ponedeljek ob 20. začetniško-nadaljevalni tečaj in izjemoma to src'o namesto v torek ter vsak četrtek nadaljevalna trčaja. Posebne ure vsak dan. Sezona traja še do 24. marca. PUSTNI TOREK M A Š K A RAD A OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA NARODNI DOM 21 krasnih nagrad za maske! Iz Celja e— Adolf Radič f. V s doto zj tPoi ie umrl v Ce ju Kn k :v;, -esta 12' pj dol o-Ictnem trpl enjti upokojeni n istavnik «v'> ske trgiivske šr>le a. A loif Rai.č. Po'ojni se je tomI v Maiinski nn otoku K;k i in je dopolnil tur^Vkl: mfVeP TO 'p*o. Dov ši' ;e učiteljišče v Arba rs h pri Zadiu. od koder •so že v on:h fn< h illiajali zbrali tren; 7 zadrskimi Itn! iani na jbolj n:ieiem'ni u"i-t e I ji. S!t'žl>ovai ie v raznih kraiili Istre. knr v Ma'6inu Lovranu m Kani. Iyt< 1921. je dobil učiteljsko mcs'o v Celju kit prvi učiteli sH o' ' va"skeg-i je ika n i 's-nnvni in mešč-inski šoli Dve leti po n°'Vr je pridobil učno usro-olilen^l zi iičite'i;-^če iri bjl ie isto leto nameščen kot n'?-s'avnik na rž. truo>f>' 1m že 1 192-" ip nrnadn > tež''o obolel Lca 1927 je bil umikoj^r. V .lo'iri bol.-zn 'osno izmučenemu Rod;čn je pred iie-'mi leri nena 'na smrt ucrr:ibiln b!j»"-o j^vn"". učiteljico na cel!SK- !ne-č'in«'i š^li O-ife. losf la ie hidi not'1:1. Z.tuiščt !i-"or'.O Naiio m^g stro fnmnc:je. in sr>n Vladimira, diiaka ce';s' e 2r'r"n',zi;e Pogreb bo v noredplek ol> H>30 Bo!; nvi olnni-n mn 1 n."i*n časten spomin, svojcem niše iskr no st>žal5e! Danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 in jutri ob 16 15 in 20.30 »DUNAJSKE MELODIJE« Vedra in zabavna opereta-psseni zadnjega dunajskega kočijaža — Leo Slezak. Lizzi Holzschuh, Hans Holt. O 10.15 in 14. uri matineja: »UPOR NA VZHODU«. e— Na ljudskem vseuči išču l>o predaval jutri ob 20. «.'. dr. Sovko Rakovec. specialist za kirurgiio iz Ljul-lj ne. o kamnih v človeškem tekati Svoji izvajana bo pn-:a=n eval z mnogimi s'ioptičnimi «lik>-mi. F'< e lavat.)e o želu zanimivo ii pon'"ne tei bo go'ovo privabile mnogo poslušalcev. e— L:,stnikj šoferskih leg:tima?ii se ofo-zarj«>..jo da poti če v pon» e'jek 28 t m. rok za overovljenv> voznišk h izkazri\ Zato naj -lado pri pr st^jnih o'>l stvih tak j overovit' svo'> vozniške izkaznice in ph-čajo banovinsko takso, ki z^nša z- namA-vozače lf;0 din in za poklicne šoferje 25 dinarjev e_ GrobeIis'fj mfist je znan žp dolra s'o-'etia Prav tako bo «ta>-i slnve^ S' I'i ov«' •rrsMlne po'eg nj«ga nriv a.' il v tor^k TVr-t na velkr. niistjl0 r>ol Sa- vinske lo'ino Z"'dvi! va- bi z>vni nv-iazz nnfhVjs,, postrežbo Pa jamči lastnica Flora Kačtvo. Tea von Harbou: II. del »EŠNAPURSKEGA TIGRA« zaključeno nemško filmsko delo INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK GUSTAV D1ESSEL LA JANA THEO LINGEN KINO MATICA 21-24 — Basaes ot? 15, £7, 19. in 21. uri Matineja ob pol 11. uri po znižanih cenah I. del: ?sEŠS13?2c3?Slli tl^jer" e— Elektrifikacija Savinj ke doline oJ St. Pavla do Vranskega. Kian.e^e deželne elektiarne nameravajo ele trilMrati ob'ine št. Pavel pri Preboldu. Bia>^lovč?. Gomil-sko. št. Jurij ob Taboru in Vmceko in v tu sviho zgraditi ol Br».s'ovč lo.T . i„ dolg la! tiovod z napetostjo 20 033 voltov, pri Ti ui vi. Dolenji vasi pri Št. Pavlu, Št. Juriju ob Taboru in na Vranskem pa z ra i i t:>..nsronna?oi«ke pcntnje e krajevnimi omrežji. Zadevni komisijski ogleJ Ln razprava bo v torek 8. marca s sestank m ob 9. d pri mostu čez Savinjo oa dr- žavni ceiiti blizu Braolovč. KINO UNION Danes ob 16., 18.30 in 20.45 film »TRGOVINA Z DELIM BLAGOM«. V glavni vlogi. Kathe Nagy, Jules Berryt Ob 10. in 14. matineja: »V SEDMIH NEBESIH«. c— Avtomobilska ncsrrča. V peick R9 je pc'ja!a 55 L t na knjižničarka Doni K 'aio-va :7. Sarajeva, ki se mudi eulaj n-i Dobri i. 7. avtomobilom z. Dobrne v Celje. Med vožnjo je avtom.;'iil z0v07.il v drevo oh ccsti in se močilo p škr» iov.il K itanov.i-«e ;c pri nesreči p ško lovila glavi. Pieje'jal' «n jo takoi v ccl sko bolnišnico, kjer so ro-msrcčenki nudili vso pomoč in jj poslali nato v domačo oskrbo. e— Ob"o;eni vlcmilci. Pred tri la isVm ser>-tom sc> se za ovaijali v petek varali v lomne atvine .>J!c'ni č-ev'jir Jen. j K'»ro-~ec iz Loč. Mlptni rudar Anton Cvctrežn k. (C'c*ni »-livec F ;-k- Zchar iz št Rurerta nad Lv-kim. 3-Ietni delavec Rudolf Kerla iz Italije in "iVni k jučivn čir ITu 1 lf Škera iz Z igrala pri Celju. Ob n-ženi so bili. da so leta 1935. vlo, ili sko .i okno v s'anovan:c č"v'j:rskega m ' a Lil 1 vik i Rateja na Sp. Hudinji pr: I"»i ter nlnrrlj šivalni stroj ter več oVrke iu pe-'li «ko7i vrata, ki so jih prav tikn vlo-m;li. Koro";c je bil o' -oier! n-i 1 leto ro-1'i;p in na trletno p idr/an:e v pr:e'lni delavnici po prestani kazrii. Cvete žni' na 1 leto in P mesecev teb;je for n i nrid vanje v prisilni ''elavnici m pra-Aperin nrisrčno pozdravila članico par ške-ga gledališča gospo M^rie Lou se van V> n. ki se je na svoji turneji po naši državi u-ta-vila tudi v Mariboru. Pester in slikov t spored večera je dvorila z recitacijo dveh francoskih ter balade o llasan Aginici v francoščini. Sl-dila je | :in'o nina »1 ierolovega sna? ob spremljavi g. dr. Vrerkove na kla virju in osaiololca Ben;ca z g&sli Sledila je mOiic«dran:a sPo 1: rltličje". zstem pa balada o čarovn ku Halevinu. Pri leni e izkazala odlične kvalitete mimUiiega izražanja tor prikazovanja. Prof Ga? erin je proti ro-jasnjeval besedilo v slovenščini. Iz! orna re cilalorka ter igralka je žela navdušeno priznanje za krasen ume niški večer. a— LjutUka univerzi. V ponedeljek 28. t. m. ni prireditve i 'radi pu .a. V petek 4. marca pre lava o Triglavskem narodnem parku g prof. V. Petkovsek iz Maribo-a- a— Rezervni fastniki mariborske garni-zi.ie imajo obvezno predavan e v prostorih Ljudske univerze v Mariboru, Slomškov trg. dne 1. marca s rri*etkom ob 20. uri-a— Na pobudo Tui>ko prometne zveze v Mariboru je bil v petek .5 t. m. v Vuhredu us'anovni objni zl jt Tuj ko prometnega društva za Vul red in c,kol'co Na ustanovnem občnem zlioru ie bil jzvoVeti naile-lnji odlor: precedil k Pavel Miciarik. r>C' 1 predsednik inž. Franjo Pah?rnik. tajnik žup-rk Ivan Leber. bbganik roiajena^elnik Al beri Golob, od bon i ka šolski upravitelj Franc M°neej in gostilničar Fne Robnik. a— »Kristal«, d. d., tovarna ogled'! in Itrušenegji stekla na K o rc*k i cesti, telefon 21—3?. se priporoma cen j^n;m odjem 'l^^m. Nizke cen,- in točna po trežbi zajanr ene a— Narodno železničar-.ko glasbeno i!ru š«vo »Drava* bo ini"lo v nedeljo 6. marca 19 r^lni letni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. 2. MARCA v RESTAVRACIJI In KAVARNI »OREL« pojedina si a ti i kov in kuharska razstava! Odprto od 8. do 17. ure. Po 19. uri razprodaja razstavljenih plo*č. Izborna kuhinja, izbrar.a vina, Salvator pivo! a— Naknadni pregled motornih voz 1 V smislu razpisa Lanske uprave v Ljubljani bo naknadni redni letni pregled v eh motornih vozil iz okoliša predstojn:.štva me t-ne policije v Mariboru in obeh mariborsk h srezov dne 2 marca od 15. ure dalje na dvorišču mestnega avtobu-nega poFet!a v Ma-riboru. Piinarniška ulica. Pregleda naj se sigurno udeleže lastniki avtobusov in avtoiz-vošdki a— Flora in limbnška politiki. Na.5 lepi. prijazni Linihuš je seda i ob lep okras. Tam ob kar-eli je bilo posekanih več dreves, ol po"oku so padli stari orphi Skrivnostna rej. Limbuš je oropan svo ega najlepšega okrasa. Pravijo, da je v ozadju neka čisto svojevrstna politika. a— Novi cenik ta plin. Ker se je cena plin kega premoga zvišala preko 39% in so tudi vsi drugi produkcijski stroški 7.natno pora li. je mestni sve' ceno plina za vse porabe povišal 7a 25 par. a— Maškarada »V kraljestvu src«. Slovo od princa Karnevala se obhaja leto* svečano v Narodnem domu na nustni 'orek 1 marca. Izvolitev kraljice src. konkurenca mask: nagrade za najlei>se. najoriglnalneiše maske in skupine i t d. Iara ollič.ii Whi te iaz7' Vstopnina v prodati pri Putnikn din 12 pri večerni blagaini 15? Tisti dobiček > namenjen zgradbi Sokolskega doma v Mariboru. a — Organizacija tekstilnih tehnikov absolventov tekstilnih šol, sedež Maribor vabi na III redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 6 marca 1938,ob 10 uri dopoldne v »Lovski sobi« hotela Orel v Mariboru s sledečim dnevnim redem Poročilo upiavnega odbora, potrdilo abaolutorija, volitve, slučajnoiti. a— Nihče uc more zanikati vc|ike kulturne mi^i.ie Glasbene Matice. V teku nie-nega obstoja so tisoči uživali divo o njenih koncertov jn spet tisoči prejeli v njeni šoli fundatueut- k svoji muzikaini izobraz.bj. število njenih učencev ra-e oJ leta do leta. v istem luztneriu pa ?e na drugi strani Krčijo vsakoletne podpore. Če torej išče nov,h virov za mariborsko mladino, naj ji pri tem tudi Maribor sku.*a pomagati. Piiiika za to bo 1. marca v Unionu. a— Pod Pohorjem je gorela. V petek zvečer ie v gcs| odarskem poslopju po.-estnika Fr. nca Lo! nika v Pivoli pri Ho:ah izbruhnil i ožar. ki se e z bliskovito naglico razširil na vso domačijo Domačinom se ie posrečilo. da ,-:o v zadn eai hipu rešili živmo Ln nekatere gespodar-ke stroje, dočim -o hlevi, koiarnica in šupa za bstje popolnoma zgoreli. Na kraj požara so pnhPeli domači ter hočki in bobov.ki gasilci, ki so z združenimi incKsni og< nj legalizirali N i hov a akcija pa ie Lila zelo oležko*ana. ker je pri-mi.nikovalo vode. Škoda, ki jo trpi pcsc?s'nik Lobnik. znaša c!;oii iO.CHIO dinarjev. Kako je ogen nastal, se ne ve, loninevajo pa. da je nastal zaiadi neprevidnosti kakega kadilca. ker ce je ogenj najpreje poiavil v list-njaku. a— Pustno darilo v gledališču. Za ob:sko-vak'e eperete No" v Kairu na pustni torek zvečer je gledališče pripravilo tri posebna večeru primerna darila, kakor običajno po žrebanju, do katerega ima pravico v i.ka vslopnic.t. Z":'ane ceie. LZ JCS2£-l2 s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes o'i 3. popoldne in ob 8. zvečer velefilm Zavr/ena ž3na-. Med dodatki barvana šala. d-cnvač kulturni film in Paramountov zve*:ii tednik. Sledi velefilm >Suerlo<-k Hol-mes«. Er» rr « ^ ? T» r— Podružnic t Dr- be sv Cirila in Me* toda v Kranju prireji danes ob 11 do;ol-dne v k'no dvorani Narodnega doma aktualno predavanje dr. K:ov-ke~a o naroluih manj-iinah v bratski republiki, ki bo združeno s prikazovanjem film kih pokraj;nsk h slik ter me-1 na Ceškoslovaikem. Pridite vsi! Vstop i ro ! r— Kino Narodni dom prikazuje d^n-es ob 2 . 4.. pol 7. iu pol 9 zve;-er krasen um^Vii-5ki film po znamenitem Anzengrubenjevem delu »Kirchf« Mski župnik«. Ca-obni naravni eo petki, umetniška igra in mo s'r-ka režija. Sodelujejo člani duna,; kega Burgthea-tra! Iz KSCCta n— Po Iružnica .»adran-ke -tra>e v Novem mejiti želi zaveda oj -e svoje visoke naloge oživeti in pomnožiti zanimanje za morje ter sa razširili m'd na š r5e | I-rsti prebivalstva. Kdo pa nai to misel zanose v zadnjo ia;o vas. ako tega ne -tori m'a lina? ihia naj črpa eb obuli Adriie navdušenje za lepote in ja. Tam naj se v njei zbuii zanim inje za vse probleme prunorstva 1 r -dlan-kini ie nI-šlo iz n".'-ega me ta naravnost rekordno število šolskih otrok k morju Letos naj gre še več mlad ne na našo nreleno. o i -o-nca ob-žarjeno obal. Toda v do-eLro tega i otra je trel .a precer gmotnih sred-lev in leh odboru primanjkuje. S;-mo s članarino in neznatnimi vol i i i posameznih dobrotnikov ne tiuo-remn iz h.tkov v la namen. Zato se obračamo do dobrih, že tolikokrat v do' rodelnih akcijah preizkušenih novomeških src. pre-pr čani. da nam ne odrečeio ponoči V z;t-čelku marca priredimo nabiralno akriio >n se že z lij iskrevo priporr^amo za blagolio!e11 odziv. Vse za nase morje, vse za mladino, ki nai se morja navžij^ v vsej niegovi krasoti. Z ve-1 i oporoki pokojnera kralja Uedi-ni'elja čuvamo Jugoslavijo s tem da čuvamo njeno in na=e morje, njeno in našo r>ot v svet. n— Kino D<>tr« v SckoFke-r domu bo * predvajal danes ob 15. 18. in 20.15 zvočni velefilm N^Čevc". Pr^ligri Paramountov zvconi tednik in kulturni film. Prihodnji 'spe.-, ed: Mademoiselle docteur«. Ez Ptuja j— Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Pni. ju objavlja. d--i izp'ačuje zavod na polla^i f.klepa z dne 31. januarja letos v e minil? naložbe na hranilne knjižice. V sni lu .tor-niega sklepa oproščene in nedvisrnjene naložbe bo hianilnica ra zahtevo stranke .ire-pi-ala na nove vloge. O tem sklepu obveščamo vls'ina g*»sil=ka četa slavi leto-- ^0-le'n'co svoipera obstota in delovanja Občni 7bor. ki ie bil "0 t m je lolo-'■']. da bo nro^lnva iub-le'« 6 in 7 avnisfa Nova uprava Pete ? uSitHiem 2 ViiUo^n na ho naclovila na ?.unno upravo nrr>5nio, na' ^oii proslavo z izletom ljub- ljanoke g«oiiike zupe. PADALA V BODOČI VOJNI Bataljoni smrti se vedno bol] izpopolnjujejo Mož za možem švigne iz letala v zaledje sovražne fronte Bodoča velika vojna bo v mnogočem spremenila dosedanio taktiko vojskovanja O vlogi letalstva v bodoči vojni jc bilo že mnogo govora. Izkušenj o njegovem pomenu so si nabrali vojaški strokovnjaki več kakor dovolj v Abesiniji, Španiji tn na Kitajskem K številnim vlogam letalstva od bombardiranja čuvanja domačega ozemlja pred napadi sovražnih letalskih eskadrilj. vodenja artilerijskega ognja, direktnega poseganja v potek borb \ strelskih jarkih jtd.. je treba sedai prišteti še prenašanje večjih ali manj-ih skupin posebej izvežba-nih vojakov z letali v sovražno ozemlje, kjer se spuste s padali. Padalo so prekrstili Rusi v »rožo smrti«, odkar se je spremenilo iz rešilnega pripomočka v bojno sredstvo »n orožje Nekje daleč v zaledju za sovražnimi črtami se spusti nepričakovano tisoč belih črt izpod neba. kakor snop utrinkov Nekaj sto metrov nad zemljo st prčnr bele črte raz-viiati v obliki tisoč svilenih rož. Nekaj trenutkov — in že pristaia morda nekaj sto kilometrov daleč od fronte tisoč, na vse urtpra .1 jenih mož, težko oboroženih s strojnicami in lahkimi topovi. Bataljon smrti te razvije v bojni črti. Nekaj strelov pade in že so prvi oddelki na mostu, ki veže fronto z zaledjem. V akcijo stopijo pionirji, ki vešče polože pod oboke zavoje di-namita Silen tresk Most je zletel v zrak. Baraljon smrti je pretrgal najvažnejšo pro-melno žilo. po kateri vzdržuje zaledje svojo. na mejah borečo se vojsko. V v-seh velikih vojskah mrzlično pripravljajo slične bataljone smrti. Iti se bodo v danem trenutku in na prikladnem mestu spustili kje daleč za bojno črto in prizadejali nepripravljenemu nasprotniku morda nepopravljivo škodo Vojni strokovnjaki so do zadnjih nemških in francoskih manevrov mislili, da je v Evropi uporaba takih vojaških edinic nemogoča Potek manevrov pa je pokazal, da je tudi v visoko civiliziranih in gosto naseljenih državah mogoče izkrcati s padali več sto mož in z niimi povzročiti nasprotniku veliko škodo Treb« je samo izbrati pripravni kraj kjer »o naselja dosti redka, telefonske in telegrafske zveze pa pomanjkljive. Številni poskusi s padali, n« katerih »o visele samo vreče s peskom, so tudi dokazali. da se hudo motijo tisti ki pravilo, da je mogoče s par strojnicami pobiti bataljon smrti, preduo sp'oh stop: prvi vo»ak s padalom na zemljo Izkazalo se ie namreč, da je z zemlje zelo težko zadeti s padalom letečega voiaka in da je verjetnost zadetka mnogo manjša, kakor pn strelidnju na napada iočo pehoto na zemln Poieg tega bodo po dosedanjih izkušnjah pivi skočili s padali tisti, skozi leta izvežbaui vojaki napadalnih patrulj, ki odpro padalo šele v poslednjem trenutku tako da lete spočetka proti zemlji res kako* meteorji. Napadalnim patruljam pa bodo v pomoč tudi lahki tanki, ki jih je izumil Amerikanec SValter Christie. So to izredno hitri tanki, ki vise na posebnih letalih med kolesoma letala Z njimi se letalo spusti ao zemlje, drvi i njimi preko terena, dokler tank ne dobi primerno brzino, nakar ae odkljuii od le- tal* ln prične z akcijo na svojo roko proti nasprotnikom padajočega ba'aljona. Skakanje iz letal » padali za izvršitev gotovih nalog se je vršilo že med svetovno vojno. Tako je francoski major Evrard skočil s še osmimi pionirji iz letala s padalom ln t njimi vrgel v zrak neki vojaško nadvse važen železniški objekt Leta 1918. pa ■ je izdelal ameriški general za letalstvo Wil-liam Mitchel obširen načrt za veliko akcijo, pri kateri bi skočila s »trojnicami in lahkimi topovi daleč za nemško fronto cela divizija na nekem nadvse važnem strateškem položaju V ta namen je zahteval 2000 letal, ki bi prepeljala njegovo letečo ln padajočo divizijo preko nemške fronte. Ostalo je samo pri načrtu, ker se je medtem že posrečilo zaveznikom prisiliti Nemce k umiku in pozneje k predaji orožja Od jeseni 1918 do jeseni 1935. torej celih 17 let ni nihče več mislil na uporabo padala v vojni službi Leta 1935. pa je na veliko začudenje inozemskih vojnih strokovnjakov skočilo naenkrat pri sovjetskih jesenskih manevrih iz velikih letal za prevoz pehote nad 700 vojakov. Z njimi so padala na zemljo tudi padala, na katerih so bili pritrjeni zaboji s strelivom, lahke in težke strojnice ter deli infanterijskih topičev Cim so vojaki skočili "a zemljo, so se oprostili padala in pričeli sestavljati dele pehotnih topičev ter postavljati strojne puške v strelsko črto. ki je biLa v par minutah formirana. V dobri uri je 700 vojakov »smrtnega« bataljona pripravilo in zavarovalo kraj in zasilno letališče, na katerem so pričeli pristajati težki bombarderji, ki so nosili s seboj dele tankov, avtomobilov in poljskih topov. V 80 minutah je bilo za sovražno fronto organiziranih 1000 vojakov, najmoderneje opremljenih in nadvse dobro oboroženih, ki bi v vojni lahko povzročili največjo zmedo v zaledju. Po teh sovjetskih manevrih so pričeli * vseh modernih vojskah z intenzivnim proučevanjem uporabljanja padal za vojne namene. V japonski vojski so uvedli padalo, ki omogočajo skok že iz višine 65 metrov, dočim ra/polaga češkoslovaška vojska danes že s padali, s katerim, je mogoče varno skočiti že iz višine satno 50 m. V francoski vojski so ustanovili posebno šolo za skakanje s padali Iz učencev te šole so doslej formirali ze dva »bataljona smrti«, ki sta nastanjena v Reimsu in Alžiru. Sovjetska vojska razpolaga do sedaj že z nad 50.000 izučeni vojaki za skakanje s padali, ki so formirani v posebnih »divizijah in polkih smrti«. V. Zedinjenih državah imajo že nekaj bataljonov skakalcev s padali, ki so pri lanskih jesenskih manevrih skočili iz višine 600 metrov v polni bojni opremi in s plinskimi maskami na obrazih. Slične oddelke so organizirali že »udi v Nemčiji in Avstriji, kjer so jih prvič preizkusili pri lanskih manevrih S »polkom smrti« razpolaga seveda tudi Ang i j*. Prve cvetlice,, prve selivke Lepote umirajoče zime na Gorenjskem V nekaterih državah je postalo odskako-vanje s padali priljubljen šport. Po sovjetskem zgled" so tudi na Češkoslovaškem zgradili stolpe ux vežbanje odskokov Star kranjski pregovor pravi: Kadar Kobila pogmja, hudo brca Tako je tudi z zimo. Ko pride v deželo drugi pomladi« sv. Matija in pripravi veliko železno rovnico, da razbije sklade ledu, ki ieže nakopičeni v senčnih legah, se skuša zima še uveljaviti. Vsako noč se stisne živo srebro v vre-meniku iz strahu pred sitno, mrzJo starko do 15* po ničio. Toda njena oblast mine, ko pritipajo izza zasneženih planin zlati prsti nebeške luči. Gore žare, pota, ceste in gorski potočki se leskečejo v prvih sončnih poljubih. Jutrnji zimski kraa pa ne traja dolgo. V dopoldanskih urah omaga zima. Kjer je bilo zjutraj še vse okovano v led, se solze potočki. Kjerkoli poboža sonce zemljo z mehkimi prsti, se zbudi življenje. Med suho travo iz zelenečega mahu dvigajo bele glavice cvetovi teioha in jih polagajo na svoje zelene liste. Po prisojnih rebrih že brne zlate trobentice. Nekako plaho kukajo lz suhega listja mala Se zaspana očesca jetrnika. Nezaupno se ozirajo v senčne lege, kjer kraijuje zima še ves dan. Resje dobiva od dneva do dneva bolj živo barvo. Skozi špranjo panja prileze čebela. Nekaj časa varno otipava okoli sebe. nato se tudi njej od taja drobno srčece. Razpne krilca ln od-frči. N3 prvem cvetju se srečata z rumenim citrončkom ki so ga prezgodaj zbudili mehki sončni poljubi. Okoli poldneva oživi priroda tudi ob potoku. Kljub razsajanju zime so se že kaj zgodaj vrnile prve selivke. 20. februarja Povečajte blesk svojega smehljaja s Kolynosom 2 Lepota, Vaša osebna privlačnost, za visita od zdravih svežih ln lepih zob. Kolynoa napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha. vlci nI videti not>ene prekopnine. V dolinah pa je snežna plast debela nad dva metra. Ce ne bo posebne odjuge bo komaj do sredi maja skopneia. Toda kljub ogromnim snežnim gmotam je v Jelovici sedaj zelo živahno. 2e od daleč čuješ kričanje voznikov. Kriče nad konji, ki vlačijo lz globokih dolin težke hlode. Dogodi se. da konj stopi stran poti in se vdere do vratu v beli, mrzli prah Sani se prevrnejo ln treba Je pričeti iznova z nakladanjem. Zato toliko kričanja ln kletve. Na poti srečaš celo kolono voznikov. Dokler gre po ravnem je dobro. Ko pride klanec, je treba konje močno držati nazaj. Nič redkega ni. da konja teža premaga tn na ovinku vrže v hudo strmino Voz ln konj se valita po strmem pobočju. Voznik obupno gleda, kaj se bo zgodilo. V najboljšem primeru je polomljeno oje, konja Je treba rešiti, porezati jermenje ta dvigniti sani. V mnogih primerih pa obleži tudi konj za vedno ln z njim ves voznikov zimski zaslužek. Delo v Jelovici gre h koncu. Na tisoče ku bikov lesa so že Izvozili v dolino, na žage. Žagarji čakajo, da se tudi v Jelovico prične pomikati pomlad, da narastejo potoki ln zaženejo žage. Takšno Je ob av. Matiji življenje pri nas na Gorenjskem. V prisojnih legah prva pomlad, v senci pa še prava, trda zima. Precej hudo zimo občutijo zlasti tudi na Bledu, kjer Jezero pokriva še nad 20 cm debela ledena plošča. Po ledu se vozijo s motornimi kolesi. Tu bo linel sv. Matija nekega toplega dne precej posla da bo debelo skorjo razrahljal ln se bo razgubila v smaragdno zelenem vodovju Blejskega jezera. -—•» Na ID« jugoslovenskem plesu v Brnn Nedavno se fe vršil v Brnu. kjer živi veliko število iskrenih prijuleljev naše države in kjer za propagando naših krajev nenavadno živahno deluje Ceškoslovensko-jugoslovenska liga, III jugoslovenski ples, ki je bd hkratu najuspelejia letošnja plesna prireditev v Brnu. Ptesa to te udeležili najodhčnejii predstavniki b ms k trga javnega življenja, naše rujukinje, med katerimi se je t požrtvovalnim delom posebno odlikovala gospa Vera Bolnikovo-Dani- lova, pa so bile oblečene v slovenskih narodnih nttšuh, ki so pri vseh zbujale največje zanimanje in laskavo priznanje. Prostori so iuli okrašeni z našimi preprogami in tudi i našim pohištvom, ki so ga posodile naše v Brnu živeče rojakinje Na noši sliki vidimo v naši slovenski narodni noH poleg gospe Vere Balutkove In drugih tudi soprogo bivšega jugoslovenskeg/a ministra g. Ueutetruvita. ao videli v okolici Radovljice prvega krilatega oznanjevalca pomladi. Cez polje je plaval divji golob. Hitel je v prisojna, vabljiva rebra Dobrče, kjer zima najprej izgubi oblast. Tudi škorce so letos te videli na Gorenjskem. Ob potoku se v pomladnih urah že zibljejo dolgorepe pastiričice. Z njimi so pr.letele tudi prve c:pe, ki pa čez polelje ne bodo ostale v naših krajih. Najbolj pa zdaj ož.vlja potok vodni koa. Ta ptiček prvi občuti tudi v srčku toploto pomladnih žarkov. Že zdaj, ko je v neposredni bližini še trda zima, veselo ivrgoll in vabi sam.co na svatovanje. V začetku marca bosta mož Ln žena pričela nositi pod mlinske rake mah za gnezdo. Ko ae bodo drugi ptiči ženili, bo samica vodnega kosa že pridno nesla jajčeca. Kjer sončni žarki posebno toplo grejejo mirno vodno gladino, plešejo roji drobn h mušic. mar-čevih rjavk. Le-te privabijo marsikatero postrvico iz globin, kjer se ribe zadržujejo v mrzlih zimskih dnevih, na lesketajo-čo se površino. Precej zaskrbljena se ozira v senčne lege siva jazbečevka. Par dni je že mati. Lačna je kje neki naj dobi hrano, da nadomesti izgubljene moči? Ona si najbolj želi, da bi sveti Matija pošteno zamahnil in dokončno zdrobi) ledene okove, ki oklepajo v senčnih legah našo večno mater zemljo. Zelo žalostno pa je v senci. Na Jelovici. v višinah dobrih 1000 m, Je še poldrugi meter čisto suhega snega. Dočim so Karavanke v mnogih delih kopne, na Jelo- T ume j a pevskega zbora sv, Cirila in Metoda v Italtji Dne 3. marca odhaja na turnejo v Italijo sloveči grško-kittoliški katedrulm zbor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba V Ljubljani smo ga zadnjič slšah Ioni 11 oktobra. Po velikih uspehih, ki jih je dosegel prejšnje leto v Rimu, Parizu in drugod, odhaja sedaj pod vodstvom svojega ra\-na-telja g. Visoševiča in pe\xtvodje g Komore vskega na novo turnejo Zanesti hoče le- poto staroslovonske. jugoslovenske in ruske pesmi daleč v »deželo sonca in citron«. Zbor bo nastopil i. marca v največjem tržaškem gledališču Pulite-ma Rosetti. Nadalje bo koncertiral v Pulju, na Reki. v Gorici, Vidmu, Pordenoni, Padovi. Benetkah. Ferrari itd. ter seveda v Rimu in V Milanu. Za italijansko turnejo je zbor oj»-čen z dvema opernima pevcema. Posreč lo se m, Je za to dobiti nekaj delnih dokazov. S prošnjo na kr. bansko uipravo sum si hotel pridobiti dovoljenje za izkopavanje ln nadzorstvo arheoloških postojank za kliki in brežiški srez Toda piožilja je ostala le prošnja! Oktobra meseca 1937 sem obiskal jamo v Dolu pri Sulnl. Kljub temu. da je b lo pred menoj že črez 200 radovednežev v jami. sem Imel prav lep uspeh, ki ga pred javnostjo nisean zamolčal! Prav »Jutru< se Je zahvaliti za nadaljne uspehe kajti oipoizo -jen je bil strokovnjak za prastaro jamsko dobo g. prof. Biodar rn z njim dr. Mušč. v katerih dinžbi smo nato jamo ponovno pregledali. Po ogledu jame v Globočicah pri Kostanjevici, ki je zopet po »Jutru« postala znana, pa so me neznani »dobri« ljudje ovadili, češ. da se pri razskovanju poslužujem razstreliva in podobnih sredstev, jih v življenju še nikdar nisem rabil. S to ovadbo )e bilo doseženo, kar so hoteli, naimreč, da mi je oblast prepovedala vstop v vse jame. še pred tem sem v jami napravil nekaj fotografičnih posnetkov, ki so po zaslugi g dr. Mu&iča priSli v roke strokovnjaka g prof B roda rja. S^dnji me je napotil v jamo pn Lakenjskem gradu Prečna, kjer sem imel dvojni uspeh. Tudi o tem je »Jutro« poročalo Med tem je pregledalo Jamarsko društvo obe preje omenjeni Jami in se ni moglo dovolj čuditi naivnosti »vaditelja ki n ma o raziskovanju niti pojma. Tretjo Zgodovinsko jamo sta si ogledala gg univ prof. dr Saria ln dr. Mušič. O mojem nesebičnem delu pa so se Je prepričal' g. dr. Ložar. pater J Žiirsra, Univerza T LJubljani, pral. Baš iz Maribora ln mno- gi drugI. Moje delo Je znano celo na Inozemskih univerzah Prav v zadnjem času je bilo eno mojih poročil predavano oa neki inozemski univerz; in je sedaj v tisku. — Omenim naj še, da sta prav jesen in pomlad letna časa, ko je treba na tako zgodovinske al znanstveno zanimive postojanke posebno paziti, ker se v tem čar su največ koplje, rigala in orje, a v neznanju nič ne pazi. Tako se je pripetilo T bližini Rake kjer je krnet oral njivo Na nekem mestu je zadel s plugom ob kamenje, prenehal z oranjem, vzel kramp in unič 1 vse. Povedal mi Je potem, da j« izkopal nekaj loncev, a ker ni našel cekinov, je vse skupaj razbil. NeKaj podobnega se je zgodi.o v Grubljah pn št. Jerneju. Delavq so Izkopali cel okostnjak. Vse so uničili, ker se jim je zdelo, da ja železni nakit »splesnil«. Neki petletni deček je grebel po zemlja ta našel človeško lobanjo V domnevi, da je lonec, je lobanjo razbil Oče je kopal naprej ta pokvaril vse. Prijavil je najdbo občini, ki pa za to ni pokazala razumevanja ln tudi nI ničesar pokrenila. Rimski žrtvenik. posvečen bogu Mi tri. je leta ta leta ležal med drvmi, na njem so celo sekali. Zdaj je ▼ moj; l^ti ln si čnlh primerov je mnogo! Rečem samo: Ako se mi bodo delale zapreke bo to samo v škodo raziskovanja! Raskava in trda je zemlja, posebno f človek v njej išče zgodovinsko ta znanstveno važnih ostankov, a meni Je vendar to delo ljubo, ker vem, da bom a tem tudi narodu koristil!« Tako je govoril g. Amman. katerega sta ovadba ln prepoved globoko zadel'. Ob tej priliki čem s« spomnil znanstvenega deda Pri obiralcu okamenin v Krškem Oton Aumaa pripoveduje o najdbah In ovirah Krško, konec februarja- Javnost že dobro pozna g Otona Aumana. kopača in iskalca znanstveno zanimivega gradiva, saj smo imeli priliko ope-tovano poročati o njegovih uspehih pri raziskovalnih delih v prirodno Ln zgodovinsko bogati okolici Krškega. Pričakovati je bilo da bo neumorno delo g. Aumana rociilo izredno lepe uspehe. Re3 je tako. Odzval sem se kot »Jutrov« poročevalec prijaznemu vabilu in zbiralca obiskal na njegovem domu. Bilo je v nedelje popoldne, ko sem sto-pl v njegovo delavnico Bežni pogled po sobi me je takoj prepričal, da je to soba človeka — delavca, ki z bistrim očesom, zdravim umom ir ljubeznijo išče ta zbira predvsem fosile in petrefakte, pa tudi dmgo zgodovinsko blago, da ga reš pred uničenjem Posebno zanimanje je vzbudila v meni številna zb rka okamenin Obširna miza omara predali, police, klopi, deske Ln drugi del hišne oprave so polni lepih eksemplarov Osupnila me je lepa urejenost in razvrstitev Poleg vsakega predmeta Listek z označbo kraja, dobe, imena Menil sem da bi s temi tisoči lahko napolnil in ured 1 dve sobi saj je leto za letom z žilavo vztrajnostjo kopal in iskal v 27 Krajih in vsak kraj mu je dal svojo Zgodovinsko — prirodno podobo. Iz vseh teb nastaja krasna zbirka okamenin. ki Ima toliko veftjo vrednost, ker Je pridobljena z ljubeznijo ca domačih tleh, kar i mora g- Aumanu po pravici pridobiti splošno priznanje. Zaenkrat pa še nI tako. Poda mi spominsko knjigo s pri stavkom: »Poglejte, potem povem drugo«. Knj ga vsebuje mnogo znanih ln neznanih podpisov ta priča, da so S) že mnogi ogledali zbirko Tu so nekatera prav znana imena, kakor: prof Srečko Brodar, strokovnjak za prastaro jamsko dobo, univ. prof dr Balduin Saria. dr Marjan Mušič, dr. phil Aleksander Grabtaskl iz Pariza itd Slednji je 16 XI. 1937 podpisu pristavil še sledeče značilno posvetilo: »Niemals h&tte Lch geglaubt lm klei-nen Krško, beim kleinen Maim Auman etne so schone Leistutng vorzufinden, wie ca rhre Sammlung ist Und doch hatoe lch Evropa kreutz in quer bereist, Ahnliches, mit eigenen Handen, mit so beseheddenen Mitteln und ganz aus eigemer Kraft Ge-schaffenes kaum wo anders gesehen Se gehen einen VVeg. der vielle*cht nicht frel von Domen ist. Aber: »Per aspera ad astra!« Slednji stavek je znanstvenik Se krepko podčrtal Res lepo priznanje učenega moža prirodno nadarienemu kopaču in iskalcu znanstvenega grad va g Aumanu Tem bolj presenetit' mora zato vsakogar pripovedovanje g Aumana k( pravi: — že dolga leta raziskujem Širno krSko okolico. In to predvsem paleomtolofika nahajališča Z uspehi sem zadovoljen, kajti doslej sem odkril 27 najdišč fosilov ta pe-trefalotov ia acer v Kr£um, CariaJ, Pc- dten^ vasi, Sutni, Dobravi. Kostanjevici, Ledečl vasi. Stari vasi pri št. Jerneju. Pieterju. Beli cerkvi, šmarjeti, V njem vrhu, Skocijanu. Raki, Dednem vrhu. Stari vasi pri Vidmu, Labni. Bučerci. Anov.-u. Pleterju pri Zdolah, Gornji Pohanci, Se- novem, Reštajnu, Zdolah. Sevnci, Šmarju pri Sevnici ta v Zajčji gori. Da dobi zbirka pravo vrednost sem okamenine ločil po posameznih krajih ta si napravil krajevno zemljevdno karto Ves čas mojega dela pazim tudi na arheološke postojanke ta jih vodim v evidenci. Opazil sem pa, da se je že preje, pa tudi v zadnjem času več keltskih in rimskih grobov. Dackson Gregory: si iuana Castanares komdn »Kaj je to?« mu jt .».uku osuplo prekinil. »Le počasi, Johnny. Cioveku se mora zmešati, ko te pusiuša.« Vse, kar se je že ure in ure kopičilo v njem. je zdaj bruhalo iz Johna Cobba kakor slap. Najprej obtožbe zoper lopova z imenom Blond.no; zoper tega roparja in malopridneža, ki je bil sredi puščave napadel nedolžnega človeka in ga najrej okradel. nato pa zdrevil kdo ve kam, da mu umori najboljšega prijatelja in tovariša! Zoper tega psa ki ne zasluži drugega, kakor da mu prerežejo vrat. tisti mah. ko ga dobe v pesti! »Kdo je Blonamo?« je vprašal March, med tem ko so se tovariši zgrinjali okrog njega ter poslušali Cobbovo poročilo z nejevernim muzanjem, ki jim je pa kmalu izginilo z obrazov. »In kako mislita? Da je zavil staremu Dan'lu vrat?« Suh možak z usnjatimi lici. ki je ime! na sedlu obešen kramp, za seboj ozko vreteno, v naročju pa risamco, je pripomnil: »V Mehiki živi grlorezec z Imenom Blondino, ki uganja svoje hudobije južno oa Nacionala. Da bi se pa upal tudi na to stran meje, mi ni znano.« »Ta je, ta,« je vneto zavpil Cobb, »prekleti pes' Sredi noči me je izkrcal v pesek. Cel trop moril- cev Je bil i nJim. Namenjeni bo bili semkaj. Gotovo strežejo staremu Dan lu po življenju « March, ki se je znal polastiti poveljstva v zboru, mu je spet segel v besedo in ga zavrnil k stvari »Odklej poznaš Blondina? In kaj prav za prav veš o njem, Johnny?« je vprašal. »Poznam ga vobče ne. Ga tudi poznati ne maram! Snoči sem ga prvič videl — cunjo si je bil privezal čez obraz, ničvrednež!« »In ti je povedal, kdo je? AH si samo uganil?« »Tale rru je povedal,« je odvrnil Cobb March je ravnal z njim tako oblastno, da mu je silila kri v glavo. Vse oči so se radovedno uprle v Havvka. »Kdo je to?« je neprisiljeno vprašal March. Cobb je že hotel odgovoriti, ko mu je prišlo na misel, da sam ne ve. V zadregi je obstal z odprtimi usti. Samo stari Sam se je hihital. Hawk se je polastil besede in kratko rekel: Moje ime je Hawk.« »Kaj le torej s tem Blondinom?« »Našel sem Cobba v puščavi, sedečega na prazni cizi, o konjih ni bilo duha ne sluha. Povedal mi je, da ga je napadlo nekaj mož in mu pobralo vsa živila. Vedel sem, da je jahal pred menoj Blondino s svojo tolpo, in takoj mi je bilo jasno, da Cobb ni mogel imeti opravka z nikomer drugim kakor z njim.« »Je to vse. kar veste? Dogodka samega niste videli?« »To je vse, kar vem.€ March je nagrbančil Celo in se rnova obrnil h Cobbu. »Kar prevročekrven si, Johnny, ali ne?« Je zamišljeno pnpunmil »Ti pa slan Sam. oba nabita, Katiur da bi se notela vsak čas razpociti, čakata menda samo trenutka. Ko se prikaže Blondino da mu napolnita kožo s svicein? In ker je imel cunjo na obrazu, ko vaju je srečal, vidrva pa nimata namena, prizanesli človeku, ki vama jo je tako grdo nagodil, busta na j b. že ustrelila prvega nedolžnega iujca, ki vama pride naproti?« »Stvar je la, da m. ni ukradel samo konja,« je svojeglavo vztrajal Cobb. »Je še nekaj hujšega. Kje je D a n ' 1?« March je bil videti čedalje bolj zamišljen. Meniš, da ga je Blondino umoril? Kar tako. brez vsake podlage trdiš to. ker ti pač tako kaže?« »A kje je Dan'l?« je trdovratno vprašal Cobb. March je ti dve stari puščavski podgani že dolgo poznal in razen te^a nista bili prvi, ki ju je bil irečal Sedel je. si grizljal brkce in začudeno gledal starca. Kdaj pa kdai je nezaupljivo oSinil Havvka z očmi Hawk je hladnokrvno kliubiv.') njegovemu pogledu, in vsi so videli, kako merita moč drug drugega. »Fantje,« je nazadnje rekel Big Moments March in se obrnil k vsem, ki so stali na okrog, »kolikor vem, smo v svobodni deželi, kjer sme vsak delati, kar mu drago. A nekaj vam morem reči: po Bluesmokeških hribih se klati nekaj tucatov ljudi, ki ji hvčeraj še ni bi.o tu Do jutri jih bo dvakrat toliko ali pa še več. Med njimi mnogo takih, ki jih vsi poznamo, ljudi, kakršni ste vi, fantje, starih iskalcev zlata in nekaj cowbovev, v splošnem povsem spodobnih ljudi. Prišli bodo pa tudi drugi, ld Jih ne poznamo — sami vetrte, kakšna vrsta ljudi mi je na nusli Johnnyja Cobba sicer poznani o,m prav tako tudi Sama in Danla ki so vsi trije vrli, pošteni možje A ta dva sta zdaj vsa iz seb ein bi najrajši začela kar na slepo streljati, mislila bi pa šele potem, ko bi bilo prepozno. Kam pridemo, če tako začnemo?« »Kje je Dan'l?« je spet začel Cobb in potrkal h kopitom svoje puške ob lla. »Ali sme človek, kakršen je ta Blondino —« Niso mu dali dokončati. »Ogledali se bomo. da ga najdemo. Morda je šel na ono stran hribov Kdo ve. kje je zdaj? Zato, ker ga ta mah ni tu. ga še davno ne smemo imeti za mrtvega. In nobenega razloga ni. da bi mu peli osmrtnico' in dolžili Biundina ah kogar si bodi drugega, dokler ne vemo nič natančnejšega' Menda si dovoli pameten, da to izprevidiš, Johnny,« je nestrpno končal. Mršavi co\vboy, ki se je bil že prej oglasil in je imel pra vtako bistre oči kakor počasen jezik, je izpregovoril: »Nekdo prihaja! Tamle, čez prelaz. Sest aH sedem jih je.« »To je Blondino,« je rekel Hawk. »Tisti na vrancu, ki jaše pred ostalimi « »Sodim da ni vaš prijatelj, kaj?« je vprašal March. »Ne.« »Ga im.ite vi na sumu, da streže staremu Daniti po življenju?« »Vsekako ga Imam ze zmožnega.« Lice In src® letošnjega avtomobila Paherhl z letošnjih razstav — Velikih novosti ni, je pa obilo dragocenih izboljšav Po lanskih ukrepih /.a pot-peevanje mo- torizaoiije pioincia v uaš. Jrzav. ee Ž*, kažejo u^ofije po-ai^dicc. alt vilo uiotoiuib vozu je zaceio v vsej državi uag.o naraščati. cjauio v uasi banovin; je b.io lani nanovo pi i-pu.-čeaili v pictuei 50o poti..l»kili av loniobilov tn uiotorn.h "Oiucj, Računajo, da j« ,t ij, taMaL ko so bila znižan* bremena ua moloma vo/.na, povečajo število privaiiietia uioionz.i anega voznega parka v Dti.ii državi /.a ca dOUU voz.. Po vsej verjeiuofti i>o uiotorizacija na-»ega e-tsliie^a piuineta letos se liiUtje ua-p. c • o vala kakor taui ui bj-uiu v uvozu motorjih vozil let..* -iobcgn tekord. Ze zdaj. ko se je sezona komaj pričela, v ki da povsod živahuo zanunaiije za uovusti, k. nam jih je za .etoa pripravila avtomobile*« industrija. lu ker je Jugos ovija v uioiorizaeij prometa med zadnjimi dižavami v Evrotpi, be avtomobila trivi atrija za ua«; še prav posebno zanima. Naša država piedstav ja -e povsem uezasičen trg za ujene proizvode. Na avtomobilski raza: a v i. ki bo prihodnji mesec pr.icjeiia v Btogiadu. bodo /.aiadi tega eviu, fckt in ««n«i .ške tovarne avtomobilov pri i ed.le revijo svojih voz v izremo veiikeui 6logu. Gre pač za to. kaiere zuam-ke oi tw o o»vojJe na> hva.ezm trg. Ne-(ivouiiio bo ogled te razstave prav zanimiv in t-oučen. her bo tu videli robo iz vseh držav l močno avtomobilsko iudusirijo, do-čim oo iloatt anjt iu/.stave. zlasti mednarodni avUmiobiisKi salon v Zeiu-vj iin pa berijitika avtomobilčka ra/S(ava, v tetn po-gieočim je bil v Ženevi v glavnem z. siopon Novi svet s svoj:mi velikimi avtomobilskimi truflri. je pa pokazala berlc. &ka razstava z._:ol.) izdelke nemških tovarn ki ulkakor ae morejo poka., uri it>e[) novosti v tej razsežn m-iu-e:ri>Ki panogi Vendar pn sta obe razstavi skupno tio neke uiere le pokazali ua;»re> ei< tnoioni h vori. od lam do letos ter tendeii-co bodočega razvoja.. Kuj izrazito uO\ega ietoe a^ton obilftka industrija ne more poka/ari. ne evropska, h ne ameriška Velike novosti, rojtne v zadnjih letih i:< »poda.nke oepiet~ je. ko je in»iustri;a sk ii>;ila osla eioira kupca privoliti z vb ikuvratnimi s.nzacion ln mi preobrazbam dotedanje klas/čiie ou.ik- motornega v izci. eo piiu'ble toliko novih, drolnih p oblfiiiov da m.ijo v tehniki .^e ■i a.i dov olj p 6 a z njih reševanjem in za ka ve nalili,injf invobt. n časa Povgol pa opaž«. :tno vrs:o majhnih, komaj opazinili s ifiuemb. ki mnogokrat pomenijo diair"-cene izboljšave, kakršne prav prijetno občutita kuipi-c in vozač Aea» i nam iona oblika karoserije, ki je zdaj pri osebnem avtomob; u no c-eli črti prod/la nt>'ala pri skoraj vseh novih modelih še boli prootorna. v resnici i>a brez povečanja glavnih dimenzij Sedeži 60 širši in ra/sioj med sprednjimi in zadnjnii ae fx>veen 1 Po--as se p »vso I uvaja »»•.-esrije Zakoni aerodinamike se ut«o-tevajo še stroi e kakor -li»-lei in pontaj« zaradi t"Lra zim ti'a forma vo-a vse boli,čista in g'a k a Narnvn 6» tekmujejo k '»■struk-terji med si-boj v ob ikovanjn hlad'1 iko-vera okiova. ki daje Vsakemu vozu nek svofrveni obrnz. v katerem ee zrcali nje-goi teniipei ament. Resnifl;..i renunerv ment avtomobila 7/ivi-pi e°ve l-i .» njeirovesa stroja Ako je kater; umrlega prof Jovana CvijiCa «■ Naselja srpskih zemalja« in njegweg3 postanka o katerem tuji znanstvenik pravi: »Prof Cvijic je pritegni k sodelovanju vse. Predvsem pa si je znal pridobit^ za sodelovanje podeželsko inteligenco, v kateri je našei najboljše sodelavce, jim vzbudi! ini-ciat vnost in nh je z ljubeznijo in ra.zr,-mom vodi! pri njihovem delu na terenu Svojim lastnim učencem, ki so po njegovi srn rti nadaljevali delo po njegovih navodilih pa n: pozaoil vcep ti vodilno misel: »Ne podcenjujte prirodno nadarjenih ljubiteljev — raz;s^-cova'cev kajti dela-voljni in inteligentni ljubitelj' so neog b-no [Kitrebni sodelavci znanstvenika. Pred-nesite jim Ijuhezen in vzpodbudljivo priznanje. pa si boste za znanost pr dobili trajne zas'uge!« Hvaležen za ogled zbirke in poučljivo pripovedovan ie g Aumana sem se poslo vil od tihega delavca, ki je v dobi materi-jalizma ostal še idealist. Pripozraam da sem videl več. kakor sem b i priCakcn'al. Trdno uverjen pa setr tudi da so ljudje kakršen je Auman. orirod.no nadarjeni ko-in iskalci gradiva, katero moreio muzej; preko niih dob:ti in nato literarno obdelovat Preba bi jih bilo zato stalno namestiti da se taki pn'rodni talenti aktivno uporabijo, ne pa policiisko ovirajo S takimi ljudmi utegne muzetsk teritorij le pridobiti saj le znano da tudi večina najdb v Ptuju izvira od prirodno nadarje-nega kopača, ki je bil zato stalno nameščen. ^ B- organ modernega avtomobila resnično mnogo napredoval, velja to v prvi visi pogonski 6troj. Avtomobilski motor je (h>-stal spet uiaujši. lažji, bolj »kioinea v po-tro.-iiji goiiva ua drugi etrani pa bolj močan in vztrajen. Z modernizacijo oebt posoja povprečna brz ua, ki jo mora avtomobil in b tem seveda tudi njegov motor trajno va ržati, čedalje večja Zaiali tega se mora pri modernem motorju šc skrbneje paziti na pravilno hlajenje in mazonje. Pri novih modelih so se povsod uvedlj potso >ni termometri za voiio in olje in storjeni so bili že tu li prvi pt*>ku«i. kako bi se voda ki olje avtomatično vzdrževala na neki sudni temperaturi. Učinek na enoto ciliiiidivke prostornine se je pri mnogih letošnjih motorjih i znova popravil in tudi število obračajev — kakor videti — še ni doseujlo skrajne meje S celo v isto drobnih fines v obielavi zasri pa v materialu eo konst.nikterji do^^li. ds stroji (iMvzlic višjim turam popolnoma tiho teko. Kot gradbeni material se pri avtomobilskih motorjih čedalje bolj uvajajo lahke ko vime. vsakovrstne aluminijeve in magnezijeve zlitine ki omogočajo ir, atnetee hlajenje, hkrati pa dvigalo mehanični učinek stroja. Optimistični konstrukterji trdijo, da ni nemmroč-e. kako se b»wlo že v dotrle-1-ni bodočnosti gra-Mli avtomobilski motorji v celem iz lahkih aluminijevih in magnezijevih zlitin. Okviri iti osi osebnih avtomobilov ee o«l ioni Jo leto? n eo bistveno izp^emenile. Možnosti novih kombinacij v/,meti eo do lahko tek , samo v Btaciona.u.h obiai h, so se zadu.a ieta čmiovito naglo razv ili Lu prilaga i .li oestnemu prometu. i'o ekonomični st je lieselski tovorni voz d:uu* vs^g za naše razmere daleč prod avtom>4iiloui i bon-tlaki m motoijeiii. Di.si-.ls.i vozov, eo v nabavi sicer za ca 40 oi s: o'kov dražjj o«l ben-oinskik obratovanje z n; mi je ua d u i strani z« najmanj to iko ocnejše. Nedv m-no I »o že v nekaj let h izginil i naših oesj poslednji tovorni avtomob 1 in avtobus na bencinski pogon iu bo tu eavereDO lu.la-ilal DUelov motor. Ali ei l)o Dieslov m<>tor osvojil v bodočnosti tudi lahki osebni avto, zdaj 4C n mogoče niti trditi, niti zanikati. Ne aj ot-eb-nih voz e tem motorjem, ki so jih d<«!ej s|iravile na trg posa neai.e tovarne, ee je kar zadovoljivo olmeslo. Ako omenimo h kraju 5e motorno voz!lo malega človeka — motorno kolo. moramo priznati, d« je od lani lepo napredovalo vzporedno s svojimi ve ikimi vrstil k Zlasti sproti židom. Policijske oblasti pa so takoj energično nastopile, kar je pomirjevalno vplivalo na židovski element. O kakem an-tisemitskem gibanju v Italiji, ki bi ga oblasti tolerirale, potemtakem zaenkrat Se nI govora. Sleherno preganjanje Židov bi lahko postalo usodno za italijansko gospodarstvo ko se baS sedaj vse produktivne sile koncentrirajo za dosego gospodarske avtarkije. Pričakovati pa je. da bodo oblasti odslej vse strožje kontrolirale Investicije židovskega kapitala tako v Italiji kakor v kolonijah. Od vse kampanje pa nas utegnejo Se najbolj zanimati podatki, ki Jih Je cremon-ski »Reglme fasc sta« objavil o Židih v Trstu List Je podrobno navedel, kakšna mesta zavzemajo tržaški židje po državnih uradih in ustanovah pri pokrajinski upravi in na občini, v gospodarstvu, trgovini lt. Tako je 1 tržaški Žid minister 2 sta senatorja. 4 v centralnem korporacijskem svetu, 11 pri pokrajinski upravi, 15 na magistratu. 22 je častnih konzulov. 11 vse-učlhških profesorjev 5 pri vodstvu fašistične organizacije »litorske mladine« 77 1:h le pri raznih korporaciiah !n sidlkatih A 0 okvirji motociklov eo postali močne iši in 232 pri zavarovalnicah. 159 Židov Je na se namestu \r> jeklen h oevi grade vs*. bolj iz prešine jeklene počevine Vzmeti, k eo se -xjs ej gradile wiO na spodnji osi se i zdaj posamično in s prav zalovoNvtn ' uspehom grade tudi i« zadnjem k lesu. Kakor pri avtomobilu tako je t.u-li pri mo-tornein kolegu n.sj olj napredoval pogonski stroj in ee danes gtade majhna in na m nj-fcn koleso z motornim učinkom In z brzino, ki jo 5e pred nekai !et' niti težki luksuzni stroji nieo mogli doeeči. Potujoča razstava na p«oti v Lfiibllano Kaj nam pokažejo upodabljajoče umetnice M2A ? Na pobudo češkoslovaške senatorke ge Frante Plaminkove so upodabljajoče uinet niče Male ženske antante. v katere okvir spadajo Jugoslavija. Rumunija in Češkoslovaška. pokrenile potujočo ra/.stavo M2A si je o priliki svoje ustanovitve leta 1^23 nadela poleg naloge, doseči v vseh treh državah žensko volilno pravico, izena čeme pravic med možem in ženo. zaščito matere in otroka itd., še drugo nalogo, po globitev prijateljskih odnosov med vsemi tremi državami, ki so njene članice, in to na podlagi čim tesnejših kulturnih stikov Dobro so sc zavedale, da je ravno kultura ona najgloblja vez. ki se ne da kar tako uničiti in razbit' od danes na jutri Dosled ne svojemu programu so priredile to potu iočo razstavo. Umetnice so razstavljale najprej v Beogradu. kj^r so dosegle izredno lep uspeh Naro so razstavi ia le v Zagrebu, v Ljub J j a n i pa bo ra/.stava odprta od 6. do 20 marca v Jakopičevem paviljonu Iz Ljub ljane bo krenila dalje v Rumunijo in nato v Cehoslovaško Razstava katere visoki pokrovitelji so obe kraljici Jugoslavije in Ru niunije ter soproga predsednika čsl. repu- blike ga Hana Beneševa. ni važna le zaradi poglabljanja kulturnih stikov med državami. ki so članice M2A temveč pred vsem zato. ker nam bo pokazala najboljša dela upodabljajočih umetnic vseh treh dr žav Morda se nam zlepa ne bo nudila priložnost, da si ogledamo razstavo, na ka ten bodo upodabl laioče umetnice tako številno zastopane Saj bo nekaj nad sto umetnic, med njimi osem Slovenk, razstavilo približno 200 slik, skulptur in gradbenih načrtov Slovenke so naslednje Avgu sta Santel (1), Henrika Santel (2). Anica Sodnik-Zupanec (2). Elda Piščanec (2). Mi ra Pregelj (2) Mara Kralj (2). Bara Remec (1) Dana Pajnič (2) Številčnost nam le zagotovilo, da nam bo razstava nudila vpo gled v ženino urnetmško ustvarjalnost V i/ber' motivov, v načinu podajanja nam bodo žene pokazale svojo umetniško silo in stremljenje, svojo povezanost s sedanjostjo in življenjem Vsekakor bo razstava izredno zanimiva in nihče ne b: smel iti mimo nje. ker nikomur ne sme bm vseeno, kaj umetnik danes doživlja v sebi in kako zajema in podaja življenje, sredi katerega živi. predsedniških in ravnatpllsklh mestih delniških družb 6 pri raznih volaSkih orga- n!zacljah. 36 odvetnikov 70 Inženierjev. 78 zdravnikov 11 nov narjev. 476 trgovcev 5*8 hišnih posestnikov. List Je tako na-Stel skuono 22M Židov In pri tem naglasil, 1a zavzemajo židle v Tr=tu devet desetin tako zvanih vodilnih mest. Iz Julijske Krajine židovsko vprašanje Prot Ziuovsko gioanje po raznih evropskih državah je dalo tudi italijanskemu tisku povod za razprave o tem problemu, le da ga v Italiji niso obravnavali kot ple-mensKi problem, nego z omejenejših vidikov. Pripomniti je treba, da židje v Italiji nikoli niso predstavljali posebne narodnostne enote, nego so se zmerom prištevali k italijanskemu narodu. Baš židovskemu elementu je treba pripisati mnogo zaslug za napredek italijanske mdustrije in finančnega gospodarstva. Italijanski židje pa so tudi patrioti. V času svetovne vojne so prostovoljske formacije štele lepo število Židov, in jih je mnogo tudi padlo na fronti. S kampanjo italijanskega tiska bi se na tem meatu podrobneje ne bavili, če bi ne živela vprav v Trstu od 50.000 Židov, kar Jih je skupno v Italiji, vsaj ena desetina in če ne bi bila vneto posegla v razpravo tudi tržaška dnevnika »Piccolo« in »Popolo di Trieste«. že pred leti so se pričeli naseljevati v rtaliji židje iz Nemčije, ki so Jih njihovi soverniki — rojaki skoraj ni mogoče reči. ker se italijanski židje smatrajo za Italijane — takoi podprli, da so si zlahka zagotovili obstanek Že tedaj se je v Italiji načelo židovsko vprašanje Tudi glavno gla- načelo vprašanje rumunskih Židov in so se predvsem srednje evropske države zavarovale pred njimi s posebnimi prepovedmi naseljevanja, je glasilo nekdanjega glavnega tajnika fašistične stranke Kari-naccija, »Regime fascista«. ki izhaja v Cremoni. porabilo priliko in sprožilo v Italiji nekakšno antisemitsko gibanje. V seriji člankov je opozarjalo na škodo, ki jo zaradi židovskega elementa trpi 43 milijonski katoliški narod. Opozarjalo je javnost posebno na to, kako židje silijo povsod na vodilna mesta. Zahtevalo je. naj se židje odstranijo z vseh pomembnejših mest ali pa se ta mesta vsaj sorazmerno razdelijo med nežidovske in židovske intelektualce. Med drugim je »Regime fascista« napadel tudi »Piccolo«, ki je last židovskega senatorja m finančnika Maveria. Razen »Piccola« in mestoma tudi »Popo-la« iz Trsta pa sta pričela braniti Žide tudi ug'*dna italijanska rev Ja »Nuova an-tologia« in genovski dnevnik »Lavoro«. »PiccoVj« se Je v svoji obrambi Židov skliceval na človekoljubna čustva italijanskega na~via in na patriotizem ter nacionalno pož) tvovalnost židovskega elementa v Ital ji. i -azil pa se je za preventivne ukrepe da b; se za lezli dotok židov ki bi morali Iz kakršnihkoli razlogov zapustiti posamezne evropske države, v katerih sedaj žive »Popolo di Trieste« Je izrazil že- 152~isvt*"«£ „ . SSM ^zsr 51 ssrs^as, s ^ c i z*:.. - Nova žrtev granate Vsi uKiep. arzavnin ui ceio cerkvenih oblast: proti zbiranju granat lz časa svetovne vojne doslej očitno uiso nič zalegli Oblasti so žie celo tako daleč, da so oure-dile zlasti v jugozapuunem delu goriške pokrajine celo vrsto hišnih preiskav. Orožniki so si na vse mogoče nač ne prizadevali, da bi iztaknili skrito orožje, smodnik m drugo razstrelivo, več-na preiskav Je bila seveda brezuspešna. Tudi po cerkvah duhovščina opozarja ljudi, naj se ne pečajo s takim poslom. Na drugi strani pa se vendarle skoraj dan za dnem dogajajo nesreče z razstrelivom Li tos je bilo takih nesreč že okrog 15 Odrasli pa tudi otroci. ki so našli granate, so jih skušali zmerom razstaviti, pri čemer so vedno znova nastale eksplozije. Že okrog dvajset ljudi Je bilo ranjenih, trije so bdi ubiti. Sedaj se jim je pridružila St četrta Žrtev. Na pobočju goriškega gradu je 19 let j stari Goričan Josip Trampuš preteklo sre- ; do našel tako granato. Tudi on jo je sku- i šal razstaviti. Nastala je skoraj že neiz- i bežna eksplozija. Fanta je malone raztr- ; ealo. dobil je celo vrsto hudih poSkodb. V ; naglici so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že nekaj ur pozneje umrl. Drobne novice Turneja zjtgn-OSkega pevskega zbora. Znani pevski zbor »Sv.Cirila in Metoua« iz Zagreba se je že lan: odpravljal na turnejo po Italiji. 2e pred meseci so se razširile govorice, da bo nastopil v Trstu in drugod. Sedaj je istrska pokrajinska tuj-skoprometna ustanova končno prejela ob-vest.lo, da bo zbor nastopi! v Puli v petek 4. t. m. zvečer Iz Pule bo krenil dalje in bo nastopil še v raznih mestih. Zbor bo Ste) 56 članov. Pevci pridejo v Pulo že prihodnji četrtek. Novi odiikovanci. V poslednjih dneh so bih odlikovani na predlog jugoslovenskega mm strskega predseumka dr. dlojauinovi-ča, preds*. unik tržaškega prizivnega sodišča Josip Paolo Gaetano m glavni državni tožilec M. F. Natta z redom sv. Save 1. stopnje, ravnatelj tržaške bolnišnice prof. Pieio Gall z redom sv. Save III. stopnje ter poveljnik VI. cone fašistične milice general Marij Borghi z redom jugoslovenske krone III stopnje. Pulska mestna občina namerava te dni najeti pri nacionalnem zavarovalnem zavodu 4.3 milijona lir posojila S tem posojilom bodo konsolidirali pulske finance. Pokrajinski upravni odbor je nanj že pristal. Goriški nadškof msgr. Margottl se Je pred dnevi mudil v Rimu Papež ga je sprejel v posebni avdijenci. Ob tej priliki mu je nadškof obSirno poročal o prilikah v goriški nadškofiji. Goriška pok nt j nska uprava je nameravala najeti pri nacionalnem zavodu za socialna zavarovanja skoraj poldrugi milijon lir posojila, da bi lahko financirala najnovejšo populacijsko akcijo za ženitbe-na posojila Po računih uprave bi bilo treba v te svrhe najeti skoraj 3 milijone lir posojila, da bi bilo mogoče v dobi prihodnjih let zagotoviti vsem prizadetim ženit-bena posojila po 1000 do 3000 lir. O zadevi Je te dni odločal pokrajinski upravni od Nedelja 27 februarja Ljubljana 8: Vesel nede jskl peadrav (Ruski sekatet ln plošče). — 9: Napovedi, poroč la. — 9.15: Veselo rajanje iplo^Ce). j — 10: Verski govor t g Jože Jagodici — j 10 15: Prenos eeikvene glasbe iz zavoda ' sv. Stanislava. — 11: 0tro6'*a ura (gdč. ! .Vlanca Romanova). — 1130 Nastop učeo,-! cev g. Rudolfa Piliha: gg Rudi Schmklt, | Tonček Hofbauer in Albert Fonda — 13: Napovedi, obvestila. — 13.15: Vodoiplvče-va 9pevoigra Srce in denar. — 16: PioSče po željah. — 17; Kmet. ura: Gospodarska uavcKi la sa marec tn tržna poročila — 17.30: Konceit Cimermrtnovega kvarteta in Radijskega orkestra — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19 50: Slovenska ura: Moritati ln zabavne (Fantje na vasi). Bni^m ln njihovi običaji (Jančka Cuček-Kleinmaierjei- ] turientov. Beograd 16 4Č Plofiče. — 17.15. Skiad-i be za čelo — 17.45 Orkestralni koncert, i — 19 45: Lahka glasba — 20: Prenos s 1 Nar. gledališča. - Zagreb 17 15 ChoptrtJ-| ve klavirske skladbe. — 20: ZvoCna igra. ( — 20 30 Komorna glasba — 20 50- Na-i rodni običaji - 2120 Nadaljevanje kon-1 certa. — 22.20: Godba za p:es. — Pniir»: ! 19.15' Pustni kabaret — 19 45- Smetano-; ve skladbe za moSki zibor. _ 20 35: Poetov kabaret. — 21.05. Pester spored — VurSava 20: Zgodovina plesa — 22 55: Orkestralni koncert. — Dunaj 10 10: Vesele pesmi. — 11.25 Kmečke godt>e (plošče i. — 12.20: Koncert orkestra — 16 05: Plošče zvočni film n ples — 17.30 Klavirski koncert. — 19 25: Iz karnevalske reklame — 20.40: Kratke zgodbe. — 21: Stari dunajski »faMngc. — 22.30: Lahka godba in pes - 23: Plošče. — B^Hn. 19.10: Mali koncert s pleAč — 20 Koncert vojake godbe. — 21: Mali orkester. — 22.20: Nočni koncert ln ples lz Kftn gs-berga. — Munchen 19 15: V vrtincu karnevala. — 22.35: Predrpustni ples !z Kotna. — Stuttgart 1915 Zabaven spored. — 20: Zvočne slike ln glasba za pustni tas — 21.15: Plesna muzika s ploVi. — 22.30: Pienos lz Be-lina — 24: Koncert na "tvoru princa Karnevala Torek, 1. maroa Ljubljana 11: Šolska ura; Kar bo pa bo! — Vesoloisrra v 4. &£L> MARIBOR prtnaša vedno najnovejše ! Mnogi teh gumbov učinkujejo kakor starinski nakit in se blestijo v dragem kamenju in zlatu (seveda nepristnem). Tako najdemo gumbe z rubini, ki so zvezdnato l »t «, ^ it^u^-f*** vdelani v zlato okovje, potem gumbe iz fi-ligrana, gumbe iz črnega emajla z vloženimi koralami, gumbe v obliki velikih biserov. obdanih z dijamanti, .gumbe s kamelami, ki učinkujejo kakor starinske zaponke. Nekaj takšnih gumbov, zapetih okrog vratnega izreza, učinkuje kakor najlepša ogrlica. Modnega priznanja so deležni tudi stari kmečki gumbi iz srebra ali stari tolarji, ki jih nosimo na gladki, temni obleki. Priznano najboljše DAMSKE KROJE PO MERI za ceno Din 14.— do 30.— naročite na Dvornem trgu 3 i poleg univerze). — Zurnali za izbero na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje. MODNI SALCN H O Z M A N milo in krema plea. Pri prsih je život z vodoravnim šivom razdeljen v dva dela. Zgornji del Je lahno nabran in drapiran, spodnji pa je po v*ej dolžini zapet s krasnimi, bleščečimi gumbi iz imitiranih kamnov (3. skica). Okrogli gumbki iz tvoriva obleke učinkujejo posebno lepo v dolgih navpičnih nizih. Obleka na naši skici je po vsej dolžini zapeta a takšnimi gumbki, ki ji nado-mestujejo vsako drugo okrasje. Obleka ima majhen, pokončen ovratnik in kratek život. Je brez pasu, zato pa je okrog bokov ln ob pasu tesno drapirana (4 sk.ca). Dva do trije originalno izdelani gumbi včasih že zadostujejo, da ustvarijo iz sicer preproste obleke nekaj posebnega. Tako zapenjamo predzadnjo obleko na naši skici s tremi g-umbl v obliki cvetlic, kl učinkujejo vprav pomladno na svetlem blagu obleke. Obleka Ima raglansko vstavljene. dolge ln ozke rokave in na životu dva vzporedna, stranska šiva, ki se pod pasom zaokrožata v imitiraio obliko kratkega kazaka (5. skica). fjovo in origaiaMo učinkuje obleka ki Jo namesto po sredi postrani zapenjamo 7. nizom gumbov Pri naši obleki zapenjamo tako samo njen zgornji del, ki ima obliko kratk^ea kaz?ka Jako originalen je široki, všiti pas kl ga izpopolnjujejo navpično p-ešiti robčki. Vratni izrez izpolnimo z zavozlianim šalom kontrastne barve. ki nadomešča obleki ovratnik (zadnja skica). Scfierlc Face Lofion (Scherkova voda)za neao lica bo pomagala tudi Vam, a samo če jo redno opo- ©T! tPn / rabljale. Čisti lice od SChLR^ zcjedalcev ter mu daje svež in mladosten videz. Dobi se v boljših strokov« ^^''V^ttninprodajalnah o^i^AP0 din. 18.-, \ 35 -,56.- itd. JL /^'S c h e r k:>> Nove nočne srajce imajo kratek život, kakor moderne princesne obleke, ki so prevzele to mladostno linijo po empirski modi. Ta kratki život nežno povdarja ženskost postave, podaljšana 1 nija krila pa daje več vitkosti bokom. Novi »empirski« životi se dajo prav ljubko okrasiti s čipkami ln volančki, kakor to kaže naša ekica. Gumbe namešča moda navadno zapovrstjo, v daljšem ali krajšem nizu. da tako čim bolj prit' gnejo nase oči. A tudi mali. letos moderni žepki so primerno ozadje za lepe gumbe, kakor to vidite na naši prvi skici. Gladka obleka lz svetlega blaga, ki jo imamo v mislih, učinkuje izključno po šesterih malih originalno zarezanih žepkih ,ki jih v sredi zapenjajo okrogli, sveti; gumbi. Tudi mladostni ovratnik je zgoraj zapet z dvema gumboma (1. skica). Dvodelna obleka iz temnomodrega blaga ima zaokroženo ukrojen život, ki ga po sredi drži bel vložek prešit z vodoravnimi robčki. Dvodelni, okrogli ovratnik je iz enakega, belega tvoriva. Po trije lepi gumbi pr pmiajo na vsaki strani život k vložku (2 skica). Izredno elegantno deluje popoldanska obleka iz mehke svile z modernim, dolgim 1 životom, ki učinkuje kakor dol~a, tesna jo- ZA VAŠE USTNICE... 2elite li, da bodo lepe, sijajne, bleščeče in da ne bodo izgledale, da so namazane? Tedaj rabite rdečilo »GFITARE« poljubčki orez sledov, modern izdelek, ki zares ves dan drži in ne potrebuje nege Poskusite ga še danes, ne boste več kupili drugih. — Prodaja se v vseh strokovnih trgovinah. — Cena: Poskusni komad zadostujoč za enomesečno vporabo Din 9.—; večji, luksuzni Din 28.— in 45.—. Labor Valdor Pariš, Francija. — Glavni zastopnik Ljudevit Schon (odd. G/l) Zagreb, Jelačičev trg 1. Face — jbbmmimmmmmmmbmshmei ... Loti on Schtfkovo vodo Zdravniška posvetovalnica Naročnik: Vzrok šumenja v ušesih je lahko poapnenje žil, ali pa je vzrok v uše-su somem, t. j., imate kroničen katar. Zaradi pomanjkljivih p<>darkov vam ne morem reči nič določnega. Obrnite se na srro-kovjaka za ušesne bolezni, ki bo ugotovil vzrok in odredil primerno zdravljenje. Isti: Najbolje je, da se držite navodil zobozdravnika. Bolezen sama je dolgotrajna in težko ozdravljiva. Menjanje zobozdravnikov vam ne bo prav nič koristilo Izpiranje z odolom, ali pa z 2n/o mentolovim špiritom vam bo vsaj deloma pregnala neprijetni duh. Celje. Dlake je mogoče odpraviti s pomočjo posebnih mazil, ali pa, kar je šc sigurnejše, električnim potom Delno .se da temu nedostatku odpomoči s tem. da dlake razbarvatc s 3°/o vodikovim prekisom. Dlake obledc in postanejo manj vidne. Ako se odločite za gorma dva načina, boste morali pač k zdravniku, sicer si pa Iah- i ko pomagate sami. Vodikov preku dobite v vsaki lekarni. Gura: Verjetno je, d« izvira neprijetni vonj od prekomernega izločevanja žlez znojnic. Namazi te poteča ae mesta a 5*/« formalnim špiritom. Zivka: Kot posnemam iz pisma »te preboleli po operaciji ciste vnetje trebušne mrene, in sicer prvenstveno okoh maternice Posledice so verjetno zarastline, ki oklepajo ie danes maternico, odnosno 4e preostali jajčnik in jajčni kanal. Na podlagi tega mislim, da je tu iskati vzroka, da ne postanete mati Mislim namreč, da je preostali jajčni kanal ostal neprehoden, zaradi česar ne morete zanositi. Najbolje bi bilo, da greste ponovno k zdravniku, ki vas je operiral, da vas preiSče m ugotovi še eventuelne druge posledice vnetja. ki tudi pridejo v poštev kot vzrok, da ne zanosite. Sele na podlagi pregleda (eventuelno tudi z Rentgenovimi žarki) bo mogoč« izreči končno sodbo. T G Ptuj. Sodeč po vašem opisu, imate verjetno tkzv kopriviuco. To opažamo pr. raznih ljudeh po zavžitiu golovih jedi, n pr rakov. |ag<>d itd Opazujte sami sebe in skuhajte ugotoviti, dali je opisani pojav v zvezi s hrano Dotičnih jedi se boste morali v bodoče pač izogibati A. T Zv.: Prebolel, ste lastruplienje s svinccm in sedaj bolehate na nedoločnih težavah želodca Predvsem morate vedeti, da rentgenološka preiskava ni vedno popolnoma zanesljiva Imate torej lahko, vkliub temu, da je bil rentgeno'oški izvid negativen. samo na želodeu Poleg tces bi bilo po mojem mnenju potrebno sistematično pregledati jetra in ledvice Svetujem vam. da greste v kako večjo bolnico n pr Beograd. da vas temeljito preiščejo Možno je namreč, da vam povzročajo te težave ledvični odnosno žolčni kamni. M. P. Ljubljana: V poštev pride laško, ali pa Dolenjske toplice. A. B Približen čas poroda izračunate takole: Od zadnje mentruacije odšiejete 3 mesece in prišteiete 8 din. N. pr. Zadnje perilo 1. jan. 38 Porod bo verjetno 8. okt. 1938. Cas poroda jc tudi možno izračunati po prvem gibu otroka ki ga mati čuti običajno ob polovici nosečno&ti. H AM Občni zbor Slovenske Šahovske zveaa, ki bo prihodnjo neaeljo v Celju, se začne ob 10.30. Kraj bo javila zveza svojim klubom te dni s posebno okrožnico. V kopališču Savona na italijanski rtvi-jeri se je vršil koncem januarja turnir, ki so se ga udeležili vsi najboljši italijanski mojstri Zmagal je zopet mladi Castaldi z 9 točkami iz 10. brez poraza Sacconija. ki je zasedel drugo mesto, je pustil kar 3 točke za seboj! Te dni sc začne v uragvajski prestolnici Montevideo turnir, ki se ga udeleže svetovni prvak ar. Aljehin ter najboljši juž-no-ameriški šahisti. Med njimi bo po 5 zastopnikov Argentine in Urugvaja. 3 Bra-ziJjanci ter po 1 Cilenec in Peruanec. — Nedavno je bil drug južno-ameriški turnir odigran v Sao Paolo Močni Argentinci se ga radi nekega spora, razen enega, niso udeležili, pa sta zasedla prvi dve mesti Ci-lenca Flores in Lctelier. Kako igra mladi zmagovalec, kaže naslednja partija s turnirja. Griinfeldova indijska obramba Beli: Romo Črni: Flores Vsak 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sbl—c3 4. Ddl—b3 5. DbS : c4 Sg8—f6 g7— g6 d7—u5 d5 : c4 Lf8—g7 Sedaj črni svoj boljfti razvoj zelo hitro tn lepo uveljavi. 11..............Sd7 : c5 12. e6 : f7-H Tf8 : f7! 13. Sfc—g5 Lc8—e6! Ket Je točka c3 dvakrat napadena, jo mogoča ta parada. 14. 8g5 : ed Sc5 : «4 15. Lf4—e3 / Ali 15. Ld2, Dbd. 1 5..........b7—b5! Zopet visi Sc3, Aa dama vzame kmeta. 16 Dc4—c6 Ta8—d8 17. Tal—cl Se6—d4 18. Le3 : di Lg7 : d4 19. f2—f3 Črni Ima v borbi že vso svojo vojsko, tako da mora a svojim napadom kmalu prodreti. 1 9..........1*7—£6 20 Dc6—e4 Ali 20. DbS: ?, Te6+ Itd. 20..........Sa6—c5 54 De4—c2 „ b5~b4 22 Lfl—c4-H Kg8—g7 23. a2—a3 Skakač seveda ni *mel vleči. Bell pc>« skusi »e zadnji Izgovor. 2 3..............b4 : c3 24. b2—b4 Da5 : a3 25 b4 : c5 Ld4—ie3 Neenaki lovci tU samo Se poostrijo nat» pad črnega. 26 Tel—dl Le3—d2-+-27. Kel—fl Pa3--e5 28 Lc4—d3 Td8 : d3! Naihltreifta pot do cilja. 29 Dc2 : d3 c3—c2! 30. Dd3 : d2 T£6—d6l 31. Dd2 : dfl IzsHjeno. 31.......e7 : d6 32. Tdl—el d6—<15 beli se vda. Kmet pride s pomočjo dame brez oviri do d2. Vasja Piro Križanka št. lj nima tolik« denarja, da more potovati v kopaHSče Toda vsakdo bt moral d»t1 rn zdravje letno 100—150 dinarjev in »iti nifspf dni mesto drime vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. Močnejša je Flohrova poteza Le6.\ na pr. 6. DbS-K Sc6. Flores pa igra drugače nego Flohr. 6. Lcl—f4 Sb8—a6 ?! Skakač tu vsekakor stoji slabo in bi se morala taka neprevidnost pravzaprav črnemu maščevati. Sol.dneje je bilo c6. 7. Spi— f3 o—o 8. e2—-e4 c7—c5?! To naj bi opravičilo pozicijo skakača na a6. 9. d4 : c5? Po tej potezi pride črni. ki je bolje razvit v prednost. Pravilno je bilo d5 ali e5, kar bi radi močnega središča pri belem dalo prednost. k 9. . . . Dd8—a5! 10. e4—e5? Ta in naslednja poteza Se bolj oslabita belo poziciio. V poštev je prihajalo obakrat 10. Db5. 10............Sf6—d7 11. e5—e6? 1 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. slovenski pesnik, 8. špansko mesto, znano iz sedanjih bojev, 1». plušč. mera (množ.), 10. hišni bogovi Rimljanov, 11. ribiška priprava, 12. letopis, 13. csebr.il zaimek. 14. nikalnica, 15. predlog, 17. kratica pri naštevanju, 20. riba, 22. oblika pomož. glagola, 23. za človeka relativno ša najtrdnejši kraj, 25. kratica za »tega meseca«, 26. živalski glas. 28. število, 30. oblika glagola imeti, 32. naš otok, 33 francoska reka. 34. češka pritrdilnica. 35. azijska pokrajina, 36. lončarska umetnost. Navpično: 1. utrjenest, 2. kovina, 3. domača žival, 4. kemično barvilo, 5 dnevnik, 6. glej 35. vodor., 7. oblika glagola Cikati, 16. dolina, 18. trije enaki soglasniki, 19. žensko krstno ime, 21. slov. mesto, 24. pomirim, 27. kazniva dejanja, 28. ozek kos blaga ali papirja, 29. posledice nesreče^ 31. isti. Rešitev nedeljske križa nlce Vodoravno: 1. os; 3. Ke; 5. sto; 7 an 9. Pad; 10. čil, 11. dva; 12. uta; 13. ar; 14. na; 15. pa 17. V(raz) Syidim ga*, sem odvrnila. »To je grm, o rmi ki poganja lepe bele, v osrčju rdeče r.adah-njene vrtnice«. Stari dam: se je obraz nenadoma zjasnil. Prevzeta od veselja je dejala: »Torej še živi? Ah. verjemite mi, to me dela zelo srečno... In če vas smem nekaj prositi, vam rečem: Gojite ga, negujte ga z vso ljubeznijo, z največjo natančnostjo, kajti grm č je zelo občutljiv! Ta vrsta vrtnic ne prenese nobenega mraza. .. Toda hotela sem vas prositi nekaj drugega. Saj mi dovolite, da si odrežem očesce ? Ko sem jemala slovo od hiše. sem si že vzela enega ter ga cepila na divjaka. Kakšno veselje me je navdajalo, ko sem videla, da se je prijel — ampak potem mi ga je nevihta zlomila. Zdaj sem ob divjaka in ob žlahtno oko« . . . Nato je nadaljevala, kakor da jo je močno stisnilo v grlu: »Ne morem vam povedati, kako sem visela na njem . . . « Spremila sem damo do vrtne ute. kjer se je grmič vzpenjal kvišku. Ustavila se je pred vrtnico z vlažnimi očmi Potem Jc vzela nož za cepljenje Iz torbice, izrezala oko s koščkom luba in položila odrezek s pobožno nežnostjo v škatlico. »To očesce bom vcepila . je dejala. »Nadelam se. da se prime in požene. . . Tisočkrat hvala!« Obraz ji je prešinil blažen smehljaj. Od-hajoča me je še povabila: »Ko bo vrtnica v cvetu, si jo morati ogledati na lastne oči... « * Leto dni pozneje, ko sem bila že davno pozabila na ta obisk, sem se sprehajala po Gagnyju. Z nekega hribčka me je poklical ženski glas. Ozrla sem se. da vid m, kdo me kliče in sem spoznala v ženski staro gospodično. Vabila me je bliže z besedami: »Storite mi vendar veselje in stopite do mene. . . Rada bi vam nekaj pokazala«. Odšla sem na njen vrt. Vodila me je od grede do grede. Rožni grmič je bil ves v cvetju. Spoznala sem takoj, da se je oku-laclia posreč la, kiriti bela roža z rdečim osrčjem je bila prekrasna. »Vidite!« mi je govorila stara dama. 8nrljela se Je ln za to sem vam dolžna veliko zahvalo. »Tih nasmeh ji je ožaril lica. Jaz pa sem ae ozrla naokoli — ln sem se zelo čudila da ni razen snežnobele vrtnice z rdečim oarčjem nobene druere takšne rože na vrtu stare gospod'čne. Zato sem hli-nila zanimanje za vrtnico Zadela sem menda v živo. kajti gosno^'čna me je odvedla v stran, ko sem vprašala: »Kako pa je Ime tej vrtnici?« Nenadoma je prebledela. Njene uatniee so zadreetale: »Polnite z menoj!« PeMala me ie v sobo z zastrtimi okni. Plavknsta svetloba Je nnno'njevH'n prostor, parketna Ua so pokrivala težke pre- proge. Stanovanje je imelo na sebi nekaj starinskega, spominskega. Na nvzici iz mahagon ja sta kuhali iz vaze dve vrtnici, a poleg vaze je stala fotografija mladega moža Bil je portret iz devetdesetih let minulega stoletja. Slika je razodevala na prvi pogled bolehnega človeka, toda navzlic bo-lehnosti je imela glava mnogo karakteristike. katero so še povečaval! skrbno počesani lasje, mehke brčice in sanjave oči. Stara dama mi je ponudila stol. Odprla Je predal v mizici, potegnila iz njega platnice iz lepenke in bolj dahnila nego izgovorila: »Prosim, berita. . . « čitala sem: Versailles 16. junija 1889. Prvo nagrado za najlepšo vrtnico je prejel g. Namur za rožo, imenovano »Irena«. Zdajci Je potegnila stara dama vnovič predal iz mizice in segla vanj po fotografijo. Izročila mi jo je z besedami: »Irena — to sem bila jaz. Takšna sem bila takrat. . . c Sl ka je prikazovala lepo svetlolaso deklico z nasmehom na obrazu. Ta nasmeh je izdalal. da hiva v deklici veselje. Bila je kakor gradič ki na niem plapola zastava. oznanjajoča, da biva v nJem mogočen gosooHar. . . »Takrat mi je bilo devetnajat let« je povzela stara gospodična. »Pravkar sem se bila zaročila Z nJim ...» Pri teh besedah 1e Dokazala JUk sliko xno> ikega s aanjavimi očmi, »Lep je bil, kaj ne« In tako ljubek, tako miren ! . . . Imel je prijatelja, ki je gojil vrtnice. Za najino zaroko me je presenetil s tem, da je imenoval svojo najnovejšo sorto z mojim krstnim imenom. Paul mu Je bilo ime . . . c Globoko ju vzdihnila ter nadaljevala: »Ah, bila sem srečna, tako srečna . . « Ampak moja sreča ni dolgo trajala. On je zbolel. Nič hudega, so me tolažili samo prehlad. . . Toda kaši ju ni posvečal dovolj pozornosti. Prehlad se je razširil na pljuča. Poreko sva morala odgoditi... V jeseni pa je umrl. . . « Nisem si upala pogledati stari gospodični v oči. Torej ta stara dama z nagubanim obra7-om je bilu t-sto radostno mlado dekle na fotografiji! Imela je tako lepo, tako vitko telo . . Ah bilo mi je. kakor da slišim njenega zaročenca, kako ji govori: »Irena, ti si tako mladostna in lepa kakor ta roža ... A tudi ti boš ovenela. Zame p* boS kljub temu ostala vedno enaka . . .« Stara gospodična Je menda ugenila moja misli. Objrla je vazo in spregovorila, sklonjena nad rože z očmi. jasnimi kakor večerno nebo, kadar leže mir ln pokoj na zemljo: »To Je vse. kar mi Je ostalo lz moje mladosti. Pa kljub temu ne čutim bridkosti in grenkobe v svojem srcu. Užila sem svojo srečo ln dokler bo moj rožni grm cvetel, m b« jmJ* sreča nikoli umrl*, , , Samo pepel se vraSa v domovino \ Tu kiju sprejema duhovščina Zare a pepelom Častnikov, ki »o padli zu japouako oivar na kitajskem bojišču Ženin brez rok Poročno pogodbo je podkrižal s peresom med zobmi Politika u večnem ledu Rusija ne upa več na prost izhod iz črnega morja v Sredozemlje — Desetkratno povečanje prebivalstva v Murmansku — Uloga Severnega Ledenega morja v bodočnosti V neki vasici pri Nottinghainu na Angleškem so imeli pred kratkim poroko, ki je prisostvovalo nič manj nego 300 oseb. i o je poročni uradnik predlož i listino ^a podpis, je nastala majhna zadrega, kajt' femn je bi! brez rok Vendar pa si je znal tain pomagati. Vzel ie pero med zobe in jc na ta način podpisal dokument vsaj s kr žein. če že ne s polnim imenom. Pred leti je moža doletela nesreča, ki je ImeLa za posledico, da so mu morali odre-*ari obe roki V bolnišnici ga je neka strežnica negovala z vso skrbjo in to skrb mu je izkazovala še pozneje, ko je bolnišnico ostavil. Pred kratkim sta se oba odločila za poroko. Ko se je ta reč zvedela po vasi, so sklenili seveda vsi, da se udeležilo poroke tega težko preizkušenega, toda sedaj srečnega moža Poročnega uradnika so opozorili na to. da je mož brez rok m naj bi poročno listino namesto nje«*. podpisala nevesta. Toda uradnik tega ni hotel dopustiti. Dejal je. da si bo znal mož na kakšen način pač pomagati In res si je znal pomagati tako, kako smo zgoraj omenili. Pred nekoliko tedni je Sla skozi liste novica, da namerava sovjetska vlada ob severnem tečaju osnovati na plavajočem ledovju opazovalno postajo pod vodstvom prof. Smita, in tisti, ki poznajo položaj, so si bili takoj na jasnem, da se za to namero skrivajo več nego goli znanstveni "interesi. Zavoljo novejšega svetovno političnega razvoja in predvsem zavoljo razvoja nove Turčije, je Rusiia izgubila upanje, da dobi prost izhod iz Črnega morja v Sredozemlje. Po angleško-nemškem mornariškem dogovoru sii mora biti tudi na jasnem, da bo mogla Nemčija v morebitnem sporu zastaviti tako velike sile v Vzhodnem morju, da bo ruskemu brodovju v tem morju zaprt tudi izhod ▼ Atlantski ocean. Ta razvoj stvari v Vzhodnem morju podpira tudi sodelovanje med skandinavskimi državami in neodvisna Finska omejuje zelo močno akcijski radij ruske mornarice, i ki ima svoje oporišče v Leningradu. Zato je naravno, da si Rusija ustvarja nova mornariška oporišča na skrajnem severu, ki naj ji zagotovijo več gibalne svobode proti Atlantskemu in tudi Tihemu oceanu. Tako dobiva njena Murmanska obala čedalje večji pomen. To ozemlje je bilo še pred nekoliko leti skoraj neobljudeno. Njegovo prebivalstvo, ki številčno skoraj ni vredno omembe, sestoji iz finskih in la-pon&kih nomadov, ki so jih šteli še pred kratkim med zadnje poganske rodove v Evropi. Padavine tega ozemlja so v Evropi naibolj neznatne in po rastlinstvu spada dežela med tundre, z drugo besedo med polarna močvirja. 5e pod carsko vlado je čutila Rusija potrebo. da si skozi to negostoljubno ozemlje ustvari izhod na svetovna morja in tako je v letih 1915. do 1917. zgradila murmansko železniško progo. Ruska uprava se je že tedaj zelo brigala za pristanišče Aleksan-drovsk. edino tamkajšnje pristanišče, ki ni zaledenevalo, ker teče mimo njega Zalivski tok. Toda šele pod sovjetsko vlado se je ruska uprava vrgla z vso silo na ta ozemlja. Sovjetska vlada je murmansko železnico povečala in razširila, sedaj pa jo spreminja v dvotimo progo Vsem je še v spominu, kako je dovršitev te proge forsirala z uporabo neštevilnih političnih in drugih de-portirancev ter vojnih ujetnikov in to navzlic številnim mednarodnim protestom. Sovjeti so to železniško progo, ki vodi iz Leningrada preko Kandalakše v Mur-mansk in meri v dolžino 1451 km. priključili na druge obstoječe proge in so tako povečali njeno važnost. Ne gre samo za ogromno lesno bogastvo, ki se da iz zaledja po tej progi najugod- I neje prevažati do ledovja proste obale, temveč, kakor rečeno, tudi za najvažnejšo oporišče ruske vojne mornarice Se pred. kratkim je tu obratoval po en vlak dnevno iz Leningrada v Murmansk in narobe, sedaj pa daje proga možnost za velikopotezno prevažanje vojaških formacij. Zanimiva je v tej zvezi usoda mesta Murmanska. V dobi zadnjega carja je bilo to majhno naselje, v katerem je popolnoma pozabljeno ljudstvece ribičev in lovcev životarilo tja v en dan. Se L 1926. je Murmansk štel komaj 10.000 glav, a danes se ponaša sko-raj s 100.000 prebivalcL Sovjeti so ustvarili tu urejeno mesto z velikimi shrambami žita. električnimi obrati, letališčem, radijsko postajo, pošto in sploh z vsem, kar bi moglo v tem mi zlem ozemlju dvigniti življenjske možnosti. Ta razvoj pa pospešujejo še nadalje in z veliko smotrnostjo. Nekoč je v svetovni politiki veljalo Sredozemsko morje za morje odločitev, danes prevzema to njegovo ulogo Tihi ocean. Kar se pa sedaj dogaja v Severnem Ledenem morju, je v tesni zvezi s tistimi velikimi odločitvami, ki se pripravljajo danes v Tihem oceanu. Iznajdljivost advokata ln zdravnika, ki J2 našla v očeh sodnika poSsao priznani© Neko imovito Angležinjo je zadela kap, ki jo je tako omrtvičila, da ni mogla niti govoriti niti pisati. Nie odvetnik ji je svetoval. naj napravi oporoko, vprašanje pa je bilo, kako naj se to spričo mene negib-nosti izvrši. Odvetnik sc je posvetoval nato z zdravnikom in moža sta odkrila potem nenavadno rešitev. Poskrb sta za dva šopa igralnih kart. Na karte prvega šopa je odvetnik napisal poedine pacientine lastnine, na druge karte pa Imena njenih sorodnikov. Potem se je igra začela s tem, da je pokazal bolnici n. pr. karto, na katero je bil zapisal besedo »srebrnina« Nato ji je kazal karte z imeni sorodnikov in ko je ženska z očmi napravila pritrdilno znamenje, je dal pod to ime karto z dotično vrsto lastnine. Ko w po smrti bogatašinje to čudno oporoko, ki sta jo bila overila odvetnik in zdravnik, predložili sodniku, je ta izjavil, da je bil način, ki sta fia uporabila oba moža. zelo iznajdljiv in pošten in da ima oporoka polno veljavnost. Laž Ima kratke noge „Poš!Ji 20 tisoč lir m naju blagoslovi!" »Zdaj pa bi rada pomerila Be tega...« (»Tldena Tega«) Lep dar: Zgodbe brez groze L$eftv@nf razlogi Stvari, ki so mogoče samo v Ameriki Newyorski listi so v enem izmed zadnjih tednov poročali o sledečih ločitvenih zgodbah, ki so imela z njimi opravka razna ameriška sodišča: Neki mož, ki zasluži tedensko 25 dolarjev, je prinesel na plačilni dan svoji ženi samo 18 dolarjev. 2ena je bankovce raztrgala in mu jih vrgla v obraz. Sodišče je ločilo zakon po krivdi žene. Žena nekega kiparja je tožila svojega moža. ker je uporabljal neoblečene modele. Čeprav mu ni mogla dokazati nobene nezvestobe, so zakoi. na njeno zahtevo ločili. Neki možakar je zahteval ločitev svojega zakona, ker si njegova žena za nalašč ni rezala nohtov na prstih svojih nog, da ga je z njimi v postelji lahko praskala Njegovi zahtevi so ustreglL Neka žena je bila strastna gojiteljica psov in je teh živali imela nič manj nego enajst. To bi njen mož še prenašal. Da pa V Milanu se je mlad prodalalec sadja s Sicilije poročil z mično. delavno mladenko. Tudi njegovi starši, ki so tvegali za poročni dan dolgo potovanje s Sicilije v Milan. So bili srečni in zadovoljni, a ko se je oče poslovil, je dejal: »Čim bo prvi dečko tu, br/.o javita. Pošljem vama potem 20.000 lir. Mladoporočenca sta se potrudila. morda tudi ne sarno zavoljo obljube Kmalu se je pokazalo, da do tistih 20 000 lir ne bo daleč. Toda usoda je hote,a drugače. Mladi mož je bil v svojih poslih nekoliko preveč podjeten, posledice niso izostale in nekega dne je !»tal pred polomom. V tej stiski sta imela z ženo dolgo nočno posvetovanje in naslednje jutro je odšla na Sicilijo brzojavka: »Potomec je tu, pošlji 20.000 lir in nas blagoslovi.a Lepo to ni bilo, toda mlada človeka sta menila, da gre tako rekoč za upravičen predujem, saj na potomca res ne bo treba dolgo čakati. Če oče nekoč pride v Milan. 6tarostnih razlik ne bo opazil. Toda dobri oče, ki je bil ves srečen in ie komaj čakal, da si ogleda vnučka, je odgovoril isto tako t brzojavko: »Pridem takoj. Prinesem denar. Oče.« "P? " promenadne in športne, VA»iL(£i£4Js-» površnike, dežne plašče, nepremočljive športne jopiče itd. — nudi Ugodno tvrdka DRAGO S C H W A B LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7. Vsakovrstna sukna in ševijoti od cenenih domačih do najfinejših inozemskih vedno v zalogi. Obleka naredi človeka... .(»Polittken«) To je bil hud udarec za mlada človeka. laž ima pač kratke noge Kaj bo dejal stari? In kaj bo s tistimi 20.000 lirami? Mogoče se bo zgodilo celo to da bo svojega sina popolnoma razdedinil? Skratka, ban-kerotni prodajalec in njegova žena sta bila v najhujših kleščah in na zadnje sta si dejala, da morata dobiti otroka, pa naj stane, kar stane. Odkod pa naj ga šest mesecev pred njegovim pravim prihodom vzameta. In tu sta se spomnila na železničarjevo ženo iz 5. nadstropja Pred osmimi dnevi je bila rodila, dečko je bil krepak in lep, kakor sra slišala praviti. Morda bi ga posodila. Obljubila sta ji lepo vsoto iz tistih 20 000 lir, ki jih sicer še nista imela v rokah Privolila je in prihod starega očeta potem ni bil videti več tako usoden kakor prej. Stari oče je prišel, bil je ves srečen in je prinesel tudi dvajset tisočakov. Zeiezničarje-va žena pa je igrala dojiljo Vse je šlo v redu. Toda drugi dan po prihodu starega očeta je bilo z otrokom nekaj nJ;obe. Kričal je zelo nemilostno stari oče je bil ves razburjen. In še bolj razburjena je bila »dojilja«. Vse zgodbt ji je postalo žal in nenadno je otroka zagrabila, deiala: »Sita sera te komedije.« in izginila Potem ni pomagalo nič treba se je bilo izpovedati. Goljufiva otroka sta očeta pro>ila odpuščanja, rekla sta. da"' nista več vedela, kako naj si pomagata. Toda stari je bil preveč užaljen. Sprva je hotel kar na policijo, le s težavo sta ga sin in sinaha pregovorila, da tega ni storil. Tako se je odločil, da odide, tem bolj, ker je bilo videti, da do pravega vnuka vendarle ni več tako daleč. Denar pa je vzel s seboj. Preden je odpotoval na Sicilijo, pa je zagrozil: »Niti prebite pare ne dobita, če ne bo najmanj dvojčkov, pa dečkov seveda.« Morda še ne veste. •. da nimajo na Finskem še do danes nobenega milijonarja; da je Španija za Rusijo in Francijo naj-prčstranejša država v Evropi; da ima japonščina 50.000 pisnih znakov in da utegne Japonec, ki je dovršil ljudsko šolo. jedva prečitati časopis; da je bil ameriški prezident Abraham Lincoln v letih 1865 do 1911 sedemnajst-krat pokopan v raznih krajih, preden »o ga končnoveljavno položili k večnemu počitku; da spozna Korejka svojega moža šele drugi dan po poroki in še takrat ga sreča z zavezanimi očmi; da lahko še danes na Kitajskem kupiš dečka ali deklico za par dolarjev; da je bil francoski prekucuh Marat rojen v Švici od očeta, ki je bii rojen iz Sardinije in od matere Svicarke; da je Astrahan rusko mesto: da je treba za trilijon tisoč miliiard? Postani in ostani član Vodnikove družbe! nifesvega ®toka Z osem m dolgo ladjico 1103 km vožnje po o&zvtem morju V Port of Spain. glavno mesto aintilj-skega otoka Trinidada, ki je angleška last, je priplula pred kratkim majhna jadra ca, ki je zbudila veliko pozornost. V njej je bilo namreč sedem moških, ki so se Izkazali kot kaznjenci, kd bi morali vse svoje življenje prebiti na francoskem Hudičevem otoku in ki so od tam pobegnili. Njihov beg je bila nevarna in dolga pustolovščina. Z ladjico, ki je bila dolga komaj osem metrov so prepluli v dvajsetih dneh 1100 km doigo pot po odprtem morju. Voda in skopa živila so j m pošla štiri dni pred prihodom v Port of Spain, tako da so pristali popolnoma izčrpani. Zakoni, ki veljajo za Trinidad, ne predvidevajo sicer izročitve ubeglih kaznjencev, vendar so britske oblasti beguncem JCu&eztm niifo, teo domače, ofoiviufro mi fo! dale na razpolago samo 48 ur, da obnovijo svoje zaloge Ln mjči, na kar so morali svojo pustolovko vožnjo nadaljevati. Pred odhodom so izjavili, da bodo poskusili čez Karibsko morje dospet-' do 13C0 km oddaljene Paname in da se bodo pri tem izogibali venezuelske obale, kjer jim preti nevarnost, da bi jih ujeli in izročili francoskim oblastem. je imela navado vzeti vsak večer po dve teh živali v posteljo, mu je bilo preveč. Sodišče mu je dalo prav in je ženo prepustilo psom. Neki mož se je dal ločiti, ker je njegova žena uporabljala kopalne kostume, ki so malo preočitno kazali vse njene mike. Ko so se sodniki sami prepričali, da je temu tako, so izrekli ločitev. Neki odvetnik je zbiral vse mogoče slike vojvodinje \Vindsorske in je z njimi krasil vse prostore v svojem stanovaniu V ločitveni tožbi je njegova žena navajala, da jo je mož objemal, pri tem pa ie gledal neprestano v kakšno izmed teh slik. Njeni zahtevi po ločitvi so ustregli. Viš«k vsega čaščenja junakov pa w j« dovolila neka ga. Sylvia Gohenova iz Bal-timorea. Njen zakon so ločili iavoijo »duševne nezvestobe«. Mož, ki je morala nanj neprestano misliti in zavoljo katerega jo zanemarjala svojega zakonitega moža, je bil Mahatma Gandhi... čakanje škoduje živcem Varšavski zdravnik za živčne bolezni dr. Vladislavski priobčuje v neki poljski medicinski reviji članek v katerem trdi. da vsako trajno čakanje škoduje živcem. Po temeljitih raziskavah je prišel do prepričanja, da napenjajo n. pr ljudje, ki »poklicno« zapravljajo svoj čas v čakalnicah, preveč svoje živce in reakcija sledi neposredno potem, ko je čakanja konec Taksno opetovano napenjanje živcev pa more imeti za posledico škodo, ki je m podcenjevati. Smrt Gi&berta Parkerja V New Vorku je umrl na posledicah erčne kapi bivši generalni agcuit za reparaci>ka plačila. Gilbert Parker. Ladja gre v zasluženi pokoj ANEKDOTE Skladatelja Glucka so vprašali, katere stvari najbolj ceni v življenju. Odvrnil ja kratko: »Denar, vtno in slavo!« Neki znanec je pripomni, da bo vrstni red menda ravno obraten. Nato je dejal Gluck: »Ne, vrstni red je pravil esn, kajti denar potre bu jem, da si kupim vino, vtno m« podžiga k delu in šele delo mi prinaša slavo!« ★ Napoleon je bil nekoč hud na svojega pol cijskega ministra Fouciičja in mu je očital v jezi: »Vi ste že v nacionalnem konveetu glasovali za usmrtitev Ludovika XVL St« torej čisto navaden morilec!« »Sire.« je odvrnil Fouchč, »dorvoHte ml prpombo, da je biia to prva ln najvažnejša služba, ki sem vam jo mogel izkazar ti... < ★ AmglešM pisatelj Welis je a svojim prijateljem osnoval revijo, ki )e obravnavala filozofska in znanstvena vprašanja. Obzornik pa nI Imel skoraj nobenih naročnikov. Nekega dne sta sedela VVells te Henly pri otam tn gledala na uiico. Uzrla sta mrtvaški voz s pogrebci. Ko je voz z mrličem Sel mimo, je dejal Wells: »Upam, da vsaj ta, ki so ga ravnokar peljali mimo, ni bil naš naročnik... « ★ Stari Heim je bil eden najpopularnejših zdravnikov v Berlinu. Nelcoe ga je poklicala k sebi stara dama. ki je trpoia silna bolečine v glavL Med preiskavo je pripovedovala: »G. doktor, pr iporočili so mi, da je zoper glavobol izvrstno sredstvo kislo zo lje... « »Tako je,« je dejal Heim, »ampak na vrh zelja morate položiti tudi mastno klobaso ... « Bivši nemški prekomornik »Vaterland« Je doslutll. Nedavno Je napravil svojo zadnjo n- sme hiti po'!-ciVka oblast nad ga veri. F sa mora pustili ki t r.m v savezh p:re*o "elo. podvrženo le s- vprnpmn nadmr-^vu. nio »mejo rani-mati le me ln-'1 rodne pri-e^ve biv^ov. za kar o'sfojaio tu^t pmv^niki. Pvnri po"ov-no. "a ne bo doživ°'a F sa s Plar>a nrav i6to. kar je že s slalomom. Protcko'irana je bila nato izjava predsednika za boioče poslovanje v smislu pravil in pravilnikov in prešlo se je ra p:oraoun za bodočo poslovno dobo. Dobili smo dvojp član \rin. po L'1'0 zl frankov za saveze z do 10 000 člani in SOD zl frankov za one z več člani, novo takso 2000 zl. frankov za pnreditsv svetovnega prvenstva, staro Fisino uptavo z ••spremembo, da oupade Italiji (tuinas) z »nes-a II. pod.nredne dni k.a in pride na n.<*io mesto Ceškt sl >va':ka z dr. Mozerjem. Ot a svetovalca za ekako'n'ej sta ostala, to« a pii tej volitvi je vsbil italijanski d lejat giof Bonacess? in izjavil. da naj predsednik ščiti v bodoče savere pred polobnimi napodi, kakor si ga je dovolil iner. S ran-maun. ter da uai <1>a 6ve'ovato8tua nalog, da nai pišeta le o kritičnih točkah skakalnic. ne ra o kritičnih zadevah, kar je vi n-dilo burno odobravatre korvresa. S ednj 5 s« je kongres še o^ostil pred javn-et:o t izjavo, d,a bo zahteval v bof"o~e odobritve zn vse proge za »muk. na kiterili bo''o mednarodne tekme, ker 5e le tako mo~o> omejiti številne neereoe zaradi prenevarnih trrs. Gosnodie delegati so hiteli v hote' spravit prt'j igo. ra kratko ee p->klo "t pro'sedr?kn republike kar v snnr nih in promenadn h oblekah — in že ob tri četrt na 7. v Lahti, kje* bo jutri svečan: otvoritev in štafeta. Ol tam brnu poročal o V-o"' nh na =negu. za zeleno mizo pa i-* 7.3 smučarji so večinoma Se tamkaj, da si bodo izbrali vozače, 8 katerimi bodo danes najboljše drveli po gladki ploskvi Blejskega jezera. Motoskikjoring je pri nas le redka prireditev, ki pa more pokazati v krožni progi na jezeru vse faze ljute in ogorčene borbe. Borba dveh za čim boljši čas je nad vse zanimiva ter zahteva od obeh mnogo poguma, razsodnosti in taktično pravilne vožnje. Zato z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo to priredite 1 posetila tudi zunanja publika, ki ima ugodno zvezo z opoldanskim vlakom. ... in v Bohinju Danes ob pol 14. bo tudi svoječasno odpovedani motoskikjoring na Bohinjskem jezeru. Priredi ga Tujsko prometno društvo Sv. Janez v Bohinju s sodelovanjem Moto-IIermesa iz Ljubljane. Za najboljše vozače so razp sane prav lepe nagrade, in siccr srebrne kolajne s pozlačenim ob-robkom, dalje navadne srebrne in bronaste, tako da se bo vsakdo rad udelež.1, ker ni dvoma, da bi ga že omenjena darila ne tnikflln. dve leti konec. Joso Goreč Smuk 2Q državna prvesistvo V prvem delu alpske kombinacije je zmagal Ciril Praček Jesenice, 26- februarja. Idealno vreme, ki je smučarjem že dovolj časi naklonjeno, se ni izneverilo niti za državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Solnce je danes pripekalo, da sa je ,*inežna odeja vidno nižala, obrnem pa je spremenilo ledeno skorjo v puh, ki je dovoljeval idealno smuko. Danes je bil prv: dan tekem za državno prvenstvo v alpski kombinaciji, in sicer tekmovanje v smuku. Savez je storil prav, da je to prvenstvo določil v Pusti Rovt — el do rado jeseniških smučarjev — kjer so oni aoma in zato so b li pred vsemi ostali mi tudi zelo visoki fa.voriti. Proga je merila 3 8 km, višinske razl;ke pa je imela 6C0 r- Nastopilo je vsega 18 sen orjev in 4 juniorji, ki so vsi vozili isto progo. Podrobni rezultati so bil naslednji: 1. Praček Ciril (Skala) 3:15 5, 2. 2nidar Krni (Gorenjec) 3:24.8, 3. Vollrr K^stl (Ljubljana) 3:25.8, 4. Lukanc Slavko (Tržič) 8:26.4. 5 Heim Hubert (Ska.'a) 3:27 6, Ankc ie Rlko (Tržič) 3:C4, 6. »ledja Frane (Bratstvo) 3:41.4. 8- Podkuhovšbk Slavko (Maribor) 3:46.8, 9. Mali Tonček (Skala) 3:47.6, in 10. Tavčar Eiko (ibrija) 3:47.S (o vrstnem redu slednjih dveh je odlomil žreb). Med jun"crji jc zmagal član Gorenjca Ježe Bertcnceij s časom 3:51.8. Jutri ob 10. bo drugi del alpske kombinacije, n sicer tekma v ela"omu p~ed domom SK Bralstva na Pustem Rovtu. Razpis tečaja za vodje mladinskih smučarskih odsekov in organizatorjev Mlad nski odsek JZSS priredi v dneh 2. do 6. marca t. L, petdnevni praktični smuški tečaj za vodje mladinskih smučarsk h odsekov iD sicer na Pokljuki, v ta tečaj so pozvani vsi udelel nci, ki so se udele-ž li teoretičnega tečaja v decembru p. 1-v Ljubljani Tečaj", k; odpotujejo 2. marca ob 7.15 z gorenjskim vlakom. Zbirališče pol ure pred c.llic jem vleka v vestitu-lu gi. kolodvora. Ker je še neikrij prostih mest, sz aprej-me v ta tečaj še ncuoliko re^lektantov za bodoče vodje mladinskih odsekov in mladinskih organ zatorjev z naaledmj mi pogoji: 1. starc_t: dcpolnjenih 24 let, 2. b.ti morajo že izvežbani smuiarji, praktiki, 3. obia izobrazba naj bo prmema za vzgojitelja mladine, bodisi po kvalif kaciji, bodisi g prirojeno vzgojno spesobaest^o. 4. da se obvežejo proučiti vsa predavanja, k' so bila razmnožena ter opraviti teoaetjč-ni iiipit. Reflelitanti dobe pojasnila do 1. m. do 12. ure v pisarni JZSS TyiSeva cesta 1TV. ter se merajo radi kratkega icHia osebno predstav ti. Vdika skakalna tekma za prvenstvo OITa ee bo priče'a anes o'» 14.30 na gkakaln ci v Lis-ali pri Celju. Pol« asu o jsv ,-e bodo tudi juniorji borili za naslov juni -eke-ga prvaka in to prvikrat na večji skakalnici. Pelei domačinov eo ee p.iavili tudi tekmovalci z Gorenjskega, iz Ljubljane, Domžal in Maribota. Avstrijski eave/. še ni javil evojih tekmovalcev. — D u^i Jel če-tvoiT.s komb i aMje za ji-niirje bo dance pri Celjski koči v Dvedbi SK Olimpa. Plavalna »ct^ija S!t. Ilirije. Seja odbora bo v ponedeljek ob 18. v klubski sobi nad kavarno »Evropo« Odbor. SK Ljubljana. Re^na seja upravnega odbora to v ponedeljek ob 20. v tajništvu Aleksandrova c. 5/1. SK Svoboda. I. moštvo naj bo tečno ob 9.30 na igrišču Reke zaradi prijateljske tekma. Redni trening se prične s 1. mar-c:-m ob s.eiah in petkih, članski sestanki pa v petkih v Delavski zbornic:. Kocsarskl savez Jugoslavije. (Službeno). Vsi kolesarski podsavezi in klubi se obveščajo, da je b la 18. glavna letna skupščina saveza iz tehničnih razlogov odgode-na in bo z že objavljenim dnevnim redom v nedeljo dns 3. aprila t. 1. Predsedstvo. Mariborska policija fs csiamlfeisee dvojnega tsmsra izrečila scSišcsa V ijabZjanl pvljateljs-Ua teHmaa Grazer SK : Ljabljana Kakor smo že na kratko poročali gostuje' danes v Ljubljani lenomirano no-zemsko moštvo Grazštr S. K. iz Gradca. To moštvo nam je dobro znano =e iz nedavne preteklosti, ko je re:'.ao vsako leto gostovalo v Ljubljari pa vsakokrat zapu-sitio prav ugodne vti=>e. Fiav živo nam je i v jpj-minu še njihov zadnji nastop, ko so i odpravili takrat odično moštvo SK Ilirije j ka s 5:2! Medtem pa so z nakupom ocilič- j n:h nogometašev svoje vrste tcllko ojači- j li. da so danes na čelu avstriji-k h amater- ; sk h moštev. Zadnji njihov siart je bil na ; Duna, u kjer so izivojeval remis v boroi ' a SK Rapidom. V Ljubljan nastopijo j kompletni s svoj'm iigaškim moštvom, v ! kale. ani je kar sedem avstrijskih repre- i ze." tantov. j Domačini pa postavijo njim nasproti 1 enajsterico. ki bo v prav isti sestavi star- ' tala v nedeljo v državno prvenstvo. Vod- j stvo se je odločilo za sledeča moštvo: Po- j gainik. Hassl, žitnik Bonceij, Pupo, Vo- Kdo bo ta drugi celjski klub? Po sedanjem stanju so Atletiki na drugem mestu. Ce ohrani Amater neodločen rezultat, bo z boljšim količnikom pred Atletiki. V primeru celjske zmage pa bodo šli Atletiki v borbo za udeležbo v finalu. Obenem z gornjo reklamno not co Eimo prejeli iz Celja obvestilo, da je predstoj-ništvo mestne policije v Celju iz razlogov javnega miru in reda v celjskem območju to tekmo prepovedalo. Zato je verstvo SK Celja povab lo za danes v Celje HbK šparto iz Zagreba in predlo podsavez. cia bi dovoli! to tekmo. V petek zvečer pa je LNP brzojavno prepovedal tekmo Sparta —Celje in zahteval odigranje tekme Amater—Celje v Celju. Predstojništvo mestne policije pa po zadnj h informacijah vztraja odlcčno ra sveji p: spoved in je izjavilo, da ne bo dopustilo odigranja omenjene terene. Svojo prepoved je sporočilo trdi sreokemu načelstvu v Laškem, da obvesti o tem SK Amaterja v Tibo-V.jah. Vprašanje, ali in kdo bo danes igral v Celju, je po vsem tem dezdaj nerešeno. di£-ek (Sercer). Lah, Slapar, Nemec, Pepček n Janežič. Zanimiva predtekma bo ob 14 med Jadranom in drugo garnituro Ljubljane! Kdo bo Igral v Celju? Ceije—Amater ? Ta tekma se bo odigrala danes popol- , _ ^ .. , . . . . . dne na igrišču Olimpa. Zadeva se vleče še j izbrani avstrijski enajstorici. od 21. novembra ko je prišlo na igrišču ! ga bodo trenirali hgasi, m s. Amaterja med srečanjem teh dveh moštev do incidentov. V teku pre skave, ki je v podsavezu tekla preko zime, je dozorela rešitev da je treba odigrati preostanek tekme (55 minut) na nevtralnem igrišču. Današnja nedelja je poslednji razpoložljiv termin v to svrho. kajti prihodnjo nedeljo je že na sporedu prva od obeh kvalifikacijskih tekem med Mariborom m drugim celjskim klubom. Maribor, 2G. februarja Dvojni umor v Bukovju je sicer glede krivde Ivana Bevardija in Ivana Sajtegla precej pojasnjen, ni pa pojasnjen glede tretje oseloe, ki jc pri tem komplotu nedvomno idejno ali morebiti celo fizične sodelovala. Mariborska policija je hotela razčistiti vprašanje sodelovanja Blaža šege, ki so ga nekatere priče razbremenile. V petek je pozno v noč nadaljevala zasliševanje Ivana Sajtegla, ki pa je bil silno trdovraten in je slrjkoprej zatrjeval, da je bil Blaž Sega pri moritvi nnvzočen in da ie šega pri tem aktivno sodeloval. S tem je mariborska policija svoja zasliševanja končala in je danes vse areti-rance ter osumljence izročila okrožnemu sodišču, kjer bo preiskovalni sodnik dr. Rebula nadaljeval zasl sevanje. To je bilo sedaj precej otežkočeno, ker se nahaja Bevardi v jctnišnrci in ker ni mogel h komisijskemu ogledu v Bukovje. 2e pri policijskih zasliševanjih se je v nekaterih primerih pokazalo, da šajtegio-ve izpovedbe niso povsem resn čne, ker je menjava! svoje trditve. Zdaj sc je zadeva še bolj zamotala, ker je Ivan Bevardi pri ponovnem zaslišanju preklical prvotna priznanja in prikazal si ar pjpjlnoma drugače, kakor jo je ob priliki prvega zaslišanja in priznanja. Ivan Bevardi je namreč sedaj izpovedal, da pii umoru sploh ni bi) navzoč, da sploh ni bil v Bukovju kjer je bil izvršen grozni dvojni umor, ampak da se je v soooto 19. t. m. zvečer klatil v bližini svojega stanovanja. Priznal je sicer, da je njega i in šajtegla ščuval k zločinu Blaž Sega ! (pri prvem priznanju Sege ni hotel poznati), kar pa da je on odklon 1. Ko je odbil to prigovarjanje, mu je šajtegel dejal, da je strahopetec in da si ničesar ne upa (Isto je šajtegel dejal ob priliki komisijskega ogleda pri Bukovju o Brvardiju in šegi, ki da sta mu očitala, da je strahopetec!). Tudi nadaljnje Bevardijeve izpovedbe pri ponovnem zaslišanju so precej zanimive, ker kažejo popolno zbeganost osumlen cev po zločinu, ko hočejo drug na drugega prevaliti glavno kri vrl o -.? zločin. Bevardi je izpovedal, da ga je šajtegel potem, ko Hc Med nogometnimi dogodki današnjega dneva je treba zabeležiti še gostovanje jesenskega prvaka v ligi in zmagovalca v tekmah za zimski pokal Gradjanskega na Dunaju, ki bo nastopil v težki borbi proti Razen tega oouo treniran ugasi, m s.cer v Zagre-i bu Hašk in Coneortlia, v Beogradu pa i BSK in Jugoslavija. * Važen dogodek za zeleno mizo bodo ime-1 li v Zagrebu kjer bo danes tolikokrat od-1 godena" in tako težko pričakovana skup-1 Ščina lahkoat etskega saveza, ki nai po I celih' letih sporov in nasprotstev prinese j tako potrebno pomnjenje v našem lahko-i atletskem športu. je odklonil sodelovanje pri umoru, prosil, naj mu posodi vsaj sekiro. Tej prošnji je Bevardi ustregel pod pogojem, da mu šajtegel sekiro še isti večer vrne. Po B.var-dijevem zatrjevanju se je podal šajtegel nato sam v Bukovje in se je vrnil v soboto 19 t. m. okoli 10. ure zvečer s smučkami in nahrbtnikom. Bevardi pravi, ljek. 28.: Zaprlo. Torek. 1. marca: Ob 16. P»de?e roz<». Izven^ Znižane cene cd 20 din uavzdjL Sreda, 2.: Zaprlo. opera , , Začetek ob 20 ur! Nedolia. 27.: ob lo. Mala FloramTe. Izven. Globoko znižane cene oi 24 din navzdoL Ob 20. 1-od lo goro zeleno-.. Izven. Gostovanj gdčne. Zvon i'liire Župevčeve, Znižane cene oi SO din navzdoL Toneieljek. 28.: Zaprlo. Tcrc-k. 1. marca: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. ! Sreda. 2.: Heltp'a. Red Sreda šentjakobsko gledališče "> Nedel ia. 27. ob 15.li : Njena velika !jub<»-zen«. popoldanska pre J-lava. poslednjiS. MAIllllOKshO (il.bllAUSCt. Nedelja. 27.: cb 15. Pesem s ce-te. Za IniiS. Globoko znižane cene. Ob 20. Pod to goro zeleno. Znižane cene. Ponedel.ek, 28.: Zaprto. Torek. 1. marca ob 15.: Nevesta iz Amerike in drugi veseli prizori. Pustna mladinska predelava. Ob '-0. Noj v Kairu. Znižane ce::e. PTI JSKO GLEDALIŠČE ITedelja 27. ob 15.: Zakonci stavkajo. ^ MiCSijj iščemo elicogli les !n jjslfsa 20 do 40 cm premera in od 4 m dolžine nadalje. — Ponudbe za nato-vorjene vagone poslati na oglasni eduelek »Jutra pod »Okrogli les«. rnammmsBmmam ■aa— miHiiiiM IZDELUJE?! O vse vrste najmodernejših prenosnih, polstabilnih in stabilnih bencinskih sesalk. Vršimo instalacije za vskladiščerje gorljivih tekočin. Popravila in prezidave. Deii in armature. „MJT©TEHNA" ZAGREB, ILICA 89. k Aretacifa zaradi zagorske pmtm vrače Družba brezposelnih je zadnji čas poguuuno popivala Skakalni praznik 21 V 14 dnevih — v Planici JZSS 'ma že zdaj polne roke aeia s pripravami za organizacijo saveznega prvenstva v skokib dne 15 marca v Planici. Kakor zr.ano bo prvenstvo združeno z mednarodno prireditvijo, cd naših pa bo nastopilo nad 20 najboljših sika>kačev, katerih večina je š ršemu občinstvu manj znana. S športnega vidika je vsekakor razveseljivo, da to savez lahko dovolil nastop tolikim novim, dobrim m celo prav dobrim skakačem. ki so j h Klubi vzgojili na savezno pobi.do v razmeroma kratkom času 13 marca, ko v dolini bržkone ne bo več sledu o sr.egu. bo v Planici, še vedno edeti v bolo odejo, velik s kanalni praznik. Seveda bo ta tekma ena na.ših letošnjih najveojih prired tev Savez j? poskrbel, da bo tekmi lahko prisostvovnlo Cim več gledalcev. V Planico bosta vozila najmanj dva posebna vlaka. dcč:.m boao morali po-setniki z Maribora. Celja, Sušaka. Beograda in drugih krajev morali potovati z rednimi vlaki Do Ljubljane bodo imeli polovično voznmo. naprej pa priključek na posebne vlake. Vstcpnce sc bodo dobile že v predaji v '.aprei in sic°r znatno ceneje. Kdor bo predprodajo zamudil, si bc vstopnico nabavil v vlaku, vendar bo nekoliko dražja, dočim bodo v Planici sa- mi prodajali vstopnee na dan tekme brez popusta Najcenejše bo za onega, ld bo potoval s pooebnian vlakom. V svrho propagande bo imela šolska mlaaina (conovnih in srednjih šol) brezplačen destop k prireditvi, vendar le, če se prijavi pravočasno v skup nab pod vodstvom" učitelja aii profesorja. Prijave, kjer mora biti navedeno število učencev in ime učitelja, bo sprejemal samo savez. Za take skupine bodo napravili pri skakalnici poseben dohod. Glede potovanja v Planico je dolcče-io, da bedo mo.-ali vsi, ki imajo na železnici kakršenkoli popust, uporabljati le redne vlake in je zato priporočlj -Jo, da si ti nabavijo vstopnice že v prodaji v naprej Prostor okoli skakalnice lo zaprt in dostop brez vstopnice nemogoč. Za motorna vozila bo poseben prostor za parkiranje, za ured tev ccst pa bo poskrbel Avto-klub. Dane3 so bili v nekaterih izložbah že pivi lepaki za Plan co- Dva motfcskikjorliiga Na Ble$u . • • Prijave, ki jih je prejelo tajništvo MK Ilirije iz vrst svojega članstva, dajo slutiti, da bo današnja popoldanska prireditev na Blejskem jezeru res krasna ehshi-bicija. že včeraj popoldne so odšli vsi vozači na B'ed da preizkusijo tekmovalno progo in prei^reie svoje motorje za izredne zahteve take športne prireditve. Tudi Zcgorje, 26. februarja Zadeva z zgubljeno zagorsko postno vrečo je našim čilateljem še dobro v spominu. Pri vožnji zagorske pošte nekaj dni pred božičnim; prazniki, je zvečer na nepojasnjen način izginila poštna vreča, v kateri je bilo tudi okrog 12 000 din denarja. Lvedena je bila obširna preiskava k' so jo vodili poleg zagorskih orožnikov tudi detektivi iz Ljubljane Žal je ob pomanika-nju sledov bilo mogoče ugotoviti samo to. da je biia vreča zgubljena, nikakor pa ni bilo mogoče dognati, kdo sc je je polastil. Voziček, s katerim vozijo zagorsko pošto, je primitiven, tako preprost, da si tega kar ne morete misliti. Ker so tisti večer naložili na voziček več zabojev, je nazadnje vrgel pismonoša vrh paketov za svojim sedežem še postno vrečo. Na železniški postaj' pa je pismonoša v svoje veliko presenečenje ugotovil, da vreče ni več, ker bržčas padla z voza na vožnji do postaje. Zaslišanih je bilo več oseb med njimi tudi neki reducirani poštni uradnik, ki se je tiste dni mudil po opravkih v Zagorju Vendar ni bilo mogoče ugotoviti, kdo bi našel vrečo ter se polastil poleg denarja številnih pisem ir» raznih važnih industrijskih pošiljk. Orožništvo je pregledalo vse skrivne kotičke, da b! morda le našlo vsaj kakšne zavržene kose poštnih pošiljk. 2e smo bih vsi prepričani, da ne bomo nikdar spoznali človeka, ki je vrečo našel, ko se je spet uveljavil stari pregovor, da ni ničesar tako skrito, da ne bi prej ali slej postalo očito. Te dni so orožniki pričeli spet z novim raziskovanjem Zvedeli so. da nekateri brezposelni precej izdatno razpolagajo z denarjem V raznih krajih so bili osumljenci prav židane volje iti so za-pitke vedno plačevali poštene, čeprav se je vedelo, da so brez rednega zaslužka Pretekli četrtek so orožniki izvršili na domu nekega upokojenega rudarja v Toplicah preiskavo Nato so povabili s seboi 2"-let-nega sina Poldeta. Na oroiniški pos-iaji je fant priznal, da je bil nekajkrat dobre volje in da si je nakupil tudi nekaj obleke. A kje je dobil denar? Nekaj malega pravi. od svojega dekleta v Trbovljah.^ nekaj pn je sam imel prihranjenega. Da doženejo, koliko denarja so osumljeni zapravili, so orožniki obiskali vse gostilničarje. ki so lahko precej točno navedli, koliko je pri 1 njih popival Polde sam ali tovari:i. l'«jo-tovili so. da je od Božiča dalje izdal približno 4 000 din. Vsekakor pa Polde odločno zanika da bi bil zapravljal denar iz j t/gub! lene poštne vreče V petek so ga 3 i popoldanskim vlakom prepeljali v litijske ! sodne zapore. Seveda Poldetu se ni neoporečno doka-! zana krivda, a preiskava bo to pojasnila. Fiint je na dobrem glasu in precej pri-i ljubljen. Vzemimo, da se je res on pola-| stil vreče, tedaj ga je treba obžalovati, če je zašci zaradi brezdelja na kriva pota. oziroma, če mu je naključje ponudilo priložnost. da se je s tuj:m denarjem okori-I stil. O nekem njegovem tovarišu pravijo, ; da je že pred mesecem v precejšnji pijanosti izpovedal, da pije Polde s svojo družbo /a denar iz poštne vreče. Dosedaj je molčal. Ker pa se ie Polde odpravljal v tujino, kamor je nameraval z dragimi rudarji prav te dni odpotovati, je njegov tovariš manj štedil z besedami m tako je prišlo do nove preiskave. imjzm 7.3. n«m5ki lezik JsčE vrčie pod -t-'e v Zagrebu. Prednost imajo tisti, k' ol la lajo popolnoma hrvatski jezik. — I »?t-or-očn» ponudbe s sliko poslati na otrlr.^ni oddelek »Jutra« po J »štev. 3003«. I. f&EDNAHODNI SALON AVTOMOBILOV V BEOGRADU 5.—15. MAECA 1938 ★ Največja itložba avtomobilov v Jugoslaviji do danes Sodelujejo vse svetovne tvcrnicd V znamkah in modelih. Kateri še niso bili zastopani v naši državi. ★ Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Beograd. Sajmlžte — Telefoni 28-526, 2S-802, Pošlanski tah 538. | MLADE TEHNIKE | sprejmemo v našo predilnico In tkalnico. TOVARNA ZA KONOPNE VRVI OD2ACI (Bačka). f Dotrpel je po kratki, mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dobri oče, gospod FRANC KIEFER uradnik T.P.D. v pokoja Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta V. št. 33 na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 26. februarja 1938. Globoko žalujoča soproga MARIJA; WALTER, sin; DORA, hčerka ter ostalo sorodstvo. Premestitev Beograd. 26 febr. p. Na lastno prošnjo je premeščen banski svetnik Tihomir Dimitrije vič iz Niša v Ljubljano. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pri-atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—» Mali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« ~ odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Kam pa,kam ? JttaeOb i DUl davek o i>in za šaro nu dajanje Cuuuuvu 9 LJLU. MajUliUjS znesek 11 Um. Kam gremo danes? ittkucd Vol v t>k>ko v go suimo Mevzeij, belja~«oi 34 na puai.no Zaoavo. Igra juzz orkester. be priporoča Karol uredil 3199 18 Gostilna Martine, Zg. piAieui »ta ln v toreK veUito »ustno zabavo 1 Pridite: " 3940-18 Veselje in zabava Je it u»m aoma. kjei ae vsako uedeijo in vsa k večer klavir igra, m kdor ho^e dooro vlnce piti. ta mora vede o ie * gosiuno k Panju v Vego.u ulico nuait,. to prijate ji ce dobre kapijice in vesele uaia Vfc. zanajajte tudi vi ob vsaki priliki samo v Vegovo ulico 10. v go btuuo k Panju. Kjer se tius.e najbo. je in naj ceneje zaoa»aii Se vuud no priporoma m var vaoi costumoar Tone Huč 4068-18 Danes vsi v Tomačevo m pustne krčit domačo jubavo v novo prcure.cn« gostilno preic »Htnžg^r«, se-dai Babmk. L dobre pnačo ja icd.iio Vas postrežeta Franc in Ivanka BatiniK. 3971-IS Vsi v lesMv-raciio »pod Skalco« MESTNI TRG 11 Točimo pr:stna vina, dobra jedila na razpolago. Vino ' iti ulico 1 D n cene,e. 3972-18 Danes domača zabava « godbo v gostilni Mahnič 4043- li> >IiZ'-rUJJ beseda I Dm davek » Oln £a šltro ali dajanje lasinva 5 l)m Na imanJS' znesek 11 nt a. Slaščičarskega pomočnika mlajšo moč. spreimem Ponudbe pod »Stalno 222« na »gl. odd. lutra. 3691-1 Korespondentko zmožno slovenščine, hrvaščine in nemščine, kakor tudi sterograrre išče tekstilno podiete Ponudbe na podružnico lutra Maribor pod »Samostoina«. 3682-1 Strojnega ključavničarja spreimem takoi. Reflektiram samo Ta dooro moč s prakso Ponudbe : navedbo plače in dosedanjega služ-bovania pod šifro »Precizno delo« na ogl. odd. Jutra. 3649-1 Pisarniško moč stareišo. z znaniem sloven -ke in nemške koresponden ce spreimem takoi Verzira i mo--. h ti v lesni stroki Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten k« respondent«. 3563 I Kurjača izpraša nega k ima tud. Šoferski izpit, spreimem pai nemu kotli, - Bergnrn Liubliana. Polianska c 85 3807 I Modistko tamostomo. spretno, sprejmem tako) 12 stalno Plača po dogovoru Predstaviti se dnevno od 12.—14. Šmar-tmska 8, Grc-gorc. 3798-1 Dojiljo sa Glincah. it 6-mesečnemu otroku izven Liubliane, iščem Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru Nastop takoi — Ponudbe na ogl odd Iu- V restavracijo Frankopanski dvor (Re:mnghaus> na doma co zabavo Svlra ob_e 7-jiam jazz »Akordeon«. Na razpo c.go prima viška črno. oe'.o opolo. din^aft. vugava ter tra Kiinc m cviček. Izborna kuhinja. l'ustni krofi! 41.99 18 Danes in v torek koncert, domača zabava »tanj^ek, restavracija— Trigiav. Zg. Šiška 4096 18 tra pod »Železniki« 3791-1 Orodjarja za štance samostoinega ir. dobrega konštrukteru, sprejmem. — Ponudbf na ogl. odd. (utra pod »Oiodiar«. 37S01 Mlajše dekle ki zna dobro kuhati, išče manjia obltelj sa takoj Ponudbe s sliko poslati na naslov: V. Du binsky Zagreb, Mihano vičeva ul. 14 I. 3723 1 Natakarico sprejmem takoj za prometno gostilno v Savinj ski dolini. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3757 1 Mlado natakarico čedne zunanjosti z zna, njem nemščine in dekle ki je vešče v pospravlja nju sob sprejmem. Po nudbe s prepisi spri.e-m ua 0-41 odd. Jutra pod »Poštena«. 3785 1 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE /5 15 Rompompom! S treskom in vreskom se razleti lajna na pločniku! Ta čas, ko se gospod Trebušnik na vogalu zateče v taksi, si Janko in njegov oče žalostno ogledujeta ostanke rajnkega godala. 16 Ko sta pa tako klavrno pobešala glavi, se je lastnikom psov, ki so bili vse to videli, oglasila vest. Pritekli so iz svojih hiš, in kmalu se je usul dobrode-jen dež srebrnih novcev, ki je brž popravil gorje. Stalno službo hotelskega vratarja preskrbim proti nagradi Ponudbe s sliko na podružnico Jutra v Mariboru pod »Zaupljivo«. 3837 1 Praktikant lepega nastopa, dober matematik z ambieTo napredovanja, zmožen perfektno srbohrvaščine se sprejme v industrijo papirne i'.roke. Pismene ponudbe z navedbo za htevkov ln znanja na oodr. Jutra, v Mariboru "pod »št. 7«. 3839 1 Frizerko prvovrstno moč snrejme salon v Ljubljani. Ponudbe na oel. odd Ju tra pod »Stalna«. 3827 1 Krojaški nmister izdelovalec damskih kon fekclisklh plaščev dobi delo pri Pučnik, Fr=n"t škanska. 331 a 1 Služkinjo pridno ;n pošteno ki zna tudi kuhati in opravliati vsa druga h šna dela sprejme za 1 marca mala družba. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddel. 'utra pod »Srednja starost 50—40 let«. 3857-1 Šoferja za tovorni avto. aglnega in iščem 7.3 t^koi. Ponudbe pod »20 000 kau-cije« na ogl. odd l"tra. 38870-1 Prekajevalca prvovrstno moč. iščem za takoišen nastop. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Vesten prekaievaiec« 3962-1 Hišnika srreimemo Prednost ima obrtn:k ridar. m;7sr itd. — Ponudbe tvrdk; AFCi. Liubliana VII., Medvedova cesta 8. 39521 Služkinjo ki zna kuhati, in ie volina opravliati druga hišna dela, iščem. Predstaviti od 2—4 popoldan. Blinc, Večna pot lb. 3951-1 Več kolarskih pomočnikov spreimem za izdelovanje avtokarnserij. Peterca, Liubliana VII. 3944-1 Postrežnico za dopo'danske ure takoi sprejmem. Naslov v vseh poslovai. Jutra. 3922 1 Prodajalko ki bi mi obenem gospo dtn.iila sprejmem Isto tam sprejmem u"enca. Cenj ponudbe na ogl. nost tudi družabnika« 3918 1 Nemškega korespondenta za par ur tedenske zaposlitve Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s-Koresponden t«. 4021 1 Strojnega mizarja ki se dobro razume pri strojih za stavbeno delo in 2 dobro verzirana po moinika pri stavbenem delu sprejmem v stalno zaposlitev. Nace Gerden strojno mizarstvo. na. kolodvor. 3898-1 Gospodično sprejmem k deklicama 3 in 5 let dnevno od 15 do 18 ure. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Po stena in zanes jivn« 3837-1 Dobrega lesostru^aria sorejme takoj Rojina Franc. Ljubljana. Kolo dvorska ul. 8. 3891-1 Mlado dekle za vsa hišna de a ln vrt se sprejme takoj. Na slov v vseh poslov Ju tra 3892-1 Prodajalko ali praktikantinjo sprejme parfumerija »Venus«. Ljubljana. Tyr ševa c. 9. Pogoj znanje nemšiine 3389-1 Delavca s kavcijo 6000 din (tudi knjižico) neoženjenega. poltenega sprejmem — Ponudbe podružnici Jutra v Celju pod »Takoj« 4105-1 Mlinarja iš*em. Nastop takoj ali 15 marca. Popolna sno sobnost predpogoj No-"ilc. Sv Jurij ob 1u*ni žel. 4103 1 Hišnik '— n t de lavno ženo se spreime. Vrstovškova 27 Mirje, ■pvC od tobačne tovarne. 4102 1 Služkinja vešča kuhe, snažna po- v =!tovškova 27. Mirje. le vo od tobačne tov^e 4100 1 Krojaškega pomočn»ka m'adenr>o!n'wia 7.ane-siMvo moč. Naslov v vseh poslov. Jutr» 3368 1 Mizarskega pomočnik? Ti!n?sp» '7^0'lrov, Samobor pri Zagr"^" 3862-1 Žaerar samsVi. spreten in to^en pri delu, vešč brušenja "a<* 'n m n n14;* oonra-11 se spreime takoi za ?>a-to vpneclanki Pismene ponudbe z ^ab^e'^1 Dla če na Skala. Bre'5'° 3858 1 Mlado natakarico no"teao. priletne zunanjosti z znanjem nem šMne snre-me »oetllna Stari Majer, Kra ni 3941-1 Natak^rie iolono«" r,p~F«ktne. zmotne tujih hote' »Beltevnei oz ho tel »Un'in«. s •mH^pv^li in sPko. P. 4-t.p-k hot»"r in resta-vrater. Ljubljarn. 3995 1 Služkinjo sprp'me takoi n"!:'^ Kova* dO"l- na c. V-15. Ljubi lana. 3992 1 Krojaškega pomočnika i7vežbanega tudi za dimska de'a spre;me Srečko Ccrai, Kolodvorska ul. 6. 4060-1 Kuharja ali kuhar»co prvovrstno moč. za hotelski obrat snrejmemo. Ponudbe z navedbo referenc in plače na ogl. odd futra pod »Na Goreniskcm«. 4082-1 Izurjeno frizerko sprejme F. Cokan, Liubliana, Novi trg 1. 4014-1 Šiviljsko vajenko in dobro izur;ene pomočnice, spreime modni atelje F.^ni Jager, Resljeva cesta 18-1. 3984-1 8 krojaških pomočnikov dobro izvežbanih spreimem za damsko in moško delo po meri. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Prima delavci«. 3990-1 Gospodinjo sprejmem srednje starosti, čedne zunaniosti. pošteno, za nesli ivo ter trgovsko na-obraženo. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Zaneslj va in dobra gospodinia«. 4005-1 Krojaški pomočniki prvovrstni za damsko ln moško konfekcijo dobe nameščen je Naslov v vseh poslov. Jutra. 4032-1 Dekle mlado. čedno, ki ima veselje do gostilniškega gospodinjstva kot za et-no natakarico iščem. Na slov v vseh poslov -lutra._4037 1 Iščem mladega orodničaria izdelovatelja Stanz ln Schnittov. Prednost ima forme za nre**n1p umet ne Ob"lrne nnnud be na o?l odd Jutra . pod »Orodnlčar«. 4107 X 1 Izvežbani krojači v moškem in damskem delu dobe stalno zaposlitev pri tvrdki Elite, Prešernova 7. 4123-1 Trg. pomočnico in učenko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moda«. 4078-1 Izurjene pletilje sprejme »Mila«, Mestni trg štev. 17. 4123-1 Samostojno kuharico srre;me restavracija v Liub-liani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4125-1 Fotografsko pomornicof-ka) se snrejme. Foto »K'ic. ->»-,-'Hor, A'eksandrov-^ c št. 1. 4110 1 Mesarskega pomočnika SPreime-n t->Vo' vajenega vsr*M ^la N-*s'ov v vseh poslovaln-cah "utra. 4049-1 Službe išče vfsaka oeneda ■»() pai as 'pk 3 nin ta Mtr^ al: lajanje naslova i uin aaimani&i anes^k i £ uid Trg. naobražena 2 mnogoletno prakso v tt govini in v pisalni, išče kakršnekoli in kierkoli za poshtve Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Trgovsko naobražena«. 3741 2 Pekovski poslovodja dobro izvežbar,. z večletno prakso, išče službo. Ponud be pod šifro »Marliiv« na podružnico Jutra Maribor. 3710-2 Absolvent dri. dvorazredne trgovske šole z maturo išče zaposlitve v Celju ali v ce!1skl okolici. Cenjene pomd^e na podr. Jutra v Celju pod »Marlliva moč«. 3712-2 Šofer z enoletno prakso, tre zen. star 30 let. razume vsa domača de a. lš e službo. Naslov v vseh pslsov. Jutra. 3665 2 Prodajalka zmožna slovenščine, sr bohrvašične ln nemščine izurjena v trafiki, pekar ni ln mlekarni z večlet nlmi spričevali že i službe. Ceni. ponudbe na podr. Jutra v Celju ped »Dobra prodajalka« 3681 2 Vodilni uradnik vsestransko verzira.n z večletno banano in ln dustrijsko prakso, star 40 let. želi radi preselit ve v Sovenijo premeaja ti mesto. Za"etma po?oj na pla'-a 2000 din. Ponudbe prosim na og! od lista pod »Marovc 3742 2 Pošteno dekle 7 malo maturo, trgovski te^aiem. va'eno vseh gospodinjskih del t«»e s'"**je Pomidbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležna«. 3745 2 Plačilna natakarica dobra servirka. mlada čvrsta, govori slovenski. s- >ohrvatski. nemšk* je z'k. išče službo takoj. Soreime tudi sezorsko mesto. Ponudbe na Me-ško Aojzija. Ormo* 48. 3751 2 Fotografska pomočnica dobra retušerka vešča vseh del. z večletno prakso želi namestitve v boljšem atejeju. Ponud be na o?l. odd. Jutra pod » Portretistka«. 3713 2 Vestna prodajalka samska samostojna kal-kulantka, prime za vsako delo. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Zanesljiva, delavna poštena«. 3795-2 Trisobno stanovanje s kopalnico v pritličju na Opekarski cesti se takoi cdda. Poizvedbe v gradbeni pisarni R:m=ka cesta 2-1. 3797 2 Prodajalka srednjih let želi namestitve kjerkoli Gre me-«ec dni brezplačno Na-o'ov v vseh poslov Ju tra. 3778 2 Mlad pekovski pomočnik ki bi tudi ra znašal s svojim koesom kruh že ,i pomeniti sl-utc i'o-nudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Maribjr čan«. 3840 2 Postrežnica Išče zaposienje štirikrat tedensko. Ponudbe pr>d -»Uma« na ogl. odd Ju tra 3964 2 Prodajalka nridna in poštena s 7 letno prakso v kcnfek čilski in modni stroki želi kakršnekoli primerne zaposlitve Ponudbe na og odd Jutra pod »Prijazna in zaneslllva« 3895 2 Manufakturist agilen prodajalec z večletno prakso. 30letea. samski z Ia referencami. verzi ran isto v Kom fekclji ln modi. želi pre menltve Ponudbe na ogl. odd. Jut«« pod šifro »Zanesljiv manuf'k turist«. 3923 2 Dolgoletni šef stanice upokojenec, verziran v vseh železniških poslih prosi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ln zaupen«. 3948 2 2—3000 Din kavcije nudim za kakršnokoli s užbo. Dovršil ! sem 7 razredov, obvla- , dam nemščino iu srbo- , hrvaščino. Naslov pusU-ti na ogl. odd. Jutra pod »Slovenec«. 4017 2 Mlajša vdova inteligentna, vsestransko verzirana v gospodinjskih. blagajn, ter pl sarnlškib poslih, perfekt na v nemščini ln šlva-n1u, propl v skra'nl sili ^".poslenla v pisarni ali kot eospodleja pri sta rej čem bla-?osrčnem go-cn->-i" P^nud^e oropam ocd »Dotv-a domi*tca« na ogl odd. Jutra i 3970 2 ' Popoldansko zaposlitev ts*p samostnlen knjl^o-vod'a ln bllanc'st ter strokovniak v f'nan*nih zadevah proti primemo mu hono^-tu Ponudbp na otI c^d. Jutra rv-d »Popoldanska zapo^"*""-3896-2 Dobra srca prosi m'"dn sliroa+'*ni» vdova, di jI n-eskr^ le''T--TIokoli sluJ>'^o Po nokl'ni Je orodalaika. R^rejme v=ako s'užbo dan. Ponudbe na o-l c^d. J"+ra p"-« " fro »Veronika«. 3900 2 Fant zmožen kmečku. del in gospodarskih in konj. išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4009-2 Šofer trezen z dvoletno prak-ia~e siiuoe K tovorne rt,« -1| — O",,, n mobtlu. Naslov t vseh poslov. Jutra. 40712 Nemščino angleščino, francoščino italijanščino ln klavir poučuje dipl. učiteljica. Ko odvorska ulica 11. v pritličju. 3311 4 Natakarica pridni*, poštena, zmožna kavcije Išče službo za LJubljano takoj ali s 15. marcem. 4035-2 Šofer in avtome-hanični pomočnik marljiv, vesten, z večletno praks za poštenja. •»•nudbe na o^i odd. Jutra pod »Zane sljlv šofer-mehanlk-_ 4034 2 Trgovec z nekaj kap tala, vešč slov. nemškega julijanskega ie-zika, vseh trg. poslov, knjigovodstva, stro-ep sja. išče primeren delokrog. Naslov pod »Agilen« na ogl. odd. Jutra. 4057-2 Šivilje jo z večletno sa-nosto'no prakso. Išče sta'ne za no siltve pri večjem pod Jetlu Ponudbe na ogl. odd Jutra, Maribor rv-d »Vestna«. 41112 Trgovska pomočnira nroai 7» k->k'*nnkoM v*, posMtev. šla M tudi tr>t vese le do šivanja in robnih del Naslov v vseh poslov. Jutra 3917 2 Siroinik rmo*en var'pn(a.. ponovil nam'*« stro'ev. t^omotoi—iihhmiiii—miii|iiii'i Vajenci (ke) ■rmfflH •mil'«' ^p^pda I Uin »n '& 4irrn tu daioni« nm Namianl' zn«Hu>k n run. Učenca ki ima veselie do trgovine pridnrg-i n .'e«tne«a sp«ej mem takoj I. Grilc, trgo vin* t mešinim blagom Rogaška Slatina. 3724 44 Učepko snrelmem takoj za mo-dL=t'n1o. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3738 44 15-letno dekle z debele z ljudskošolsko izobrazbo Išče mesta šiviljske va'enke, najraje v bližini Cella ali Maribora z vso oskrbo v hiši. Ceni. ponudbe na nasov: Marija Hajn5ek. pri Pečici, p. Pod-^at. 3786 44 Fant star 15 let z ma'o maturo se želi lzuHtl ma nufaktnre v trgovini. Pon'idbe n^ o"' Jutra pod »Zanesliiv«. 3817 44 Frizerska vaienka z eno in pol leta učne dobe želi nadaljevati pri dobremu mo'«tru Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Frizerka«. 3930-44 Učenko ■spreime salon »CTiic« ta koj. Volfova ul. 3 396644 Dekle z meVrm.sko šo'o, pridna. zdrava, mo^na, po štenlh staršev se želi Izumiti v trgovini z vso oskrbo. Naslov v poslov. Jutra. 3851 44 15 leten fant z 8 razredi osnovne šole, odličnjak. zdrav, po- 'on - "> > trgovini. N°slov v poslov. Jutra. 3853 44 Brivski vajenec v tret'em letu i> v-e se Izumiti. Na- ~iov v vseh poslom T-' tra. 3997 44 Vajenca 7* modno rp»ov:no. sprejme »Mila«, Mestni trg 17. 4124-44 Vajenec a namerno šolsko izo vira^o se sprejme tr govlno barv. 4C97-44 Dekle staro 16 let se »e'i tr-u^'tl pletllske ali mo •v.stos-skp Ma«* "v v vseh poslov .imra. 400S14 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvlada nja poučuje profesor dr. Svoboda. Tavčar eva 1 3905 4 Višješolec s privatnim znanjem francoščine, poučuje nI ♦ •e-olce. Kongresni trg. 13-11. 3755 A Zaslužek Beseda I Din davek 3 Din za šltro ali dajanje oasiov8 5 Din Na'manjši apesefc 17 Din Tisoč dinarjev n več žaKni>ite inw ao z delom doma Po Elijam matena. pr-vm TiPm trotovo tjlBBo Ma kapital potreoen Zahte ■■ajie ppv-p^kte priloži 'e «namko «1 odeovoi Miha 110 H- mg. Panče vo. Br. Jovanoviča 20 351 : Katera večja trgovina bi dala solidnemu trgov cu m;.nufakturno Ma«?o v komisijo. Ponudbe na agl. odd. Jutra pod ši fro »Ljubljana I«. 4027 3 Potniki Zastopnike za vse večje kraje potrebujemo. Poiteni in vestni (tudi upokojenci 1 imajo prednost Ponud be poslati na ogl. odd Jutra pod »Lep zaslu žek«. 3529 5 Družabnika zastopnika 1 nekaj kapitala za nrodajo epohalneja pa te nt predmeta za Jugoslavijo iščem. Ponudbe pod »Donosno« na ogl. odd. Jutra. 3820 5 jc«roa 1 Uui aa.ea . s m ta jpoio Čitcv naslova pod »u^oJiia auiu prii.ka« oa ogi. odd Juda. 3500 10 Kupim motor na vpojni plin 30—40 HP v uourem sta nju. Ponudbe na ogi. tx.d. Jutra pod »Motjr. 3SS8-1U Nov Sachs motor rabljen, prodam James 175 ccm. Log 54 pri Ure zovici. 3654 10 Poltovorni avto Ford 4 cilindri. Upa 32, zaprta omara, tonaza 500 kg. zelo poceni napro daj, posebno primerno za mesarije ln pekarne Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna pri lika«. 3772-10 Ford limuzina tipa 1932. 4 cilindre. 2 rezervni kolesi, 1 kov čeg v zelo dobrem sta-nlu naprodaj po ugcd ni ceni. Ponudbe pod •»Pord 1932 na og . cdd. lista. 3773 10 Peugeot 201 štirisedežnl. limuzina, dober poceni naprodaj. Garala Stuplca, Slomškova. 3819 10 Motorno kolo NSD. 500 ccm skoraj po posnema novo se radi odselltve poceni proda. Robič. Sti'd>;nci pri Ma rlboru, Krekova 24 3836 10 12 A. 2. obljudenih panjev prodam z vsem satjem. . eno leto \bljenim. Ce-i na po ^jgovoru Franc Lešnik čebelar, Cven pri Ljutomeru. 3775 6 Ovčji sir somborski čist Ia. fran-<0 vs.-.ka postaja 5 kg samo 116 din 10 kg samo 225 din razpošilja ajentura M. Palanačkl Som bor. pošt. pred 36. 3794 6 Otroški voziček dobro ohranjen poceni o-iprodaj. Cojzova cesta 5. 2920« Otroški voziček globok dobro ohranjen naprodaj štrekljeva ulica 9. pritličje. 4022-8 Ford tovorni 1 m poi tone naprodaj. n # N^ov v vseh poslov Zanesljiv provizijski1 Jutra. 3683 10 ali gener. zastopnik (tudi veletrgovecl za nemške nožarske izdelke fr->esarske potrebščine) se ■šče. Podrobne oferte na NEPTUN. Ljubi,ana. Beethovnova 14 mezz. 3375-5 Tvornica kreme za čevlje Išče potnike za dravsko banovino ln Llubljano. Ponudbe s s iko in referencami na Publicitas. Beograd, pošt ni nretlnac 60 pod »Po-vjerljlv«. 3878-5 Zastopnika za prodaio angiešk h štofov privatnikom v L'ub'iani. — išče vpeljana tvrdka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š fro »Garantirana eksistenca«. 4080-5 Potnike i za proda'o rolet sr>rej mftm T PV.ifel« T.1i'blja na. Veliki štradon ° 4038 5 AVTOMOBILE tovorne osebne in avto buse dobro ohranlene vseh lakostl Kupite najcenele pri O žužek --•-♦-•^st^o Ljub"---- Tavčarieva II. 4089-10 Motorno. kolo 350—500 ccm. dobro ohra-nieno, z e'ektrično razsvetljavo, kup;m Pismene ponudbe s točn'm op;som na naslov Trost Maks. I.'ub-ljana, Šmartinska c. 10. 4066-10 Trgovino '^nešanim blagom od dam v Industrijskem '"•a'«! Gorenlske r_di dru"-|rsk4h razmer. Na-v vseh poslov. .Tm tra. 4077 10 Motorno kolo 200 ccm skoro novo pro d-vm rndt bolp-rni. Trgovski dom, Ljub'J"'-ciov v vseh poslov Jutra 4074 « ragocenosti Pouk Vsnka beseda 2 din. da vek 3 din. dajana naslova 5 din naiman' št znesek din Rojena Francozinja nudi učne ure in kon verzacijo tudi zve ,er. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2345«. 3690 4 Nemščino in francošči*1'' od osnovnih porniov do popolnega obvladania po-učuie A Potočnik strok dipl. Tržaška ces'a I I. (ob Ble we'sovi cesti). Gre tudi na dom. | 4120-4 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana. Wolfova ul Eteseda I r)ln daven : oin tst širrn «n aamt>i» laslova S Oin Naimanjš znecpk " nm Kupimo »Zakon o sodnih taksah« lz leta 1930 Ponud be na: Kmetska pos> jilnlca. Vrhnika. 3848 8 Novi mesečnik »Evropa« poučuje 10 evropskih je lisov. Letna naročnina 45. polletna 23. Štev. 4 din. »Lahka metodia- — r '-ibljana, Gosposvetska 12 4028 8 Oblačila beseda i Din davek o Din za šltro aH dajanje nasiova s um Naimanjči znesek 17 Din Sokolski kroj skoraj nov. kompleten, aa srednje veliko ln močno postavo poceni prodam Naslov v vseh poslov. Jutra 4069 13 Kolesa Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Dm Naj«.nanjol znesek 17 Din. Kolesa partija prvovrstnih dam skih in moških poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 3910-11 Št Vid in okolica kupuje kolesa in dele le v trgovini Sp o uc ^r govske družbe v št. VI du nad Lj ubijanj. ?.a-kaj? Zato ker Je blago prvovrstno, cene pa so konkurenčne! 4;'2i "j Kolesa nova in rabliena prvovrstn:h znamk, kupite zelo ugodno v trgovini Triglav, Resljeva 16. 4048-11 Vrtno 7emIio 'pt>o. pr-dam. Perne, Janleva 14. Bežlgr--* 4C93-« R«»spda 1 Din 4a«"»k S Din za šltro ail daisn)6 nasiors a nm N^^nanjši znespk 17 nin Mohan'?no orodje razno, tudi strutnik In strof za pallranje. električni motor itd kupim Nas'ov nove podr. .tn+r* v Mariboru. 3761-7 Bukov gozd alt drva kupi trgovec lz Zagreba. Ponudbe pod »Denar takoj« na ogl. odd. Jutra. 3779 7 Lutzovo peč dobro ohranjeno, lepo. srednje velikosti kupim M. Presker. Rajhen^urg 3784-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo, kupujem. PlMte Drame Alojzija, Ljubljana. Gal lusovo nabrežje 2S 4024 7 Železno posteljo z mreao kupim. Ponudbe na o»l. odd Jutra pod »Snažna« 4092 7 Seseda 1 Oln davek 3 Oln za šltro ali dajanj« naslova 5 Oln Na »manjši .znesek 17 Din. Bukovih hlodov 7 vagonov prima od 40 do 60 cm prodam Gruden, kolodvor Dobrepo-ije. 3957 IS Kostum dam. Gledališka 4 m. Prodam npohistvo Seseda i Oin davt-K nin za sltro ali dalanje lasiova s i »i r. "J < manjš' znesek 17 Din. Avtomatske biljarde izdeluiem v svoii speciial ni mizarski delavnici p« na'UKodneiših pogonh ii htevaite ponudbo Pristov nik. Zagreb. Klaičeva 2346-ft r#r# lUn za šltro alt dalanje ia>|ova s Hin NaiinafiH lt n Oln V Celju prodam prvovrsten radio, gramo fon s ploščami, marmor ne mize plng pong ml to. s onokoščene blllard krogle Naslov v vse* no slov. Jutra. 4108 9 (NSERVRAJ V nJUTRUMSi Dve decimalni tehtnici a 1000 kg nos lnosti, na tekoč« utež. novi, iz trdega lesa ter z razbremenilno __ , pripravo, zelo soliden ino- 41*01 "'/J i ?emski izdelek En komad ' isto^ 1000 kg nosilnosti na uteži En komad reg str rna blagaina na stin predale, velika, v dobrem stamu — Hubei Franc, Kočevie. 3687-6 300 let stara skrinja z vdelanimi v ožki. zelo dobro ohranjena, zara di odpotovanja zelo u rod no naprodaj. Stožice 141 pritličje levo. 3718 6 »Cito« vage avtomat . nove cementirane. nosilnosti 5 in 20 kg. komad D n 3 950 prodijs Habiian Zagreb, Laičinska U. 3879-6 tra. Pohištvo novo in ze rabljeno, ki ?a želite prodati ali samo dati v shrambo — sprejmemo v pivebn! >ddelek v komisiisko orodajo po aelo atmd nih pogojih Kupcev ie e tem oddelku vedno lovoli za dohro -mranje no pohištvo Vso rekla 110 preskrbimo sami — Sporočit«, nam na do oisnici alt ustno Prevoz pohištva v naš komisij ■iki oddelek oreskrbimo -ami - fvan Mathtan. Liubliana Tyrševa ee sta <2 79 12 Vsakovrstno pohištvo naireneiSe. na n..^Jcrr.etie. v pn/iidnu .oi.dni izdelavi — se dobi sani.j v ■'elik> zalogi (vrdkt »(»PKAVA« Liubliana. Lel-tvika M) Spieietua'o sr oaiočila. »» 12 Orehovo skrinjo dobro ohranjeno staro 218 let (Renaissance) tn 200 predlog (listov) pohl >tva lz 16 stoletja Ver-lag von J. Cengelhorn ln Stuttgart prodim. Na slov v vseh poslov Ju 3722 12 POHIŠTVO Od najfinejšega do naj cenejšega. — Največja izbera sobnih ln kuhinj sih oprav. Sperane spalnice, oren korenina poiltirana že od ... 6.8O0.— Spa.nlce, pleskane že °d..... 1.600,— Omare .... 400,-Postelje .... 150.— Kuhinjske oprave 750,— Kuhinj kredence 400.— Kuhinj mize . . 120,— Kuhinj. stoli . . 50.— Zaboj za premog 80.— Gostil stoli 25— Upogmem rotelji 250,— Otročje posteljice 300.— Madracl . . 190.— Otročji madracl . 120-2lčni vložki . . 95,— Otročji vložki . . 70.-Izvršujemo vsa popravi la Naročila sprejema mr Tvornlca pohištva po konkurenčni ceni. — »SAVA« Rožna dolina Cesta IV številka 18. TRGOVINA lOHISTVA T Nebotičniku Gajeva ulica 4019-12 Spalnico »a 2 osebi zeio dobro ohr:nio"A orodam. Na slo-, r vseh pošlo- Jutra. 4003-12 Posojila vezana na sttdnjo ln mesečno odpla evanje. nudi denarni zavod. Za htevajte prospekte lin dolf Zore, Ljubljana, Gledališka ui. 12. Znani Sa za 3 din. 3135 16 Hranilne knjižice vrednostne pap>r;e, delnice, kupone, 3-odsiotne obligacije, kupuiemo proti takoi- 5nii gotovini Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka ul 12. Telefon 38-10 3134-16 Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah tn v vs h dru gib trgovsko obrtmn po Slih. Strokovne knjigo vodike revizije sesiavb ln aprotacija ouanc Preskrbe ireditov Nasvet; gieoe aranumn Vlog m pinsiranje istu. Vsi posli kmeike zasi/ite Edina Kuiitestuimana kuaiercmnaina pisain" LOJZE ZAJC Ljubljana. Ui-danska "( r&LEi-ON i& 18 Hranilne knjižice vreauoMut papirje i', OtlVtZAiLt t& itkv imejkid aoigov SI /UMI KCPCJtM 4.1 fiainin avudib .\a lo/ot Kapitala foiavud Vt L plota nrril<*micnil Davčne napovedi. — ln tol Uiacijfc. — Ciedilvt revizije ouance .n iut.n. Kontrole KiijlguvoOalvt ln »st aragfc trgov aKt. jitjcpiKiarslit puoie uvea, »hveio\alec hOUveajulliialia trgovsko ^oalJooafSkd POSLOV ALN1CA tVi ciuvaeiC LJLtiLJAiN.l O. sta -b, oiioora st. * tprejt tiinis^a ^ i 3937-16 Posojilo na vknj.iDo, mpotekarno Oi 5 ali iO-letno uupiačilo, po " » obresti, kmetom v gospodarske potrebe po o'1/« oDroti preskrbimo takoj. Po;asniia daje Lnion, Zagreb, Radičeva ui. 12. 3S87-16 Posojilo 1U do 15.000 Din ii dobrim jamstvom \ doba ruijvec pol leia iščem. Ooresci pa do=o voru. P^nuw.ke na ogl. cdd. Jutra poa da* 39-9 i6 Družabnika(co) iščem za avtoprevoz z 20— 30.000 Din. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mesečni zaslužek Din 4.000«. 4113-16 4-nadstropna hiša v Zagrebu ulična in dvoriščna petnadstropna s se eno dvoriščno zgradbo preda ino radi smrtnega pri mera. V hisaii so .oka-;i. stanovanja z 2 soua ma in dvorani, lsoona ji^iovatija in g^rconska stanovanja s plinsk-mi otedi.n.ki. V hisi oseb m lift, vse pntikime obložene s ploščicami, stopnišče gips marmor, stavbe zgrajene v armi ranem betonu dogotov ljene 1937, donaiajo letno 240.000 din. Izredno ugodni plačilni po goji. Vprašati: Erdedije-va ul. 15 pri upravite ju ali Branimirova 47 Dri tramvajskem posta jališču. 3824-20 Dvostanovanjska hiša še nedovršena se ugodno proda. 20 minut od centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3872-20 Stavbeniki — vrtnarji! v Dravljah — 300 m od tramvaia — prodam 2.000 mi njive z eno stavbno parcelo. Ugodna cena ! Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2929 20 Tovarna za bučno olje srednje velika, dobro idoča, 12 ur 450 kg olja s inventarjem in stano vanjsko hišo naprodaj. Realna vrednost din 625 000 prodam zaradi starosti in bo ehnostl za 475.000 din Tretjina lah ko ostane vknjižena Po nudbe na: Tovarna olja. Maribor, Taborska. 3250 20 Posestvo v lepem kraiu ob banovinski cesti pol ure od trga in šole ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3871-20 Parcelo za bežigrajsko gimnazijo ca 5002 za zidanje v prostem s:stemu prodam. Vodovod ■p. elektrka. Cena 25.000 Din. Pojasnila tclefr" ^ . 3885.20 Manjša parcela na Mirju se proda Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 3877-20 Novo hišo dvostsnovanjsko zelo pMkleteno. vc-dovod. ln elektr'ka zraven tram '•3,-ia prodi m. Rožni do ina, c. XIX 14. 3979-21 Trictanovanjska hiša zrraiena pred 10 leti na prodai z ograjenim vr tom. vodovodom in elek triko. Poleg malo fospo d^r=ko noslopje. Pojas ni'a: Marila Košir, tr govka. Retnje. p 3739 20 Novo enonad«tronno b;«o d vost" no van jsko z vr tom ueodno predam v K-anfu Vinko Batič. Stara cesta 16. Kr-"-"* 3736 20 Družabnico (-ka) za soae.o.aiije sprejme večja p.eti niča. au cd dam v na,eni. puuua^e na ogl. ocid Jutra pod »Kavcija potrebna . o907 15 Posojila daje m hranii-e vloge spre jema Sp.o^no kreditno društvo. Ljubljana Aiek s^ndrova 5. 3977 16 Družabnika(-co) z do 400.000 din kapitala, lahko tudi v hranilni vlogi iščem za izkori šoanje zemeljskega bogastva. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod .R-cla 666«. 3847 16 Prodam knjižico Kmetske posojilnice v Ljubljani! do 200 000 din za gotovino Ponud be na ogl. odd Jutra p^d »Celo ali delno. 39c9 16 Dolgoročna posojila proti vkn"žbi na prvo mesto na razpolago po zelo ugodnih pogojih Slovenska banka d. d., Ljubljana. Krekov trg 10. 5717-16 Posojila večie zneske T"1 7'/» obresti za dališo dobo do 8 let na vknsižho na I. mesto imam na razpolaeo. RUDOLF ZORE Ljubliana. Cedalška ulic3 12. Telefon 38-10 40)6-16 Hi"o s trgovino sostino. trafiko, in le " ni T-iOPestv^m brev l?1^ kurence. Cena 160 noo -; Kos. Veno sl Slov Bistrica.. 3774 20 Hišo pritlično z vrtom, nri oravno za obrt v Trno-em. Ljubljana. pro Naslov v vsp1^ """=1 Jutra. 3789 20 Dvostanovanjsko hi=o lerio z vrtom, kletjo. =viniakom Itd. prodam ■"•".di izselitve za 59 000 •-l4.n. Donos letno 6240 din. Informacije nri i?.--iTirii SrebotnlV 72. Breg, Ptuj. 3783 20 Hotel, mesarija z gospodarskimi poslop ji in 42 oralov zemlje "Uizu žel. postaje na zelo prometnem kraju v bližini Maribora napro -iaj radi družinskih raz mer. Poiasnl a: Friderik Geuer, 1'oljčanc 3776 20 V7eliko parcelo 'raven kolodvora na Go renskem pro-dam. Poizve ;» G"->.ce c. Vi li To^e Ha.bjan. 3800-20 Dvostanovanjska hiša naprodaj Ueodna cena. 'obrežje. Aleksandrova 31 3841-iiO Pritlično hišo noscano / n sko ugodno prodam. Brezje 36. Ce aa po dogovoru. 3806 20 Hišo na Mednem na lepem prostoru poceni prodam. Več pove ^Tabicht, Ljubljana. Ta bor 5. 3810-20 Hišo v Ljubljani kupim. Točne ponudbe ood -200 000 din na ogl. odd. Jutra. 3€92 20 Zidana hišica z vrtom na epem kraju, naprodaj za 22 000 din. Naslov v -s >h posloval nicah Jatra 3679 20 Vinogradno posestvo v bližin! Maribora, krasna južna lega. 36 ora lov zaokroženega sveta, med tem 25 oralov gozda. lepe stavbe, v hiši vodovod, se ugodno pro da Naslov v vseh poslov Jutra. 3764 20 Hiša na Vodnikovi cesti št 18 bo dne 9 marca t. 1. ob pol 9. uri prodana na sodni dražbi Sodno le cenjena 207 302 din. najmanjši ponudek ?a znaša 145.000 din. 2857-20 Ne zamudite prilike' Ugoden nakup stavbnih pai e! z vodovodom n elek triko » bl fini postaie Po asnila Vižmar • 59 49-20 Enodružinska hiša v Liubliani z vrtom, na prodaj. Ponudut na ogl odd. Jutra pod »Doli« 3815-20 Hiša s 3 lokali in 5 stanovann, v sredini Maribora. n» prodal za Um 480 000 Večstanovani ska hiša t enim lokalom v Mariboru, na proda' za Din 270 000 Potrebno 120 000 Din Naslov i vseb pošlo valnicah (utra. 3790-20 Večja mestna realiteta (okrog 4800 kv. ml, v no tranjosti mesta Liuhljane. z dvonadstropno stanovamsko hišo. naimoderneie ure enim ndustrii. podietiem (stav oeno mizarstvo) in stavbe mm- parcelami, se zarad Ntnrt- proda pod zelo ueod um pogoii Poiasniia v vseh poslovalnicah lutra. 3696-20 Parcelo poceni prodam. 500 k v. metrov, blizu Stodi^a. -ctrika. vodovod, po leg material v zeniiji. l'erc, Hrenova ul. 19 3916 20 Parcela z dovoljenjem za gramozno jamo. naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4023-20 Stavbeno parcelo vllnl ali strnjen sistem 400 do 500 m2 kupim. V poštev pride Bežierad ln Sp. Šiška. 3978 20 Hišo ob glavni cesti vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl fro »Hiša«. 3965 20 Krasna vila se proda za gotovino. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zaradi družin skih razmer«. 3894 20 Enodružinska hiša v b'.ižinl centra, obstoje ča iz 5 velikih sob in vseh pritiklin s sadnim vrtom in garažo se za radi selitve proda za 210.000 din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3893 20 HišO z nekaj zemljišča v Tr bo vi j ah prodam po ugod ni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3854 20 Več parcel v bližini bežiErraiske So 'e nocerii proda Frever. MlM*a 23. Poset med 12 in 14. 3928 20 V Brežicah ugodno naprodaj hiša, gospodarsko poslopje :n vrt. Pojasnila daje An ton čater. Brežice 106. 3867 20 Na Trški gori orodam na lepem, zelo = ončnem kraju vinograd kamor je dohod mogoč z avtom. Naslov v vseh poslov. Jutra 3865 20 Majhno bišico z vrtom v ali blizu ",1ub!jane za takoj a'i pozneje iščem v najem Naslov v vseh pos'ov. Jutra. 3934 20 Vila v Dravogradu na križanju štirih glav nih cest. železnice, na obali Drave, s 7 sobami. eiikim vrtom, priklad no posebno za 'esno -rgovlno. naprodaj.— Vprašati pri dr. Harpf. v Slovenj gradcu. 3913 20 Gord zara^en nrodim 2;ivallč. Sn Ga meljne. 3902-20 Enostanovanjsko b^o v Liubliani. prod?, za D:n J9 000 p;sarna Tr-buč. — Tržaška 42, telefon 26-05. 4065-20 Ugodno lahko kupite posestva, hiše. viie in parcele v Ljubljani in okolici potom moje pisarne N UJ-JIM VAM: Več trgovskih hiš v sre-lini Ljubljane, lepe vi-:e in parce e na Mirju in pri Sv. Krištofu, 2. 3, 4, 5, in 6 stanovanj-t\nčne;še podatke pri upravi h-š Pokoininske-ga zavoda, Gajeva 5-II., soba 220. 3914-19 Lokal oddam, event. tudi de'iv-nico in dvosobno stanovanje. Celovška 44, Več se poizve Gregorčičeva 19-1 3876-19 Trgovino z mešanim blagom (kra-mariia) dobi tud dovolie-me za traf k' na prometnem zagrebškem položaiu, okolica velikih hiš, brez konkurence dobro idočo. prodamo « kompletnim in-ventariem, s celotno zalogo raznovrstnega svežeea blai;a z r. zko naiemnino za Din 17.000 Poleg trgovine loka! za bufet S;i;urna eksistenca. Informacije: Poslovnica Pavlekovič, Zagreb. Ilica štev. 144. 3882-19 Trgovine, trafike, industrije hotele, restavrac.ie bufete. kavarne, vinarne. mlekarne, gostilne, posesava letovišča, hiše, pensione. prodajamo in posreduiemo nakup brzo in uspešno — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica broi 144. 3881-19 Lokal i.n stanovanje v centru mesta ugodno oddam Naslov v vseh posloval :;icah Jutra. 3945 19 Buffet delikatesa v centru Za greba, tik Jela: 1 levega trga se proda zaradi bo lezni za 60.000 din. Sigurna eksistenca. Naslov v vseh poslov Jutra. 3860 19 Trgovski lokal v centru za maj Iščem. Ponudbe pod »Lep« na ogl. odd. Jutra. 3903 19 Skladifte oddam. Wolfova 10. 4127-19 Delavnico pripravno za mizarsko obrt, oddam. Bohoričeva ul 3-4126-19 Delikatesno trgovino specialna v strogem centru Zagreba same šestnadstrop-ne h še, z modernimi izložbami, bogat inventar, snai-na bodočnost, prodam zaradi selitve iz Zagreba. Potrebno cca 60.000 din. Informacije: Argus, Bakačeva i. 4115-19 Delavnico aa večjo obrt aU lndu- ov v "seh poslov. Jutra. 4075 19 Gostilno in trgovino V Karlovo st. i lobč Ve like Lašče) oddam v naiem Ponudbe sprejema graščina Ortnek. 3697-17 Mizarji pozor! V najem oddam dobro vpeljano miaarsko de.av nieo z orodjem in stroji ali tud! brez strojev in orodja. Sta no zaposle nih do 6 pomočnikov in vajencev. Odda se zara di bolezni. Naslov v >'seh poslov. Jutra 3334 17 Vinsko klet oddam. Celovška c. 3J57 17 Trgovino dobro idočo oddam ta koj v najem s prevze tnom nekaj blata. Potrebno 20 — 30.000 din. Natančna pojasnila !n oonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mešana tr govina«. 3924 17 Gostilno oddam mala. Ponudbe na ozl odd. Jutra «*v| >Prvi maje 3C99 17 Mala kmetija blizu Vrhnike z lično hišo s tremi sobami in vsemi pritiklinami se ->dda poceni v najem. Hlev za krmo !n 3 irove -i« ^ozoec. nilve ta se-no^eti Poleg motnost zaslužka. Poizve se v nI sarni g. Jo=!p>? Lenar*!*a na Verdu pri Vr1—>"-1 3859 17 Trisob. stanovanje koralortno z vrtom v vi U Podrožnlkom oddam s 1. majem. Naslov v vseh posiov. Jutra. 3888 21 Stanovanje obstoječe iz 3 sob. kopalnice in sobo s ui •i-n jo ter verando od dam s 1. majem. Ogled po 15. url. Naslov v vseh poelovaJ. Jutra 3946 21 Enosob. stanovanje oddam mlral stranki 1 marca. Ro^na dolina Ce 56a IX. št. 3. 3947-21 Trisobno stanovanje oddam Groharjeva c. 21 Ogled od 10 do 12. tn 16. do 17. ob delavnikih Z'-'la£iu se v podpritllč Ju. 4004 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, šolnino, v I. nadstr. oddam za maj Rožna dolina, ce sta. IV.-25. 4007 21 Trgovino na deželi, event tud'- tro-stilno oddam takoi ali s ro7ne:šim terminom v n.i-:em odnosno se h:?a *"di proda. — Ponudbe na ncl. odd. Jutra pod »Dobra bodočnost«. 408317 Pok arno 3-sobno stanovanje šolnino, komfortno, oddam takoj ali 1. maia Erjavčeva c. 4. 3980 2" Dvosob. stanovanie pritlično, komfortno suho in solnčno oddam 1. maia. N'aslov v vjeh poslovalnicah Jutra. 4072-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. soin^no. poceni oddam za tako; ali pozneie v Rožni dolini. Cesta TI, it. 12. 4059-21 Sti risobno stanovan^p 7 vsemi pritklinami, sončno. brezprašna lega. Kar-lovSka cesta 18, oddsm za maj. 4012-21 Stanovanje sobe in kuhinje, takoi oddam Poizve se gostilna Ra-movž, Stožce. 3988-21 Oddam 4-sobno stanovanje s kopalnico 3-sobno stanovan-e, več 2-sobn;h stanovanj, loka! v trgovske svrhe ali slčno s stanovanjem Ponudbe na oc! odd Jutra pod »Takoi ali pozneie«. 3963-21 Trisobno stanovanip eentrum oddam Naslov v vseh poslovalnich Jutra. 4129-21 Štirisobno stanovanie korrfortno, z etažno kuriavo solnčna lega v m;rm ul:ci • redi mesta oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo mirna stranki«. 4121-21 Dvosob. stanovani« Drazno 'n slnSčVarno, vre- z vsemi prit:k!:nami. od- liano oddan ueodno v- ni Jim v I nadstrop u. Mil- 'erri dhe n- oe! o«id. činskega ul. 57, Sp. Š ška. Tutra pod »Parna« 4117-",1 398«-t7 Prodamo zagrebške obrate Tvornico nogavic s hišo (275.000), veletrafiko za 175.000 Din. Trgovino sadja in povrtnme (45.000), gostilno (6.000), izvrstno-idočo velegostilno ( 5 000) buffet . s trafiko (17.500), trafike s papirnicami cene (25.000, 70.000. 125.000 in 175.000), mlekarne (od 5.000 do 12.000 Din), gost lne, krčme i bufete od 12.000—120.000 Din. Poslovnica Pavlekovič Zagreb Ilica 144. 3883-19 Brivnico za dame in gospode mo derno opremljeno, dobro vpe Jano na zelo pro metni točki v Kranju oddam Luštrih, Kronj. Bleiweisova 29. 3996 19 Lep lokal xldam na prometnem ajU M. katerokoli obrt i Celovški 101, naspro i d policije. 3083-18 T.1 J»! f! MRI Enosob. stanovanje oddam 1 marc Bavdkova 13, Zelena lama. 3648-21 2-sobno stanovanje sončno, parketlrano z vrtom oddam za maj Podaljšek Manr/—- " i 38C9 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, balkonom v novi vili s pritiklinami. vrtom, blizu gimnazije oddam Po ugodni 1 maja. Informacije v n°t<~lovi uhci 5. n i >ri t ličje. 3826 21 3—i sobno stano vari t? z modemom komfortom, solnčno, iščem v L;ub!-ani širši eentrum Vnrašati Marx poštni predal 219. 3874-21 Trisob. stanovanie oddamo za maj. Drogerija Hermes. 3931-21 Dvosob. stanovarfi® odd^m za maj. Stari tre 24 T! nadstr. 3886-21 2 dvosobni stanov?«^ kor->fo-tn:. oddnm pri Sv. Kr štofu, s kopaln:co. balkonom in vrtom Eno 1. aprila, eno 1. maia Infor-maciie Detelova ul. 5. pod-pritiičje. 3939-21 Dvosob. stanovan:r> na dvorišču oSdam mir-n.1 strarki. Naslov v vseh posloval. Jut-a 3927 2i Enosobno ali dvosobno komfortno stanovanje za 1 april išče vo.'-.=ki dnhovn'k brez otrok. Obrnite se na na«'ov Kapiteljska 7. 3731-21 a Komfortno stanovanie 2 sob ali enako garso niero. solnmo. na u"--o, išče samski višii iiradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši '--"> Bližina g'a'ne no-štec. 3705 21 a Dvosob. stanovanie t'on4no Išče tričlanska 'rubina " sredini me"'a ne nad 600 din za 1-ar^ril ali kasneje, ronu« be na ogl. odd. Jutra ood »Sre?a« 3802 21a S-sobno in 3-sobno sti-novari'e v bližini cen tra v vili. z vsemi pri tik Inaml za majski ter •nin ill poprej iščem Ponudbe s ceno n« ogl Jutra pod »Pro storno«. 3830 21a Hvosnb sfnnnvanir '■ Htf srj lin ščrm Ponud bt na oose.s. u';o 12 nformacije pri h;?-ku 4052-23 Onrpmlipnn sobo sredi mest?, oddam solidni ^seb: (ned".iku 1 1 . marca. Tnsebn vhod iz hodn t:a, »lektrka. Na-emnna Dn '60.— Prečna ulica 8 4055-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4086-23 Sostanovalko sprejmem v 'epo sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4122-23 Sobo lepo opremi eno, s souporabo kopalnice, z oskrbo ali brez, oddam takoj. Igriška ul. 14-IV. desno 4093-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta, takoj oddam. Dvorui trg 1-11., levo. 3960-23 2 sostanovalki sprejmem. Cena n.zka. Da-n.ca Fantom, Trnovski pr.stan 14. 3958-23 Lepo sobo novo opremljeno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3959 23 Sobo opremljeno ali prazno sobo, oddam v centru. Batič, Tyr-Scva 15-111, desne stopnice. 3956-23 Opremljeno sobo soinčno oddani gospodu ali gospodični za iao — din. Verstovškova ulica 16. Mirje. 3921-23 Opremljeno sobo s tekočo vodo m posebnim vhodom oddam s 1. marcem. Jegličeva c. 3 3915 23 Zračno sobo čisto, poceni oddam eni a i d.ema osebama. Ka radžiceva 10, Koleziia. 3969 23 Lepo sobo opremlieno (blizu Sv. Krištofa). oddam. Tvrševa. cesta 43-1, desno. 4063-23 Sobo !>o>g Zvezde oddam 2 bo!j::lma eospedoma. Na •ov v vseh poslov. Jutra. 3855 23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice odd -n gospe aH gospo 1! " Dalmatinova 3-II, ero. 39-19 23 Opremljeno sobo lepo, solnčno. poseben vhod, oddam. Tyr eva 37 I. 3390 23 Solidnega gospoda spreimem takoj v snaž no in zra no sobo kot sostanovalca. Vodmat, Vodmatska ulica 19. 4011-23 Sobico s posebnim vhodom, oddam sol dni osebi pri drami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4070-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso oskrbo takoj oddani. Krojaška 5-II. 4064-23 Opremljeno sobo lepo, popolnoma separirano, oddam bobši osebi. Lepi pot 10 (Mirje). 4062-23 Prazno sobo lepo. zračno, s souporabo kopalnice, takoj oddam. — Poleg zavet šča sv. Jožefa. Ilirska 8, II., levo. 4061-23 Opremljeno sobo solnčno. elektrčna luč, poseben vhod. oddam poceni. Reber 3, II. desno. 4085-23 Prazno sobo separiran vhod, souporaba kopa!n'ce, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4013-23 Gospodično »ostanovalko. spreimem na stanovanje v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4008-23 Zračno «obo z otomano, t.^koi oddam. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 4010-23 Parketno sobo s posebnim vhodom od dam trem gospodom ev. tudi zakonskemu paru. Poizve v Kr!*evnižki ulici 7-II. nadstr. 4073 23 Državni uradnik spreime takoj ali 15. marca na stanovan e dijaka, pod nadzorstvo akademika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4016-22 ivlavirsko harmoniko 80 basov z reb^i,rom, malo rabljeno poceni na prodaj. Nasiov v vseh poslov. Jutra. 3727-23 Gramofon s kovče^om. znamke Ma ster, nia.io rabljen, poceni naprodaj. Naslov v \seh posiov. Jutia 3678 26 Prodam kratek klavir skoro nov, moderen, ra-' di odpotovanja. Wailner I iViarioor. Koroška 75. — i Prodam p-auino Lauber ger Glos. krasen glas, Do brajc, Maribor. Tatten-bacnova 21. 3762 26 Kratek klavir zelo dober, zelo poceni naprodaj. F. Bodner, Maribor, Gosposka 40. 3842 26 Klavir »Spinet« v dobrem stanju, zaradi smrtnega slučaja poceni piodam. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 3870-26 Salonski klavir močan, starinski, svetovne znamke, v prav dobrem sta-n,u prodam vsled selitve. N-slov v vseh poslovalni-i cah Jutra. i 3869-26 T,«»r»o sobo solnčno oddam t. apri'a Eriavec Terezija, Židovska ulica 3. 4058-23 Skromno sob:co oddam gospodčni. Ogledati od 11.—3 popoldne. Emonska 10, Verb č 4053-23 Opremljeno sobo prost vhod. oddam na Aleksandrovi cesti I. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4116-23 Lepo sobo veliko, opremljeno s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, takoi oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4087-23 Sobo s posebnim vhodom, z 2 posteliama, blizu centra, — oddam takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4090-2} Sobo oddam 2 osebam« z vso oskrbo Po!'»fiski 12, pritličje. desno. 4087-23 Opremljeno sobo eni ali dvema osebama takoj oddrm. GILnce Ce ;ta VIII, št 3 3937 23 Opremlieno sohn lepo, snaino. v centru, odiam dvema aostujn; •ia gosnodi nama, red-n'rrm n-' Kot- lar. Ribja ul. 3 3942 23 Podstrešno sobo s pj^ebnim vhodom ln elektriko, h—no. pe-* om in sna:enjem za 500 din mese-no takjj ii-. ii. Sv. Jakoba trg št. 5 3935-23 Opremljeno sobo v mestu oddam 1 marca gospodu. Naslov v vseh poslov. Jutra 39C9 23 Sobo odiam gospodu ali gospodi'ni v centru me sta takoj zelo poceni. Naslov v ogl. odd J itra 3999 23 Dve mali sobi lepo opremljeni takoj oddam solidnima gospodoma. Fran ikan ska ulica 8-1. 3998 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bližini gl&vn. kolodvo ra za i ali 2 gospoda takoj oddsm m-«iov v seb poslov. Jutra. 3881-23 Lepo sobo oddam enemu ali dvema gospodoma pri ko'o rlvoru. Naslov v vseh r>o slov. Jutra 4079 23 Dve pisnrn'«ti inhi ©ent^no kurjeni, vsaka noseben vhod ter skup 7"! p-A-l-^-^ctnr -- -r.o takoj. Palača Gr-.'!'-° 4029 23 Gostilniški gramofon skoraj nov, lahko igra za dinar, prodam zaradi opustitve gostilne. Bor-stner, Vozarski pot 1 -ITI 3908-26 Lepo sobo 7 Mivon^m v novi h'M N'acl0V V vcoh poslov. Jutra. 4036 23 Opremljeno sobo v posebnim vhodom, čisto, m rno tei solnčno. poceni oddam stalm osebi Na slov v vseb poslovalnicah (utra. 3793 23a 1 ali 2 prazni sobi iščem za 1. apr 1 centru ali bliž n Ponudbe na ogl odd. JuUa P> o »M rno« 3707-2 3a 2 prazni sobi prostorni, so nčni. na ulico, s souporabo kopal niče, išče samski višji uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-.ro »Bližina glavne po štet. 3706 23» Majhno sobico s poste jo izven mesta išče šofer za mesec ma rec. Ponudbe na ogl. od d«!ek Jutra pod »To^en plačnik 77. 3787 2Ga Saksofon es alt, klavirsko harmoniko in jazz tolkala,- dobro ohra-nieno kupi Poličar Franc, Kamna gorica. 4130-26 Avtobusno podjetje z avtobusi se proda. Cena, ugMna Tudi na obroke M°se-ni dohodki 10 do 15 000 din. Resne nor.udfce na ogl. oddelek Jutra pod »Koliko kapi tel a imate-. 3781 30 Prijazno sobico išče gospodična pri boljši družini Najraje z vso oskrbo. Ponudbe nod "Snaga, na ogl. oddf lek Jutra. 3808-23a 'NSEIMRAJ V „JUTRU"! Šivalne stroje rabljene od 300 din ln popolnoma oove od din i600 dobite v Novi trgo vtnl Tvrševa 36 3549 28 Nov šivalni stroj i okrogiim čoinicKom popo!no:n8 nov ln tna-o rabljen ki šivata na prej in nazaj ugodno prodam Omed pri tvrdki \ Goreč d. z o. 8.. Tvrševa i 80 29 Kupim elektromotor dober na trolazno lalsko struio 4—7 HP lakosti, kompleten - Ponudbe na Krištofič Matna, Bana le-lačiča 22, Čakovec. 3833-29 Šivalni stroj Singer«, pogrez jiv. dobro ohranjen proda ABC Ljubljana. Medvedova 8 teief. 24 44 (poleg gorenjskega Kolodvora). 4030 29 Pletilne stroje ploske (fiach), razne prodam. Naslov v vseh Jutitt, 407 o- iS Dva ročna listna stroja skoro ne v a takoj pro-iu j -i L.i r tiori i straj. IsioDo.ru sprejmem spretnega men_tm.>r>.e.,a tka.ca. G. Zupančič, K:aaj. Rupa 42. 3750 29 Knjigoveško prešo (K.i.etieoeipresse) s ploskvijo i"x24 cm kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudile z n.i\ed'oo cene na p_dr. Jutra v Mi-rlboru pod »Stroj. 333B 29 Pražilni stroj za kavo kupim. 1'onudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Stroj - 33S6 29 Singer in Pfaff skoraj popolnoma novih in ve drugih pogrezljl-vih že od SOO din capro da' edino pri »Promet« (n-^oroti križanske cerkve). 3212 29 Zahvala! Podpisana se na j prte rč- ue.c zanvaljujem ludi v Imenu svojih staroev g. primarij u dr. Ipavcu za ozdravljenje svoje bolezni v njegovem sana toriju in ga vsakomur najtopleje priporo.am. Angela Hernan, Selnica ob Dravi. 3763 31 Semenski krompir bel ^ajant.ran, vagonske ko.ijine dobavlja Vranjo Soper, farasoiiiK. Kovačič, Miklošičeva 32 Na številna vprašanja, ako bomo imeii dovolj poic-novK'.- za pcpem.co, sporočamo vsem, tudi tistim, ki »o jo naročili p.smcno, da jo dostav.mo pravočasno po avtoprevoznJtvu, pošti ali csei^.io na dom za vse prihod" e pgsint dneve. Poie-covka ie odiične kvalitete. 3954-55 Čebul če k za sad. te.', okrogli rumeni, dobite veano in v=aKO koii.ino po 5 dm frank o Beogrcti v se merski trgovini »Marjan Krova t i Jlitrovlč. R.m-ska ul. 4.. Beograd 33 »Pismo čaka« poStnoležcče L.jub"'3na 3730 24 Mlad gospod 15*e znanja s starejšo damo v j-irhc prijp.tell "tva. Diskretnost rajam 'fia Dopise na ogl. od detek Jutra pod »pre bujenje«. 3643 24 Coljši obrtnik in posestnik nfsre*pn v zakonu želi znin'a 7. gospodično ali vdovo do 30 let Ponudbe s sliko na podr. Ju t~a v Mar'bor pod »D! skretnost 30«. 3765 24 Pipica dodji odmah kuči. Mlca. 3955-24 Inteligent dobro situiran. ljubi tej narave nezadovo Ijen. išče nesebi.no pri jato jioo do 35 '.et ui -krecHa častna zadeva. Ponudbe pod »WIe einst i m Mai« na ogl. odd. Jutra 3326 24 Akademik iš*e pomoči in poznan stva dcbro stuirane go sne. Ponudbe na ogl. od dcslek Jutra pod »T=k-en 3075-24 Pse francoske buldoge S rodovnikom, lope zunanjosti in vtč parov milih Pap.g in cn pat kard.na-Iov proda Jos.p Dcvetak, Ljubljana, Ble.we.sova 50. 3935-27 Kanarčki harcerji žc večkrat odlikovani in plemenske samice, poceni n ..prodaj. — Ludvik Puh, C:nce, Cesta VII. št. 17. 4011-27 UiMmiiF Informacije trgovske in zasebne, poizve-: ;vjn a 'td., vonške in-f ■•-~aci e d .ve . Informacij-sk zavod Ljuoljana, Kolo* d. oioka 41. 3961-31 Mladenič želi diskretnega dop^so vanja s 15 do 181etno m'?denko Dopise na ogl. odi. Jutra pod šifro ? Iskrenost«. 3843 24 Zakaj sami? Kateri starejši g. oficir, ljubitelj prirode. pogre ia razumevanja, diskret ne, nesebične dnižfce? dopise r.a ctI. odd Ju tra pod »PTOlječe«. 3856 24 Temperamentni Gorenjki Nu5a In DuSa želita res nega znanja z dvema in i,ei-gentcma pod šifro »Pomladni zvoki. 3743 25 Kuharica stara 29 let, čiste preteklosti z doto in stano "'»nJem poroM državne ga usrtžbenca. Ponud os pod »Ljubljana na osi. odd. Jutra. 3732 25 Mladenič mesarski obrtnik ln posestnik 27 let star želi spoznati življenjsko aru kico, dobre pretek osti od 18 do 25 let. Dota zaželjena za otvoritev lastne trgovine. Ponud be s sliko, ki se vrne :ia ogl. odd. Jutra pod »Sre.a.« 3671 25 Vdovec star 33 let z dvema otro koma, zelo dobro sltui ran i nekadilec), obrtnik brez konkurence in h. 5ni posestnik v centri mesta, želi poročiti go spodično ali vdovo cd 25 do 32 let. ki je dobrr. in varčna gospodinja £ primernimi prihranki al doto. Ev. tudi če in:' drž. slu>.bo aii obrt. I'rc sim samo resne ponudbe ba s sliko na ogl. odd Jutra ped »Zvesta go spodtnja« . 3770 25 Želim znanja z mimo, marljivo, pre prosto gospodi jno v starosti 28 do 36 let. Cen', ponudbe s sliko na og! odd. Jutra pod šifro »Pomlad-. Tajnost stro go zajamčena. 3935-25 Gospodična z lastno eksistenco želi resne-a znanja v svrho ženitve z bol i Sim starejšim gospodom drž. nameščencem, upok. ali samostojnim obrtnikom Ponudbe ra ogl. odd. Ju t-ro pod »Zaleijen-1 sreda« 3416-25 Upokojenko ali slično *e"im za s^upn^ -lintetvo ali poročim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Starejši upo kojonec«. 353325 Žersitve in mož.itve boljših krogo" posreduierno niivestne;e. štaln izb:ra odličnih partij. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazlu Dn 10 v mark?h, d;skretno: RHZOR, Zagreb, Pošta 3. 3884-25 Osamljena vdova stara 40 let, se želi poroč:ti s starešim zn?čain'm gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tiha sreča 1938«. 4084-25 Življenjskega tovarna srčno nnobraženega, s tirra-nega :nteligenta 37—13 let, si želi simp?t čna, ser:ozna uradn'ca, dobrega položaia, ki litih' naravo in dom. — Resne dopse na ogl. odd. Jutra pod »Harmon;'.i 35«. 4091-25 Mlad obrtnik posestnik, želi zn?nia 7 go-spod-čno do 26 let staro, katera ima nekaj premoženji v svrho ženin-e. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »100«. 4118-25 Vdovec z večjim podjetjem, da bro situiran, star 45 let Išče nevesto staro nad 15 let. ki bi imela veselje ln zmotnost do 'odstva gostilne ln trgo vine. Ponudbe ln natan en opis s sliko poslati na ogl. odd. Jutra pod ifro »122«. Za strogo lajnost in vrnitev slike >e Jamči. 3740-25 Obrtnik tar 30 let želi v svrho enitve znanja s solidr.o ospodlčno v starosti do 8 iet z nekaj premože lja ali stalno službo, 'enj ponudbe s sliko. :1 se takoj vrne na ogl. dd. Jutra v Mariboru od »Spomlad« Tajnost ajam*ena. 4i09 25 NSERIRAJ V „JUTRU"! V Dražbe Dražba lesa Začasna ar^avna uprava razlaščenih gozdov v Lju Pijani, Cesta 29. oktobra ^.41, razpisuje na uau 22. marca 1933 pismene dražbe za oomo-je Sumske uprave Ko_ev\,e. 1) v revirjih Kojevje ,n Ravne Predsrad cca 5.238 plm mehkega (Igli častega) tehnlanega lesa na panju. 2) V revirju Travnik cca 8 923 p'.m mehkega (i"ličsste■ • /'V/-;-:;*. p^tnics ss ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI in NEPREMO CLJI VE Zahtevajte povsod zajamčene p6tr.„e! ki stopa letes v oseminpetdeseto leto svojega obstoja. Ljubljanski Zvon uživa v vsej državi, pa tudi v inozemstvu velik ugled. Ljubljanski Zvon je bil od svojega postanka središče slovenskega kulturnega razvoja. Prvi slovenski pesniki, pisatelji in kulturni delavci so bili njegovi sotrudniki. Ljubljanski Zvon se v svojem več kot polstolelnem cbstoju ne pcr.aša samo z najlepšimi umetniškimi stremljenji slovenskega naroda, ves čas je posvečal tudi veliko pezornost v^em panogam našega narednega prizadevanja in naše narodne borbe, kakor sploh vsega slovenskega javnega življenja. Tem smerem slovenske revije je ostalo tudi sedanje uredništvo zvesto. Slovenska revija Ljubljanski Zvon se v zmedi današnjega čara ne sme gibati samo v ožjih literarnih mejah, ampak mora obvrrovati vse probleme v katerih se osredetoča naša narodna useda in na katere iščete odgovora tudi Vi sami v berbah sedanjega življenja. Ljubljanski Zvon hoče tudi nad ilje ohraniti svoj tradicionalni sloves s tem. da se drži pri obravnavanju vseh slovenskih in svetovn-h vprašanj principa kulturne višine in kvalitetne izbire. Ljubljanski Zvon združuje pod sedanjim uredništvom do 50 slovenskih kulturnik delavcev od najpomembnejših predstavnikov damšnje slovenske literature in znanosti do mlajših in najmlajših moči. Ljubljanski Zvon skuša biti hkrati ludi razglsdnik po širokem svetu in ima posebne inozemske dopisnike. Revija Vam nudi možnost hitrejše orientacije v knjižnih, kakor splošnih človeških vprašanjih, ter Vam postane pomočnik in tovariš v Vaših prijetnih in tudi skrbi polnih življenjskih okoliščinah. Biti naročnik najstarejše slovenske kulturne revije pomeni danes več kakor biti zgolj knjižni ljubitelj. Zato Vas vabimo, da pristopite v krog naročnikov »Ljubljanskega Zvona«. Naročnina 120,— din celoletno, za dijake 90— d:n. Plačuje se celoletno, polletno, četrtletno ali v mesečnih obrokih. Jsoj zot. hgrrli!t:HiiiiU}tt(Jtt+liULUiliiiUl^iiilittllilH*tjltiMilHlili)JiitiltlilijJ!intir:iililtJi..:l iHlj^l.lillljlhiil^nillii' i. i:!il;!ilil!lli!i!lllllllllllllllllil|lllili;i|i!l||!|!|ll|||l L1 P S K ! POMLADNI SEJEM 1938 začetek: 6. marca. 60% poousta na nemških železnicah. znatni p g p u s t i v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvaničiu turo lajpciškog sajma — Beograd — Knez Mihajlova 33/1.. ■ ' "•'Ti!l'i!:itlI)!ifmt,mrPtTl||| in častni zastopniki: Ing. G. T d n n i e s — Ljubljana, T.vrševa cesta 33 — Tel. 27-62 in Jos. B e z j a k — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 20 - 97. »ll'lllllll>IIHIM|||WNMWIIWWIl,WWN>l*i,IWlt**wwM|w»wntH»i' '*>-'»»»»> ....................... Hiaost! Patent! Nekdaj so se mučili pri čiščenju PARKETA in odpravljanju madežev iz parketa z jekleno žico. Danes vse to opravlja »ROBOT« z jeklenim tekočim trakom. ROBOT am prihrani mnogo časa, truda in denarja. ROBOT Vam čisti voščena kakor tudi s prašnim oljem namazana tla. ROBOT je poceni, trajen, domač. Zanj jamčimo. Naročite ga pri »E0B0T« d. i o. z., Ljubljana Fražakova 3 — Telefon 35-54 2 951 krojaške odrezke star) papr teks 1 ne oipadke-ovčjo voiao govejo d a ko (aravco). - kup vsa ko množino ARBEITER Mariboi Oiavskn ul 15 S Z JJ1 s © fcestssa hramMmca v Radovljici ODD A JA ^k-^is^P s 1. majem 1938 v najem: a i Hot?l z restavracijo in kavarno »GRAJSKI DVOR« v novi palači Mestnega doma v Radovljici. K<.: i ko restavracijo kopališča »OBLA GORICA« v Radov-1 • : ki , :i odprta samo v sezoni in to od 1. maja do 1. oktobra. Odi lajamo z vsem potrebnim inventarjem in hladilnico. Hotelske sobe so opremljene. Tekoča topla in mrzla voda. Zakupni pogoji so na razpolago v pisarni Mestne hranilnice v RauovJjic-i. kamor je najkasneje do 15. marca 1938 nasloviti p i? ne-no ponudbe z navedbo najemnine, ločeno za a) in b). Mogoča je tudi skupna oddaja. U P R A V A. K-t^k-.-: M mmmm |Ki %„>-!■ - 'JStSSSgl r«j§a®s € mam** svojo 24 let obstoječo, dobro vpeljano trgovino špecerije in mešanega blaga na drobno. Pobliže vprašati pri: Jakov SeMesinger, Zagreb, Vlaška -12. Vsak Jistrcv f?ar©emk je v slučaju smrtne nezgode zavarovan sa 10.993 dinarjev Odkod ta razlika med -belim in belim? Dokler nI nesnaga temeljilo izprana, Ostane perilo Je vedno jivkasto. Zato naj se pere perilo vedno le z Radi« onom, ki ne odstranjuje Umazanost samo s površine, temveč tudi nesnago, ki je zajed ena globoko v tkanini. R a d i o n namreč tvori pri kuhanju milijone drobnih kisikovih mehurčkov, kateri pronicajo sko* zi tkanino in isto temeljito operejo. Ravno to dejstvo je vzrok Radionove beline! Schichfov VARUJE PERILO Jnseriralie v »(filtru" S 3 S LET iLDMIGHEL'1 ZAHVALA nalivnega peresa ti 5 let Jamstva! Nezdrobljivi! Vsem. ki so ob priliki izgube našega sina, brata, gospoda STANKA BOLNIČARJA z nami sočustvovali in ga spremljali na njegovi zadnji poti k prezgodnjemu grobu, izrekamo našo iskreno zahvalo. LJUBLJANA, dne 26. februarja 1938. Globoko žalujoči ostali. Vlgfisa zaloga črnila! Prodajna cena Din 220.— v trgovinah s pisalnimi potrebščinami. Zahtevajte ga povsod! i Ker je na oglas z dne 13. t. m. v zadevi 500 brezplačnih nalivnih peres »Goldmichel« za dravsko banovino dospelo že preveč naročil, prosimo, da nam interesenti ne pošiljajo več naročil, ker jih ne bi mogli vzeti vpoštev. One, ki nalivnih peres do sedaj še niso prejeli, prosimo, da potrpijo približno 14 dni, ker je zaloga nalivnih peres glede na vrste pisav deloma vstrezala. zato moramo počakati na novo pošiljko. JOSIP BAUER, glavno zastopstvo Maribor • i, ^ - - • ■Jr ^.Sf- r:VV ZAHVALA Vsem, ki so našo drago, nepozabno mamo ŠMID JERICO ro). GUČEK spremili na njeni zadnji poti, posebej še častiti duhovščini iz Rakovnika in cerkve sv. Jožefa, kakor tudi vsem, ki so ob tej težki izgubi z nama sočustvovali — najprisrčnejša zahvala. LJUBLJANA, dne 26. februarja 1938, AMALIJA, FRANCKA — hčerki v s*" Ustvarite t /SO/ncno 'življenie Hanau — f rZ lnsklm solncem* ~ gora« stikalo Je 'tr^T^ Je ^to^*1*** ^nskim snino obrnjti 3—5 r^?0' samo fvljenTSkSa°tCoT' in v >V,. znanci: »Vi nl ■ Itx SovorOi Vat« k a nova sijajno, Svifa ^Stedate kakor™1**0 Polti I« ežl' Pomlajeni in LE °jeai ~~ Zahtevajte ^ „ ° gorele rano n„ aanes broSn^, Platno 40 straneh kTT° 843 bocato vP^j°epPr Pa tud? SS^S ^goslovevsko c pred ^oo.si.ove.vsST* la a« nce - Za nego hofie ln pred obsevanjem uporabljajte » ENG ADIX A«4u*mo c Preproge razne vrste kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 Radi adaptacije trgovskih prostorov v regulacijsko črto, smo prisiljeni naše dosedanje prostore tvrdke F. I. GORIČAR - LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. — Da do tega časa našo zalogo razprodamo, znižujemo cene vsej manufakturi, konfekciji in perilu od ,o 'o ceneje. Na zalogi lepa izbira pomladanskih štofov za moške obleke in površnike, za damske pomladne plašče in kostume. — Damsko volneno blago že od Din 12.—, pralno blago za obleke od Din 8.— naprej itd. Izkoristite ugodno priliko, ter si nabavite za pomlad in poletje vaše potrebščine pri nas. V tu: ZA VSE RAZMERE autcm. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. S C H N EIT E R ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prv ovrstne reference. — Zmerne cene: samostojno moš, pod ugodnimi pogoji takoj spr efmem©< Oferte pod »EMAIL« na oglasni oddelek »Jutra«. Pomembna nemška tovarna za znamsko čokolado Iš& pripravne zastopnike aii uvozne tvrdke %% Jugoslavijo Ponudbe v nemščini. Burk & B?aan tovarna za čokolado in kakao COTTBUS — NEMČIJA Črti«*! »naioiD aftlnor*!*^ m^-io« Uvutolat, SIVHJIU »troji poareaHJlVl ««lr> nlzk' -.em Ceniki frankoi *rtilKS>* * BA I 4KL I«! t 'BI ,4 \ N A KarlovSka cesta PoiiruArUoa Maribor Aleksandrova o*ta 28, DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938. I ARE D I A M A N T Jm 1 cd i00 ccm do 500 ccm — posebnost: tu di mali ARDIE 125 ccm opremljen z akumulatorjem dvojnim izpuhom ter z BOCH signalom. ogrodje, močnejši motor ter pojačeno gu mo. 350 ccm in 500 ccm — najnovejši na tr gu. je znano vodeče motorno kolo. opremljeno s prestavam! na ročno in nož no ooslugo ter ajnerikansklm »COLUM B u S motorjem. ., . ^ joo ccm, 120 ccm in 150 ccm — nova kon • ^^f Jššs^> štrukelj a 1938 ima nižje tn še močnejše * - A F R © T NI K, TRGOVINA MOTORJEV, KOLES IN ŠIVALNIH STROJEV DOMŽALE, 53» «5* >/f* ii • HI : ■ « TOPLA OBUTEV NAJBOLJŠI VARUH Nalboljšl prijatelj šolskih otrok za deževne in mokre dni so naše galoše, ki ne nt opušča |o vode. ne mokrote. S,a majhen denar si hoda Vaši inalčkl obvarovali dragoceno zdrav (e — °d štev. 31 do 34 din 25.—, od štev, 35 do 38 din 29.—. Snežni čevlji za otroke, gorko podloženi, >,im varuiejo otroke pred mokruto In pr.lilado, Od štev, 31 do 35 din 59.—. Merski nizki čevlji, vsi Iz sumita, elegantne zunanjosti, Vam bodo služIli bolj praktično in bolje od katerih koli drugih cevIVv v rtn"in in blatnem vi"»me»iu. NMliova cen.i je tr.ko nizka, da Jih more kupiti tudi najsiromašnejša ženska. r.orkl otroški reviji. izdelani Iz finega usnja, gorko podloženi in obšiti s fino kožuliovino. Zadni.-i ■ •■.»■i: l.lcgantne ženske gatoše, gornji del iz lahke prozne snovi, zaradi česar so galoše nenavadno udobne. ženske gamse iz gumi ta z napol vi«oko peto s podloženimi konicami in z robom bodo varovali Vašo obutev mokrote in biata v deževnih feoruarskih dneh. Elegantne In močne moške galoše s posebno ojačenim podplatom Vam varujejo čevlje »red mokreto. dom pred blatom. Na teh škorniih so ojačenl vsi občutljivi deli. da bi čim dalie in čim bolje služili delavcu In kmetu. »MORANA« tekočina mi je ustavila izpadanje las, a že opažam. da mi postajajo lasje bolj gosti in da je prhljaj izginil. To se imam zahvaliti edino »MORANI«. Marija Prosenikijevič, Strumica, Skopljanska 11. Z vašo »MORANO« sem popolnoma zadovoljen in jo vsakomur priporočam. Ivan Kumšek, Huje 27, Kranj. Ker sem zadovoljen z vašo vodo »MORANA«, jo vsakomur priporočam in jo še dalje uporabljam. Ferdo Lappi, Si. Požega, Jankovičeva 2. »MORANO« uporabljam. Zelo sem zadovoljen, ker je odlična. Dimitrije Dimitrijevič, geometer, Ohrid Z uporabo vaše »MORANE« sem zelo zadovoljen. Andrič Dušan, Osijek, Anina 71. Vaša voda »MORANA« je v istini najbolj učinkujoče sredstvo, kajti vse, kar sem doslej rabil mi ni koristilo. Ona edina mi je rešila lase in zdaj nisem več plešast, a to se imam zahvaliti vaši »MORANI«. Friedrich Hubert, Kraljevičevo. Z objavo zahval nadaljujemo v nedeljo, 6. marca. IBllll!!!HI!l"n!llllill|!l!lllll!lli!!l lll!!l!lllll!ll!l!llll!llll !l!ll||]!llllll!!||| Onseriralte v >&utru