\ J f i. U Leto XXIV. št. i UpravniStvo: Ljublana, Puccinijeva ulica 5. Telefon St. 51-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek : Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefoc št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase u Italije in inozemstvo: UPI S.A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraj'e Italije Servizio Conti. Corr Post. No 11-3118 ■BgSjg ^ / hjY" Ljubljana, ssfesta 1. januarja 1944 Preis — Cena L- L I 2 h • i a t a t k dan razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Ur 18.—, za inozemstvo vključno t »Pooedeliskim Jutrom« Lit 36.50. U red ni S t v o: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5. itev. 31-22. 31-23, 31-24. telefon Fortgang der schweren Kämpfe In den Räumen vsm Shit&mir und Witetek 240 feindliche Panzer an zwei Tagen an der Ostfront vernichtet. — Erfolge deutscher U-Boote gegen den feindlichen Nachschub und seine Sicherung — Die schweren Verluste der britischen Marine in der Biskaya Aus dem Führerhauptquartier, 31. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nördlich Kirowogriad wurde nach viertägigen Angriffskämpfen trotz zähen feindlichen Widerstandes und stark verminten Geländes eine Frontlücke geschlossen. Neben zahlreichen Gefangenen wurde umfangreiche Beute eingebracht. In den Kampfräumen von Schitomir und Witebsk gehen die schweren Kampfe in unverminderter Stärke weiter. Mit der erfolgreichen Abwehr überlegener sowjetischer Kräfte lösten sich eigene Gegenangriffe ah, durch die zahlreiche Ortschaften und beherrschende Höhen zurückerobert wurden. In den beiden letzten Tagen wurden an der Ostfront 240 feindliche Panzer vernichtet. Bei den schweren Abivehrkämpfen im Räume von Schitorrtfr zeichnete sich die SS-Panzerdivision Leibstandarte SS »Adolf Hitler« unter Führung des SS Oberführers Wisch durch vorbildlichen Kampfgeist besonders aus. Im Westabschnitt der italienischen Front vurde ein von See her im Kücken unserere Gefechtsvorposten südöstlich Min-turno gelandetes feindliches Bataillon isn Gegenanrriff geworfen. An der iib^gen Front führte der Feind mit starker Artillerievorbereitung mehrere örtliche Angriffe. Während es ihm nordwestlich Ve-nefro gelang, eine Höhe zu gewinnen, wurde er an aMen anderen Stellen blutig abgewiesen. Im Kampf gegen den feindlichen Nach-schubverkehr versenkten deutsche Unterseeboote 'm Atlantik und im Mittelmeer j 5 feindliche Schiffe mit 35.000 BFT. 4 weitere wurden durch Torpeclotreffer schwer beschädigt. Von den iß r Sicherung eingesezten Streitkräften wurden an der amerikanischen Küste, im Nordstlantfk und im Mittebneer 3 Zerstörer versenkt. Nordamerikanische Bomber - Verbände drangen am gestrigen Tage unter Jagdschutz nach Westdeutschland ein und führten einèn Terrorangriff gegen die Städte Mannheim und Ludwigshafen. Im Verlauf erbitterter Luftkämpfe mit unseren Jagdgeschwadern sowie durch Flakabwehr verlor der Feind über dem Reiclis-gebäet und den besetzten Westgebieten 39 Flugzeuge, darunter eine grosse Zahl schwerer viermotoriger Bomber. In den gestrigen Abendstunden warfen einige britische FImgzeuge Bomben im Rheinland. Deutsche Flugzeuge unternahmen Störangriffe auf (las Stadtgebiet von London. Wie durch Sondermeldung bekanntgegeben, erlitt die britische Marine bai den vorgestern gemeldeten mehrtägigen Gefechten in der Biskay» durch die deutschen Seestreitkräfte schwere Verluste. Unsere unter Führung des Kapitäns zur See Erd-menger stehenden Zerstörer- und Torpedoboote beschädigten in harten und lang andauernden Kämpfen die britischen Kreuzer »Glasgow« und »Enterprise« und schössen einen von ihnen in Brand. Deutsehe Unterseeboote griffen in die Kämpfe ein und torpedierten in schneidig geführten Angriffen sechs britische Zerstörer. Der Untergang von fünf Zerstörern konnte einwandfrei beobachtet werden, der des ! sechsten ist ebenfalls als sicher anzu-I sehen. Im Verlauf dieser Gesamtopera-! tionen gingen nach heldenhaftem Kampf ! gegen die arti'leriestisch überlegenen i Kreuzer ein deutscher Zerstörer und z".ei j Torpedoboote mit wehender Flagge unter, j Teile ihrer Besatzungen wurden gerettet. Ein weiterer britischer Zestörer wurde durch deutsche Unterseeboote in den Gewässern der Neufundlruidbank versenkt. Damit hat die britische Marine erneut einen Ausfall von 7 Zerstörern an bek?a-gen, d?e sie für Geleitaufgaben dringend benötigt. Nadaljevanje težkih bojev na področjih pri žitomini in pri Vitebsku 240 sovražnih oldopnikev uničenih na vzhudnetn bojišču v treh dneh — Uspehi nemških podmornic pratö sovražni eskrbù In nj eni zaščiti — Težke izgube britanske mornarice v Biskajskem zalivu v.-?-1» t-i mmm rnsucev p Večdnevni boji v Biskajskem zalivu — Dve angleški križarki poškodovani Führerjev glavni sftan, 30. dee DNB. Vrhovno poveljnjštvo oboroženih sü objavlja: V že včeraj omenjenih večdnevnih bojih v Biskajskem zalivu so zadale nemške pomorske edinice britanski mornarici težke izgube. Naši rušilci in torpedovke, pod vo:l_ stvom kapitana bojne ladje Erdmengerja so v huddh in dolgotrajnih bojih poškodovali britanski križarki »Glasgow« in »Eniter_ pri se«, izmel katerih so eno zažgali. V boje so posegle nemške podmornice, ki so s smelimi nanrxH. torpedirale 6 britanskih ru-šilcev. Potopitev petih rušilcev je Mia ne- dvomno zaznamovana, za šestega pa je enako verjetno, da se je potopil. V teh operacijah proti tepn sko nadmoč-nim križarkajn so se v jun?š' krajev in važnih višin. V obeh zadnjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 240 sovražnih oklepnikov. V težkih obrambnih bojih na področju pri Žitomiru se je s svojo zgledno maralo odlikovala oklepna diviz:ja vojaške SS »Lei fes tandarte SS Adolf Hitler« pod poveljstvom višjega vodje SS Wischa. V zapadnem odseku italijanskega bojišča je bil s protinapadom vržen nazaj sovražni bata"j n, ki sc je izkrcal za hrbtom naših prednjih straž južnovzhodno od Min-turna. Na ostalem bojišču je izvršil sovražnik z močno topniško pripravo več krajevnih napadov. Dočim mu je severoo-zapadr.o oi Venufra uspe!«, da je zasede! neko višino, je bil na vseh ostalih mestih krvavo odbit. V boju proti sovražni oskrbovalni plovbi so potopile nemške podmornice na Atlrnti-k-i In Sredozemskem morju 5 sovražnih ladij s 35 000 tonami. 4 nadaljnje ladjo 80 |> !e s terpodninv zadetki težko poškodovane. Izmed vojnih ladij, ki so ščitile spremljave, so bili pred ameriško obalo, na sc- E«r>«> Berlin, 30. dee. DNB. Mednarodni informacijski urad poroča o bojih na južnem krilu vzhodnega bojišča: Velika zimska bitka na področju pri Žitomiru, kjer skušajo boljševiki očividno doseči na vsak način daljnosežno vojaško odloč tev, je divjala tudi včeraj z nezmanjšano si!:vitostjo. BcljSeviki so pripeljali iz ozadja nove "klopnlške s.:upi.>e in čete strelcev, ker se bile njihove izgube v prvih pet h dneh novega velikega napada tako cgromne, da številne divizija prvih napadalnih valov že sedaj nimajo nobena meči več in so morale biti umaknjene. Pcnovno ss j3 jedro sovjetskih oklopniških skupin zbralo na južnem krilu, na široko zasnovani napada'ni f- ont' z nalogo, da za vsako ceno najtežjih žrtev izsilijo prodor proti -'ugu in jucrozapadu. Boljševškim oklrpniSkim crlJelkcm se je sicer posreč 'o, odriniti nemške cbrambne sile in pridobiti nekaj ozemlja, toda večkrat začeti manevri, da bi zajeli Nem ce, so bili cd pripravljenih narr.Sk''h rcrrrv tako učinkovito raobiti, da boljševiki tudi včeraj niso imeli niti najmanjšega uspeha. Nek sovjetski cklopniški klin, ki se je pognal pri Berdlčevu daleč naprej, je pr Sel tu v združeni egenj nekaterih dobro skritih nemških po'jskih boterij. k* so v 15 minutah zbile' 23 izmed 30 na^a^aiočih oklepn kov. Ostalih 7 cklopnikov se je lahko umaknilo grozečemu uničenju samo z naglim begom. Tudi ob obeh straneh avtomobilske ceste Kijev—žitonrr so se začeli že v zgodnjih jutranj;h urah srditi boji, v katerih so nemške enete ostale zmagovite ter ohranile vse svoje položaje. Le na skrajnem severnem krilu velike vernem Atlantika in v Sredozemlju potopljeni trije rušilci. Severnoameriški bombniški oddelki so vdrli včeraj podnevi v zaščiti lovskih letal nad zapadno Nemčijo, kjer so izvrgli teroristična napada na mesti Mannheim ter Ludwigshafen. V srditih letalskih bojih z našimi lovskimi jatami ter vsled zadetkov protiletalske obrambe je izgubil sovrafnik nad ozemljem Reicha in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji 39 letal, mod njimi mnogo težkih bombnikov. V včerajšnjih večernih urah je vrglo nekaj britanskih letal bombe na Porenje. Nemška letala so izvršila motilne polete na .'ondonsko mestno ozemlje. Kakor je b:lo že objavljeno s posebnem vojnim poročilom, so zadale nemške pomorske edinice britanski mornaric; v predvčerajšnjim omenjenih večdnevn-h bojih v B skn jskem zalivu težke izgube. Naši rušilci in torpedovke pod vodstvom kapitana bojne ladje Erdmenererfa so v hudih in dolgotrajnih bojih poškodoval! britanski križarki »Glasgow« in »Enterprise«, izmed katerih so eno zažgali. V boje so posegle nemške podmornice, ki so s sme'imi napadi torpedirale 6 britanskih ruši.1 cev. Potopitev 5 rušilcev je bila nedvomno opažen?, za šestesra pa je enako verjetno, da se jo potopil. V teku teh operacij proti toprrSko nadmečnim kr-žarkam so se v junaškem boju in z razvito zrstivo potopil; en nemški ruSaee ter dve torpedovki. Del nj'hcvih posndk je bil rešen. Neki nadsFaji britanski ruš'lec So nemške pydnomice pcton le v vodovju novo-fundlansk-h pütvin. Zato mora britanska vo.ina mornarica znovi otža'ovati izgubo sedmih rus.'.'cev, kr bi »h nujno rabila pri svojih ladijskih spremljavah iMaega bzjiMa napadalne fronte bojujoče se nemške čete so se morale umakn ti po š' f vilu in materijalu večkrat nadmočnim sovjetskim napadalnim skupinam proti zapadu, da se tako izognejo grozeči obkolitvi. V okvirju teh operacij so bile izpraznjene tudi ru-šev ne mesta Korosten. Omembe vreden znak te že šest dni trajajoče bitke je dejstvo, da so vsa nemške divizie navzlic izgubam, ki tudi nj:m niso cstal-e prihranjene, ohran le vso svojo udarno silo, kar se izraža v tem. da so bile jn so še vedno v položaju ved ti svojo obrambo tudi ofenzivno. Uničenje 72 oklopnikov samo včeraj, kar odgo%Tarja izločitvi dveh sovjetskih olclopirških brigad, je dokaz za ne z1 cm'jen o borbeno moč nemških čet. Znatne uspehe so dosegle nemške ckio^.ne s le pri nadaljevanju podjetja v prostoru severno od K rovgrada. Navzlic žilavemu boljševlškemu odporu so iztrgali ncmäk'i oklepnišk; cddelki bcljšev'kom tukaj več prevladujočih višin ter zavzel z naskokom vrsto dobro hranjenih oporišč. Bolišev ki so imeli tukai velike krvave izgube ter so izgubili znatne količine orožja. S nri-dobitvijo novega ozemlja je b'la nemška fronta znatno zboljšana in skrajšana. Vcülce w^et^fw; fz^efee pri Vitebsku Berlin, 30. dee. DNB. Skupno stavilo pr: Viteb ku uničenih sovjetskih oklepnikov je naraslo na 400. Od tega je sestrelila en i sama protitankovska lovska edinica v cd-seku vzhodno od Viteb ka 80 bojnih voz. Krvave izgube boljševiške pehote so po izpovedi sovjetskih ujetnikov zelo velike. Berlin. 31. dee DNB Mcdn^rodn infonna-cijski urad roToèa g bojih v južn; Italji: Boji so včeraj v več- odsekih bo;'i:ča postali zopet živahnejši, ostali pa sc še vedno le krajevni. Ob t:rens'c' cba!: so mvaz'jske čete prešle pn-'č iz svoje dolgo ohranjene pasivnosti ter so pcsku.Ta!e napredovati v smer; proti Min-turnu. imele pa so že na področju močn h nemških sprednj h postojank tako hude izgube, da morale svojo namero predčasno opust:t Istf Časno v scsc"č:ni izvrJeno izkrcanje ni za-mcglo pr nesti Američanom nobenega oalia-nja Izkrcevalne čete so b;! ustavljene že v b!iž'n: obale daieč od \ j App'e ter lokali-z rane. V zapadnem Ape:vnu so bili ob vhcdu k cesti Mignan©—Gì&s no Američani zavrnjeni s krvavimi izgubami, t'as- so svoj napad v meči čete dolgo popravljali s topni "k^m ognjem. Odb ti so bili že pred minsko zaporo. Severno od Ver.afra so se ponesrečili povsti trije naskeki invazjfkih čet proti nem'kim za'èiin'm črtam v pre !gorju Meinardskcga visokega gorovja. Nemški protinapad je oč&til sprednje polje in dovedel ujetnike. Nedaleč odtod so bila uničena angloamer&a izhodišča ob cesti pri Cerasuoiu z združenim ognjem nemških baterj. Z uspehom je nemška pehota razbila v vzhodnem odseku severnovzhodno cd Orscgne zbiral fča ang!e.:ke 8. armade. Na cesti, ki vodi iz Orscgne v smeri proti Ort oni, so nemške udarne skupine vrgle imperijalne čete po kratkem tcpni&em ognju iz kraja San Romano ter raz.Vrile svoje postojanke. Pri sosednem kraju V llag;ande so usmerjali nemšk« topmšk: opazovalci ogenj več baterij na koncentracijo angleških oklepnikih m1 ter povzročili med njimi razdejanje. T:k severno od DorLune se je ponesrecM napad kanadske di-v zije zaradi takojšnjega gostega nemškega obrambnega o?nja. Imperijalne čete eo se začele tukaj utrjevati na poljih, da bi se zaščitila proti nadmečnemu nem "kemu topnštvu. V bližnini obale so prekrižale nenuke sprednje straže udan-.c manevre dveh kanadskih divizij. ko vam! ? m one, katerim se godi slabše ! - Prkpevafte za Zimsko psmzži Soc!S£ktI vzntztllull v Zedlnjesfillt ifrž.2vafi Stockholm, 31. dee. DNB. Zedlnjene države gredo socialnim zapletljajem nezaslišanega obsega nasproti, pravi neko poročilo iz Washingtons, ki govori o nemiru med ameriškim delavstvom. Gospodarski krogi izjavljajo vedno bolj odkrito, da vlada ni dorasla velikim socialnim in gospodarskim problemom. Notranji spori so vedno večji ter zavzemajo zaradi bližnjih predsedniških volitev tudi osebno ost. Velika za 31. december napovedana stavka železničarjev je bila sicer ob 12. uri preprečena, toda samo pod vojaškim pritiskom in grožnjo zapora in glob. do pravega sporazuma med železničarji in železniškimi družbami pa ni prišlo ter je ozračje prej ko slei napeto. Notranja politika Roosevelta presta i a najtežjo preizkušnjo. Španska sožba o vojnem pol :ž a ju Madrid. 30. dee. DNB. V Barcelcd izhajajoči list »Solidaridad Nacional« se bavi v svojem komentarju s položajem na vzhodnem bojišču. List ugotavlja, da boljševiki kljub vsem naporom ne morejo iz-vojevati resnične bitke. Zato zahteva Stalin čim dalje energične ustanovitev tako zvanega drugega bojišča v zapadni Evropi. »Kljub anglosaški agitaciji,« pravi list, »se je pokazalo, da so prostor, čas in molala najhujši nasprotniki »zaveznikov« v tej vojni in da delujejo zgolj v prid osnim silam. Nemčija in Japonska sta si v prvih letih osvojili dovolj prostora, da lahko mirno gledata na angloameriško splošno ofenzivo. Poizkusi, izpodlropati moralo osnih narodov, so dosegli prav nasproten učinek«. Rokopisi se ne vračajo. Dr. Göbbelssv govor na SUvestrovo Berlin, 30. dee. DNB. Državni minister dr. Goebbels bo na Silvestrov večer ob koncu leta govoril nemškemu narodu. Govor bodo ob 20. prenašale vse nemške radijske poeta je. švedsld tisk o bodočnosti Skandinavije Stockholm, 31. decembra. »S venska Dagbladet« se ukvarja v uvodniku z bodočnostjo Skandinavije in ugotavlja, da vlada na Švedskem vpadi j ivo nesorazmerje med treznimi kalkulacijami in spontanimi izbruhi v tisku in na vseučiliških stopniščih. Deželo premetavajo sem ter tja med primitivnimi reakcijami in sicer na način, ki ni vreden starega zgodovin- < skega naroda. Instinkt množic, ki se je v zmski vojni 1. 1939/40 z veličastno požrtvovalnostjo obračal k Finski, se je nenadoma in demonstrativno usmeril prav nasprotno. Naj Švedi ne mislijo, da se bodo Angloameričani po vojni bavili z njimi, ker bodo morali dovolj lastnih in tujih problemov reševati in bo na obeh straneh Atlantika izolacijonizem vzplamtel z novo silo. aJTigSsikim t^Mjubasn Oslo, 31. dee. DNB. »Fritt Folk« obravnava spremembo zadržanja norveškega prebivalstva napram Angležem. Med tem ko je pred dvema letoma bilo še mnogo Norvežanov, ki bi z veseljem bili pozdravili morebitno angleško invazijo na Norveško. se je razpoloženje prebivalstva v zadnjem času popolnoma spremenilo. Ljudje ne nasedajo več prozcrn:m agita-cijskfm obljubam o takojšnji dobavi živil v primeru invazije. K tej izpremembi javnega mnenja so pripomogli izkustva južne Italije. Ce bi Angleži res hoteli priti z invazijo ter prinesti Norveški umore, požige in pomanjkanje, potem tam ne bi našli mnogo prijateljev. Naleteli bi na narod, ki je postal boga+ejši za mnogo izkušenj in ki bi Angleže sprejel tako kakor so, kot morilce in požigalce. POIcms asi^fs-ške uprave v fisžssi Italiji Stockholm, 30. decem. Angleži so kot okupacijska sila v južni Italiji popolnoma bankrotirali. To dejstvo vedno bolj jasno izhaja tudi iz poročil britanskih vojaških dopisnikov, poroča lvst »Folkets Dagblsd*. Stiska je vsak dan večja in Angloameričani ne vidi jo nikake možnosti, da bi razmere spravili v red. Seds j hoče London problem re-it' z * preselitvijo« italijanskih delavcev v Anglijo. To poročilo »Folkets Dagblada« potrjuje tudi sličen članek v hVtu »New St?teeroar. and Nation«, ki ga gornji švedski ' enako objavlja. Uspešne b&zbe tsrotS t^^vi v južni Bosni Beriin, 31. dee. DNB. V užn B.mi je te dni skupine nemških gorskih lovcev napadla. tolovajske tolpe, da b: odrezala njihovo preskrbo po Argloameričanih. Po odstranitvi številnih cestnih zapor so zlo-rrl: nemški planinski lovci srditi onpor ob.ip-o se borečh komunistov ter so prodrli d< leč v czemlje, zasedeno po tolpah. Pri tem so dosegli mesteca Glamoč in uničili tam letavšče, pripravljeno za pristanek an-gloameriških prevoznih letal. Msd tem ča-s-m so poskušali tolovaji nap sti oporišča gorskih lovcev, da bi se jih pelastili in odrezal' teniške skupine, ki so prodrle daleč v notranjost, ter jim onemogočile vrnitev, toda tufi ti napadi so se izjalovili ob težkih izgubah komunistov. WavcX! je Issdifce razočaral ženeva, 30. dee. DNB. »Manchester Guardian« poroča iz New Delhija, da je naletela prva Wavellova izjava na slab sprejem v indijskem tisku. V prvi vrsti mu očtta, da se indijskih političnih problemov sploh ni dotaknil in da ni predložil nobenega sprejemljivega kompromisnega predloga. Tisk vprašuje Wavella, all obstojajo za podkralja tile problemi: Ali naj ostanejo vodje kongresne stranke v zaporu, ali bo vladal v pokrajinah brez ljudskega zastopstva, ali bodo ostali slamnati ministri še v službi, ali bo Indija morala prevzeti še večja vojna bremena in ali bo rešil vprašanje prehrane. Nazadovanje angleškega izvaza Stockholm, 30. dee. DNB. Ne samo zastopniki angleškega gospodarstva, temveč tudi z uradne strani opozarjajo vedno bolj na to, da je dvig izvoza postal za Anglijo neobhodno potreben, če hoče doseči svoj predvojni položaj. Kako težak pa je sedaj položaj angleške prekomorske trgovine, kaže izjava predsednika družbe Shipp'ng and Forwarding Agents Association na letnem zborovanju v Liverpools L. 1940, je dejal omenjeni predsednik, ko se je Izvozna kampanja nahajala na višini, je izdala vlada geslo: Anglija lahko živi samo od svojega izvoza, toda izvoz vedno bolj nazaduje. Kcnčni rezultat bo izguba cele vrste izvoznih tržišč. Churchill na oddiha ženeva, 30. decembra. V Londonu objavljajo, da je Churchill zapustil svoje zadnje bivališče ter odpotoval »neznano kam, da bi preživel na soncu nekaj tednov oddiha.« Dovolitev naseljevanja Kitajcev v Castarikl Stockholm, 30. dee. DNB. TT poroča iz San Joseja, da je kongres v Costariki sprejel predlog, ki odpravlja vse omejitve za naseljevanje Kitajcev. S tem je Costarika prva latinsko-ameriška država, ki je odpravila zakonske omejitve z?" na^ljs-anja Kitajcev. še pet mrtvih ko^fsklh Junakov v Ljnbljani lliKpiia ba s hvaležnostjo p3šastfla njlbov spamin Pogpsbue svečanosti br . s-Htinii častmi pokopali v ponedeljek, dne S. januarja na Ljubljanskem gradu. Vabimo vse zavedne in poštene ljudi, da se udeleže slovesne žalne službo božje v frančiškanski cerkvi in da pobite na ulice ter s svojo navzočnostjo pri žalnem sprevodu ponovno dokažejo, da je L fu'" liana trdno in odločno s slovenskimi junaki domobranci, da vertue in zaupa v zrna "o p'ihove z mučeniško krvjo posvečene borbe. ki je že ob zadnjem po-n svo;o ljubezen do i>ad- 11** «-'ore^cHh ìn^Vov, ko je na Kongresnem trgu njih krste zasula s cvet- jem, naj to svoje čustvo izkaže tudi sedaj in v teh dneh pohiti na Žale v kapelico sv. Nikolaja^ kjer začasno leže kočevski mučenci v treh krstah, jih odene s cvetjem in moli za pokoj njihovih duš! Spored pogreba 1.) Krste kočevskih junakov-mučencev bodo v ponedeljek S. januarja 1944. prepeljane ob pol 9. zjutraj v župno cerkev Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. 2.) Ob 9. se ? e vne slovesni requiem. Po requleniu blagoslovitev krst in psalm »Reši me...« 3.) Iz cerkve se razvite okrog 9.45 vojaški žalni sprevod na »Pokopališče junakov« na Ljubljanskem gradu, kjer bodo pokopani poleg svojih junaških kočevsldh soborcev. 4.) žalni sprevod se bo pomikal po naslednjih ulicah: Marijin trg, Stritarjeva ulica, Magistrat, Mestni trg, Stari trg, Florjanska ulica, Karlovška cesta, Pot na grad. 5.) Sprevod bo popolnoma vojaški, rato naj se civilisti postavijo samo v špalir po navedenih ulicah. Vrst«! red žalnega sprevoda 1.) Križ 2.) Venci 3.) Domobranski pevski zbor 4.) Trobentači 5.) Častna četa 6.) Zastopstvo slovenskega domobran-stva 7.) Duhovščina 8.) Krste 9.) častna četa Vsem javnim in samoupravnim uradom V ponedeljek dopoldne, 3. januarja, bodo z vojaškimi častmi pokopani kočevski mučenci, k3 so jih v teh dneh pripeljali v Ljubljano. Vabimo vse javne in samoupravne urade, da izvesijo v času pogreba (od 8 do 12) žalne zastave. čEšm§e v javni apravi se nadaljnje Iz službe sta büa odpuščena člana >vr- hovnega p'enurna osvobodilne fronte« Edo Koffcek. "č te'j in Danijel Lepin. železničar 0:'n'.:šč^ni so b'.li iz službe naslednji javni nameščenci, k so samovoljno odšli s svojega službenega mesta im svo'e odsotnosti niso oPrav' čili: Porbevšek Franc. mes:ni gasilec; Košak Ciril, mestni troSa-r:ns';; paznik; Kei^ž r Janez, mestni pod-uradnik; dr. Peter n Stanko, uradniški pripravnik na univerzi; Potokar Miinka. teh-n čarka; Martinšek Anton, gradbeni tehnik; :ng. Murko Stanko, uradniški pripravnik; Siamič Herman, gradbeni tehnik; Rož-manc Ivan, peštni pripravnik; šenk Vla-dim r, poStni kontrolor; Dovjak Ivan, dninar pr' Pokrajinski direkciji p. t. t.; Fur-lan Pudclf, poštni pr-pn-vnik; Gutman Josip, postni služ telj; Kuharic Slava, poštna pripravnica; Tome Bogdan, stalni dninar p. t. t. delavnice v Ljubljani. Eržen Janez, uradnik Z"voda za socialno zavarovanje. M:hel Franc, tehnik-dni-nar Metelko Ivana, zaščitna sestra, Smol-čič Ivar, zvani črnk-dne vnič~r, dr. Bevk Jože, uradndk na un:verzi; šest Jože, zvanič-n;k-dnevn'čar na univerzi; Hribar Jože. sodni kanclist; dr. Lajevic Stanislav, zdravnik Zavcifr? za socialno zavarovanje; Jenko Marjan, korceptn pripravnik; "dr. Vlado Schmidt, uradn:šk; pripravnik, Anžur Tcrnnž mestni služite! j ; Baumgartner Bogom ir, mestni gasilec; Košič Milan, član drame: LuteJ Fn nčška, učiteljica v Ljub-ljan'; Grebler Alfred, učitelj v Cajnarjih. Kocjančič Boiis pristav državnega pravobranilstva, dr. Tominšak Teodor, tajnik Vrhovnega s:d'šča; Zupn Ljudevit, dnev-ničar pr' Z?.vo:'tt za socialno zavarovanje, Brezar Maks'm. tehn'k-dnevničar, Koračin Jože. dnevničar pri boln'Skì bi"gajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, Sket Boris, uradnik pri isti bo'n:ški blagajiri. dr. Cvetke Dragotin. docent Glasbene akademre; ing. štok Andrej, pristav pri poštnem r:vnate?jstvu; Žabkar Ivan. vol on ter pri Pokrajinski upravi; Novak Josip, garderober drž. gledal išča: Slsmič Vinko. računski inšpektor pri pcšfnem r. vnateljstvu. Odpuščeni so bili nadalje: dr. Jesenko. sodni pripravnik; ing. Kumbatovič. strokovni učitelj-pripravnik; Štrancar Hermi-na, učiteljica; Savel.i Anton, sodnik okrožnega sodišča: ir.g. Trost Maks, uradniški pripravnik; Weber Aloiz'.j. učitelj; Kraigher Bojan, gimnazijski supl?nt; Lo??ar Ivan, profesor; ing. L?d:siav Pečenko, proferir: dr. Volavšek Branko, asistent na kliniki; Lenarčič Simon, gimnizijski su-plent: Psrhne Franc, služitelj; Buria Jože arhivski uradnik: Erker Danica, učiteljica: Msr'nko Maks. uci'e'jski pripravnik; Ber-da;is Rudolf, roe^ni monter; Rudolf Emil. merini tshnik; Furten Ivan. mestni gasilec; Heuffe' Edvard, poštni zvaničnik: dr Trampuš Vlad:mir. asistent: Kozina Elizabeta. profesorica; Schweiger Josip, profesor; No<2-šek Ignac, delavec Tobačne tovarne: SiW Franc, mestni vrtnar: Kumše AMon sodni služitelj: Zalokar Jonp ra-čunovdia Poštre hranilnice; Hudnik Mihael pek rajinski cestar; I^ap^jne-Oblak Sonia, ing tehnični Dristav: Vilfan Ernest, uradnik zavoda za socialno zavarovanje: Hočevar Kuno poštni uradnik: Planine Jožef. Dre"l-?dnik fin. kontrole: Košuta Just, gledališki igralec; Blausteiner .Tosio, cestni n~dzor">ik: Frker Valter učitelj: Debeljak Iva^a učiteljica: Jeločnik Pavel, mesoni tehr-'k; Zorn Miroslav, učitelj; Strrhovec Rudolf. učiteMski pripravnik: Dolgan Josip, rre^i uradnik. Izmed državnih uslužbencev v Kože» vju so bili odpuščeni: ing Žagar Bogo-slav, šumarski svetnik; ing Sadar Vinko, kmetiiski referent; Rustja Jožica, učiteljica; Jarc Dora, pisarniška uradnica: Fink Anton šolski nadzornik. Pinova Viktor, d~rinfektor: dr K^če\'ar Tone. sanitetni referent; Tomšič 2ivko. učitelj. • Gornji spisek Je nov dokaz, da upravna o~„ast sistematično nadaljuje započeto delo za izločitev vseh pripadnikov In simp tizer-jev komunistične OF iz javnih služb. Prebivalstvo jo spremlja pri tem s polnim razumevanjem, saj je vsakomur jasno, da ne more služiti ljudstvu, kdo rse kakorkoli veže z njegovimi najhujšimi sovražniki, s ko-munsti in njihovimi pomagači. Taki Ijau « so se sami izločili iz narodne skupnosti ui odpust iz javne službe je le naravna, nujna posledica tega uejsrva. Prav nikakršnega pomilovanja ne zaslužijo oni, ki so pobegnili h komunističnim krdelom, dasi so vedeli, kakšne cilje tam zasledujejo in kakšna grozodejstva počenjajo. Kdor se je pridružil komunističnim razbojn'kom, mora nositi tudi vse posledice in ne more biti zanj nobenega izgovora. Prvega fe, obnavrte msroènino! Pojasnilo! Ker je nešteto vprašanj, kdo naj še podpiše protikomunistično deklaracijo, ki je do 5. januarja razpoložena na Pokrajinski upravi, soba 120, vljudno pojasnjujemo, da jo lahko vsak podpiše. Vabljeni pa so predvsem zastopniki našega javnega življenja (n. pr. bivši politiki), zlasti pa ob'ikovalci n3še kulture, to je književniki, slikarji, kiparji ter gospodarske ustanove (banke, hranilnice itd ), kulturne ustanove in podobno. Dosedanji podpisi kažejo, da je izostalo od podpisa le malo zastopstev naših kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov, kakor da so se tudi odzvali skoraj vsi vidnejši javni delavci, predvsem skoraj prav vsi bivši politiki. Radijski poslušalcem Opozarjamo na slovenske ljuJske oddaje, ki bodo: v petek 31. decembra od 19. do 19.30; v soboto 1. januarja od 11.30 Jo 12., govori g President pokrajinske uprave div. general Rupnlk; v nedeljo 2. januarja od 11.30 do 12.: Pogled nazaj in naprej, govori g. dr. PuS. Občinske trošarine ma alkoholne pijače v 1.1944 Mestni trošar nski urad sporoča: Z odločbo gC6p. šefa Pckrarnske uprave je odobrene ljubljanski mestni občim od 1 januarja 1944 dalje pob ran ie mestne trošarine na alkoholne pijače po naslednjih zvišanib stopnjah: Na rum likerie in druge oslajene pijače po 16 lir od hektolitrfrke stopnje na špirit po 10 lir od hekto! stopn e. na žganje vseh vret po 12 lir od hektol stopnje, na vino v eodih :n steklen cah po 2.50 lire od litra, na vermut ljubljanskega izvora po 3 50 lire od litra, na uvoženi vermut po 5 lir. na pivo po 2 lir od lrtra. na šampanjec pa po 30 lir odnottio 15 lir od steklenice 0.7 litra. Obvestila »Prevoda« Rok oddaje naročilnic podaljšan Da bodo uradi mogli doseljencem dodeliti živilske nakaznice, je rok oddaje naročilnic za trgovce podaljšan do 10. januarja t. 1. Potrošniki naj oddajo naročilnice, v kol'kor tega še niso storili, vsaj do 8. januarja. Pojasnilo dvojnim abonentom Onim, ki se hranijo delno v gostilni, delno pa zasebno, sporočamo, da naj oddajo naročilnice pri zasebnikih, v gostilni pa prehrani ustrezajoče odrezke, na katere dobi gostilna pri svoji zadrugi živila. Z ostarmi odrezki pa bo nabavila zasebna kuhinja živila pri svojem trgovcu. Stalni celodnevni abonenti v javnih kuhinjah pa oddajo tem naročilnice. Preglejte, če je zaklonišče pr'rejeno In opremljeno. Pomanjkljivosti javile hišne, mu gospodarju, da jih takoj odpravi. Pesek za gaàenje za pr'mer leta'sk ga napada vzemite brezplačno iz deponij ob cestah. Te deponije so označene l napisom »Požarni pesek«. zimsKa ©lOTiiva Obrambni gtaložaj nemških čet je esprimerti® ugodnejši, kakor v prejšnjih zimah Kakor je dnevni tisk že zabeležil, se je " grada, ki je bila zasedena po nenemsk'h prej nekaj dnevi pričela tretja sovjetska z'mska ofenziva. Toda tokrat ima sovjet-sk~ zimska ofenziva docela drugačno obeležje. kakor so jo imele ofenzive prejšnjih let. 2e takoj v začetku te ofenzive se lahko ugotov!, da -'e prvotni zimski zalet sovjetskih čet znatno popust'1. Vojna poročila sicer še javljajo, da sovražnik še ^ed-no pritiska ni: bojnem področju pri žito-mirju, toda vse kaže. da so se sovjeti h:tr<> obrab'li in da jim je že takoj v začetku potreben zepetni, če tudi morda le kratki, oddih. še jasnejše krže na nazadovanje sovjetskega zaleta poudarek v nemških vojn:h poročilih, da so nemški protinapadi na drugem tež šču sovjetske ofenzive, na področju Vitehska, vrgli sovražnika nazaj. Tak'h pojavov dosedaj v sovjetskih zimskih ofenzivah ni bi.lo. Odgovor na rešitev te uganke daje dejstvo, da so nemški položaji ori sedanjih sovražnih napadih bistveno ug.vi. nejši kakor p^ so bili v pre'Snjih zimah. Sovražr.a ofenziva v zimi 1941-42 je bila naperjena proti g'oboko v sovražno ozemlje razprostrti nemški fronti, ki je imela mnogo zelo ob tljivih bočnih polcžaiev. Nemške čete so pri jesensk h bojih 'eta 1941 prodrle vse do Kalinina ter so ogro-žr le že Moskvo. Poleg tega je izredno ostra in nenavadno zgoinja zima presenetila zimske čete še pred izdajo zimske epreme in v sok sneg. ki -"e zapadel, je zelo oviral nemški dovoz Temu nasproti pa so lahko sovjetski tanki tipa »T 34« s svojimi izredno širok:mi gosenic mi in spričo posebne zaščitne opreme proti mrazu operirali povsod, dočim nemška obramba še ni bila povsod pripravljena na ta nenadni no-jav teh sovjetsk'h kelosov. Nasfc'la so torej prnxTna in vojaška presenečenja in pojavili so se dogodki, ki jih je Führer sam označil za krit:čne. Druga sovjetska z'mska ofenziva bife naperjena proti fronti severno od Stalin- po večini italijanskih čet h. Tu je sovražnik z zelo močnimi s'lami prodrl in prišel v položaj, da je mogel nadaljevati ofenzivo z vedno novimi rezervami vse dotlej dokler ni spomladi obt:čala v blatu. Vel'ki odmike Ini pekreti — ki so pok. zali najod-lične;'še vodstvo — so bili ne zegibna posledica velikega, z množičnimi napadi izsiljenega, sovražnega prodora. Seda: pa je položaj docela drug-čen. Nemške čete so zasedle strnjeno, sorazmer. no krajšo fronto, ki se opira tuli za ruske razmere kolikor toliko uporabno Se-lezn ško omrežje. Težave v dovozu v to,i-kem obsegu, kakor v prejšnjih letih ne morejo več nast ti in možnost, pošiljati na ogroženr točke fronte posebne rezerve, je nepi memo večja, kakor je b la pri vseh dos^dii jih obrambnih boj'h. K temu je tre. ba pnšieti šc dejstvo, da se povsod občutno kanejo ogromne izgube svražnika kar ničesar bolj ne dokazuje, to"kor dejstvo, da je sovjetska zimska ofenziva v letu 1943-44 pr šla že tretji dan v zastoi. Četudi lahko sovražnik pripravi za svoje n'padc še ogromne množice voJaštva. mu vendar na mnogih krajih manjkajo v boju preižkušene in izšo^re čete, ki se morajo koVkor toliko primerjati s sposobnostjo nemškega vojaka, če bi v razvoju aedanjih zimskih bojev prišlo do tego da bi se morala na nekaterih mestih fronta krajevno umakniti, potem bi b lo to prlp'satl le sov--etskj taktiki množestvenih napadov, s katerimi se scer lahko dosežejo krajevni uspeh1, nikdar pa odločilni operativni Dro-dori Le dobro izšelare čete lahko začetne uspehe razšir!jo v prodorne odločitve, nikdar pa ne more otopel oborožena množica spoznrti in izkoristiti razmh možnosti, ki se če sto pojavijo na bojišču Zara-d tega lahko Evropa mirno gleda na na-daljn} razvoj obrambne borbe proti komunističnemu navalu na vzhcdu. za Zimsko pomoč! Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinijevi ulici 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska oomoč« ček. raè. 16580. hitro da, dvakrat da! Obvezna vojna služIte m operacijskem ozemlju »Jadranska prlmorje« »Službeni list« šefa pokrajinske uprave z dne 1. januarja 1944 objavlja: V» prebivalci na operacijskem ozemlju » Jadransko primorje« so zavezani, dati vse svoje moči za namene te vojne. Zato odrejam na podlagi danih m: pooblastil: Čl. 1. — Italijanski državljani v zakonu o civilni mcbilizac j' z dne 31 .cktobra 1942 navedenih starostnih razredov so zavezani vojni službi. Izjeme dcrfočam jaz. Čl. 2. — Obvezna vojna služba se opravlja z orožjem ali brez orožja. Čl. 3 — Obveznosti vojne službe zadosti, kdor prostovoljno služ"': a) v domobranskih od-de!k'h; b) v služb obnove; c) v nemški vojski, pri orožni SS in pri nemški noliciji; d) v Tod-tovi organizaciji; e) v oddelk;h nove italijanske vojske, Pr jave za vstop v katerega zgoraj navedenih oddelkov se lahke upoštevajo tudi po že zdanem pozivu. Obveznosti vojne službe zadostijo nadalje vse osebe, ki opravljajo posle, katere sem ozna- i čil kot vojnovažne ali ki se prostovoljno obvežejo za delo v Veük; Nemčiji. Čl. 4. Izbiro obvezn kov kakor tudi način njihove uporabe določam iaz KclikoT bi bile s tem prizadete vojaške korist', se predhodno doseže sporazum s pristojnimi voja?k:m cbla-stvi. Pri uporabi sc upoštevajo narodna pripadnost, telesna sposobnost in poklicna izobrazba. Čl. 5. — Kdor se odtegne obveznosti službe, se kaznuje v denarju ali s kazn:jo na prostosti v neomejenem obsegu, v hudih pr mer h pa s smrtjo. Čl. 6. — Za izvrševanje te naredbe potrebne določbe 'zdam posebej. Kolikor ee glede na obveznost vojne službe vpokl če kdo v novo italijancko vojsko, se vpokVc ravna po zadevnih predpish za talijansko vojsko. Zakon o civiln- mcbTzacijj z dne 31 oktobra 1942 se uporablja kcükcr posamezne določbe ne nasprotujejo tej naredbi. se ne spremenijo ali ne razveljavijo. Trst, 29. novembra 1943. Vrhovni kom far: Rainer, &. r. Vojne dajatve na operacijskem padrseju »Jadransko primorje« »Službeni list« šefa pokrajinske uprave z dne l januarja 1944 objavlja: ČL 1. Kdor stanuje ali ima premoženje na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«, je zavezan k dajatvam za vojne namene. Odločitev o oprostitvi od dajat-vene obv<7rosti pridržujem sebi. Namesto posamezn:h dp.iatvenih obveznikov se lahko pritegne občina. Občina pa za zahtevano dajatev lahko pritegne dajatvene obveznike svojega občinskega območja. Osebe, ki so v službi dajatvenega obveznika, so dolžne sodelovati. ČL 2. Dajatve zahtevati so upravičena za to določena službena mesta. Če hoče več službenih mest upora nI ja ti isto dajatev, je treba izposlovati odločitev službenega mesta, ki ga določim jaz Upravičena službena mesta lahko zahtevajo " območju svoje pristojnosti dajatve tudi za druge. Dajatev je lahko prenos testarne na premičninah in prenos pravic ali prepustitev premičnin in nepremičnin in pravic v rabo ali pa k alca druga storitev, dopustitev ali opustitev za pripravo in ostvaritev dajatve. Čl. 4. Upravičeno službeno mesto zahteva dajatev načeloma po upravnem obla-stvu. Izjemoma pa od dajatvenega obveznika neposredno, kakor to določajo posebni predpisi. Prejemnik dajatve mora njen prejem dajatvenetnu obvezniku pismeno potrditi. ČL 5. Za dajatev je treba dati odškodnino, kolikor se upravičeno ne more zahtevati brezplačno Za škodo na stvareh in osebi, za izredno obrabo, izgubo in škodo iz jamstva, ki nastane zbog dajatve ali ob njej brez večje krivde oškodovanega in za katero se brez težav ne more dobiti povračilo z druge strani, je treba dati primerno odškodn:no. Višino povračila in odškodnine dajatvenemu obvezniku določi po zasPšanju prejemnika dajatve t.isto upravno oblastvo. ki je sodelovalo ob za-htevaniu dajatve. Če se dajatev zahteva od dajatvenega obvezn;ka neposredno, določi to višino prejemnik dajatve. č!. 6. Ob sporu o v čini povračila ali odškodnine razsodi službeno mesto, ki ga določim jaz. čl. 7. Za izvrševanje in do"~eVrvtev te naredbe potrebne pravne in upravne predpise iadam jaz. ČL 8. Za ostvarjan^e dajatev za vojne namene in za to pestonanje veljajoči zadevni predpis' italijanskega prava, zlast.l določbe o ooravljaniu rekvizicii z dne 18. avgusta 1940 fobiavi^ene v uradnem Pstu 7. dne 2. ianurrja 1941.. št. 1), ostanejo v veliavi, kolikor določbe te naredbe ter pravni in uoravni predpisi za njeno izvrševanje :n d'fxjlnitev ne odrejajo drurrače. Čl. 9. Pridržujem fi. odremti v s-^o^nem al' za posamezni primer izieme cd predpisov te naredbe in zadevnih deločb italijanskega prava. č'. 10. Kršitve dajatvrnib obveznosti, na'oženih s to naredbo. njenimi izvršilnTmi in donolniln'nv predr.is-' in z zadevnimi dcločbnnr italijanskega nrava. zlasti z določbami o rpraviianlu rekvizicii se kaznujejo z denarno kazniio in s kaznno na prootosf" al' 7. teh kazni, v hudih primerih na s smrtjo. Čl. 11. Ta naredba stoni v moč z veljavnostjo od 1. dccembra 1943. Trst. 6. decembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. i Ustanovitev domotoslcfh üddeSksv na operacijskem ozemlju »Jadransko pr?mcr!e(< »Službeni list« šefa pokrajinske uprave z dne 1 januarja 1944 objavlja: ČL 1. Za pomoč pri vzdrževanju javnega reda in varnosti na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« se lahko ustanovijo domobranski oddelki. Čl. 2 Domobranski oddelki se sestavijo iz mož, domačih in bivajočih na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje", ki so sposobni za službo z orožjem in se prostovoljno javijo. ČL 3. Služba v domobranskih oddelk'h je vojna služba v smislu moje naredbe o obvezni vojni sOužbi na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 29. novembra 1943. Čl. 4 Oblast poveljevanja domobranskim oddelkom izvršujejo v mojem imenu pristojni višji SS- in policijski vodje. Čl. 5. Pripadniki domobranskih oddelkov prejemajo po natančnejših določbah, ki jih Izdam, za kritje svojih osebn'h potreb vojaško plačo po službenih činih. Svojcem vpoklicanih se za kritje življenj- skih potreb lahko dovoli vzdrževalnina. Pri izvrševaniu službe poškodovani pripadniki oddelkov so deležni pre~krbe za voine poškodovance. Svoicem vpokl^ca^h, padlih ori izvrševaniu službe ali umri ih za posledicami izvrševanja službe, se lahko dovoli preskrba za preostale Čl. 6. Za ustroistvo domobranskih oddelkov t>n*rebne ;zvrš;ine določbe k tei naredbi izdaio rsristoini višji SS- in policijski vodie Za iz^^'lne določbe je potrebna moja pritrditev. Čl. 7. Ta naredb? !ma vzvratno ve^av-nost. od 1. oktobra 1P43 -jvet p decembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. * Tu pr e-bčene naredbe Vrhovnega komisarja št. 8 do št. 12 so objavljene v uradnem listu Verordnungs- und Am-.-blatt des Oberrten Komm;s?ars in der Onfrations-zone »Adr:atisches Kuc+or»land«, Trst, kos 4 z dne 7. decembra 1943. Zimska pomsč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Prvi izven Ljubljane, ki so darovali za Zimsko pomoč, so bili poštni uralniki Dol. Logatca, z zneskom 120 lir in uradniki občine Borovnica z zneskom 105 ur. V počastitev spomna pokojnega soproga je ob petletnici njegove smrti darovala gospa Ivar.ka Vodnik za Zimsko pomoč 10.000 lir. Gostilničarji! Opozarjajte na Süves'rovo množice svojih gostov na zimsko pomoč! Zimska pomoč trdno pričakuje p^lno prispevkov, zbranih ob silvestrovanju in pra-znovanju Novega leta po gostilnah in domovih- Ali naj objavimo imena tistih prepolnih gostiln in kavarn, od koder ne borno niti od gostov, Se manj pa od gospxtarjev dobili — nie. Vojni dobičkarji! Precino Vsts naprosimo, dajte za zimsko pomoč! Vsem, ki se obraaijo na Zimsko p>moč: Nihče ne sme biti brez de a brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati! Nikogar ne bo, na katerega vrata ne bi potrkalo vpražanje Zimske pomoči! Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite: 47-71 (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči so v Pucc:ni jevi ulici 9 I levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih po_ ložnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček račun 16.5C0«! Misi ite na tiste, ki se tfm godi slabše ho vem! — Pri-spevafte za Zimsko ptfmoč! Naročite se na „DOBRO KNJIGO"! Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če še niste naročeni! V zbirki izide vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike» Id so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— Ur za broširano bi 20.— lir za vezano knjigo; b) sa ostale naročnike 1L— Ur za broširano in 22.— Ur za vezano knjigo. Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani, Puccini jeva 5. — Prijavite m lahko tudi njenim Inkasantom, izven Ljubljane pa po Pošti. 8 »d 11 bi 1 a 111c 11 b ü M i h 11 d u » ■ « U 41 » « » n n n h « innnni ti b h u d ii rrnrri □ □ □ □ n □ Z^olmlvest! prestopnega leta s 54 tedni Leta, ki se vrstijo v sedanj veliki vojni, so drugo znamenitejše od drugega Zgodovinski dogodki, kakršnih doslej però še ni zabeležilo, se vrstijo in stopnjujejo do viškov, ki jih bo tudi za nami težko kdaj preseglo katero koli obdobje človeštva. Pravkar minulo leto je imeio nekatere prav zanimive posebnosti. Priče-o i;, končalo se je s petkom. Sonce je ulvak:at mrknilo. pri nas nevidno. Izreden je bil pojav, ki ga je za lansko leto napovedala stoletna pratika z vrsticami »Kadar Veliko noč bo Marko dal, Anton Padovanski binkoètvàl in Janez molil sve to Teio klecé. tedaj bo vpil ves svet gorje!« Lanska velika noč je padla v najdaljšo dobo. ki jo določa cerkvena oblast S tem so bili izredno nožni tudi binkcštni p azniki in praznik Rešnjega telesa. V vsem tem stoletju se ne znajdejo nikdar več iako pozno. Novo leto je prestopno ter se prične v soboto in se konča z nedeljo. To je prav tako izredna koledarska posebnost. Povsem normalni bodo v novem letu le premakljivi prazniki, ako izvzamemo božič. Med božičem 1943 in peipelnico 1944 je 59 dni ali 8 tednov in trije dnevi. Pred-pust traja 47 dni. Velika noč bo letos dne 9. aprila, medtem ko je lani bila 25 aprila, prihodnje leto pa bo »skočila nazaj« na 1. aprila. Binkošti bomo torej letos praznovali 28. maja. Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki so: vse nedelje, nadalje Novo leto, Trije kralji. Jožefovo, Vnebchod, Telovo, Peter in Pavel. Vnebovzetje, Vsi sveti. Brezmadežno spočetje in Božič. Izvzemši naštetih, se za ves čas, dokler traja vojna, odloži praznovanje drugih prazničnih dni. Letos bosta dva sončna mrka, mesec ne bo mrknil. Popoln sončni mrk bo 25. januarja, obročast sončni mrk pa bo 20. julija. Nobenega ne bomo mogli v Srednji Evropi opazovati. Pomlad se bo pričela 20. marca ob 18. uri 19 minut, ko stopi Sonce v znamenje Ovna. Poletje se bo začelo 21. iunija ob 14. uri 3 minute, ko stopi Sonce v znamenje Raka. Jesen se začne 23. septembra ob 5. uri 2 minuti, ko stopi Sonce v znamenje Tehtnice. Zima se začne 22. decembra ob 0. uri 16 minut, ko stopi Sonce v znamenje Kozoroga. Letni vladar 1944 je Saturn, za Jupitrom največja premičnica, velik za 760 Zemelj. Od Sonca je oddaljen 1426 milijonov km. Njegovo leto traja 30 zemeljskih let, dan na njem pa je za polovico krajši. Posebnost Saturna so velikanski svetli obroči, ki ga obdajajo. Saturn je prav znamenit planet, ki mu posvečajo zvezdogledi zasluženo pozornost. Zdaj pa besedo o prestopnem letu. O posebnosti današnjega koledarja, ki ima različno dolge mesece in premakljive praznike, so že mnogi razmišljali in pisali. Novo leto 1944 dà povod za nova taka razglabljanja. Treba pa je poseči precej daleč v zgodovino, če si hočemo biti o današnji razdelitvi časa na jasnem. Okrog leta 1570 je sklical napež Gregor XIII zbor takratnih najboljših strokovnjakov, da bi izboljšali koledar. Naročil jim je, naj pomladno enakoncčje. ki je od dobe Julija Cezarja dalje prihajalo vsako leto bolj zgodaj spravili na »pripadajoči« 21. marec. Sprejeta je bila reforma, ki jo je predlagal Italiian Luigi Lilio. S tem je bil namesto dotedanjega julijanskega ko ledarja uveljavljen današnji gregorijan-ski koledar Da so pomladno enakonočje, ki je bilo tisti čas kar za 13 dni prezgodaj zabeleženo, spravili spet v p~avi tir. s o leta 1582 kar izbrisali 10 dni. Da bi se stara napaka v teku stoletij ne ponavljala, so določili, naj šteje leto 365 dni. 5 ur, 49 minut, 16 sekund. Podlaga tej določbi so bile tako imenovane planetne table, izdane po naročilu kralja Alfonza X. Ka-stiljskega. Nadalje so določili, d"> bodi vsako leto, katerega število je deliivo s štirico, prestopno leto s 366 d^evi Vendar morajo biti od stoletnic, k-kršna so na primer 1600. 1700, 1800. 1900 in p-dobna »sekularna leta«, prestopna samo tista, ki so deljiva s 400; ostala po so navadna leta Opisana določba se nanaša tudi na prestopno leto 1944. Feb-uar bo torej imel 29 dni. Ta posebnost ima zanimivo zgodovino. Stari Rimljani so imeli leta z 10 meseci. Manjkal je februar. Ko je Numa Pompilij razdelil leto v 12 mesecev, so februar šteli za poslednji mecec in zato mu je tudi še danes, ko je drugi mesec v letu, priključen prestopni dan. Medtem ko ima navadno leto s 365 dnevi 52 tednov in 1 dan, se lahko prestopno leto kdaj pa kdaj raztegne na 54 tednov. To se zgodi, kadar pade 1 januar prestopnega leta na soboto. In to posebnost im am o prav letos. V stoletjih se to zgodi kTnaj štirikrat. Zrd nja taka »poneumljena« prestopna leta so bila 1848, 1876 in 1916. Glede vremena so seveda možna različna ugibanja, vendar naj zabeležimo, kaj pravi stoletni koledar Prestopna leta so navadno bolj vlažna kakor mrzla in suha. Zlasti bo pomlad zelo mokra in precej topla, zato bo treba posevke zelo zavaro- } vati, ker bodo le počasi rastlL Poletje bo j suho. vroče in soparno. Cesto bo nedosta-i jalo vode. To pa j bi bilo torej že tretje sušno leto kar po vrsti. Jesen bo prav tako suha in topla, vino skoraj povsod izvrstno. Zima bo spočetka dokaj mrzla, potem pa bolj suha kakor vlažna, vetrovna in nestalna. Mfefi ob novem letu Od otroka v zibelki vedno mnogo prt- čakujemo in upamo. Otrok odraste in je podoben odraslim, novo. leto pa vsem star-rim letom. Kako s® pred 70 leti po Viču koledovali Zadnjega januarja je prvi januar pozabljen. Novo leto se hitro postara. že Koledovanje vam opišem, kakor mi je o njem pripovedovala 881etna Trajbarjeva teta, trdna viška korenina: K novemu letu so prišl štirje čič: z velikimi klobuki, z mehovi sc pa dudlali: dudl-dudl-dudl. Nosili so rjave hlače na »vavtare«, ki so segale do srtde meč izpod hlač. dol čez so se videle bele »gate«. preko njih pa take opanke. da je bil kar rilec na koncu. Imel: so kratke, z rdečimi rožam okrašene jopiče. S koštrunovimi mehovi so ti postavni vel'ki možakarji nekaj časa pred vežo godìi, ko pa so dobili dar, so šl:. Razen čičov so izza Sv Katarine, z Sn:ce, hodili k nam tudi domači kolednki. ti &o pa peli: Kolednk; smo prši i zdej. lepo prcsmo. dejte kej, smo kolednki iz Snice prosmo. dejte nam pot ce. žita in prediva, dnar, vse uzamemo za dar. Oče hišni gospodar, pojte nam poiskat dar! Mati, gospod'na hišna, pri vas je potica gv;šna> samo se nam bo smejal, Če nam jo böte kej dal. dekleta, vam pa to povem, da ta mali kruh rad jem. Če nam ga böte kej dale, omcžile se vte kmalu. Micka t ga lahko daš, gor na ispi ga imaš. Vičanje niso hodili koledovat. Koledniki so b:li oblečeni v irhaste hlače in škornje. Za dar so imel' najrajš denar ki sc ga najlaže pre-nasali. Danes vsega tega ni več Samo nekaj nama.škaranih in namazanih otrok se pripodi pred vrata. To so današnji koledniki. Trajbarjeva teta so mi pripovedovali še mar-s:kaj Kako se se vse tn svete večere »p n-čal:« in kako jih je med igro nekoč prestrašila sosedova čma krava, ki je pogledala skozi okno To so se prestrašili. Zapela mi je teta nekaj starih pesmi, ki jih danes na Viču ne zna prav gotovo n:hče več. Zapela m: je tudi Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni starešina. Rav. najiie se po njegovih navodilih! SSIOSfl Videm, decembra Pol ure železniške vožnje ;z Vidma- pa si v Čedadu. Po široki, lepi cesti prideš s čedadskega kolodvora v mestno središče, če bi ti bil še tako tuj. neznan zgodovinski prizvok nekoč znamenitega čedad'3, spoznaš vendarle tako", čim se približaš mestnemu osrčju, kako te prevzema na vsak korak dih veljavnega starinstva,, slavne zgodovine. Prav na čeiadsk:h zgodovinskih tleh je zaslovel nekdanji Forum Juli. Tukaj je bil pozneje sedež L: ngobardskega vojvodstva, stara furi nska prestolnica, ki jo je šeie kasneje izpodrinil Videm. Če stopiš v če-dadsko stolnico, boš lahko, četud' si la-ik v stvareh cerkvenega stavbarstva, takoj do el njeno arhitektonsko znamen tost, mogočnost srednjeveške cerkvene stavbe. V njej 1'-hko občuduješ zgodovinski baptiste-rij iz VIII stoletja in siovečo zaklacn'co. Zan:manje vseh obiskovalcev Čedada vzbu-je predvsem staroslavno langobardsko svetišče. Odlikuje se po zeio mični štukaturi. Pa tudi legendarni »Hud'čev most« iz XV. stoletja v svoji značihr, drzni konstrukciji pritegu"'e pažnjo gostov, ki prihajajo sem z vseh stran'. Ogledati si moraš tudi bogat arheološki muzej, k'i hrani pomembne umetnine, številne zgodovinske dragotine in dragocene rokop'se, med slednjimi tudi zakonik IX. stoletja »Zgodovina Pavla Dia-kona«, slavnega zgodovinarja, ki je bil po rodu iz Čedada. Slednjič je omen'ti še spomenik Julija Cezarja pred občinskem poslopjem. Pa tudi neštete hiše in tesne vijugaste ul'ce razodeva o č:srt'tljivo starin-skost, veljaven sloves. S Čedadom je povezanih mnogo zgodovinskih spominov, pripovedk in drugih zanimivosti. Kulturno pomemben je tako zva-ni čedadski evangelij Znano je, da so hranili v samostanu pri štivanu Devinkem številne dragocene rokopise. Med njimi je b'l tudi rokopis evangelija. O rokopisu so zatrjevali, da poteka od evangelista sv. Marka. Rokopis je bil pozneje v Ogleju, nato pa v Čedadu (en del), v Pragi (drugi del) m v Benetkah (tretji del), čedadski evangelij je za nas važen predvsem zaradi tega, ker beremo lahko ob robu rokopisa imena slovenskih Tornarle in romarjev, ki so se ob ob sku Stranskega samostana vpsovali, da ovekovečijo spomin svojega romanja.. Tukaj beremo imena Milena. Zalislava, Mrs:slava, Sventi-žizna, Nepokor, Braslav. Stregomil. Sebi-drag, Trudopolk, Hotmar, Kocel, Nenadej, R- doslav. Boleslav in Sedemir. Strokovnjaki sodijo, da so b"la imena teh naših prednikov napisana v času od 8. do 10. stoletja. Od čedadskega evangeljskega rokopisa se obr ča naša pozornost k ba ki, izročilu, ki ob njem lahko razberemo nekdanjo važnost Čedada. Čedadska kraljica užene Hune Ko je hunsk kralj At la razdejal zgodovinski Oglej, so se razlezli njegovi Huni po vsej Furlsniji in jo tako temeljito po-mandrali, da »n; b lo sedem let slišati petelina peti«. Porušili so vse gradove in cerkve. Tudi Čedadu so se približali in ga z-enačili v usodi z drugimi razde anim- na-selb nami Toda čed^dska kraljica se ni hotela poklonit Atili Umaknila se je v slavno Landarsko jamo. Huni so ji sledili. Obkolili so nepr stopno jamo im jo oblegali. Menil' so. da se bo morala kraljica vdati zaradi pomanjkanja hrane. Položaj ob-legancev je postajal brezupen. Ko je kaza- lo, da ne bo več mogoče vzdržati, je šinila čedadsk: kraljici v glavo misel, k; je 'Dila rešilna- Dala je vreči oblegovalcem pos'ed-nji meh z žitom, ki so g: še ime'i obleganem" na zalogi. Obenem jim je sporočila da ima še toliko vreč žita, kolikor je v mehu žitnih zrn. Huni so podlegli zvijači. Uvidela so brezpomembnost obleganja in opustili svoj načrt. Umakn li so se izpred Landar-ske jame. čedadsk kraljica je rešla sebe in zveste ji poslednje vojščake Je pa še druga bajka, ki pripoveduje o čedadski kraljic in njeni pr rodni bistrini. Po tej bajki pa -'e niso oblegali Atilcvi Huni, temveč Slovene1, ko so prihrumeli v furlansko ravn'no. Utaboril? so se v Pont-j ku in odtod napadali v razne smeri. Obkolili so tudi Landarsko jamo, kamor se je bila reš la čedadska kraljica. Toda njihovo ob'eganje je bilo brezuspešno- Tud: po tej pripovedki se je kraljici posrečilo, da -"e z zvijačo prev rila oblegovaice. ki so opusteli obleganje 'n nadaljevali svoio oot drugam. Marija in hud:č sta šla stavit Vrh zadnjega obronka valovitih Brd, cd koder imaš lep razgled po vsej furlanski ravnini, na Karnijske A'pe in Brda je zna-men ta božja pot Stara gora. 2e po imenu samem bi smeli sklepati, da je t? romarska pot zelo stara. Odsihdob je spajala ori-ški in benešk-- slovenski romarski rod. Med Brici in slovenskimi Benečani je znana pravljica, ki izpričuje starost tega božje-potnega svetišča. Pravlj:ea nam pravi da sta šla Marija in hudič stavit. Po tej stavi bod' St ra gora sedež onega ->d njiju, ki bo prvi pritekel sem s čedadskegi -hudčeve-ga mostu«. Marija je stavo dobila Samo na skali si je malo oddahnila, že danes kažejo na tej kali odtise aje .ih nog Precej časa za njo je prhropoi na vrh had;č. Ko je 'ip^znal, da je izgub ' stavo, je zdrvel do fpika, kjer se je pogna; v prepad. Lr-stnik starogorske K>*je poti je čedadski kap'telj. Po prejšnji svetovni voiri so Marijno cerkev prenovil) in preslikali. Leto za letom romajo sem Brici z desnega soškega brega, pa zlasti šempetrci in 3ent-lenarci iz Ponadižja. že tisoč let prihajajo na Staro goro 'n molijo v svojem blagoglasnem rodnem jeziku. V srednjem veku je moralo zaradi navala nenavadnih ro-marsk'h množic skrbeti za red 12 oboroženih vo-akov. ki jih je moral ob določenih prezn'k'h vzdrževati čedadski kapitelj. Tiste, ki so preveč razgrajal', so zaprli v grajske zapore. To se je zgodilo po pripovedovanju čedadske kronike 25. marca 1470 nekemu Cerotiču iz Kozane v Brdh, ki so ga pä :zpusti!i, ker bi bil sicer zaradi ne-v rne bolezni v ječi umrl. Pomen Čedada v novem po!cžajn je še narastel. Kupč.ja je živahna; zlasti ob seman'skih dneh je vrvenje nenavadno Kmetovalci priha ajo v mesto iz vse okolice. Poznav lec pr i k se ne bo nič začudil, če bo na vsak korak slišal iz ust kmetsk.h gospodarjev slovensko govorico, ki se ;e do danes chran la. Bila je modrost stare benečanske ljudovlade. ki je pustila beneškim Slovencem jez k. narodnost in 1 ju 3-ske obič je. Celo davke jim je spregledovala, če je bilo potrebno. Toda časi Savoj-cev so ;im prinesli mnogo razočaranj, do-čim jim je novo stanje naklonilo štev Ina prijetna presenečenja. In čeclad je eno izmed osrednjih torišč beneških Slovencev, k: so razdeljeni v t ri r zl čne skupne: Prvo skupino tvorijo šempetrski Slovenci, ki bivajo na področiu Sv. Petra ob Nadiži. Sem spadajo on; Slovenci. k; biva'o v Na:"'šk:, Sovodnjiški, Kcziški in šentlenard?ki dolini, nadalje v nekaterih mešan h obč nah kakor so Foj-d', Tanorjana, Prapotno ter na levi in desni strani Čedada. V šempetrskem območju ležita tudi Trčmun. kjer je b:l rojen pesnik, fi'czof prof. Ti nko. 'n škrutove pri Sv. Lenardu, rodni kraj pokojnega goriškega prešta in polit'ka dr. A. Faidutti-ja. V mošan:h obč nah živita slovenski in furi inski živelj že t soč let, pa se nista absorbirala. Slovenci govorijo tudi furlanšči-no. V drugi skupin' so Tarčentski Slovene ali Terski Slovenci, imenovani po reki T?r (Torre). Središče tega področja je Tarčent zredno prijazna, romant čna naselb na. k--mor se lahko pripe'ješ iz Vidma po triče-trturni vožnji z električno železn'co. M čna zelena barva h šnih oorke se vrstile pred meseci razstave za razstavo in opozarjale ne le na delo znanih in priznan h umetnikov, marveč tudi na nove talente, ki vzlic vojnim razmeram nadaljujejo v slovenski likovni umetnosti generac'jsko zapovrstje in začenjajo uvel.iavliati — prav kakor na drugih umetnostnih področjih — glas in težnje najmlajšega rodu. Lahk?. bi govorili celo o tesnejši povezanosti domačega umetnika in umetnostnega konzuma. Ta je v glavnem posledica konjunkturnih razmer na tr^u, torej vpliv gospodarskega stanja in druerih vnanjih momentov, vendar — prav kakor pri knjigi — odpada del večiega zanimanja na •'dealne^še nagibe. Nedvomno se je prav v vojnih razmerah, ko se je samo življenje mrčno pozunanjilo in »materializira-lo«. pokazala večja potreba duhovne kompenzacije. večje zanimanje za vrednote, ki ostajajo v begotnih spremembah življenja. Tudi v glasbenem svetu je bilo zlasti še v sezoni 1942/43 nenavadno živahno. šele v poletju se je zaključila seziia simfoničnih koncertov, ki nima glede števila v majhnih časovnih presledkih nič enakega v vsej kulturni zgodovini tiste L'">>,'iane. v kateri je bilo treba prav simfonični glasbi še pred desetletjem tru-doma krčiti pot. Po večmesečnem presledku so se simfonični koncerti zopet obnovili in vzdržuiejo koncertno življenje Ljubljane na tisti ravni, kakor jo dopuščajo razmere. Državno gledališče ie delovalo več kot normalno, saj niti v najboljših letih gespodarske normalizacije ni moglo imeti večjega števila predstav, kakor jih je imelo in jih ima v glavnem še sedaj. Tako nam že najširši pogledi po raznih, tudi tu nenavedenih področjih stvarjalne-ga in reproduktivnega kulturnega dela kažejo, da je imela Ljubljana v letu 1943. vzlic vsemu lepe možnosti kulturnega izživljanja. Taka, za peto vojno leto ugodna bilanca je mogoča — ob danih vnanjih pogojih, k! jih določa naša zgodovinska usoda — predvsem po zaslugi posebno močne osredočitve stvarjalnih sil in živega zanimanja tistih, ki zastopajo kulturni konzum. V tem osredotočevanju za delo, prav kakor v pripravljenosti za sprejemanje kulturnih stvaritev katere koli vrste, pa je v znatni meri živela že tradicionalna slovanska usmerjenost v svet duhovnega življenja, ljubezen do lepe knjige, do glasbe ln do umetniške slike, — k' «o v zadnjih dveh desetletjih tvorno sodelovala pri izgradnji nesporno napreduioče slovenske umetnostne kulture. Vzlic vsem trdotam časa se ni mogoče odpovedati iskanjem in užitkom, ki so nazaj zanesljiv zmak duhovno utemeljenih potreb. S tem svojim prizadevanjem po nepretrganem in tradicionalnem kulturnem življenju je Ljubljana poudarjala nasproti razkrojnim in rušilnim tendencam načelo kontinuitete ter pozitivnega, stvarjalnega odnosa do življenja. To pa najbolj zani-kuje krilatico, da v vojnem času molčijo muze. Slovenske boginje umetnosti in znanosti so tudi v letu 1943 povzdigovale s stvarjalnim delom, s tehtnimi doneski v zakladnico naše kulture svoj glas za večne in neuničljive cilje človeškega življenja in razvoja človeških občestev. Debut tenorista Slanovca Z gledališkimi debuti je po navadi združen pojem zorne mladosti: je to začetek novega življenja, ki si lahko še vse pribori in ki ima včasi celo zadosti časa za počasen vzpon, če nima nadarjenost izredne dir.amične sile. Viruco S lan ove e je v četrtek debutiral kot Jaako v »Prodani nevesti« brez tiste zavidljive prednosti, ki jo daje pevcu mladeništvo s svojim še neizrabljenim življenjskim elanom. vendar je debutiral uspešno in vzbudil upravičeno nado. da bo njegov glas prispeval svoj delež k rešitvi tenorske krize v naši Operi. Ce upoštevamo dejstvo, da je težišče krize v nedostajanju tenorista dramskega tipa z obsežnim repertoarjem in z večjo igralsko izkušenostjo, tedaj tudi vstop V. Sianvca ne pomeni rešitve, prinaša pa razbremenitev obeh mladih, izrazi'o lirskih tenoristov, ki bi ju preveliko izčrpavanje kvari j ivo motilo v njunem obetajočem razvoju. Vinko Slanovec je, kakor znano, izšel iz pevske šole rektorja B e t e 11 a, pod čigar izkušenim vodstvom si je pridobil v kratkem času pevsko tehniko, ki kaže Slanovčevemu dovolj razsež-nemu, prijetnemu, v vseh legah lepo zvenečemu glasu tisto kulturo, s katero bo mogel uspešno sodelovati med solisti naše Opere Zal da pevec ni že prej podvrgel svojega glasovnega materiala sistematičnemu oblikovanju in da bo, če ostane pri gledališču, moral oevsko dohitevati mlajše tovariše, kar ne bo baš lahka naloga. Vloga Janka v »Prodani nevesti« je bila za debut srečno. izbrana, saj nudi pevcu najlepše možnosti, da se razzivi v pevskem in igralskem pogledu. Njegov prvi nastop je kazal sigurnost; s svojo pojavo je takoj vzbudil simpatije in zaupanje, v arijah in duetih je dosegel aplavz pred odprtim odrom. V igralskem pogledu ga bo morala praksa še izbrusiti in izlikati. Debütant je bil deležen živahne pozornosti občinstva v razprodanem gledališču. Prejel je mnogo šopkov in darov. V zadnjih dveh predstavah priljubljene in glasbeno neugnano mikavne »Prodane neveste« je nastopila po daljšem presledku v vlogi Marinke Milica Polajnarje-v a. Ta prikupna in sposobna pevka in dobra igralka si s trdnim izpopolnjevanjem čedalje bolj utrjuje svojo pozicijo med gledališkimi solisti in zasluženo stopa v ospredje. Kot Kecal nastopa s priznanim uspehom F. Lupša. cenimo pa tudi ostale, ki dajejo sedanji zasedbi Smetanove mojstrovine prav zadovoljivo višino. Orkester dirigira kapelnik Zebre. J. Bekša »Sonetni venec« Je izšel. Pravkar je izšla krasno opremljena, v dvobarvnem tisku izdana knjižica J Bekšev Sonetni venec (»Z'dnje posvetilom). Pesnitev je posvečena spominu Bekševega sina in je topel izraz očetovske ljubezni, poln tolažlj've človečnosti. Uvodno besedo tej ljubki knjižici, ki bo zanimala zaradi svoje opreme tudi bibliofile- je opisal B. Borko, grafično podobo in opremo pa je dal knjigi Elo Justin, teko da je postala ena najbolj samoniklo opremljenih slovenskih knjig. O Bekševem Sonetnem vencu nameravamo priobčiti še podrobnejši prikaz, za sedaj samo priporočamo knjižico, ki jo je izdala Učiteljska tiskarna, pozornosti ljubiteljev--toni afp poezije m knjige sploh. Živali pozimi Brez dvoma je, da občuti mnogo živali tegobe zime, mraz in pomanjkanje hrane, pa tudi nevšečnosti previsoke temperature, ki se pojavlja zlasti v tem, da usahne voda. ki je . za norma Ino življenje živali neobhodno potrebna. V tropi enih pokrajinah zato živali ob taki nepriliki potujejo v druge kraje, kjer voda ne izgine, one pa, ki take selitve ne zmorejo, kakor so krokodili, kače in ribe zaprtih voda, se zarijejo v blato in prebijejo neugodni čas v nekakem otrplem stanju, ki ga na-zivcuno poletno spanje. Precej slično ravnajo tudi živali naše zemljepisne širine, ko nastopa zima. Ptiči, ki žive ob žuželkah, se enostavno umaknejo neprijetnostim zime s tem, da se preselijo v toplejše kraje; to so ptiči sellici. Druga skupina ptičev se pomika pred zimo polagoma proti jugu, kjer sneg in led še nista zagospodarila in onemogočila prehrano. Ko gineva na pomlad ledeni okov vodà, se vračajo na odprtih vodah v poletno domovino. Ti severnjaki so kakor nomadi, ki potu jejo tja, kjer je hrane za čredo, in se vračajo v prvotne kraje, ko je tam popasena trava spet porasla. Tretja skupina so domačiji zvesti ptiči, ki sprejemajo boj z zimo. Ostajajo v svojih vališčih, le bliže k človeškim bivališčem se mnogi premaknejo, kjer se najde kako zrno več, najsi bo pod kozolcem ali ob skednju, na dvorišču ali celo na sipišču, pripravljenem od usmiljenega srca ali trgovsko računajoče roke. To so naši stalni ptiči. Nekateri so si pod silo razmer prebrali hrano, kakor kos, ki se pozimi hrani z jagodami, ali divji petelin, ki si pomaga in zadovolji s samimi borovimi iglami Sesalci si pomagajo prek zime tudi na tri načine. Nekateri zimo preleže v toplem zavetju, drugi jo presne, večji del pa Jo prebije boljše ali slabše na nogah, kljubujoč vsem neugodnostim, ki spremljajo zimo. Rastlinojedcem se godi vobče slabše nego zverem. Pri teh glede prehrane ni dosti razločka od poletja: marsikaj se še laže ujame ali zaleze v snegu in na sicer redkih cddrsih je navadno prav živo. pa naj si tam manjši glodalci tešijo želodčke s koreninicami ali grebe perjad za semeni ali pase zajček osehlo bilje. Teže prihaja do hrane večja rastlinojeda divjad, kakor jelen in srna. Ce se visoki sneg zasreni, ni moči do talne hrane. Dokopati se je treba do zimzelenega kopinja ali se zadovoljiti z dosegljivimi brstiči raznega drevja. Če zamrznejo vode. se gladu pridruži še žeja. Sneg ni nadomestek za vodo in le malo živali poznamo, ki se morejo odžejati z njim. V takih zlih časih priskoči pošten lovec svoji divjadi na pomoč: na primerna mesta jim nanosi sena ali olistanih vej, ki jih je v ta namen pripravil že v začetku poletja; z voda odstrani ledeni Okov ter do nje in do krmišč izgazi ali izpluži poti, da more in ve divjad, kam na vodo in pašo. Gams, vajen mraza, se i?že prebije čez zimo. Plazovi v gorah odkrijejo precej sveta, kjer se napase do sitega; se- veda pa so plazovi po drugi strani življenjsko nevarni in zasujejo včasih celo družino. Zadostna hrana, gostejši kožuh in plast tolšče pod njim ogrejejo gamsa pozimi celo toliko, da mu ženitne muhe zabrenče v glavi: prska se v najhujšem mrazu in je skočen prav tako kakor poleti. Tudi divji svinji gre menda tako dobro, da se buka pozimi, drugi sesalci pa imajo svoj predpust pozneje vendar jih je mnogo, ki ne počakajo pomladi za ta opravek; komaj se prične taJiti sneg, že se ženijo naše zveri, najprej volk, za njim lisica in mačke in kune. pa tudi zajcu zavre ob tem času kri, če je zima mila, celò pred svečnico. Tako se z veselo ženitvijo ti borci ločijo od premagane zime. Manj junaški so medved, jazbec, hrček in veverica. Ti si poiščejo topla zavetja in zimo dremaje prebijejo. Deloma tol-šča pod kožo. deloma nabrane zaloge hrane pomagajo, da brez telesnega napora pričakajo toplejših dni. Medved v brlogu. jazbec v jazbini, hrček v rovu pod zemljo in veverica v gnezdu na smreki, zviti v kepo, da ima mraz manj prijema, spe in se prebujajo, včasih celo malo iz-prehodijo, dokler jih toplo sonce ne izvabi iz zavetišč k navadnemu življenju. Čuti so jim vedno ostri in, če zima popusti, se brž otresejo listja, slame, prsti in igel ter prilezejo na dan. Ne tako pravi s p a n j u g e, kakor so: Jež, svizec, netopirji In poBJi rod. Ti spe pravo zimsko spanje, ki je nekako letargično stanje in traja neko določeno dobo. V tem stanju prebava preneha, dihanje je lahno in redko, srce utrip-lje po malem in krvni obtok je počasen. Vsi čuti otopé. Telesna toplina se jako zniža in skoraj ujema s topimo okolja. Toplokrvna žival je postala slična živalim z nestalno toplo krvjo, kakor so n. pr. plazilci, krkoni in ribe, toda s tem razločkom, da ohlàde pod 4° C ne preneso. Tolšče ne bi mogle več izgorevati in žival bi zmrznila. Zato zimospečniki ne spe na prostem, ampak si poiščejo mrazu manj dostopna prezimovališča: jež se zakoplje pod grm v zemljo in zadela z listjem, svizci si poiščejo skupno votlino, ki jo za-maše s suho travo, netopirji si izberejo I globoke jame, polh podzemeljske špilje ali drevesna dupla, pod lese k pa si zgradi med šibjem gorko gnezdo, podobno krogli. Tako zavarovanim se le redko primeri, da pride oster mraz do njih, ki bi jih pomoril. Največ se njihova toplina ne zniža niti ne na 10° C. Spe tako dolgo, da jih zrak ogreje vsaj na 25° C, zato spe svizci dalj kakor dolinci. oni 8—9, ti 5—7 mesecev. Živali z nestalno toplo krvjo, plazilci, krkoni in ribe. pa vsi drugi brez-vretenčarji prenašajo mnogo nižje temperature kakor toplokrvne živali. Zimo prebijejo v zimski otrpelosti kakor da so brez življenja. Življenjske funkcije se jim popolnoma ustavijo in mnoge ne rabijo niti kisika za svoj obstoj. To so zlasti nekatere ribe, ki se zarijejo prek mrzle letne dobe v blato, in potem mnogi plazilci ter krkoni. Tako življenje brez kisika imenujemo anoksibiozo. Večina žuželk na zimo pogine. Prezimijo v kakih zavetnih prostorih navadno samo oplojene samice, še več pa kot jajca ali bube, ki imajo odpornejše življenje. Tudi mravlje naših krajev Otrpnejo pozimi, v južnejših pa si nekatere vrste naberejo zaloge za zimo. Če je na tako vrsto mislil oče Vodnik, ko je zapel basen o Mravlji in kobilici, je imel prav: boli verjetno pa je. da je imel v mislih domače mravlje, potem pa se je urezal. S. B. Božansko poreklo Aleksandra Velikega V starem veku }e bila vera v božansko poreklo veLkili mož nekaj vsakdanjega Da so se odlični možje — kralji in cesarji, vojskovodje, državniki, pa tudi filozofi in pesniki, da ne govorimo posebej še o utemeljevalcih novih ver — sklicevali na božansko poreklo, ni bila v starem veku nikaka redkost. Ljudsko mnenje tistih časov je bilo tako nistrojeno, da je nekaj kot samo po sebi umevnega sprejemalo božje sorodstvo ljudi, ki so se odlikovali z izrednimi darovi na državnem, vojaškem ali duhovnem ipodročju. Stari Rimljani so verjeli, da je bil Romul ustanovitelj njihovega mesta, sin boga vojne Marta. Njegova mati se je bila po njihovi veri srečala z bogom, ko je z vrčem šla po vode k studencu. Romul a je rodila kot devica. — Manj pa je znano, da so bili tudi Platonovi učenci v Eg'ptu sveto prepričani, da je bil njihov učitelj Apolonov sin. Njegova mati Perlctione je b la tedaj zaročena z Aristonom, ki ga je bog pred otrokovim rojstvom obvesti!, da bo dete, ki ga bo Perlctione kot devica rodila, njegov, to se pravi, bežji sin. Ko je Aleksander Veliki za svojim očetom Filipom zasedel makedonski kraljevski prestol, je imel izprva polne roke dela. Pomiriti je moral najprej uporno Hiri-jo, nato ukrotiti Tebance, ki so se mu bili uprli medtem. V Trbah je dal pobiti 6000 upornikov, 30.000 drugih je prodal v suž-nost, mesto pa je porušil do tal. S tem svojim neizprosnim nastopom si je dodobra utrl pot za svoj pohod proti Mali Aziji in mogočni Perziji. Glas o njegovi okrutnosti je šel pred njim — to je bilo njegovo najboljše orožje, pa tudi njegov najboljši kap'tal. Ko je prekoračil He-lespont, je njegova vrsta štela 34.000 pešcev in 4000 jezdccev, v vojni blagajni pa je imel komaj 70 talentov. S to malo silo je razpršil ogromno premoč Perzijca Da-rija, ki se mu je z vojsko 600.000 mož postavil po robu. Ko je osvojil Sirijo, pa ni krenil naravnost proti Perziji, temveč je sklenil zavzeti peprej še Tir, Egipt m Cper, da bi imel proti nezanesljivim Grkom tako hrbet zavarovan. Egipčani, ki jim je bila perzijska nad-cblast mrzka, so osvajalca in njegovo vojsko sprejeli z odprtimi rcikami. Aleksander je deželo nanovo organiziral, kakor je bilo z njegovimi stremljenji v skladu. Važnejša vojaška mesta je izročil makedonskim oficirjem, civilno upravo pa je prepustil Egipčanom. Preden se je odpravil na svoj nadaljnji pohod, je Aleksander obiskal svetišče Jupitra Amona v oazi Libijske puščave. Tamošnje pro-očišče ga je pri tej priliki razglasilo za sina Jupitra Amona, ki se je bil v obliki kače združil z njegovo materjo Olimpijo. Poslej se je Aleksander dal na svojih okl cih tn razglasih označevati kot »kralj Aleksander. Jupitra Amona sine. — Dandanes bi se nam zdelo, kakor da bi takšen pridevek utegnil imeti samo simboličen pomen, takratni Egipčani in ostali narodi pa so ga sprejemali dcslovno. Med grškimi pro-svetljenci pa jih je b:lo mnogo, ki so s! o takšnem sorodstvu mislili svoje. — Kronisti enega časa beležijo, da je bilo Aleksandrov! materi Olimp ji sami precej nerodno. ko je izvedela, kakšne čenče dovolj raznašati njen kraljevski sin. V šali se je celo izrazila, da bi b'la Aleksandru hvaležna, če je ne bi z Jupitrovo ženo spravljal v konflikt. Arijan, zgodrpisec makedonskega pohoda, pa je v svojem delu zapisal: — Ne morem mu zameriti, da je skušal med svojimi podložnimi razširiti vero o svojem božanskem poreklu. Ne najdem tudi nič kaznivega na tem. Lahko si pač mislimo, da pri tem ni stremel po ničemer drugem, kakor da si med svojimi vojaki pridobi malo večji ugled. Kaj bomo Lunino leto 1943 je za nami Kakor je bilo pestro v svoj:h zemeljskih pojavih, tako ;e razgnvlo pred očmi opazovalca tudi mnoge lepe nebesne pojave.Še dobro nam je v spominu srečanje Venere in Jupitra, dalje zelo redko trojno zakritje Venere, Regula in Lune dne 6. julija. Proti koncu leta nas je §e očaral Mars s svojim trojnim srečanjem z Aldcbara-nom, najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Bika (gl. moja članka »Mars se je približal zemlji« v »Jutru« z dne 25. novembra 1943 in »Betle-hemska zvezda« v »Jutru« z dne 24 decembra 1943). Poleg tega se še vs spominjamo letošnjega februarskega kometa Whiple-Fedtke (1942 G.). k; je prinesel v zvezdo6lovje odkritje vpliva sončnih peg na svetlost kometa. Imeli smo prilkp opazovati tudi dva lunina mrka. enega večernega, drugega jutrnjega Leto 1944, ki je označeno v pratiki kot »Saturnovo leto«, bo malo revnejše glede nekaterih nebesnih pojavov. S tem seveda ne m:sIimo odvračati opazovalca neba od opazovanja Resda ne bomo v'de'i nobenega mika in tudi ne nekaterih drugih nebesnih pojavov, ki smo jih opazovali v minulem 'etu. zato pa bomo posvečali pozornost vidnim nebesn:m igram, kakor jih ma opazovalec neba vsako leto v izobiju. Koledarske zanimivosti Prestopnemu letu 1944 vlada Saturn. Godo-vinska števila so: Zlato število: 7, epakta ali lunino kazalo: V, sončni krog: 21, rimsko število: 12. Velika noč bo letos dne 9. aprila. Kakor domnevajo, je ta datum kar najbolj primeren, kajti vse kaže. da je bil Kristus križan v petek dne 7. aprila. Drug; premakljivi prazniki bodo: Pustni torek: 22. februarja. Vntbohod: 18. maja, binkošti: 28. maja. Bližnje Velike noči, ki padajo na isti datum kakor letos, so: 1882, 1939, 1944, 1950 Vel ka noč 9. aprila je redek pojav; cd uveljavljenja gregorijanskega koledarja do danes je bila samo šestkrat, medtem ko je sedaj v malo več ko enem desetletju trikrat. Mrki Kakor smo že rekli, ne bomo mogli opazovati v letošnjem letu nobenega mrka S:cer sta na vrsti dva sončna mrka. toda oba v na- neto M. T.: Senatorjev tajnik Sedajle nisem več senatorjev tajnik. Še dokaj dobro sem se držal cela dva meseca, toda na noben način ni šlo dalje, kajti moja vnema je končno rodila posledice. Tedaj sem uganil, da je najpametnejše, če podam ostavko. Zadela se je namreč dogodila takole: Nekega dne me je gospodar že zgodaj zjutraj poklical k sebi; čim sem olepšal njegov veliki govor o finančnem zakonu z nekaterimi blagozvočji. sem pohitel k njemu. Kravato je imel zavezano nerodno, lasje pa so mu bili vsi zmršenir takoj sem uvide), da le 5 težavo duši notranjo razburjenost. V roki je držal zavoj pisem, iz česar sem uganil, da ie prišla pacifiška pošta. — Mislil sem, da ste vredni zaupanja, — je začel. . y . — Seveda. gospod. . — Dal sem vam prošnjo nekaterih svojih volivcev iz Nevade, v kateri : omenjajo, naj jim postavimo poštni urad na Baldwin's Ranch Rekel sem vam da jim odpišite kar najbolj spretno m jih s tem prepričate, da jim ooštni urad nt nujno portrebčn Zadnje besede so me nekoliko pomirile: Odgovoril sem: __Oh. gospodi Saj sem to tudi storil. _ Ah? .. No pravi Prečita! vam bora »vaš« odgovor: »Washington. 24. novembra. Gg. Smith. Jones in drugim! Gospodje, za vraga, kaj boste vendar počeli s postnim uradom na Baldwin's Ranchu? Čemu naj Vam služi A ko bi sploh tja kdaj prišlo kakšno pismo bi ga tako ali tako ne znali prebrati; denarna potfljka. b bi zašla med Vas. b- pa imela prav malo upanja da bo dosegla svoj naslov Slednji slučaj bi za Vas pomenil nedvomno zgodovinsko deja« nje! Ni mogoče! N'.kar si ne zabijajte v glavo, da bi sploh kdaj imeli poštni urad Prepričan sem, da bi to b:la prava blaznost. Mar veste, česa prav za prav potrebujete? Jetnišnico — trdno in prostorno jetmšnico; mogoče tudi. osnovno šolo. Od tega bi imeli vsi korist in marsikoga bi osrečili Se ta trenutek bom vložil predlog v omfr njenem smislu. Odkrito Vaš za Jamesa W. \V., senatorja.« — To je bil Vaš odgovor!. Ti ljudje pravijo, da me bodo obesili, brž ko še kdaj postavim nogo na njihovo ozemlje Prepričan sem. da hi grožnjo uresničili. — Morda, gospod, tega nisem vedel. Hotel sem jih le prepričati — Seveda ste jih prepričali' Sedaj pa še to: dal sem Vam pismo nekaterih volivcev iz Nevade. v katerem me prosijo, naj pred Kongresom dosežem zedinjenje nevadske metodistične cerkve. Omenil sem Vam. da jim odgovorite, da zavisi tak zakon od državne zakonodaje... Poslušajte, kai ste pa Vi napisali. »Washington. 24. novembra. Častitemu Johnu Halifaxu in njegovim pripadnikom! Gospod, glede Vase špekulacije se obrnite kar na zakonodajni svet Vaše države. Vera se Kongresa prav malo tiče. Svetujem Vam pa kljub temu. da se nikar ne prenaglite, kaiti Vaš načrt je smešen Vaše ovčice so preveč revne na duhu. na nravnosti, v pobožnosti. sploh na vsem! To misel kar opustte Še sramovat4 bi se je morali Tako je namreč moie mišljenje Svojo prošnjo končujete z besedami: »... in večno bomo molili« Tudi moie mnenje ie da prav to presneto potrehuiete Odkrito Va5 Mark Twain« — To bleščeče pismo me čisto ubije pri vseh dobromislečih volivcih. Toda, da se pa polnoma do konca izvrši moj politični umor. je prav moja nesrečna roka hotela, da sem Vam predal spomen'co občinsk;h svetnikov iz San Francisca. Želeli so da bi Kongres pripoznal mestu prav:ce do morskega obrežja. Prosil sem Vas, da jim napišete dvolično pismo, v katerem bi se ognili vsake misli o nabrežju o katerem govori spomenica. N0- glejte: »NVah ngton, 27. novembra. Gospodje, George Washington, častiti oče našega naroda, je že zdavna umrl. Nicgova bleščeča življenjska pot je končana za vselej Ugasnila je 14 decembra 1799 Vam pa danes nenadoma pride na misel, da nam pripovedujete o morskem nabrežju Kaj pa je slava? Slučaj. . Sìt Isaac Newton je videl kako je z drevesa padlo jabolko To odkritje je samo na sebi vsakdanje; toda njegovi starši, ki so imeli mogočne zveze. so iz tega naredili celo afero in mahoma je mož postal slaven Zapomnite si to! Visoko spoštovane okamenine' Pišite mi še kaj. Nič ni zdravju koristnejšega, kakor prijateljsko dopisovanje. Vedno bomo srečni, ko bomo slišali Vaše žlobudranje. Odkrito Vaš Mark Twain.« — Vaše pismo je obupno katastrofalno! — Gospod, zelo mi je žal; toda zdi se mi, da pismo docela izključuje sleherno vprašanje o nabrežja — Zginite! Uničen sem. Ti nesrečneži mi tega ne bodo nikdar odpustili! Brž zginitel Zgubite se za vedno!.. Zaslutil seni da se za temi besedami skriva v pajčotan zavita mwel. da me ne potrebuje več Predložil sem mu tvojo odstavko Nikoli več ne bom ttjmk pri kakJoem senator-jn. Teh ljudi res « mogoče zadovoljiti Sami ne znajo ničesar, za tvoje napore t» niso nikoli hvaležni. 3h krajih nevidna Prvi popolni sončni mrk bo dne 25. januarja ob 17. uri. Sonce bc- ravno zatonilo v naš h krajih za hribe, ko ga bo začela Luna polagoma zakrivati. Mrk v srednji Evropi ne bo v'den Nas'ednji mrk bo dne 20. julija in bo obročast. Zavoljo primerjave dcda'am spodnjo razpredeln'co. ki nam pove število luninih in senčnih mrkov v določenem letu (rmske številke pomen jo mesece pojavljanja). Mars Z astronomskega stališča bi smeli :menc/vati letošnje leto Marsovo leto. Letos bo namreč vden Mars več ko tri četrti leta in nam bo zaradi svojega bezanja med zvezdami zaigral marsikatero lepo nebesno igro. V začetku leta bo zvečer na vzhodnem nebu prav lepo sveti! s svojo rdečo svetlobo. Ob sončnem zahodu bo blestel že precej visoko nad obzorjem Nate bo čedalje bolj zgodaj vzhaial in tako ga bomo že kmalu lahko opazoval' na zapadnem večernem nebu Tu nam bo nudil mnogo zabave zlasri v jesenskem času. Proti koncu leta se bo tedaj že malo svete! p'anet zgubi! v sončnih žarkih. V začetku leta bo Mars v zvezdni deželi B ka. Toda že februarja jo zapusti in nadaljuje svojo pot proti Jupitru. Ko se sreča že kmalu 6 Saturnom, pohiti dalje proti vzhodu :n pokramlja v.ozvezdju Dvojčkov s Ka-tor-jem n Poluxom. Ob koncu spomlad5 pozdravi Regula, okoli katerega je naredil Jupiter tako zanimiv ples, o katerem bo še beseda. Krasen bo pogled v maju in juniju na zapadno večerno nebo. ko bomo videl' skupaj Marsa. Jupitra in Regula Toda tudi Jupitra bo Mars kmaiu zapustil in nadalieva' svojo pot preko Device, kjer se bo sreča! ob koncu poletja s Sp:kc, vendar bo pr tem srečanju oddaljenost že precejšnja in bo zaradi tega Mars sfabo viden. V oktobrskem času bi mogli prav lepo opazovati na večernem zapadnem nebu v bl:žini Antnresa lepo dvojico: Venera bo dohitela Marsa, zato bosta ta dva najbl žja zemliina soseda na nebu skupaj. Le žal. da se bo ta igra zgodila v prevelik bl;žini Sonca in jo bomo zato mogli opazovati samo neposredno po sončnem zahodu ob mraku Vdimo potemtakem. da prav Mars obeta opazovalcu neba mars'kaj lenega in mikavnega, saj bo s svojim naglim gbanjem po nebu in z raznimi srečanj' opozori nase tudi slučajnega opazovalca. Venera Venera nas bo pozdravljala prvo četrtino leta na vzhodnem jutmjem nebu kot Danica Vse poletje bo nevidna, ker se drži zvesto Sonca Scie v jesenskih mesech se bo zopet prikazala na večernem zapadnem nebu kot Večemica. Tu bo predvsem zanimivo opazovat1 nrehode tankega luninega srpa mimo Venere. Zelo zanimiv pa bo prehod zelo tankega srpa dne 19 /20. oktobra kc bf tenak krajec visel nad dvojico Venero n Marsom na jugo-zapadnem nebu. K še večji krasoti pa bo pripomogel Antares, nedaleč od te trojice Vendar bo tudi ta igra vidna Je malo časa po sončnem zahodu. Najbolje bo Večenrca v:i-na februarja leta 1945. Letošnje srečanje Venere in Jupitra se bo tudi od:gralo tako bKzu Sonca, da bc komaj vidno. Jupiter Jup'ter nas bo predvsem očara! v marcu, ko ga bomo lahko opazovali že od 6 ure zvečer na sevemovzhodnem nebu. opolnoči pa bo stal visoko nad južnim nebom. V juniju nam bo krasi! skupno z Rcgulom zapadne večerno nebo. Nato postane za nekaj časa nevden in se nam pokaže šele v začetku oktobra kot krasna jutrnjica. Pri opazovanju Jup'tra bod'mo pozonr na njegovo gibanje okoli Regula, glavne zvezde v ozvezdju Leva. V prvih mesecih leta bo Jup'ter zapadno od Regula in se mu bo vso prvo četrtino leta v tej smer zaradi retrogradnega gibanja oddaljeval Nato se bo začelo zopet istosmerno g'bsnje in bomo lahko videl; te dve zvezdi v začetku poletja skupaj. Dalje bodo zanimivi mimohod1 Lune mimo Jupitra, ker bosta te dve zvezdi pri vsakem srečanju v majhni medsebojni oddaljenosti. Največjo svetlost dGseže Jupiter v februarju, S a t u r e n Saturen, zadnji s prtstim očesom vidn: član našega osončja, pravkar vstopa v ozvezdje Dvojčkov, od koder se izseli šele leta 1946. Zadnjič je bil Saturen v tem ozvezdju okoli začetka prve svetovne vojne. V začetku leta bo ta planet nočna zvezda in bo tvoril z Marsom d vno nebesno kombi-nac:jo. V juniju nas bo pozdravljal Saturen 8 severozapadnega večernega neba. od koder od-ide že v prvi polovici noči k vsakdanlemu počitku. Jesensko nebo v jutrnjih urah bo kar blestelo kakGr od draguljev: bleščal, bosta ju-tranjici Saturen in Jupiter. V zadn.i h mesecih pa bo Saturen ziupet obiskal večerno nebo, vendar bo tokrat še brez druščine. Mars s katerim se je druž'1 od septembra 1943 do februar ia 1944. bo tedaj že na nasprotnem delu neba, globoko na južnem nebu. Luna Vrsto zanimivih nebesnih iger nam bo pokazala tudi Luna. k; se bG srtčavala s planeti. V začetku leta bodo predvsem zan m vi prehodi Lune v ozvezdju Bika (mimo Saturna in Marsa) in Leva (Jup;ter in Regul). v jeseni nam bodo nudili na večernem zapadnem nebu mnogo 'epote prehodi zelo tankega rastočega srpa mimo Venere in njene dražbe. Potemtakem vidimo, da bo imel tud letos prijatelj neba mnogo prilike za opazovanje lepih nebesn'Ti iger Za razliko z lanskim letom bomo Marsa videli letos skoraj «rsko ime, 46. marionete f8 del t pie n clan 49 ma-likovalr.i 54 goroh >dee. 58 -»htat '-a pno-un'ajanje elektrike. 60 nie1 irrwnoska 62 pi-e.-'tolnic,'» fVTDpske d->-*ave. 64 os-ra romana Q'io vadiš«. 65 sestavljen vzklik 66 žalostno, renio 'hrv ). 68 nblik > gl'« gola ospeti 69 oselvii>st iz Mencingerjevega romana, 82 grška črka, 83 bTem<\ 84 krogla 85 kasen. 87 potopitev telesa v volo ali drugo teko^nio. 88 zrakoplov 90 pr'povpdni pesnil' 91 vzklik 93 zmk za prvino. 94 osebni za(mek 95 iap"nska Igra. 102 tuja '»bHk" ženskega tmera 105 kralj Mtal.) 107 oeebni zaimek v »Wrnu 108 učenje. r»an m dsun »e vrtni« potreb«. Darujte sato čimprej s» Zimßko pomoč! po, 25 mi 26. do, 27. št., 29. ìog, 31. Ig, 32 u 33 rž, 34. na, 35 čil, 38. pilot, 41. 44 ubit. 45 tu. 47 on, 48. ti, 50. F.u t tenij (, 51. zarod, 53. peta, 55. ped, 5*>. bi. 57 g). 58. at, 59 p->l, 60 ne, 61. tu 63 *ga«. 64 o i, 66. tu, 68. oni, 69. xi, 70 po, 72 as, 74. sok, 75. bes, 77. nos, 78. ali 80 ono. 82 et, 83. up, 84. Nil, 85. od, 86 sat. 87 ed. 88. Ob, 90. ana, 03. p. n.. 94 p s.. 95. sod, 97 netar, 100. da, 101 ona, 102. in, 103. In, 105. los, 106. koraki, 107. žar. Navpično: 2 pre, 3. pri, 4. renegat, 5. Ribničan. 6. ono 7 kal, 8. pol, 9 en. 10. ata 11. nu 16 St., 18 por, 20. ti, 21. to, 23 iš. 25. mg (magister), 26. dr. 28. trot 30. on, 31."il 32. Ivan, 36. in, 37. dr, 38 pueblo, 39 Ibar 40. Um. 42. oreh. 43. Rudnik 45 ta, 46 ura 47. oi. 48 telo,] 49 tt. 52 oh 53 po 54. an 57 go. 59 pa, 61 Tibet. 62 ud. 63 gospodar 65. da, 67. usoda 69 Os(mij) 70 po. 71. kanon'k. 73 so. 76 et. 79 hl 81. no. 83 ud, 86 .8 P D. 87 es. 89 Ba«rlj>. 91 n. b. (notabene). 92 ah. 94. p*s. 95 «K>k. 96. ono, 98. oni, 99. ri±, 100. do, 104. na. Načrt kanalskega prederà, Id se pričenja pri Dovru in se pri Sttakespeare-Cliffu z-v-vrta pod morsko dno. Francosko obala d>-seže pri rtiču Blanc Nez in se pri kolod\oi u Marquise med Caiaisom in Boulogneo a povzpne zopet na površje. Na najgloblje a mestu poteka 30 m pod morskim dnom, t'a se izogne višjim plastem poroznih kameni », ki propuščajo vodo. Predor tvorita d\a vzporedna rova, ki sta 15 m narazen, a zvezana med seboj z mnogim? prečnimi rovi, ld siužijo za zračenje. V vsakem rovu tele železniški tir. Pod tunelom je izvrtan rrv za odmakanje, iz katerega na obeh koncih črpajo vodo, ki bi se natekla v predoru. v zadnjih stoletjih umaknilo za 20 do metrov v globino proti celini. Profesor dr. Trusheim iz Würzburga, ki je proučil .e pojave, poroča, da se je začel Rokavski preliv oblikovati nekako 1. 5945. pred našim štetjem Potemtakem bi bil danes sur 7788 let ali približno 8000 let. Canai la Manche ni nič drugega kakor plitek žleb, ki ga je v teku časa izdolblo morje v krec-no skalovje ter ga sčasoma potisnilo 25 metrov pod svojo površino. Na dnu morske ožine je podoba gorovja še danes ohranjena, o čemer pričajo številne preiskave s pomočjo potapljačev. Ka-menita usedlina na dnu morja predstavlja važno gradivo za izvedbo starega načrta, ki predvideva, kakor znano, zvezo med Anglijo in Francijo s predorom ptcd zemljo. Se danes je videti na zapadni strani Calaisa pri kraju Sangatte v zemljo izkopan rov Med L 1881. do 1884. so namreč začeli Francozi kopati poskusni rov v zemljo. Dospeli so do globine 50 m pod morjem in so rov izkopali v daljavo 1800 metrov. Tudi na angleški strani med Dovrorn in Folkestoneom so napravili nekaj podobnega. Izvrtali so v zemljo predor v dolžini 2200 metrov ter so dosegli pri tem globino 1400 m pod morjem. Načrta pa niso dovršili, ker je zahteval po en; strani prevelike stroške, na drugi strani pa so se mu postavili po robu tedanji vojaški krogi v Angliji. Bistveni vzrok za nastanek Rokavskega preliva je splošno pogrezanje celine na tem mestu Morje je zaradi pogrezanja vdiralo čedalje globlje v doline, pri tem so mu pomagale tudi reke, ki so tekle po kredni formaciji in slednjič je nastala v zemljo tako velika zajeda Kar drugje delajo ljudje, je tukaj izvedla narava sama: izvršila je prekop s pomočjo poplave Po sredi današnjega Rokavskega preliva je nekoč tekla reka, katere struga je še danes vidna v žlebu pogreznjenega krednega skalovja in ta žleb imenujejo strokovnjaki »Lobourško globel«. Ribiči so na tem mestu že ponovno zajeli v svoje mreže mamutove kosti in zobe. Takšne najdbe gredo v tisoče. »Pokopališča« te vrste — ribiči jih tako imenujejo — so bila posebno številna pred Dunquer-queom. v bližini sipine prj Doggeru. med Caiaisom in Dovrorn ter pred Greath Yar-mouthom in Narvickom Pa tudi gozdovi in močvirja nekdanjega celinskega ozemlja v bližini imenovanih krajev so se po-ereznili Njihovi ostanki ležiio danes v bližini Doggerske sipine, približno 40 m pod morsko Dovršino Sele ta veliki ugrez zemlje je izoblikoval današnjo podobo nabrežja na obeh straneh Rokavskega preliva. »JUTRO« št 1 Sobota, L L 1944 SREČNO NOVO LETO želi vsem naročnikom in čitate-ijem, inserentom in sotrudnikom »J Ü T R O« * * * * 50 000 božičnih daril za nemšKe in iatlijanSke vojake. Iz Kima poročajo, da so bili za božične paaznike obdarovani štev ini nemškr in italijanski vojzaki v italijanski prestolnici. Ranjencem, ki ležijo v raznih rimskih bolnišnicah, je bilo razdeljenih nad 50.000 daril. Nemški poveljnik v Rimu. general Malzer, se je za obdarovanje nemških vojakov prisrčno zahvalil ter izrazil prepričanje v končno zmago. * Zbj"ka kodanjskega lista za otroke v Berlinu. Kodanjski I st »Faedrelandet«, ki se ;e že od vsega početka zavzemal za sodelovanje med Dansko in Nemčijo, je po terorističnih nap dih na Berlin priredil zbrko v korist berlinskim otrokom, prizadetim po bombnih napadih. Uspeh zbirke je bil prav lep. * Živila za grško prebivalstvo. Iz Aten poročajo, da je več švedskih ladij z živili mednarodnega Rdečega križa na poti v grška pristanišča V Pireju so prvi izmed teh ladij izkrcale že 11.000 ton živil, k j bodo razdeljena med grško civilno prebivalstvo. " Majhna občina, k; daje velike koristi. Na Solnograškem je občina Siesenheim lahko ponosna na pridnost svojih občanov. S svojo okolico je mestu Salzburgu dobaviteljica povrtnine. Poleg Salzburga zalaga tudi znani kopališki mesti Reichenhall in Berchtesgaden. * Trdna rodbina. V Nürnbergu živi več rodbin, ki se ponašajo z večstoletno tradicijo. Med njimi je tudi rodbina Mörtel, o kateri je dokazano, da živijo njeni pripadniki že nad 300 let v tem mestu. 115. rojstni dan najstarejše linske cveti ičarke. V Helsinkih živi cvetličarka Ma rija Andersonova, ki je te dni obhajala 115. rojstni dan. 2e roditelja sta bila cvetličarja in hčerka je vse življenje ostala zvesta temu lepemu poklicu. Ko ji je bilo 111 let. je še sedela v cvetličarni za mizo in stregla kupcem. * Pog'eb tajnika fašistične stranke v 31'lana. V Milanu so te dni položili k večnemu počitku tajnika fašistične str?nke Resega in tovarišev, ki so jih umorili te-r~-.,;sti. Cerkvene cbrede je izvršil nadškof kardinal dr. Schuster. * Nov načelnik rimske pokrajine. Advokat Eduardo Salerno, ki je že izvrševal službo pref&kta v Siracuzi., Bresci in Bologna ter je znan skvadrist, je bil imenovan za prefekta rimske pokrajine. * imerov nje nov-h kvestorjev. S posebnim dekretom so bili imenovani novi kve-stevrji za italijanska mesta. Za kvestorjia pr Mussolini je vem tajništvu je bil imenovan konzul Emilio D:gozzi Capami, skva-dr.st in legion-str z Reke. * Smrt vsenčiliškega profesorja v Turimi. V Turimi je umrl znani italijanski književnik in pesnik Bindo Chiurlo, profesor na univerzi v Turinu. * Američani bombardirajo italijanske bolnišnice. V Genovi so imeli v ponedeljek ob 15. popoldne letalski alarm. Kmalu na to so se pojavili ameriški bombniki nad Yfssk ilvffessfsSä pvsfmtU g5. Ansarsi j e V©JevI5eve Izredno čvrsta devetdesetletnica je gospa Antonija Vcjevičeva, rojena Vilfanova, ki se je redila^ 3. januarja 1854 v Trstu. Deležna najboljše vzgoje pri svoji materi Mariji, se je 11. avgusta 1877 poročila s pekom Vinkom Vojevičem. Ker sta bila oba zeio podjetna, ta si že takoj dve leti po poroki osamosvojila ter odprla prodajalno kruha in peciva, kmalu nato pa še gostilno in trafiko v Via Colonia, h kateri sta čez nekaj let pritegnila še kavarno. Ko sta si s trudapolnim delom ustvarila primeren kapital, sta v Trstu prodala in se leta 1897. preselila v Ljubljano. Leta 1898. sta. kupila na Tržaški cesti št. 11. nasproti tobačni tovarni veliko parcelo, na kateri sta pozneje dvignila lepo dvonadstropno hišo s tremi lokali ki je bila že tedaj okras predmestja Ljubljane. Tu sta pozr.eje vodila daleč naokrog znano gostilno. Ko ji je v svetovni vojni 1917. leta umrl mož, ki ji je bil edina opora je zaradi starosti, ko se sa-m-3 ni mogla več ukvarjati z gostilno in tako velikim gospodarstvom, posestvo prodala, sebi pa zagotovila dosmrtno stanovanje. I.Ma je velika pomočnica sirotam in vsakomur, k. se je zatekel v njeno hišo. Podpornica m članica je b;la raznih dobrodelnih in gospodarskih organizacij. Naročnica »Jutra« je že od prvega dne, ko je pričelo izhajati. V visokih letih je ohranila izreden spomin. sluh in vid. Najpogosteje jo vidiš, ko čita pri oknu svoje časnike. Vse življenje ni nikdar boleh- la. še vedno si sama kuha vidimo jo na sprehodu ali pa s šivanko v roki, ko si sama oskrbuje perilo in obleko. Je vesele nature. Ljub" petje in glasbo, še sama večkrat zapoje Zelo je ljubila gledališče. K kor mati. ki ie tud; učakala visoko starost nad 90 let bo gospa Vojevičeva. ako ostane pri takem zdravju in humorju doživela svojo stoletnico Preživela že štiri voine in traino upa da bo tudi še sedanjo T^ i' vsi znanci in prijatelj1 odkri iosrčno želUno. mestecem Recco, ki je bilo ob tej priliki že tretjič bombardirano. Pozneje so si ameriški letalci izbrali za ciilj tudi mestece Zoagli ob Levantinski revieri. Več oseb je bilo ubitih. Teroristični napad je izveJlo približno 50 ameriških bombnikov. * Bombni napad na Vicenz». Na božični dan so ameriški bombniki napadli Vi-cenzo. Odvrgli so približno sto bomb, ki so poškodovale mnogo hiš ter ubile in ranile več eseb. Nemški lovci so zbili dva sovražna aparata. * Smrt dveh angleških vojnih dopisnikov. Reuterjeva agencija poroča o smrti dveh vojnih dopisnikov pri glavnem stanu ameriškega generala Mac Arthurja. Pri letalskem napadu na Novo Gvinejo jc bdi ubit ravnatelj agencije »United Press« Bry_ don Taves ter poročevalec »Ewening Pre .s« za Avstralijo Fendil Rayner. * Nadškof iz Bordeauxa svari pred bolj. ševizmom. Nadškof Feltin v Bordeauxu je izdal posebno pastirsko pismo, v katerem svari pred boljševizmom, ki predstavlja ne. varnost za civilizacijo Evrope. * Teroristi umorili francoskega generala. V okolici Toulosea so teroristi umorili 71 let starega upokojenega generala Sabati era. Pokojnik je bil tudi častnik ócstne legije. . - 1% l.fuMlane u— Novi grobovi. Smrtna žetev je bila ob zaključku leta prav obilna. Umrla je v Ljubljani ga. Josipina Sartorijeva. Pcgreb blage matere bo v nedeljo ob 14. iz kapele sv. Antona na 2alah. V 76. letu je umrla v Zelimljah ga. Marjeta K r a -m a r j e v a in so jo pokopali 30. t. m. na domačem pokopališču. V Gorici je umrla v visoki starosti graščakinja gospa Ana Mayerjeva-Dejakova, za katero žaluje širok krog sorodstva na Goriškem in v Ljubljani. Pokojnica je bila položena v rodbinsko grobnico v Vipavi. V Tolminu je bila položena k večnemu počitku ga. Ivana Vogričeva -Fonova, kjer so jo na sveti večer položili v družinsko grobnico. Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Ivana Pogačnikova - Praznikova, vdova progovnega mojstra. Na zadnji poti bo poromala v nedeljo ob %4. iz kapelice sv. Andreja na 2alah. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Dr. Gvido Debelak t. Ljubljančane je na starega leta dan zelo presenetila novica, da je umrl mestni zdravnik dr. Gvido Debelak. Poznala ga je vsa Ljubljana po njegovi živahnosti in vedni pripravljenosti, da pomaga, kamor koli ga je klicala dolžnost. Bil je v najlepših moških letih. Toda pred nepolnim mesecem ga je napadla bolezen. Meneč, da ga muči revmatizem, je šel iskat lajšila v zdravilišče. Njegovo stanje pa se je nenadno poslabšalo in zdaj je podlegel za trombozo. Tako smo nepričakovano izgubili prav nadarjenega in energičnega zdravnika, ki je bil v Ljubljani splošno priljubljen. Zato je čustvovanje z njegovo gospo materjo, bratom in ostalim sorodstvom splošno in iskreno. Pogreb bo v nedeljo ob 16. uri iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. Dr. Gvidonu Debelaku naj bo ohranjen časten spomin! u— Sneg je pobelil ljubljanske strehe. V noči od četrtka na petek smo v L;'ubija-ni dobili novo snežno odejo. Podoba je, da bo to pot držala, kajti sneg je padel na suho in pomrznjeno zemljo. Plast snega sicer ni posebno debela, znaša komaj nekaj centimetrov, vendar pa kaže, dia bo obstala. Tako nam je Silvester pogrnil polja in vrtove na sveže tn se bo staro leto poslovila od nas na beli podlagi. u— Na Silvestrov dan in Novega le»ia dan se v smislu narelbe prezidenta pokrajinske uprave z dne 14. dee. 1943 pobira na vsako vozovnico električne cesine železnice v Ljubljani 0.50 lir za Zimsko pomoč. Opozarjamo potujoče občinstvo, da se bedo v teh dneh prodajali v ta namen posebni kuponi, ki veljajo lir 0.50 (čeprav so označeni z lir 1). j u— Vsak posestnik gostinskih obrata v Ljubljani bo na Silvestrov dan 31. XII. 1943 in na Novega leta dan 1. I. 1944 v smislu naredbe gospoda prezrl erata Pokrajinske uprave z dne 14, XII. 1943 plačal prispevek lir 1 za Zimsko pomoč. Prepričani smo, da se bodo vsi, M bodo v teh dneh ob skali gostinske obrate*spomnili naših najbednejših in njim v korist ratde volje prispevali rri£u lenkostni znesek 1 lire. Ta prispevek je za vse posetnike gostinskih ob -atov obvezen. Posebni kontrolni organi odbora Z'mske pomoči bolo nadzorovali, da bodo imetniki gostinskih obratov prodajali vsem gostom kupone po 1 liro, v korist Zimske pomoči. u— Pouk na L moški realni gimnazüi v Ljubljani se po praznikih še ne začne. Pri-četek bo javljen v časopisih. Ravnateljstvo. u— Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije LjublJana-Rakovnik sporoča, da se pouk ne bo začel 4. januarja, ampak približno teden pozneje. Natančna navodila bodo javlejna v časopisju. u— Odloženo nadaljevanje pouka. Ravnateljstvi III. in IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obveščata vse učence, da se po božičnem odmoru do nadaljnjega pouk ne bo mogel pričeti. Kadar bo mogoče pouk pričeti, bo sporočeno v časopisju. u— Važno tb, vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja, stenografije knjigovodstva itd. Praktično strokovno znanje, potrebno v zasebnem ali javnem poklicu. Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpolago novi pio-spekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Uspešen pouk za dijake srednjih, j meščanskih in ljudskih šol se vrši dnevno v učnem zavodu Korepetitorij, Mestni trg 17-1. Posebno priporočljivo za one, ki nimajo rednega šolskega pouka, in private. Informacije dnevno od 9. do 12. in od 14-do 16. u— Srečno in usPeha p°lno novo leto želi vsem znancem in poslovnim prijateljem Boris V. Simandl, specijal. mehanik za pisarniške stroje. Dvofakova 3, Tyrše- va 25. u— Dospel je sveži ohrovt. Marjan Glavnik, Pogačarjev trg 1. JÜL1UUDUUUUL1L1UUULIÜU1JUUU Srečno in veselo 1944. leto želita □ □ vsem svojim cenjenim odjemalcem in se nadalje toplo priporočata B R A TA LOGAR urarja, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 Telefon 44-32 * u— Diplomirana je bila na pravni fakulteti gdč. Sonja Skvarča iz Maiibora. Čestitamo! u— Vodnikova družba želi vsem svojim ustanovnikem, sotrudn kom, poverjen kom in članom zdravo in srečno novo leto 1914! ALI TI JE DOLGČAS? Vzemi v reke ANEKDOTE, KRIŽANKE IN SALE! Dobiš jih povsod! u— Hugo: Notredamska cerkev v Parizu — novo izdanje. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in pri »Saturi«, Tavčarjeva 4/II. — Lepo darilo! u— Knjige založbe »Plug« so lepo božično darilo! Za stalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— »OOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in boleznih prehlada ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatiz-mu. »Doiorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-novec. u— J. Steinbeck; »Sadovi jeze«, II. del, izšel v založbi »Plug«, Miklošičeva 30 Naprodaj v vséh knjigarnah po 70 lir. Za stalne naročnike ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt! u— N°vj tečaji vseh tujih jezikov in strokovnih predmetov (knjigovodstva, stenografije, strojepisja itd.) prično 5. januarja. Pouk po najnovejših in najuspešnejših metodah. Prvovrstni profesorji. Dnevni in večerni — začetni in naprednejši oddelki Prospekti na razpolago. Vpisovanje dnevno Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2/11. KINO MATICA Telefon 22-41 Z vedrim srcem v NOVO LETO! Ljubka Use Werner pleše, poje in žvižga v velezabavni veseloigri OB ZVOKIH GLASBE Njen soigralec popularni Viktor de Kovva. — Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17.30 uri. — Ob nedeljah in praznikih: ob 10., 13.30, 15.30 in 17.30. KINO SLOGA Telefon 27-30 Za vse tiste, ki te filmske umetnine še niso videl!, na Novega leta dan in v nedeljo ob 10.30 uri KO SPET ZAŠIJE SONCE Popoldne senzacija za glasboljubeče občinstvo! Veliko TOBIS-ovo pionirsko delo na polju nemškega glasbenega filma SIMFONIJA ŽIVLJENJA v 4 stavkih. Simfonija presunljivo podaja komponistovo tragično življenjsko usodo, ki je naposled ustvarila to Veliko simfonijo. Glasba: Norbert Schultze, dirigent: Paul v. Kempen, izvaja dresdenska Filharmonija, sodelujejo Wiener Sängerknaben. V glavnih vlogah: Harry Gaur, Henny Porten, Gisela Uhlen, Harald Paulsen. Svojevrstno delo, nov način filmskega podajanja! KINO UNION Telefon 22-21 Zgodba dveh zaljubljencev, katerih upi so se izpolnili šele na njunih otrocüh... LJUBEZENSKE ZGODBE Willy Fritsch, Hannelore Schroth, Herta Mayen, Käthe Dyckhoff. Predstave (ob nedeljah in praznikih) ob: 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri; (ob delavnikih) ob: 15.30 in 17.30 urL KINO MOSTE Sloviti tenorist Johanes Heesters v velikem muzjkalnem filmu KARNEVAL LJUBEZNI Predstave: Praznične dni ob pol 11, pol 2, pol 4 in pol 6. — V soboto in nedeljo ob pol 11. MATINEJA Podpore vojnim ujetnikom in civilnim internirancem Mesečne podpore za mesec december bo Urad za evidenco in podporo vojnim ujetnikom in civilnim internirancem. Poljanska c. 2, izplačeval 4. januarja 1944 ves dan za vojne ujetnike, od 5. januarja 1944 dalje za civilne internirance. S seboj je prinesti oßebno izkaznico in izkaze, kakor je to bilo objavljeno v dnevnem časopisju dne 10. deeembn 19-3. u— Dijaki, dijakinje! Tudi v novem letu 1944 bomo nadaljevali z našimi specialnimi instrukcijami za vse šolske predmete in moderne tuje jezike. Najmodernejši način pouka. Strogo ločene skupine do razredih. Posebne lepe učilnice Posebni oddelek za privatiste. Vpisovanje dnevno. Specialne strokovne instrukcije, Kongresni trg 2/II. u— Pecilni prašek v odlični predvojni kakovosti izdeluje 2IKIN LABORATORIJ. u— Za dec-nfekciJo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT P ASTILE! Razgiednik Jutra je že izšel. Dobite ga v apravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. — Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo i. t d. Izbira predmetov po želji. — Na razpolago novi prospekti: Trs^v'ko učilišče »Christcfov učni zavod«. Domobranska 15. u— Slovensko planinsko društvo ima sedaj svoje društvene prostore v ÌJlici 3. maja št. 5 (prej Aleksandrova c. 5) v prvem' nadstropju. Med uradnimi urami sprejema društvena pisarna plačilo članarine za 1944 in naročnino »Planinskega Vestnika« za prihodnje leto. u— Dijaki.inje in visok'šolet-ke. ki nimate rednega pouka, porabiti svoi prosti čas v koristno svrho, da se priučita praktičnih predmetov: strojepisja, s'e^ocra i j e knjigovodstva i. t. d Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. — Informacije in vpisovanj? dnevno. — Na razpolago novi projekti' Trgovsko učilišče »Chrislofov učni zavod-. Domobranska 15. u— Za stare °nemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podarila rodbina Šubert jz Ljubljane Ob železnici št. 14 500 L; uslužbenci mestnega domovinskega urada so podarili 351 L namesto venca na krsto očeta svoi e kolegice g. Viktorja Cenčiča;-g. Smerkol Lojze iz Florijanske ulice št. 7 je podarillSO L v počastitev spomina pok. g. Karla Preloga Mestno županstvu izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih u— Dijake, dijakinje in privatiste opozarjamo na učne tečaje iz vseh predmetov in jezikov v posebnih oddelkih.' Poučujejo profesorji z dolgoletno prak o< Ne od'a-šajte, vpišite se takoj. Odlični ucp^hi. stroga disciplina. — Vodstvo u?nih tečajev. Miklošičeva cesta 22/1. — Delavska zbornica. u— Za praznike bo točila odlična vina čez ulico gostilna »Lovšin* Gradišče 13. Iz Trsta Zvišanje dnevnega obroka kruha. Tržaška prefektura objavlja v listih, da bodo prejemali potrošniki od 1. jan. 1944 dalje večjo količino kruha, kakor doslej. Dodatni obrok kruha bo znašal 75 gramov. Poroka. V četrtek se je po~cčl leta1-ki stotnik Jakob Metellini z gd^o. Laüo G-roanelovo. 'i;r>i se je udeleži mro ih zračnih bitk v Sra^rkj vo'ni. pozneje te «-v»«»'-*—* b~rbah na I Afriko Si ri1! jo In Malto. Himen. Na Reki so se poročili te dm Rudolf R fael; in Odeta Gerzinič. Atilij J?co-v'no ter Pavlina Zuzič, PeterGerbin in Katarina Kraljič. Božič v Rojanu. V župn" cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v prijaznem Rojanu je b la za Božič slovesna maša, med katero so peli n keru tudi Vodopivčevo cerkveno sk'adbo »Jesu Redemptor Omnium«. Soie-Io val je tudi teror Marij Carlini. Tudi na Štefanovo so izvajali na rojanskem koru Vodopivčevo skladbo »Ven te adoremus«' Od bombe ranjen. V Trst so pripeljali te dni iz Postojne 13 letnega Romana Farkaša iz Ljubljane, ki se je po neprevidnosti dotaknil bombe. Ob eksploziji je bil ranjen po obrazu, na čelu in desni roki. Deček je debil posebno hudo poškodbo na levem očesu, na katerega bo najbrž oslepel. Beleinica KOLEDAK Sobota, 1. januarja: Novo leto. Nedelja, 2. januarja: Makarij. Ponedeljek, 3. januarja: Genovefa. DANAŠNJE PRIREDITVE K!no Matica: Ob zvokih glasbe. K:no Sloga: Ko spet sonce zašije. Kino Un'on: Ljubezenske zgodbe. Kino M°stc: Karneval ljubezni. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Sloga: Simfonija življenja (popoldne); matineja ob 10.30: Ko sonce zašije. Ostaii kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Sobota, nedelja: Dr. Kmet. Ciril Metodova ul. 43, Tmkoczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenburgova ulica 7. , Ponedeljek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Miklošičeva cesta 20. Murmayer. Sv. pstra cesta 78. Praznično dežurno zdravniško službo ir.a od petka od 20. do nedelje do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Štefanova ulica 7. telefon 36-41. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od nedelje od 8. ure zjutraj do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ce^ta 29. oktobra 7, telefon 41-52. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobita, 1. jan.. ob 16.00: Cvetje v je»eni. Izven Cene od 22 lir navzdol. Nedelja. 2. jan., ob 16: Nevesta s Kron». Izven. Cene od 22 lir navzdol. * OPERA Sobota, 1. jan., ob 16: Predana nevesta, laven. Cene od 32 lir navzdol. Nedelja. 2. jan., ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. * Smetana: »Prodana nevesta«. Osebe: Janka bo pel Vinko Sšanovec, Marinko poiajuarjeva, Kecaia — Lupša, ostala zasedba običajna. D ligent: D. zebre. Režiser: C. Debevec. Otroci, ki sodelujejo v mladinski operati »PRINCESKA IN ZMAJ« in se k skušnjam niso javili, naj pridejo v ponedeljek 3. t. m. med 14. in 16. uro v Opero. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 1. JANUARJA 8.00—9 00: Glnsba za začetek leta; vmea od 8.30 do 8.40 poioiiia v nemškem in slovenskem jeziku. 9 00—10.00: Prenos iz cerkve sv. Petra. 10.00—10.30: Slavnostna glasba. 11.20—12 00: Ljudska cddaja za Slovence z novoletnim n govoróm prezidenta gen. Rupnika. 12.00—12.30 P.ome-Ridni koncert; igra voja-ka g:x".ba SS. 12.30—12.45: Poročila v nemšdmi m slo-venščni. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo; igra radijsid orkester pod vodstvom dirigenta D. aga Marija šijmea. 14.00—14.10: Poročila v nemškem jeziku. 14.10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00 do 17.15: Poročila v nemškem in slovenskem jež ku. 17.15—18.00: Pis?n novoletni spored, 10.00—19.30: Fantje na vrsi pojo. 19.30_19.40: Poroft la v slovenščini. 19 40 do 19.45: Vseikogar se tiče; govori dr. Milko Kos. 19-45—19.50: Pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasebna medigi-a. 20 00 <»o 20.10: Poročila v nenvkem jeziku 20 10 do 21.40: Novoletni konvert vojaške radijske post aie v Beogradu: vodi K Tel List. 21.40—22 00- Prencs iz Beograda. 22.00 do 22.10: Foi-oč'a v nemškem jeziku. 22.10 do 22.30: Glasila za lahko noč. NEDELJA. 2. JANUARJA 8.00- 9.00: Vesel ptice oik neuelje; vmes od 8.30 do 8 40 poročila v nemškem in slovenskem jeziku. 9.00—9.30: Orgelske skladbe. 9.30—9.45: Nedeljsko razmišljanje. 9.45—10.15: Slavnostna glasba. 11.30 co 12.00: Slovenska ljudska odia a. 12.00 do 12.30: Opoldanski konce.t. 12.30—12.45: Poročila v nemškem in slovenskem jeziku. 12.45—14.00: Ken ceri za razvedrilo. 14.00 do 14.10: Poroči'a v nemškem ieziku. 14.15 radijskega orkestra m k~m<-fnega 7bora, sodelujeta soprani.-;ka M«*-"5k" Patikova in basist Langus. 17.00—17.15" Poroòila v nem. in slov. jez;ku. 17 15—17.45: Popcllcn-ski koncert. 17.45—18 00: Kmetijsko predavanje. 19 00—19.30: Konce:t komorne glasbe — violinist prof šlajs Jan. 19.30 Jo 19. 40: Poročila v slovenščini. 19 40 do 1945: Vsakogar se tičs; govori dr. Milan Vidmar. 19.45—19.50: Pr gled fporeda. 19.45—20 00: Mala glasbena merKgra. 20 00 do 20.10: PoročiJa v nem?kom ježku. 20.10—21.40; Glasbene uganke. 21.40 do 22.00: Prenos iz Boo-rra^a. 2"? ro—22.10: Poročila v ne-rškem jeziku. 22 10—22.30: Glasba za lahko noč. V® V OSI Kflor léèe službo plača it> vsake besedo L —JO "o» drO, tt> pro* laXso —/SO. sa dajanje naslov» alt Slfro L 2.— NajmiuijÈi usne» a, te oglas» je L T,— — Za ženi t ve tn dopisovanja Je plačat) ea vwtóo besedo L 1.—, z» vss druge ogla« L —.dO sa besedo, ea dr%. tu p rov takse L —M e» dajan)» naslova ali Šifro L i— Najmanj» tanna m ta oglasa t« I. 10.— GOSPODIČNA t";' ^ obražena, z znaniem nemščine, stara 30 let, simpatična, žch kakršne koli primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetna in delavolj-na«. 146-1 GOSPODIČNA gre kot druždbmca ali kot gospodinja k boljši osebi proti hrani in stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zanesljiva«. 1">2-1 KUHARICA va'ena vsega dela in dobre kuhe, išče službo pri dobri boliši družini PimuAe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in poštena«. 154-1 , GOSPODIČNA, POd Jrfr« i mlada, inteligentna, trgov-2ilG2-l j n^.obražena, del voljna, išče kakršno koli p imerno zaposlitev. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Nivo leto«. 52-1 KI.JTTČ 4VN. MOJSTER išče kakršno koli v njegovo stroko spidajočo službo. Naslov v ogl. odd Jutra. 59 1 'i O P v »HÜTJO ori INTERNITI ANEC k: sem se vrnil po 13 mes.. sem «stai brf-z posla in sredstev Spre j -mein v.-ako službo St-r «em 38 let. vaj-.-n trgovine in pisarne Sem sk omen in pošten Ponudbe na ogl odd. Ju-t-a pod »Delavoljen in potreber" 2'225-1 GOSfODJ NO mlajšo, z znsnjem nem-éòne. ki žeii stalno službo sp-ejmern prot: plači j po dogovoru Lf h'To i e j tud: začetnica Pismene i prmudbe na og'asni od- | delek »Jut-&« s>7 n^s'liva« OTROKE bi preko dneva varovala brezposelna gospodična. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 21-1 MLAD MOŽ, star 25 let, ki sem bil odsoten dve in pol leta, sprejmem kakršno koli zaposlitev. Vešč sern nemščine, trgovskh in pisarniških poslov. Zanesliiv in dela-voljen. Ponudbe na ogl. ool leta zastonj, krjFnje pa za zelo nizko n jemnino tistemu, ki z -nenja ali preskrbi 2 do trisobno komfortno .- anovinje v centru, pod Kožni kam, na Mirju ali V't iči. Ponudbe na erri, odcieek »Jutra« ped šifro »T 'kol 29? . 242CS-1 NATAKARICA ■i. e siu—.o. Ponudbe na O'dnsni oddelek » Juta-pw zn-óko »PJ:t:ua«. 24291-1 TP.GOV. POMOČNIK išče kakršno koli zi posle- )a ir. me. Nasicv v ogl. odd Tu- slov v ogl. tra. 5S-I J T E nalili , t nrs* iščem v oglas. 24222-la O □ □ n □ n □ □ □ □ □ n inncDannnGooxiö ITO □ SREČNO IN VKSBLO NOVO I žeii cenienim odjemalcem slaščičarna 0-s .as&ssov*« Mestni trg 17. U □ □ G □ □ □ □ □ □ r"-rcTnnnr» u » n un a n »TnTTTTTIItl XJOOCIDDÖ □ Srečno novo leto vsem obiskovalcem vošči LJUBLJANA ©SET Bleiweisova 1. n □ □ □ □ □ □ □ n □ ^□oexozDoeGanenooDnnDDar-DaS ^□[xrxriDananDnanaancnnarnaa a □ □ n Li n □ a SREČNO NOVO LETO znancem želi vsem SL&6EK JOŽE stavbni podjetnik D. M. V POLJU 188 □ □ □ □ D □ □ □ □ □ 'iàaoLOXiDCGucaaDDaananoai □ Svečam m blagosl&vtfeno g □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno m blMgosl&vljeito r nov9 lato želi vsem sv/?m □ jim dobrotnikom s □ o □ DRUŠTVO SLEPIH, LJUBLJANA — Gradišče 7. CDE3EZzx3DcaGDarjDDmnmrnnncr!D □ □ □ □ □ a 5 □ □ □ □ nnrcnanaoGaGGGaaaa : ; ©SVÀL3D PENGOV □ H a a □ trgovina LJUBLJANA gostilna Karlovška cesta PinnoananoDc gOG, caaannnnnnnrinDaDGULnjLOLJuu □ □ B n Prav srečno in veselo NOVO LETO želi vsem odjemalcem Slašilama BOC KUHARICO za na debelo, iš^em Nastop službe 1. janua-ja. Ponudbe m ogl- odd. Jutra pod »Poštena n vestna^. 24C67 la FRIZERKO dob o moc sprsjme Pm-tar E-ne;t, Rimski tr=T 2 24167-la ZDRAVO DEKLE in pošteno, za vsa hišna j dela sorejrr.e dobra dru- j žma" Prednost imajo de- j žeianke z dob imi spri- i čeval. Fonud oe na ogl. j odd. Jut-s pod »Sta.na služba«. 2^136 la SIV L JO NA DOM sprejme Iv n Javo-nik. Domobranska cesta št. 7 24124-la GOSPOD MJSKO FOMOCNICO ;pejme takoj Ivan Ja-.orni, Domobranska 7. 24125-la ŠIVILJ. POMOČNICO sprejme takoi modni salon Rozman Rožna dolina cesta X št. 1. 32-la DOBRO GOSPODINJO in pošteno, z znanjem malo šivanja, iščem za svoiega sorodnika, srednjih let, z odraslim fantkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober gospodar«. 24264-la VPč KROJAŠKIH pomočnik? v sprejme takoj za uniforrie (za velike komad'-'» V-bine Alojz, kro-jaštvo, V dovdanska 20. 24188-la SLUŽKINJO, va:e-io !: uhama in dragih hišnih del, spreimem' takoj. Sv Pet-a C. 67. 2419^-la ŽET EZOSTF.UGARJA spre'me industrijsko podiet-Ponndbe na ogl. odd. I-jtra pod »Žeiezostrugar«. 24171-la GOSP. POMOČNICO. ki zna tudi kuhati, za takoi. Naslov odd. Tutra. VRTNARJA, samsKega. stareišega, za go-:tev zelem?ve. sadja, cvet-parka, iščemo. Na-odd. Tutra. 24223-1? BRIV. POMOČNIKA sprejmem takoj v stalno sužbo. Naslov v o las. oddelku »Juta« 6-la ČEVLJ. POMOČNIKA spi-ejme takoj Meše Pavel, Medvedova ulica 19. 7-la POSTREŽNICO iščem. Vi« po dogovoru. Naslov v vseh poslov 1-nicab »Juta-- 3-la POSTREŽN CA dobi sobico s štrdilm-kom za nekaju no dnev. no delo. Naslov v o-las. oddelku »Jutra«. 77-la POSTREŽNICO za 2 dni v tednu, iščem. Naslov v vseh posi. Jutra. 145-la POSTREŽNICO 1-krat tedensko, pridno in močno služkinio za stalno sprejmem. Ulica 3. maja 7-II .levo. 149-la POSTREŽNICO za vsako dopoldne, čisto in pošteno, iščem. Plača in hrana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 94-la GOSP. POMOČNICA za vsa dela, vešča kuhania, dobi dobro in stalno službo. Prav tako se sprerme 1'—1R letno dekle k otroku. Rožna dolina cesta V št. 35. 93-la 3 ČLANSKA DRUŽINA išče boljšo osebo, ki bi samostojno . vodila gospodinjstvo. Naslov v ogl. odd Jutra. 97.ia GOSP. POMOČNICO za vsa hišna dela takoi sprejmem. Naslov v oglas, odd. futra. 45-la POSTREŽNICO, vajeno vseh hišnih del, za dva dni v tednu, sprejmem. Rožna dolina C. VIJ št. 15. _ 47-la DVO- aH TRISOBNO stanovanje, prazno ali deloma opremlieno, iščem. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Dvo ali trisobno«. 164-21a POSTREŽNICO spreimem za vsako dopoldne. Zglasiti se: Vikt. Em. (prej Bleiweisova) št. 46-1, desno. 172-la GOSPODIČNA s trgovskim tečajem, išče službo za v trgovino ali pisarno. Naslov v «eh poslov. lutra. 169-1 POSTREŽNICO. mlajšo, za ve- dan. iščem takoj. Raič, Vilharieva 41. 137-la TEHNIKA strojnega ali e!»ktro, snrej-me večie domače indusfij-sko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«. 13S-la LJUBLJANA Sv. Petra 25. ŠIVILJA IŠČE zapjsi ttv. a.-e tudi; kr-;jatl al k otroku. Naslov v ogl;.s 'oddelku »Jut'a<-+a proti takoiš-nji plači. Bhvsm. uifu:.. salon Dežan Anton. Ciril-Metodova 69 a 53-44 . VAJENKO za ročno vezeniè iščem proti honorarju. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ročno delo«. 55-44 IŠČEM MESTO šiviljske va^enke. Naslov v vseh posi. Jutra pod »Va-jenU*. 24ii>7-44 TORLETtöß KBEHR MODERNE SPALNICE in kuhinjske opreme — pradtja mizarstvo Vidmar, Vodnikov ji štev 31 15-6 PISALNI STROJ Contnental. nov. portabel, podam Vrbovčeva ulica 14 4-6 CANKARJEV ROKOPIS povesti »K kaduj*. prodam po ugodni ceni Gerbičeva 42. 25-6 VEČ KUH OPREM lepih, v solidni izdelavi, prodi Krže. poh-štvo — Vrhnika — Ogleda se v skladišču: Ljubljana — Bleiweisova 47-b. poleg kavarne Majcen 24102-6 MISI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s st upori, ki ga dobite v drogeriji Kanr\ Židovska ul 1. 2403S-6 UGODNO PRODAMO peči, gašpeije, drsalke, vodovodne školjke, litoželezne in porcelanaste, knjigove ške stiskalnice, razna zoba ta kolesa, ležale in jerme-nice ter druge ströme dele »Metalia« Gosposvetska 16 telefon 32-88. 24002-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, ugodno napro daj. Nova trgovina, Blei weisova 36 (nasproti Go spodarske zveze). 24009-6 JELOV SMREKOV rezan in tesan les, kakoi tudi brestove, bukove, hrastove, lavorjeve, jesenove in lipove plohe dobite v skladišču zadruge »Marad« v Zivinozdravniški ulici — za Cukrarno ! M RfcG. BiAGAJNO tova niško novo, češki predvojna izdalek pro-dam. Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Nova regist rna« 24233-6 KiUN^N PLAŠČ popolnoma nov. Model. p;vovistne kvalitete — predam. Iz pr jaznosti na og-ed P'i tvrdki Da nilo Predalič Sv Pet a cesta 18 241C2-B KRZNEN FLAŠC mačk.11. čm in dve srebrni lisici, prodam Rejc AvgUit, krznai. Selen-burgova ul 1-1. 24112-6 2 ŽEIEZN1 PEČI. mali, gašper in pečico za sobo, prodam Iz pruazno--.ti na ogled pri A. Čokert, kleparstvo, Gregorčičeva 5. 24250-6 ŠIVALNI STROJ, nov, pogrezljiv, »Neccni«. prodam. Naslov v oglas, odd. lutra. 24268-6 ROČNO DELO: kvačkan vložek za namizni prt in serviiete ter krasen vložek (kvačkan alla filet) za zastore iz DMC-sukan-ca, vse novo. poceni prodam. Ogied med 10 in 12 v Beethovnovi 4'I1. vrata 7. 24252-6 ŠIVALNI STROJ. pogrezljiv, znamke Singer, žersko kolo in k-znen muf prodam. Staničeva 6'IL 24281-6 ZIMSKI PLAŠČ s krznom, za srednio postavo, in volnena kombi-neža za večio postavo ugodno naprodai. Naslov v oel cdd !«t<-a. 24278-6 AGFA BILT.Y-CLACK kamera za film 6X9 cm noceni naprodaj. Ulica na grad 1'TI. 23-6 NOVE ŠKORNJE, črne, št. 42. prodam Ogled od 12 do 14. Naslov v ogl odd Jutra. 27-é KRASNO DARILO! Prodam velik album slik . Naslov v ogl. odd. fufrdam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rombon«. 37-6 MARK TWAIN, kompletna ilustrirana izda-■ a v nemškem prevodu. 6 zvezkov, vezanih, v dobrem stanju, prodam za 400 lir. Naslov pustite v ogl. odd Jutra pod »Mark Twain«. 41-6 CANKARJEV ROKOPIS »Kakaduj« je po ugodni ceni naprodai. Gerbičeva št. 42. 42-6 DAMSKE ŠEKSNE št. 36, skoraj nove. naprodaj pri čevljarstvu. Mulej, Frančiškanska. 24249-6 ZAJKLÖ. pleii.ensko. sivi orjak — rod,-m Og'ed v L nh r Covi ulici 3. 120 6 PRE^^BNO STENO z ogled lom prodam. — "jolöiijüka cesta 27 — go-tilna pod R k --vn k"1'1-* 123 6 KUHTNT. POHIŠTVO poceni naprodaj v So-da-sfci u'icl 6. 127-6 MOŠKO KOLO »Puch«, no'o. p-od:m Na ogled v de'avn ci Go ree Gi sposvet'k.i ce ta 105 6 OTROŠKO POSTEI JO dobro ohranjeno, z mrežo prodam. Zelena iama. Sre 4-1.-, 2. 24127-6 ŽEIFZNA PEČ za sobo napro-tv za 300 lir. Kosmač ključavničar. Trnavo, Teranova 5. 24021-6 ŽELEZNO PEČ, zeleno, s šar- • oblo? no, prodam Naslov v ogl odd. Jutra. 24165-6 KUH »NI KWFDF^<"A dobro ohranjena, je noce ni naprodai Ižanska 114 (v bloku). 2-1218-6 KAUČ ; l'Arenine, dobro pio ain 24149 * u<- odno ohranjen, Korenova i 2 NAPRODAJ : moški zimski plašč ška siva športna Dobro ohranjeno! v ogl odd (utra GRAMOFON, stoteč v omarin za harmoniko b'ago Pr-ternel Caakarjeva J. in mo- obleka Naslov 24214-6 nrremam ali drugo K ••d eli evo. 24244-6 GORENC JANEZ, begunec, Polianska e. 69/1, proda 2 komli, prami, ena stara 5, druga 9 let. obe brez hibe, dobro rejeni. Ogleda se ju v lavnem skladišču »Balkan« na Tyr-ševi cesti, na)lažje ob prazniku in nedelji. Delavne dni sta vpreženi. Cena in event. podrobnosti pri pro-daialcu. 24181-6 PRODAM: odejo, travnato iimnico, črno usnieno torbico, flanelasto pidžamo in modro volneno ioržet oblekco za starost 6 do '.0 let ter belo. novo žoržet bluzo. Trste-njakova l/I, desno, nasproti kavarne Maicen. 24260-6 PRODAM : maihen štedilnik, dva kanarčka in veliko kletko 130X90X50 cm. -»■ Justin, klepar. Tržaška 47. 24236-6 RADIO-APARAT, tricevni, baterijski, z aku-molatorem. in popolnoma novo moško obleko pro-l'm. Rožna dolina C. XIIT š. l/T. 24183-6 DAMSKO URO, zapestno, novo, lepo. moderno, prodam za 700 lir. Ogled v trgovini 2 zelenjavo, Židovska 3. 24263-6 USNTEN POVRŠNIK proda Brodnik. Rimska c. št. 21. 24266-6 ČRNO SUKNJO, moško, predvojno blago, la srednio postavo, ngodno prodam. Ogied od 10 do 12 OK zeleni iami 1 'TI. 24270-6 ŠIVALNI STROJ Singer, nov. naprodai. Pod-milščakova 17 . 24057-6 VRTALNI STROJ do 10 mm, z veraienim metoriem, nrrdam. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod : »Nov«. 24144-6 BELE SNEŽKE št. 26 prodam. Gnidovče-va 15. 24295-6 PRODAM: 2 para črnih čevljev, dam-ske št. 37-38. 44-45, z zelo debelim gumijastim »odplatom. Zame-niam snežke št. 25 za št. 27-28. Iz priiaznosti se po-izve v trgovini Vrtačnik. Tržaška 19. 24061-6 W«*MMMMMMMM> PHEMOG h Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 ŠKORNJE, boks, mr e bot», št. 42, prodam. Kranjc, Mirie 25. 24271-6 PEČ NA ŽAGANJE, vei;ka, želez: a, ug:dno n pr daj v Društveni T. št. 23. 8-6 2 USNJENA SUKNJIČA za s ednjo postavo, pro-dam. Poizve se na Can t:ai jevem nab ežju 3 II. med 12. in 14. vsak d .n 9-6 ŠIVALNI STROJ. nov. «jensiti. pogrezl.uv, bofjša zn.unke produ Ven, tov še ii, Mand-:lčeva ulica àt. l/II — Trn vo. 11-6 SPALNICO. p^i-anc. mode no. ug-:d no pred.m. Nas.ov po.t og-asni oddelek »Jut a«. 24294-6 OVČJI KOŽUH. p 1p aven zi žeiezničar-je pneumatllio z-t lici-liei J. zamenjam za kratek površnik. Naslov v vseh posi. Jutra. 2-6 PRODAM : švicarsko ročno moško uro, radio-aparat, kuhinj, omaro in nov ročni voziček. Nunska 3. 24276-6 MOŠKA SUKNJA, č na. skoraj nova, srednje velikoeti, predvojno blago, se proda ali Zamenja za obieko. Nafl">v ..■ove ogl. oddelek Jut-a. 2-'289-6 ŽELEZNO PEČICO, d-.bro ohranj no znamke H 100. proüa Ga"bn-ielčič, m.:za-, Pokopališka ul ca 3z. 242DO-6 PRODAM : razne mcéke čevlje št-fv 43-44. omaro za ob eke. damske čevlja št. 40 Arne. svilene črn« čipke -ia- eko ve1 ileo, črno us njsno torbico za re to n potovanje. usnjen -ovčt g In moški suknjič — Ped Škofijo 19'I — med 8. in pol do 10. ure 'n med 1.—3 popoldm fcLEKTRO-MOTOR istosmerni tok. še predvojni. močan 25 k. s., p-odam. Zglasiti se je dopoldne na r.aslov, ki 1 < pove oglasni » Jutra« 72-6 KRMILNO PESO "den do dva t-so* kg prod.1 m K islov v cgl?s. -ddelku »Jutsra«. 71-6 KOLESI damsko »Adler« in moško »Diirkopp«, novi, prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 151-6 RJAVO BLAGO, čista volna za zimski dim ski plašč, ueodno prodam Naslov v ogl odd [u»-a 87-6 ZfMSKA SUKNJA. * moška d'»bro ohran'cna. zi srednio postavo, se ueodn > proda. Naslov v ogl ^-Id Tutra. . 92-6 MOŠKO OBLEKO, brez telovnika, dobro bla go. ugodno prodam Fran-kopanska 27. priti., levo. 95-t MOTORNO KOTO v dobrem stanru. 350 ccm. takoi prod?m Nas'ov v ogl odd lutra 100-6 FOTO-APARAT. 6X9. Acfi Igestar. I :6. 3 na zvite filme. nov. prodam za 800 'ir Večna rot št. 35. 73-6 KRASEN. ČRN seal kanin plašč *e proda. Ogledi se pri : S-oole. krz-nar Sclenburnova 6 69-6 BROCKHAUS leksikon usi-dno prodam. Naslov v ogl odd. Jura 1-6 ZIMSKI PLAŠČ za vitko damo. malo r»b l*en ugodno naprodai. — Rupmk, Gosposka 10'H 43 6 RAZTIČNE KNJIGE. francoske, prodam. Vprašati v trgovini Ismail Iraeri. Sv Petra c 7. BUKOVA DRVA. 10 kub. metrov p odam Ponudhe n« ogl odd Tatra pod »Drva«. 49-6 PISALNI STROJ Uadervood, novejša tipa, prodam. Naslov t oglas, odd. Jutra. 48-6 PRODAM: vinski servis, brušeno steklo, in icdilnt, češki porcelan, oba za 12 oseb, 10 nov črn damslci plašč. Poli udbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklo«. J6-6 OMARO S PREDALI, dobro ohranjeno, poceni prodam. Pavlič, Sv. Petra nasip 71. 60-6 TOV. AVTOMOBIL 3-tonski, v zelo dobrem stanju, prodam. Vprašati pri firmi Brama, Bleiweisova c. }4. 159-6 KNJIŽNICO malo, slovenske in nemške razne vsebine, vmes starinske vrednosti m nemški testament, stare in nove zaveze, prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 158-6 ŽENSKE ČEVLJE visoke, it. 37 in moške gojzence, it. 42, prodam. Naslov v vseh piasi. Jutra. 157-6 GAMASE ženske in moške, izdule-tem. Sukanec prinesite seboj. — Več ženskih ga-mai, prodam. Habič, Malleva 9, Kodeljevo. 167-6 MARENGO SUKNJIČ, skorai nov, za srednio postavo, prodam. Društvena ul. 6 (Vodmat). 112-6 GRAMOFON. PLOŠČE prodam. Sv. Petra nasip 5. 99-6 PEČ »GAŠPERČEK« in dve postelji proda hišnik, Čopova 21. 85-6 VREČE, za 100, 85 in 50 kg. prodam. Podbevšek Filip, Obir-ska 4 (ob Celovški). 83-6 KAUČ. moderen, z omarico v pa-lisandru, tapeciran ali brez, proda mizarstvo Filip, Vodnikova cesta, nasproti šoli v Zg. Šiški, še znotraj bloka. 82-6 PRODAM «EKSNE (Jackson) z drsalnimi čevlji št. 37-38. Maigaicva 4, spodnji zvonec. 81-6 UGODNO PRODAM avto »Fiat Ardita« limuzino z generatorjem »Frigonu-bex«, v zelo dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 80-6 OTROŠKI VOZIČEK, slobok. moderen, še nerabljen, prodam ali zamenjam za radio-aparat. Naslov v ogl. odd. Jutra. 79-6 PISALNI STROJ Portabel, nov, naproda-j. Ogled: Tavčarjeva 13, des. 139-6 KINO Patho - Baby s snemalno kamero, naprodaj. Ogled: Levstikova 18. od 2. do 3 ure. - 140-6 DAMSKO in MOŠKO kolo, novo. najboljše nemške znamke, zelo poceni naprodaj. Šubičeva 3, dvoriščno poslopje. 110-6 3 MOTORNA KOLESA, na'noveiii mod-li s Hinter, radfederungo. zelo ugodno naprodaj. Šubičeva 3, dvoriščno poslopie. 109-6 2 AVTOMOBILA, Mercedes in Fiat Topolino, kot nova in mali tovorni avto, zelo ugpdno naprodaj. šubičeva 3, dvoriščno t>ooe itd ■obio ohninieno kupuje krznarst.p Rot M estri 1 ti» 1-317-M M » CJK KOŽE iimske kupuje krznar-o Kot. Mestni trg J-341-7 STEKLENICE '/.lit kjfU -lil ..fini • N, Vaš« M.K- il ■r viaiterai. m, ;hdiu B 3u V Kitna * -rv s i 1 OTBO-KE SNE KE št 33 28. nrp'm Na v vseh poel. Jutra 65-7 ŠPORTNI VOZIČEK ii lepegu globokeg.. ku-O'm Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ši frr »Ta'-:M 33' 24Ì46 7 PLENICE iibljene ili nove. ku pm Ponuribe na c-gl dd lut a pod »Hen ce- 24221-7 KNJIGE znanstvene, tehmCne. medicinske m leposlovne. slovenske in - ti«i-«iso kupuje knli garna K'einma-r 9c r ao. bers, Mikloàióeva 16 24146-7 RADIO »m., prvovrstne zrimke. nairaie Körting. Blanpunkt — kupim. Ponudbe t ct-no na ogl. odd. Tut'* pod »Dobra znamka«. 161-7 I BELE SNEŽKB :akoi kupim za dv« leti starega otroka Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. I. 25«. 2,4277-7 PLANINSKI VESTNIK, stare letnike, kupujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Planinec 1944«. 24282-7 KONJA. majhnega, ali osliča kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 26-7 KUPIM DRSALKE št. 32 in 29 za čevlje št. 43 in 39. Naslov v ogl. odd. Jutra. 34-7 KUPIM: posteljno perilo in brisače, dobro ohranjene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Brisače«. 24259-7 »V VRTINCU«. L del, .:u.>im. Na-siov v orela.^. k ; *Jut-a«- 125-7 KUPIM: damsici šiv.lm stroj, pogrezljiv, dobro og njen, višinsko sonc« »Hanau« 11 druge dobre znamke, ter 20 kg žime. Ponudbe pod Jifro »Dobra roba« ni ogi. oddeiek »Jutra< 126-7 »MLADO RTTRO«, etnik 1940 kupm Ponudbe na cgl:.s. oddelek »Juta« pod »30 Lit.« 128-7 KUPIMO b,.ciklje in motorna ko lesa. ter gume za biciklje n moto n.i ko'esa. Merkur, Putiarjeva ulica 6. 106-7 POHIŠTVO, preproge ter druge uporabne predmete kupi trgovina z rahlienimi predmeti Ogled na Mestnem trgu 3 'vhod skozi vržol. 24121-7 ŠIVALNE STROJE vseh vrst kupimo. Plačamo res dobro. Ponudite tteo-vini z rabl-cmmi predmeti »Ogled«. Mestni trg 3 — vhod skozi ve?o. 24122-7 FORSTER JERJA kupim. Tavčarjeva 6/1. 24203-7 ZGODOVINO slovenskega narodi — posamezne zvezke — kupim. Ponudbe na o-' pod »Gruden-Mal«. ?4;07-7 TEKAČ ali LINOIEJ kupim event zamenjam za moške fojzarie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pud: »Predsoba«. 24227-7 LEŽALNO BANJO. pločevinasto, dobro ohra-nieno, kupim in plačam do 200 lir. Ponudbe na ogl. odd. Julia pod »Banji«. 63-7 KI.AV HARMONIKO kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Opis in cena«. 24233-7 ANGI E5KO slovnico Collinsovo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slovnica«. 24232-7 PORCELANASTO PIPO Jeli kupiti osamlien upo-ko'enec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pipa«. 24255-7 ŽENSKI PLAŠČ. športni, za srednjo postavo. kupim. Ponudbe 2 navedbo rene pošljite na o .1 oddelek »J -tra« ->'d 5:f o »žensk S-ort-ni n'n55«. 18-7 SIVAINI STROJ, nov ali nulo rab Jen — -red vojni, fwrc zi J v ali ";,'blnet. k t p • Pudo'f Pmncka Man >11 "ev.i ul. za biv' r-i Sok-^'-kim cblien. do 100 kg, kupim Glince. Posto n«ka 66 24210-7 KINO-KAMFRO lahko tudi defektno. a z 7dravo optiko, kupim Ponudbe na ogl odd lutra pod »Opis in cena« 23830-7 MOTOCIKEL. 200—250 ccm, v deb-em staniu. kupim. Ponudbe z j navedbo znamke in cene na ogl odd futra pod »Moto "*00« 96-7 KLAVIR ali PIANINO •zarnem v n-ven: ili shram bo ev kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoi«. 115-7 Ijf JULIULILJL I REZKALNE SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE ia dmge stroje izbranih kazstruUsj, ta&a| tZcbavlllvi Gustav Levičar — Lpfelpssa Me&veü&va 14. B KNJIGE m REVIJE vseh vrst, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 135-/ 2 SOBI ZA PISARNE, 0 p.:.a ao r..;20, tie elo-nom itd. takoj oddam v strogem centu. Nf.sl.-v v vseh L-oelo^ala. »Jut a«. IIS 17 VILO ozir. H ISO 2 vrtom, 2-stanovanjsko — ioem v ni jem V zamenjavo nucilm dvoje 4 komf-rui- stanovanji v centru. Ponud' e na ogl. oddelek »lutra« pod »Blizu tsn-vaja«. M.-355-1" SKLADISČE veliko, v središču Ljubljane, oddam takoi. Najemnina nizka. Naslov v vseh posi. Jutra. 147-17 VEČJE SKLADISČE izven mestnega središča — vzamem <1 aaum Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče«. 162-17 PRIMEREN LOKAL iščem za buffet ali manjše gostilniške prostore na prometni t>>čki, mežne različne kombinacije, prevzamem tudi inventar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljub-ljana 1944«. 130-17 KUPIM HIŠO v mestu, soiidno zgrajeno v vre. .nosti cc. L 1.500.000. Plačam takoj. Ponud >e na oslini oddelek »Jutra« pod šifro iiientabuna hla< 24203-20 PARCELO za z davo dvojčka, 440 mi. s stavbnim dorolje. njem. vodovod, elektrik. suh teren, 50 m cd Celovške — pri tramvajski postaji — po zelo ugodni ceni produm — Nasu-v v r.glisneni r d delki. r Jutra« 2418" 20 DVONADSTROPNICO dvostanovanjsjjo s R sobami. veliko verpado, te aeo in v toni. par minut pred Levano, c-b gl u-n' oesti Opitija-Lo-v-ana. aelo čvrsto zgrajeno. prodam za 850 000 I r Simo -esni kupci dobe poj sni.o: Str-ssm 1-jerjeva 5-1, do 2. ;an. 1S44. 24143-20 STARO HIŠO in NJIVO v notranjosti bloka kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 33-20 KUPIM NJIVO ali manjšo hišico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Za obdelovanje«. 98-20 REALITETNA PISARNA Hubij^n Max), Cig etjva ul 1, prod- ve-j lepili stavünih pirocl v vce.i delth me^ta — p t aeio u^odnn cen.h. Parcelo v ii-meri cca. ^03 kv. m dobite že za o 600 k v. m za Bežigradom ; štiristanovan'-sko komfortno hišo v mestu • enostanovanisko vilo za 200.000 lir. Pojasnila : Jančar, Sv. Petra c. 27. 61-20 HISO, 14.000 m zemliišfi ob cesti Polje—Zalog, 5000 kv. m pa v bloku, prodam. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Solidna cena«. 23750-20 HISO. nedograjeno, trietažno. v predmest u. s krasnimi in komfortnimi stanovanji, pT-dam za 6«0.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaja«. 24274-20 PARCELO za strn.pn sistem oh Celovški cesti kupim brez posredovalca. Nas'ov v ogl. odd. lutra 24273-20 KUPIM HISO, VILO aii parcelo v središču ali neposredni bližini. Plačam takoi. Ponudbe na oclas. odd. Jutra pod »Do en mi-liion lir«. 24272-20 DVOSTANOVANJSKO hi o pred blokom, prodam za 100.000 lir Možna takojšnja v-e'itev. — Poizve se mjed 30. m 12. uro v gostilni »Toni«, Dolenj ka «està 5-20 MAJHNO PARCELO ob t-?mvaju, po nizki ceni proda, m Ponudbe na og'as oddelek Jutra pod »Nujno rabim d^-nar«. 75-20 Li—J«LA«U> -rr-^R-. g / i MAJHNO PARTITO 1 pod Rožnikom, prodam ali zamenjam za večio. Do plačam ca. 10 .C -; hr. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Menjava kierkcii«. 155-20 VILO oz. HIŠO z vrtom, 2 stanovanjsko — . iščemo v najem. V zjire-I niavo nudimo 2 4-sobrr I komfortni stanovanii v etn-! tru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tr .ravan« M-355-20 HTSO in PARCET.O, stavbno, kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod; »Liubliana ali okolica«. S^-20 PODJETJE v Ljubljani, s 35 nasta. ljenci, zelo aktivno, se radi bolezni p-o-da ali išče družabnika. Mesečni čisti dobiček 25.000 l»r. Potrebni k pital 300.''00 lir. Ponu Ibe na nel. c id. Tutra pod »Tako'šr.:a od- ločitev«. m-20 it- m ' 1 il IUI I M □ □ □ n □ □ □ □ Srečno tmvo leto éeli vsem svojim odjemalcem IVAN SAMEC t Ljubljana STANOVANJE, enosobno. preprosto, v pij tVič;u. pri Sv. K - ; : o., cena 95 lir, zamen za en.isobno - en dvosobno kjer koli znotraj bb.ka. Ponudbe na ogl. oiiil jut .! pod «Kier k 'i«. 24040-21 STANOVANJE enosobno, z emi pri-tikLn.m. iščem za takoj. Naslov v vseli p -SiOVain.c. h s-Jutra?. 12-21a 2 ČLANSKA DRUŽINA išče za takoj ili za pozneje najrajši v središču aii v> v njegovi t. ii.ni, eno-, dvo 2I1 večsobno stanovanje, event. tudi prazno jobo s kuhinjo ali dve pr-.zni so-bi « f - U'-X*r»r.. Plačamo dobro in po tln tu Ji Zc nsprej. Ponudbe Via o^las. odd. Jutra pod »Lju1-' t čan«. S4-21a DVOSOBNO stanovanje, s koplnico. i^čem v cent u a - izven, za takoj proti d. b i -- d . Ponudbe na ogl "s oddelek -sJut-a« poč šifro »N ^rrada 12' 21a MIRNO D\r0S0i;:s,0 stanovanje ali dve p~a-zni sob, z drv rr.i- j, bli zu tramvaja, ne pre eč na perife :ji. prer v: «n na Mrju ali blizu Mirt.,, za t.koj ali p-zneje išče za stilno m-en s-m k gospod — višji državni uradnik. — Forme".' e na oglasni oddelek : Jutra« pod »Reden pl r 242S2-21a □nuuLiuj C C p n C C C G C C C :cGnG3oncnc"Qi SREČNO EN USPEHOV POLNO NOVO LETO žel: vsem svojim odjemalcem CL » P E T R 0 N À F T A« E A. HMELAK - mineralna elf a LJUBLJANA — Ciril Metodova Slaščičarna »SPORT« želi vsem p. t. gostom in odjemalcem SREČNO IN ZADOVOLJNO 1944 NOVO LETO! □ □ □ □ SREČNO 1944 n □ □ □ p n R A D I O VA L "l^lPiiiiliniinrnifjirTiii^njpini tmtMéUkuittUiiuaHUiiaìiiiuiii>i.utiuiiH LJubljana — Dalmatinova 13 □ □ o nnrro mi rnnrnTTT immun u j^JiJxaxaxiLUJüLiJua^ * eželi faraonov Nemški publ'cist Ivan Kirchner objavlja naslednj članek o razmerah v Egiptu: Egiptska viada se v teku zadnjih dveh desetletij m strašila nobenih naporov, da bi potisnila tradicionalne boezn.. ki razsajajo med prebivalstvom v deželi - Nila, z najmoierne š.m; sredstvi na najn žjo stopnjo. V prvi vrsti je posvet.la pozornost tra-homu in tifusu, kajti ti dve bolezni sta najčešč v teh krajih. S posebno ustanovo, ki je bila ož votvor jena z'denarnimi ori-spevki imovitejših sicjev in v k"tero je prispevala tudi vlada posebno podporo so bile zgrajene moderno opremi ene bolnišn -ce. za katere so kupili opremo in aparate deloma v Nemčiji, deloma pa v Ameriki. N^to se je začelo zatiranje bolezn; skoraj izključno z nemškimi zdravili, kajti esript-ski zdravniki so prišli do prepričanj:, dia so nemška zdrav'la bo'jsa. uspešnejša in učinkovitejša od drugih. Vojna je Egipt, ki je mor-1 pod diplomatskim pritiskom sovražn:kov Nemčije prck'nit; odncšaje s to državo, odrezal od Nemcev. Zato se človek ne čudi, ko č'ta v angleških 'istih navzlic strogim cenzura m odredbam poročila o epidemiji t'Tusa iti zlasti v začetku jesenske dobe zavzame v egiptskih krajih velik obseg. Zadnje številke- objavljene meseca oktobra 1943.. navajajo število tifusnih obolenj v naravnost grozl ivem obsegu: nič manj kakor 48 000 oseb je nobral tifus s~mo v enem mesecu in ministrstvo za zdravje poroča, r'a vs-ik teden zahteva ta bolezen novih 3000 žrtev: Obolenja te vrste nastajalo ne le zarad5 ponrrnjkanja zdrav:l, temveč so tue:' oo-s'ed'ce katastrofalnega položaja v pogledu prehrme. Ne sferno namreč pozabiti, da angleško-ameriška vojska. k; se nah ja v Egiptu, brezcbz'rno i žreb'ja dež-lo za svoje koristi. V Err ptu prmankuje ž;ta — toda ne zategadelj, ker so.egiptski kmetje slabi poljedelci ali ker zemlv ne rodi tega zrna. E^int ie veljal skoz' f so č1 e t i a za ž't-n'eo dežel ob Sredozemskem m~riu Ko je Mehmed Ali. ustanovitelj današnje egipt-ske dinastie 1. 1S?0 po vzoru S'rile začei goj'ti v dolini Nila ku.ituro bomb°ža, nič ni slutil, d- bo ta poskus ki je imel t>rvo+-no namen deželo eespodarsko okrerrti. do-segel ravno nasprotni učinek. Kultura bombaža ie prinésla Egiptu gospodarsko posubo. Ko se je Angl'ja 1. lc82. polast'la egiptske dežele, se je začela tam dv:sr~ti pro'zvcdn^'a bombaža, ker se ie od tega obeta1?, velika korist angleški indtis^rji bombažnih '"zdelkov Z bombaževimi ku'tu-ramJ sta b;li z-sa-ieni dve tretjini rodovitne esriptske zemlje, ki na ta nač;n n; b la več na rasrpol^TO za se-'anie ž"'ta Tako je bombaž odie^el domačemu prebivalstvu vsakdani! kruh in Erint ie b;1 že v nomatali čas'h prmoran uvažata ž'v-'la od drugod To pa pomeni odvisnost de?e1e v mira5 ;n vojn' dobi od Anp-Pje- Dandanes je prehrambeni položaj še težil, ker zar"d" poman-^-ania lad*iskestnega sedanjeg.? stanja. St'ska Eg'nta na ne izhaia samo iz pomanjkanja ž!ta Tud' industrija in obrt v Egiptu sta glede pre.skrbe s sirov;n~m; na vezana na uvoz čeorav hrani zem'ja egipf- i ske dežele mnoge še ne:vignjene zaklade. ; Tako je na pr. v Egiptu pri Assuanu zelo ! izdaten rudnik železne rude, katerega pa zaradi anglešk h spletk niso mogli domačini postaviti v obrat, kakor se spodobi. Ni čuda, da spričo takšnih razmer pri-mahjku e obrtnikom ter industrijskim podjetjem vseh potrebnih surovin ter morijo mnoge tvornice odpuščati delavstvo In ustavljati obrate. Prizadevanja egiptske vlade, da bi ustavila naraščanje cen. so ostala doslej jalova. Število brezposelnih narašča, obenem pa se povečuje obtok bankovcev, ki je znašal ob začetku sedante vojne 16 milijonov, zdaj pa je že presegel 10Ò milijonov. Inflacija je postala torej neizbežna. Indeks v začetku sedanje vojne je beležil sto. sedaj pa je dosegel že 260 in verjetno to še ne pomeni kulminac'jske točke. Stvari pač stojijo tako, da egiptska vlada ni gospodar nobenih zadev vojaškega značaja, ki jo hudo obremenjujejo ter so iz-k'jučno v rokah angleških protektorjev dežele. Vzroki gospodarske krize, navzlic boga- | stvu dežele, pa tičijo seveda tudi v kap!- ! talističnem gospodarskem ustroju Eg pta J Razmeroma tenka plast veleposestnikov v i Egiptu sadi in seje takšne pridelke, katere lahko prodaia v Anglijo, kjer je njih odkup zasiguran. Med temi pridelki je žito na j zadnjem mestu. Pšenica egptskega pridel- | ka namreč ne more konkurirati s pšenico | drugih dežel — na pr. z avstralsko pšeni- ! co. Ni čudno, da so fet'hi, eglptski kmetje, ; zaradi tega postali zakleti sovražniki Angležev, ki venomer delajo na to, da značaj kmetsice proizvodnje potisnejo na najnižjo stopnjo. Prej so bile v Eg:ptu na krmilu stranke, ki so propagirale poljedelsko orientalo. Zdaj je drugače. Borba Ang'ije proti egiptskemu nacionalizmu pomeni obenem borbo zoper spremembe v gospodarski in socialni strukturi dežele, po sredi katere teče Nil. V prvi vrsti leži Angležem na tem da jim Egipt dobavlja sirovine, ki so potrebne angleški industriji za predelovanje. Egiptsko ljudstvo je zaradi tega stanja trpelo že v m rni dobi, v dolgi vojni kakor je sedanja, pa mora ljudstvo ob nadaljevanju takšne politike naravnost poginiti. nah boljše življenjske možnosti, zrasejo seveda dosti hitreje kakor školjke v naravnih okolišč nah in postanejo tudi bolj mesnate. Med tem ko zrase školjka do podpisane najmanjSe dolžine 5 cm rele v treh, štirih ali še več letih, dorastejo njih kuiti-vlrame vrstnice že v dveh letih in imajo 16 do 17 odstotkov mes3 (nekulLvirane školjke pa komaj 7 do 8 odstoikov). Ker so našli v preteklih mesecih še c^lo vrsto novih ugodnih regalov, ie raču' ati za bodoča leta z močnim porastom »pridelka* školjke, ki so jih zadnjo pomlad začel i gojiti pri Norddeichu, so med tem lepe zrasle in bodo prihodnjo jesen že pri-pr vne za razpošiljanje Za pLt-.-ine Kjer äkoljke umetno goje, plačujejo gojiteij: v ostalem pravo najemnino ki gie v korist državi, zato pa imajo pravico, da '"»t po vseh pravilih ograničijo in na uiKšni* prost« rih seveda nihče drug ne sme pjbirati fkoljk warf» MIHilfirTrtflS—. iri rtiHWfl. i.t.« wg«r.lH>W>>»>ilria«i^. JMHtfifahUBìtf -siriirfawifoBirtrtmM^ilttaTÌ».» MHbn»^ »«■LXiisa'gepiìiiìwiiiwiiUMiii^i},? Med tem ko pred v-c j no navadne ali užitne morske školjke (Mytilus edulis L.) v Nemč ji niso dosti n-ozuali in cenili — razen v Porenju in na Vestfalskem — se je njena cena v z'dnjih letih temeljito spremenila. Kot dodatno živilo, ki ga m treba nabavljati z nakazn:cami. in zaradi raznovrstnih novih n"činov priprave je postala vsepovsod priljubljena. Povpraševanje po eh školjkah je v Nemčiji danes tako veliko, da mu ni mogoče ugoditi v polni meri. Posebno rade jih kupujejo gostilne. a tudi zasebniki si j!h rad: privoščilo v jesihuh, soli, omaka'' žolic-h, mannira ne. kot meso zà r~"ljaž ;n v obl'ki školjčnih klobas. Celo ■ ko žgan-'e, ki ga zna .ce'~ iti vsak ljubitelj, a ga, žal- še ni povsod dobiti, kuhajo iz njihovega mesa med tem ko upcr'blja-'o nj!hove »brade« za izde.a-vo raznih začimb za juhe. Užitne morske školjke uspevajo danes v Nemškem zalivu večinoma še na naravn a plitvinah, v nizkem morju med Frizjslt5-mi otoki in celino. Na teh naravnih plitvinah so predane svo'im številnim sovražnikom, ledu, mrazu, merskm zvezdam, p'v sebno pa na takšnih sipinah, ki gledajo ob o?eki iz moria. Ko morje zmrzuje trejo ledne plošče školjčne lupine v prah, v mrazu pa se škeljke jzsuše. Tako so našii pred kratkim or: Nordde chu n^ eni sami plitvini celih 50 stotov školjčnih lupin, ki jih jo e uz morja Anbück auf unübersichtliche Baumwollplantagen Tako Izgledajo nepregledne bombažne plantaže led zmlel v prah n mraz izsušil. Ce ležijo^ plitvine stalno pod vodo. pa je škol ka.m spet hudo zavoljo morskih zvezd, ki se hranijo skoraj samo s školjkami. Na plitvinah, ki molijo ob oseki iz vode, ta nevarnost ni vel k3, kajti tu gospodarijo spet galeb'" in sive vrane, ki se redijo najrajši z morskimi zvezdami. Sicer pa se te ptice, če drugega ni pri roki, spravijo tud< nad škol ke. to pa tako. da zletijo s školjko v višavo in jo spuste na sk"lna tla, da se ji trdno zaprta lupina razbije. Da bi školjk ne zmanjkalo so jih začeli , sedaj tudi v Nemčiji kakor drugod umetno goj ti. Prvi poskus so napravili pri Wyku kjer so že pred desetimi leti začeli s temeljito kulturo, ki se je do d?nes tako razvila. da kri'ejo velfk del nemSke potrebe po školjkah iz tega kraja. Druga vel ka 1 kultura, ki bo nemara še 'zdatne^ša. nasta- i j? pri že omenjenem Norddeichu. Tu so strokovnjaki v preteklem aprilu preiskali morsko dno in izbrali posebno ugoden >re-«■al« v dolž ni šest do osem k;lometrov ludi ob nizki vodi je ta plitvira osem metro\ pod gladino, tako da led in mraz školjkajn ne prideta do živega, a ker tla n'so blatna, morski tok1 ne zasipavajo školjk s peskom Morske zvezde- kolikor jih je bi'o na tem kra'u, pa so enostavno pobrali in jih šepobirajo. Ko so pl'tvino na ta nrČia j pripravili, so šli z ribišk;mi jadrnicami in velikimi mrežami nad plitvine, ki imalo j neugodnejšo lego in nalovili ma':h školjk j Te so na krovu rešili morsk'h zvezd, potem so zarod enakomerno posejali po kulturni plitv-ni. Z- takšna dela uporab"iajo { posebne kuterje. ki 'majo v dno vdelana po , dva velika kotla, skozi katera spuščajo j Sko'Tte na morsko dno. školjčne setve potem ne puste «ar na miru, da bi zrasla in se r zmnožPa. kak.ir j bi se njei zdelo, temveč jo enakrat ali dva-krat na leto z mrežami spravljajo spet na ! dan. jo počistijo vseh moreb tmh morsk h ; zvezd (iz katerih pridelujejo v ost"lem vsa- j kovrstno koristno krmo) in jo spravijo n» to spet v mor*e. Vsa ta dela bi primerfa;. i z delom kakšneea vrtnarja- ki seie. opravlja pletev. razvršča prebl zu stoječe rastlinice dalje «narazen In tako da'je. Ker imajo školjke na kulturnih plitvi- Dežela pivoplvcev 2e pred vojno je slovela Belg'ja za dežele pivepiveev Tudi danes se v Belgiji iztoči več piva kakor v kateri koli deželv Na vsakega prebivalca Belg je pride letno 167 litrov piva. torej dvakratna količina, kakršno najdemo v največjih pivopivskih dežeiah Evrope. Nemčiji in Angl'ji. Pred vojno so zvarili vßakc leto v belgijsk h p-vovarnah 14 milijonov hektolitrov p:va. Danes doseže produkcija piva 60 odstotkov predvojne proizvodnie Stop nja alkohola v belgijskem pivu je znašala pred vojno 3 odstotke, danes pa zra^a od 0.8 do 1.7 odstotka V Belgij- maje približno tisoč pivovarn ki predstavljajo slej ko prej eno najmočnejših gospodarskih panog v tei deželi. Borba in vojna sta str ri kakor človeški red in zgodov na vojn ni nič drugega kakor neprestano iskanje rtovega, učinkovitejšega orežja. že od prastarh časov so ljudje poizkušali uvrstiti uničujočo silo ogn a v službo vojne. Ilijada op suje, kako e Hek-tor zažgal ladje Ahajcev, da bi na ta na<* n preprečil povratek Grkov v domovino. Ni-bMunška pesem pa pr poveduje, k ko so Huni streljali z ognjenimi pušč eami ter na ta način zažgali Burgundski grad. V perzijskih vojnah so Perzijci 1. 1480. pred našim štetjem ur:čili Akropolo z cgnjenimi strelicami. óe vzanemo. da se je vršil n" pad iz daljave 70 do SO metrov, moramo priznati, da je bil učinek prese-netlj vo uspešen. Aleksander Veliki se je pozneje osvetil svoj m nasprotnikom s cem. da je pozneje s plamenico uničil kraljevo palačo v Perzepolisu. Rimljani so v bitki pri Beneventu streljali v P rove slone z ognjenimi puščicami, metali pa so tudi s smolo polite goreče vence ter so na ta način povzročili v vrstah sovražne vejske veliko zmedo. Posebno orožje so si izbrali tud!; Saguntinci v bo^u proti Hanibalu. Posluževali so se falarike. sulice s kovlnasto konico, ki so jo pred uporabo namoč li v olju jo nato prižgali ter jo gorečo metali med sovražnike. Za;-na je tudi zv jača vojskovodje Hanibala proti Fabiju pri Casilinumu, ko so prižgali bikom med rogove zvitke dračji. da so živali pobesnele ter se z p"di!e prot: Rimljanom, ki so se tega seveda ustrašili ter se spusti'i v beg. Velika izkustva v uporabi gorečrh 'izstrelkov so pokazali tud: Indijci. 2e 1. ISSO, pred našim štetjem so obstreljevali sovražnika, kakor prav jo peročil?., »z bliski in gromi«. Strni >v:to sredstvo je b lo na razpolago tudi Bizantincem ki so se posluževali tako zvanega »grškega ogn a«. Sestava tega pripomočka je bila dolgo časa državna tajnost Izum grškega ogn;a pr pi-sujejo Kal'n'ku iz Hellopolisa. Baje je bil sestavljen iz solitra, žvepla, smole in nafte Ta zmes je gorela tudi pod vodo »Grški ogenj« so metal' tudi iz cevi n- sovražnika. Arabci so b!li s tem priipcmočkom pr^d Bizar.cem sedemkrat odbiti ter so imeli velike izgube na ladjah ;n ljudeh Tudi Mongoli so uporabi ali že 1. 1241. nekakšne to-peve, ki so iz svojih cevi bruhali v sovražne vrste ogenj in druge izstrelke. Možje. k; so imeli oprav'ti s tem orožjem so se imenovali »k rab'ni«. po naše bi jim rekli metalci ognja. Iz tega naz va se je pozneje Izvedla beseda »karabinka«. s katero so označeval' pripravo z- streljanje. Indijci pa so poznali rakete, ki so jih uporabl'a'i v vojn!. Tudi raketne baterije so jim bile znane. Angleži so se posluževali raketn h baterij že v začetku svetovne vome. Indije so met "li proti sovražniku nekakšne ognjene lonce. Bizantine', k: so že razpolaeal' z razvitim topništvom, pa so se posluževali tako zvanih »alakatlj«, naprav, ki so ni t e naponjene s petrolejem ter so j:h pr žg ne metali v sovražne vrste. Afriški muslimani so razpolagali proti koncu 13. stol et a s tako zvanimi »stroj5 za grmenje«, ki so metal iz sebe goreče krogle. V srednjem veku so uporabljali oblego-valci mest in gr dov ognjene puščice :n goreče smolnice. Ob^eganci so se branil'- z vročim peskom, vre'im oljem in smolo V novejšem času pa so začeli Izdelovati razr.e druge izstrelke za topovske cevi. Prav lep-» uspehe so dosegli avstrijsk-' »bombardera i v b tki pri Arpernu 1. 1SC9. Takrat so zažgali Napoleonove mostove čez Donavo. Pri Solfer'nu so 1. 1859 postali avstrijski pož galcl Francozom tako neprijetni- da "ie Napo'oon ITI. naslovih na cesara Fran-ra Jožefa posebno pcsl?.n:co s sporočilom, d" D?č:n tc1*š'ie,ga om^enega boja nI ravr -> viteški Franc Jcžef je nato dal ustaviti ta rač'n bojevanja. Pri vojnh mornaricah ko že pred svetovno vojno unorabljali za s:g-nal'z'ranjp mešanico iz karbida in kalijevega fosf'^a Ta nifšenic ima svojstvi, da s-e pr: dotiku vode vname sama od -sebe Pot- od te mešan;ce do zažigalnih granat in bomb je bila razmerom- kratka n da^es vidimo, da tovrstno o rože močn-') obvladuje gotove trenutke v sedanji vo;-n: Od dij€ do du 2 se večajo pot-ebe. Darujte zsto člmo-ej za Zimsko EKITiOČ! ? T***"t!« ^ ""T^rzu Va* U» ^ itó v? Tednik »La Gerbe« priobčuje poročilo sodnega kemika Locarda z dne 12. novembra 1943., po katerem sin Ludvika XVI. in Marije Antoinette ni umrl v tempeljski ieči a.'^ pa pr svojem varuhu čevljarju Simonu, temveč je ident:čen z grofom Naundorfrm. k; mu nikoli ni usp'lo prepričati kraljevske rodbine da je sin Ludvika XVI. Sodni kemik Loca'-d je ugotovil identiteto Ludvika XVII. in Naundorfs potom preiskave las. ori čomur jrirci francoski novinar Ca^t^lot za avtentični izvor las Ludvika XVII.. ki so biii vzeti iz nekega medalj ona Marije Antoi-nette. V komentarju o preiskavi sodnega kemika Castelot omenja da je bilo z^lj v in-tere-r. onih, ki so se za življenja Naundor-fa izdajali za 1 estimile pretendente na prestol, da zamolčijo resnico o usodi Ludvika XVIT. Zategadelj so si namerno iz-mi-slili zgedbo o čevljarju Simonu ki da je tako surovo pos'oTDal s kraljevičem, da je le-ta umrl v Templu. Za modernen Kriegsgeräten gehören die Flammenwerfer moderne vojne pripomočke spadajo metalci plamenov Daphne du Maurier: 60 »Današnji dan, lord Godolphin, pa predvčerajšnji sta tako različna. V~rstva ne potrebujem . ker je Francoz neoborožen. Rada bi podala njegovcrr.u veličanstvu za-nesl iv op s zloglasne"" rusarja, ki so ga njegovi najzvesteši pc>dložn.;ki v Corn-wallu prijel in usmrtili.« »Prav, to se bo zgodilo, milostiva gospa, zgodilo se bo. če pomisl'm- kaj bi bili morali pretrpeti v njegov h rokah, bi ga najrajši trikrat obesil. Mislim, da sta razburjenje 'n nemir zaradi teh dogodkov pospešila pored moje žene.« »Najbrže,« je Dona resno de'ala. Ko ie opaž la, da ga še mika ostati pri tem predmetu in celo na:~:ti domače podrobnosti. jih je sama bolje .azumela od njega, je dodala: »P:jdiva zdaj tja, pr; milostivi gospe je tako in tako zdravn'k.« Préden e ute^n 1 ka-1 oporeči, je zapustila salon in krenila skozi včžo venkaj na stopnice. Tako je bil nr'sMjen 'ti 7 r-:o vendar se je še ozrl po hišnih oknih, rekcč: »Uboga Luc ja. da bi ji vsaj mogel pn-zanesti to muko « »Na to b b:b' morali pomisliti pred devetimi meseci mylord.« je b'l njen odgovor Zmede--" in poparjeno jo :'e pogleda: ; in zamrmral nekaj o tem, kako je že vsa > leta upal, da dobi sina in nasledn ka, - j »Tega vam bo gotovo dala,« je Dona zatrdila, »pa najsi bi dobili poprej še deset hčera.« A v tem sta prišla do trdnjavice in obstala ped tesn'm zidanim vhodom- kjer sta strazila dva z mušketami oborožena moža; tretji je sedel na klopi za m zo. »Ladyji St. Columb sem obl ubil. da si lahko og'eda našega jetnika,« je rekel Godolphin. Mož za mizo je vzd'gmil oči in se zarežal: »Jutri ot>orej bi najbrže ne bil več tako privlačen za ženske obiske.« Godolphin se je glasno zasmejal. »Ne, zato prihaja gospa danes.« Paznik ju je odveiel po ozk'h kamen tih stopnicah na vrh in /zel iz svežnja ključ. »Tu ni nobenih drugih vrat, nobenih drugih stopnic«, si je Dona zapomnila, »oni tam spodaJ pa strino pazijo« Ključ se je zavrtil v ključavn c1 Doni je jelo srce hitreje utripati, sm°šnc, brezumno, kakor vsakikrat preden ga te zagledala. P znik se je umaknil in zaprl vrata. Aubèry je sedel za nvzo kakor takrat, ko ga je bila prv"č zag'edala- nie-gov obraz -'e b i videti t kisto z&maknjen v delo kakor takrat. očitnQ mu ni bilo ni' drugega na misli Godolphin. ogorčen nao jetnikovo ravnodušnostjo. je udaril z roko po miz in ostro rekel: »A,: boste vstali s.1, ne če se potrudim in vas obiščem?« Toda jetnikov? ravnodušnost n- b!la komediia. Dona je dobro vedela da ne Tolikani *a toni-'en je b^l Francoz v svi-'r» risbo -'s ni r^zioč'1 Go't^inb'noTHh ko^^kov od ■fpv:b -tp •>-'o elavi kako bi v svojo osebno korist oronab nek»sra moieea nrilatelia da niste 'meli časa zn nnh^n rfi-ueo stvar.« ^ « fe k»T)'t»n »Monette« in se naVtonll »»»'Voli šp s!a zdi se mi, ti: z njegovim perjem nekako ni vse v redu.« »Risba je nedogotovljena, milostiva gospa« je odgovoril, »kajti ta'e posebn' galeb je med poletom izgubil pero S cer pa. če vam je ta pravrsta znana, ted j morda veste da se redkokdaj upa daleč na morje Tale čudni galeb na orimer se v tem trenutku nr jbrže neizpreletava dalj kakor deset milj od obale « »Nedvomno « je rekla Etona, »in potem pr de drevi spet n- kopno in bo iskal peresa. ki ga je izgubil « ^M'lost'va gospa vage znanje o pticah ni mnogo prida.« je Godo'phin zamrmral, »za svojo osebo n sem svoj živ dan slišal, da bi kak g* leb ali katera si bodi druga pt:ca pobirala perje.« »Ko sem bila še otrok sem !mela,v postelji pernico,« je Dona naglo zabrbl'ala in se nasmehnila Godo phinu »spomin ja n se še kako se je per e čez nek j časa zrahljalo. 'n eno pero je sfrfotalo skoz- okno moje spalnice na vrt Okno je bilo seveda široko, ne ozka reža kakor to, ki daje tej cel'cj svetlobo.« »Oh seveda.« je nekam osuplo odgovorilo njegovo lordstvo in jo dvomljivo »o-g'edal Vprašev 1 se je. ali o je vročica res že m'n la Kar je pr hajj^o i? te glave. • ie bilo vendarle malce čudno slišati »Al< so uhajala tud: pod vrati?« je vprašal o pohištva ali slično Naslov v ogl. odd. Jutra. 36-23 SOBO z 2 posteljama oddam dvema gospodičnama. Naslov v ogl odd. Jutra. 24251-23 LEPO OPREMLJENO sobo t:opa'n co odd m bolj&cm : gost>: du N slov v v:eh po ova!' ca1! »Jutrr 129-23 GOSPODIČNO sprejn;em na stinov n e v Trnovski ul c štev. 3. 102-23 PRAZNO SOBO s sehn m vhodom, v središču mesta, oddam takoi. Naslov v ogl. odd Jutra. 24219-23 SOBICO. lepo opremlieio, v središču, oddam boliši osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24269-23 OPREMLJENO SOBO oddam gospodični. T-.bor št. 242^3-23 SOBO oddam dvema gospodičnama. Lošin, Stiska 1. 24078-23 SOBO. zračno, čisto, s posebnim vhodom, z dvema posteljama, oddam s 15. lanuar-jem. Naslov v ogl. odd. Jutra. " 24275-23 OPREMLJENO SOBO oddam m'rni in č sti stranki. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 19-23 OPREMLJENO SOBO poceni t. ko j oddam. — Na-,lov v oglas, oddelku »Jut a--. 24283 23 OPREMLJENO SOBO z event. souporabo kuhinje oddam takoj. Naslov pove oglasni odd 'ek »Jutra« 74-23 SOSTANOVALCA sprejmem takoj. — Koman Franja, Cankajrjevo nabr. 7-II. 168-23 t>RAZNO SOBO j.em zu uk..., Piač.m do 250 hr na mesec Albin ML.kar. pri Ftuhps rido Aleksandrova 6 74101 23.. OPIit-MLJENO SOBO v bližini Trnovski "er-kve. išče gos[K>d Ponud. oe na ogl. odd Jutra pod »T novo« 57-23a fiiA..iSO óOBO e jo, po m-žnosti vhod s stopn o a. ščem za ta-KOj ali pozneje Ponudbe n;i oul odd Jutra pod »Solida- stranka«. 24229-233 PRAZNO SOBO s štedilnikom iščem za 1. januar Naslov v ogl. odd. Jutra. 39-23a PRAZNO SOBO iu Uez.grado .i. iščem zi takoj. Naslov v oglasnem ddel u »J t « 124 23a GOSPODIČNA išče sobo 5 po ebnim vhodom stopnišča, v sredini mesta Ponudbe na oglas, odd lutra ood »15. januar«. 24081-?3a UfREMLJENO SOBO ;ri osami.en družim — želi samostojen Ljub-j nčan — s ir.a Ponudba na oglas, dde'ek - Jutra« pod šifro »Do-mR^nost*. 66-23a PRAZNO SOBO v središču, iščem za največ 2 meseca — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ne stanujem notri«. 150-23a OPREMLJENO SOBO išče soliden gospod domačin. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno praktično«. 67-23a GARSONIERO ali eno ali dve sobi, s kopalnico, prazno ali opremljeno, v centru, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 107-23a PRIJATELJICO želi spoznati osamljen gospod zaradi event ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«. 24231-25 DAMO-PRIJATELJICO v starosti od 22 do 24 let, želi spoznati osamljen gospod visoke postave. Že-nitev ni izkbučena. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Osamhen«. 114-25 Gospodična ŠIVILJA, r J4 iei, .5 e p znan tvo z re-n m gospodom, v svrho ženitve. P nudbe na ogl. oddelek »Jut a oocl P.=fno« 118-25 GOSPOD srednjih W želi spoznan;.! z gospodično, staro do 28 let. neoporečne preteklosti, čedne postave in dobrega srca. Možitev ni izključena. S'ika zaželiena, tajnost zaiamčena. Samo resni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost« 24254-25 URADNIK srednjih let, v stalni službi z neka prihranki, želi spoznati radi ženive dobrosrčno gospodično, čiste preteklosti, v starosti do 35 let, ki razpolaga s potrebnim za ustanovitev skupnega doma. Le resne ponudbe z naslovom na ogl. odd Jutra pod »Sreča v letu 1944«. — Tainost zajamčena. 148-25 ŽET EZNIČAR, strojnik, 24 let star, želi spoznati gospodično, vdovo v svrho ženitve, staro od 18 do 24 let. ki bi imela veselie nadn mestovati mater eno leto staremu otroku m voditi gospodinistvo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »M"ti« 76-25 GOSPODIČNA, izobražena in gospodinja, želi spoznati gospoda akademsko naobraženega — vdovca s so'oob otroci — v svrho kasnejše ženitve. Strogo diskretno na ogl. odd. Jutra pod »1. I. 1944« 142-25 gospod srednjih let se želi spoznati z gospodično, staro od 18 do 22 let, s EJi-merno inteligenco, v svrho poznejše ženitve. Izredno resne dopise, po možnosti, s sliko, poslati na oglas, odd. Jutra pod »Sreča Te išče«. 24187-25 dve mladi, simpatični gospodični želita spoznati dva dobra gospoda zaradi ženitve. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Štirje prijatelji«. 31-25 JEDILNE BUČE in za krmo dobite v Maist ov> uiici štev 10 24018-37 BRETOVE METLE držaje za lopite omela itd dobite pr Gospo darski zvezi Bleiwe s va cesta 29. 24019-37 POSODO za kisanje repe m za nasohtev mesa, dobiti pri Gospodarski zvez -Bleiweisova cesta 29. 24017-37 kolesarji, lakiram kolesa v ognju v vseh barvah. tudi še s predvojnimi laki. Horvat, Poljanska c 69 (pri klav tuu) M-346-V POZORi POZOR! ^naustveniri psiholog Moder - se nahaja ». Ljubljani. Trstenjakovs u.ica 1-1 levo p le üavame Majcen £2 pi savc vam pove značaj 111 prihodnjost Razi ž am as.roioška 111 niro mants.-ca vpraš n a f-i šite mu. ali pa se oseb no lavi e dnevw 14. do 17 ure; ob nede ljab tud' od 10.—12 ure .vi —J00-0 H čJER^JCI! Odlične buče za Krmo do01 te äe nekaj dni v Maistrovi ul.c, lu - za ■Tgijsko vojašnico 24179-37 »SPANIEL«, 5 let star, belo-črn, se odda brezplačno samo v dobre roke. Zaloška 61/1. 24168-37 dobro hrano, domačo, želi gospod, najrajši pri samostoini gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam naprej«. 24230-37 MALO STRUŽNICO za železo, 250 mm stružilne dolžine, rabljeno. Schorsh-motorček (dinamo), nov, 220 V. 0.185 KW, 1440 n, Pichler 120 V, 0.20 PS. 920 n, izmeničen tok, AEG 150 V, 1.5 PS, 1480 n, motor (dinamo), 2 jekleni steklenici za Chlormethyl, 2 kg, polnenie, 16 atm, 1 termičen reostat za hladilnice prodam ali zameniam. Potrebujem pa večio stružnico pol do 1 m stružilne dolžine, osminka do četr-tinko PS. motorček 220 ali 380 V, glavo amerikanarko 70 ali 85 mm ; šeizing stroi-ček. mali, m različno orodje za fino mehaniko, la hko tudi nozneie. Naslov v ogl. odd lutra. 10-37 DŽIU -DZITSU, brezorožno samoobrambo, poučuie strokovnjak ob torkih in četrtkih od 16. do 19 v gimnastični šoli Milene Govekarieve, Muzejska 3. 24148-37 Utrujena se je poslovila od tega sveta moja ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa J®sipina Sartori roj. Polonšek Na poslednje počivališče k Sv. Križu jo bomo spremili v nedeljo, dne 2. januarja 1944, ob 2. uri pop. z žal, kapele sv. Antona. Ljubljana, Zemun, 31. dee. 1943. TONI SARTORI, sin in ostalo sorodstvo Znancem in prijateljem naznanjamo. da nas je dne 23. decembra 1943 za vedno zapust:la naša ljubljena teta in sestra, gospa Ivana vd. Vogrič roj. FON Položili smo jo k večnemu počitku dne 24. decembra 1943 v rodbinsko grobnico v Tolminu. Ljubljana, Tolmin, 30. dee. 1943. Žalujoči: KLARA POLENČIČ, nečakinja; KLINKONOVI - CAZAFUROVI Zahvala Vsem, ki so našo babico, gospo spremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje in nas v težiti uri tolažili, izrekamo prisrčno zahvalo. Maša zaduSn'.ca za pokoj njene duše se bo brala v ponedeljek, dne 3. januarja 1944 ob 8. uri v župni cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški. KOLARICEVI Naša dobra mama nam je umrla 27. decembra v 76. letu. Pogreb z mašo zadušnico je bil 30. t m. na želimeljsko farno pokopališče. 2elimlje, Ljubljana, Medvode, Vel. Lašče, Beograd. žalujoče rodbine: KRAMAR, MOČNIK, ERKER, JAGODIC Dne 24 decembra nam je umrla naša ljuba mama. babica, prababica. tašča in teta. gospa i IIA MAYER r@I. graščakinja Truplo blage umrle je bilo prepeljano iz Gorice v rodbinsko grob meo v Vipavi. Maša zadu^n ca se bo brala dne 4. januarja ob pol 9. ur ». cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Gorica Lože pri Vipavi. Ljubljana. 31. decembra 1943 Žalujoče rodbine: ing. Maycr, dr. Kane, dr.Kansky, S trek sij, ing.čuček O POSOJILIH na hiše in posestvi dobite poiasnila pri »Jugo-Kredit«, Ljubliana, Beethovnova ul. št. 15/11, levo. 24139-37 POZOR. POZOR! Hitro izdelujemo in prenavljamo vsakovrstna oblačila iz najnovejših žurnalov po nizkih cenah Se pripoioča modni salon ».Ma d:«, Bežigrad. Podinilščal 37. Ceni. damam žeiim srečno in veselo leto 1944 ! 242? V,? NEMŠČINO poučuje ter prevaia iz nemščine ali v nemščino dobro in poceni akademsko izobražen gospod. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24257-37 DRUŽABNIK za novo kniižno založbo se išče. Potrebni kapital 50 do 80 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra naložb.-«. 24234-37 OBRTNI LIST za prodajo zelenjave in živil posedujem. Reflektanti naj pišejo na ogl. odd. lutra pod »Obrni list«. 24240-37 IŠČEMO LOKAL z izložbo v sredini mesta. Za priskrbitev lokala tudi naerada. Naslov v oglas, odd lutra. 24237-37 Za klav. HARMONIKO jd SO basov n • prej za-nenjim al: prodam no vo marcn o obleko z 110c! n m hlačami Naslov pove og'.asm rd--'ek »Jutra«. 16 37 DESNO ROKAVICO oemnomodro sem i~gy. bila 26. na Po'j >nski esiti. Proti n-gr d- jo j« rnit' na Poljansk- oest, t 18-in 24289 37 CENJ. GOSTOM p-ročam. da b^m z Novim letom zopet rd ria ivojo gostilno Se cr po-ročam n že'im vsem re no Novo leto Fvnla Mlhelčič Židovsk Ftezi 5t. 1. ' 24284-37 POSLOVNI LOKAL orJd-' dr Maček Vikor, edvetnik — Dalmati- ov ulica 10. 68-37 BANCNfc, DENAKNt blagovne posle, srebrni denar in razne dragocenosti, vnovčim po naivišii ceni. Izposluiem nakup in prodajo nepremičnin, hiše, parcele, posestva, tudi izven bloka. Alojzij Planin-$ek, Ljubljana, Dvorakova ulica, sedai Knaflieva ulica 3-1. 23341-3? NEMŠKO KONVh/.ACI JO in POUK nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini (4—8 oseb) zelo maihen honorar. Kongresni tra 13-11. 23837-37 NEMŠKO, italitansko perfekten pouk. korespondenco, konverzaci-io tudi kot delno odplačilo za sobo za 16. januar, v središču, nudi resna. Beethovnova 15. desno stopnišče. III. d. 90-37 KAR KOLI imate naprodaj od naiman'-še do naiveč e in od najceneje do naidražje stvari, ponudite nam in zadovoljili Vas bomo solidno in pošteno. Rudolf Zore. G'e da!i?Va «lica 12. 91-37 DENARNICO sem našla pri Sv. Križu. Dobi se v Tavčarievi ul. M 165-3? PRIGLASITE SE za kuharski tečaj ' Ivanka Simonič Pol'anska 15-11. 170-37 ST IKE za LEGITIMACPF naihitreje, reprodukci e Leica slikame na domu in v atelieiu. filmarne poerc bov in na mrtvaškem odni ■»mjterslr.i irdelava ter vsa fotografska dela izvr^'i'e solidno in no zmerni ceni Foto Grad Mira. Liu^'*a-na, Miklošičeva 20. 143-3' ZADOVOI INO in uspehov nolno leto 194-1 želi tvrdka SimandI 78-37 Prpvnfl nro«n'P nrpn'si razmnože rqrt «o infftiwop' !# »SERMS BIRO« ••** «il 1 tel «t 2109 2 KLJUČA, lorgnon, iel rumeno legitimacijo in malo denar|a v črni torbici, sem izgubila na Reslievi cesti. Oddati proti nagrad- v upravi Jutra. 131-37 PRODA BLOK DVEH HIS V FRANKOPANSK1 ULICI. — V vogalu j' trgovski lokal. Veiiktf dvorišče in vrt z lopo — in NA JERNEJEV CESTI PRITLIČNO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM . dvoriščem in vrtom cca 1000 m. Prikladne parcele za gradnjo. — V poštev t. idejo samo direktni kupci brez posredovalcev. Naslo\ v ogiasnem oddelku »Jutra«. Mo\ listov: frančiškanska ul d I IZDELOVANJE | JEEML I Wa&tip stsrsv.h kož divjačine = i s;c. kun, dihurjev, jazbecev. veveric, videi i polhov in domačih mačk. Plačam najvišjo ceno I Sprejemam krzno v strojenje in barvanje ?t Zaloga vsakovrstnega krzna iiožuhovina - V. ŠINKOVEC, Mestni trg 11 S A K naS naročnik ie zavarovan L I ste ooravnali naročnino? terse ite ss Vseirogečni je nena^oTtra poklica* s sebi našo iskreno !pbl;eno, skrbno mamo, gospo Ivano Poi^čitlk w\ ¥mm k vdovo po progovnem mojstru drž. železnic Blagopokojnxo spremimo na njen zadnji domek v nedeljo dne 2. januarja 1944 ob pol 4. uri popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Moravice, Schönstein, Velike Lašče, dne 31. decembra 1943. Neuto^ljivi otroci : MALČI ANKA, por. Šmuc, IVA, oor. Bizjak, IVAN, RADO, SIMON, MIRKO in o:iah sorodstvo. m š&m i ? s ? mmu piHfrjj r ' ? s p M las! mmml ii|| l&Äpf fcfe; -K' m t * feit'.. ^'»U'^'Z. u X r. a. r m WzMMll ; i... Wi - .-ir,»: 'ì Za creimele dokrze iskrenega sočutja, ki smo yh prejeli v teh težkih dreh c b iz^tbi rešega rene dom estljivega ljubega soproga, zlatega ateka, brata, svaka in strica, gospoda p.sisrü! se zahvaljujemo vsem in vsakemu, ki so nam ob tej priliki izkazali svoje pismeno ah' ustno sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so ookojn;ka v tako častnem številu spremili na njegovi zz^nji peti, ter jim iziekairo E£Šo najglobljo i teli imlää lahvalo. Globoko žalujoči Eia Pretog in Žalna maša zadufnrca se bo brala v torek, 4. januarja 1944, v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 7. uri. Ljubljana, dne 30. decembra 1943. $ rečno in uspehov pslno mrvo Isto 1944 žeUm svojim cenj, odjemalcem A* lager ff Pam tovarna žime in ščetkarskih izdelkov LJUBLJANA — FU2ENE IT □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B Prav srečno in veselo NOVO LETO želita cenjenim odjemalcem Ivsa S22 Slava Krcmč MOSTE, ZELENA JAMA Bezenškova ulica št. 10 □ S B □ □ a 9 □ □ a a □ □ □ g D 9 □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem „železnina Koatmy" CERNE JOŽE LJUBLJANA Celovška cesta 59 □ □ □ □ G □ □ O □ □ n g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[-DDDSDCDDDDDDDDDDDDDDGDDnDnnn !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srsčssc iic-vo leto žeE SREČNO IN VESELO NOVO LETO Vam želi trgovina in gostilna RAHNE LJUBLJANA - MOSTE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Mlilüüülj HP «H i« 1 i 1 ! i i«li ili" 1 ! ! 1 i lil!! lini "'li Hill MODNA TRGOVINA LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DD □ □ n □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ Rb □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Srečtz? tn uspeha novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka USPEŠNO ,9 Pielick 8 Co B NOVO LETO * želi * tvrdka trgovina z južnim in domačim sa d lem ter zelenjavo na debel 9 LJUBLJANA Lingarjeva ulica št. 1 — TeL 45-47 Q □ :..... R Fu 1111 » e IIH11 mm ■ i > n u i it h ■ a u n » i m 11 m i ■ nmrni rf chn@ d§r - V®?@v§ek '•IìMìIlllHlllaJab: MRMIHMIitIHilillUiMtUHHMtHHMHtMMUlMH: .«>MMMM^*M»Mtt želi tvrdka Ljubljana Telefon 22-68 u □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenjenim naročnikom □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ r: □ □ IVAN BRICELJ B pleskar, ličar, sobo- In črkoslikar ter □ gostilničar v štepanji vasi na Planirju LJUBLJANA □ Bleivveisova c. 13 Telefon 33-07 □ g a n □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a H □ □ □ Srečno in zadovoljno S □ □ □ ° S □ 9 o R n 9 n 9 □ □ □ )□□□□□! □ SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim gostom IVANA GORŠE restavracija »Novi svet« □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ F. KOMPARE Gradišče 7 § H PRIPOROČA SE IN 2ELI CENJENIM GOSTOM VESELO NOVO LETO GOSTILNA „PEI L©VCU" LJUBLJANA RIMSKA CESTA 24 BLEIWEISOVA CESTA 2 TELEFON ŠTEV. 46-95 □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14 ^ jaDOamDaDaDDUUUUUU^ JDDDDCXDaDDDDDDDDDDIIDDDDD!IE0DDDDn0C30Q3DDDDDön I I □ M čeli srečno, zdravo in zadovoljno sova leto □ □ 1944. Gostilna SEMRAJC ŽELI SREČNO NOVO LETO vsem svojim cenjenim gostom LJUBLJANA Sv. Križ □ □ □ □ □ □ □ □ Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO Prva kranjska vrv ama Ivan N. Adamič ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD Ü □ O □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. odjemalcem Slaščičarna Pelicon LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 31 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ Sv. Križ — paviljon □ □ □ □ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ II H D 3 II H II IÜÜÜUI lJ p 0 □ □ □ □ □ □ □ □ n En JAKOB VILMAM UBAR LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□cixnxiDDn □ EBER EL1GIJ □ □ krznaretvo in izdelovanje čepic □ B KONGRESNI TRG 7 § BOL iDünnonL^ajDDaDDnaDUUiJUUüua □ □□□□□□□(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O -- □ □ Baretič Vladimir _ □ D 9 o 5 n 9 ° 9 D 9 □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ □ splošno čevljarstvo □ □ □ LJUBLJANA Pražakova ulica 12 § Srečno NOVO LETO Tovarna bonbonov, peciva in čokolade □ Milko in Marija Slamič □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ŠTEFAN PUT.iM1? KROJAŠTVO R S R ° 9 n □ □ □ mesarija LJUBLJANA Jegličeva 10 n □ § 8 8 B § S Q □ LJUBLJANA Petrareova 18 □□□no xjüüu JGGÜ □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ J. C. MAYER LJUBLJANA LJUBLJANA □ SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem cenjenim strankam AERI J AN PAHOR modni krojaški atelje za dame in gospode LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 54 HOTEL »SLON« n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ n □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ □ D □ želi vsem cenjenim odjemalcem □ □ H a R ° 9 □ RAFKO KORETIČ PIČMAN LOVRO podjetje za vodovodne instalacije, centralne kurjave in kleparstvo LJUBLJANA Ilirska ulica Telefon 29-11 delikatesa LJUBLJANA špecerija Ulica 3. maja □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI □ □ □ 3 R 3 B □ □ □ □ □ □ H □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a joddoodddogodocmeolilimmn]^ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI g KMET3KI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM CENJ. NAROČNIKOM FRANC REBERNIK pleskarstvo In ličarstvo Komenskega ulica 22 — tel. 31-77 LJUBLJANA □ □ n □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO želi □LumanDraaaaaaaaaoaaDaaaaD^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Dui Cvetličarna „SPLIT" LJUBLJANA Frančiškanska ulica ČOKERT AVGUST klepar in vodovodni instalater LJUBLJANA Gregorčičeva 5 Telefon 24-70 □ □ □ □ □ □ a R n R □ R □ R □ a B R g Gregorčičeva 5 Telefon 24-70 □ H □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ LONČAR FRANC preje T. Kom LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 13 (Figovčevo dvorišče) TELEFON ŠT. 20-14 R U ^□□□□□□□□□□□□□□□□onojDcxjaaDDLjLiiJi nmmnxs □ M« S T IE L E trgovina z južnim in domačim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo LJUBLJANA □ □ □ □ □ ■-^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mnnmnnnnnnn ^□□üümoraaamamuuui^^ ŠPENDAL JOŽE splošno krojaštvo LJUBLJANA Kolodvorska 26 □□□□□C !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ n □ n □ n ° R a R □ R n ° 9 n O a p SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM ADOLF SLAPERNIK izdelovanje brezalkoholnih pijač LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 19 Telefon 36-83 JT E Srečno fri veselo NOVO LETO želi kleparstvo, vodova3ne instalacije ter sanitarne opreme I LJUBLJANA — SLOMŠKOVA ULICA 4 UDCmnmmm 11 » B » » 1 irimrii Iiimiinnmii innrrinnnrinrTT^^ H H „ L M. Ecker sinova □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI MARINKO trgsvina z mešanica blagom L LJUBLJANA Prisojna ulica štev. 7 □□□□□□^^□□□□□□□□□[xiaa^ VEČ SREČE V NOVEM LETU l Filio Sekavcnik vam zeli zelezmn» ljubljana- Borštnikov trg - Telefon ULULI M II IIB f »II m MlJUimmmmimmiiJLUlliTi lin ■ im » H-nnnrYVTnrTTnnnr^^ u II H II «H ■ m » mm M B» MU »H MU H» H MM ■ B H R □ H □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ri □ n n □ □ □ □ □ G .1 f : □ □ □ □ □ □ □ n □ n LJUBLJANA NABREŽJE 20. SEPTEMBRA 2 POLEG TRIMOSTOVJA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljnja naročila ARMIČ SLAVKO splošno ščetarstvo LJUBLJANA Tržaška cesta 47 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n EV AN ZUPANČIČ izdelovatelj metel LJUBLJANA Kersnikova ulica 3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ L E G h T specerija, delikatese, zajtrkovainica LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ "jGGCGCGCOGGGGGOOGGOGOGGOOGOO IÜL1L B. .!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n Gssiü^a „Ihgfe^ovnik" Sanraluk Marko LJUBLJANA Kolodvorska 26 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ n n □ □ □ □ □ o □ n □ □ □ □ n □ n □ □ □ □ n l.j □ □ □ ü □ d, z o» z. □ □ □ □ □ □ □ □ □ O tovarna takffv ist barv □ □ □ c w M^tesasE .'©ssa g □ c □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnjulbj n Veselo in srečno novo leto 1344 želi G vsem cenjenim odjemalcem in prija- □ tel jem □ □ □ □ □ G □ □ D □ □ □ □ n □ □ □ Q n □ □ □ Filip lisjak krzn&rstvo LJUBLJANA Kongresni trg 8 |=j n ^^□□□□□□□□□GnaDüDDaaGDnnnDLLX] □ n □ □ □ □ □ □ n □ n □ □ □ □ □ □ D SREČNO NOVO LETO! deliJkatesa in špecerija LJUBLJANA Stritarjeva ulica □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ P O □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IVA!* SAJOVIC splošno čevljarstvo in specialist za ortopfdična obuvala LJUBLJANA Novi trg 5 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mero □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaon □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI CENJ. ODJEMALCEM □ □ □ □ □ H ,MEBKUB4S tovarna rasila g :: s« kemičnih izdelkov □ □ □ g LJUBLJANA Stari trg 17 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ □ □ □ □ n □ n □ □ □ Veliko uspeha in sreče v novem letu! Priporočamo se še v bodoče za Vašo cenjeno naklonjenost JOS. ZALTA & CO. železnina LJUBLJANA Dunajska cesta 9 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ma u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ KROJAŠKI SALON »Jj LJUBLJANA O D A" Resljeva cesta 8 □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CDGU □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1913 ŽELI F. OSTBELfč LJUBLJANA Nabrežje 20. septembra pri tromostju □ □ □ DnnDaanancannaDDDDcacannDccLj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim odjemalcem GASTKAUN nasi. DOLENC SILVA izdelovalnica dežnikov in solnčnikov LJUBLJANA Prešernova ul. 42 □ □ □ □ □ □ r' D □ □ □ □ □ □ □ 8 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Destilerija alkoholnih pijač Ü □ □ □□□□□□□□ □□□uuuuuuuuuuu Srečno in veselo novo leto želi vsem P odjemalcem in se jim tudi v bodoče priporoča za naklonjenost JOSIP TABOR trgovina z igračami in narodnimi spominčki LJUBLJANA Kongresni trg 3 Tovarna sadnih sokov □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l U □ S rečno in zdrava novo leto! & □ □ □ □ g p UJU Vi|a«iü «IWV0IUI »v»« □ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ LJubljana — Zaloška cesta s ALA TRGOVINA Z OVOJNIM PAPIRJEM IN VREČICAMI MIRJE ŠT. 2 Lì □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA □ TELEFON ŠT. 24-50 Delniška družba PIVO v ili mmmmmnamm. !!!!!! □ □ □ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ A 8 E, □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO želi g Srečno m veselo novo leta 1944 G B D ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ b » n n h h» h mi i n in !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Pivo špirit pekovski pa V9 ÜB ti Slelko □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ strofi za obdelavo lesa LJUBLJANA 5v. Petra cesta št. 3 Telefon 25-31 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ A. KAJFEŽ □□□□□□□□□□□□□□□□□anGaaaaaGnGnDDan^nnnnnannDo &□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ a innnnc □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□acaaaGcaara D □ P a a □ □ □ □ □ B trgovina ur, zlatnine in srebmine □ □ G G G □ H G LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14 g Vsem cesifenlm gostom želi G g srečno In zdravo novo let® G G G G G G G □ G G G G G G G G G □ Restavracija „Figovec" □ n ° R a R B B □ n G n H n n n i B §B G B R n H D 9 n 9 □ □ SREČNO NOVO LETO 2ELI 99 GROM u carinsko posredništvo in špedicijski biro LJUBLJANA □ G G G G G G G G G G G G G □ □ □ □ □ □ □ UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA, KARTONAŽA * «F* BLASNIKA nas!. LJUBLJANA, BREG 10-12 Telefon 21-19. □ □ G □ □ □ □ G □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l OBILO SREČE IN BLAGOSLOVA g V NOVEM LETU želi vsem svojim G odjemalcem P VOTO CUNDER g N □ torbarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo □ G □ LJUBLJANA Igriška št. 3 □ n Tovarna koledarjev litografila in kart orca ža ČEMAŽAR JOSIP LjssMJa2*a, Igriška ul. 6 * želi vsem cen^. odjemalcem SREČNO NOVO LETO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ V lir mesarija ŽELI SREČNO NOVO LETO vsem svojim cenjenim odjemalcem LJUBLJANA, n □ n u n G n n n n n n n G n □ n U n i.l n n n G 11 G n □ n ! ! n n □ G u Ij nGDDnaGDDaDanDanDDnnGnancGnGGnnnc^nnDnnnDDnnii^annnnnnnccnannnonnnanDnanDacnnnonnniioDDnGr'-! Ü želi svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka □Srečno in □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □ G Domobranska c. 7 G G _ □□□□□□□□□□□□GnnnGnaDGaGGaccü § veseio novo leto 1944 Prelog NA DEBELO! Gosposka ulica št. 1—3 TELEFON 26-78 volna bmbfž, nogavice, rokavice, pletenine NA DROBNO! 3 Stari trg št. 12, Židovska B ul. št.2—4, Bleiweisova □ cesta št. 22 - Tel.27-78 g 3GGi3 a c ec opate KRALJICA Ok tea Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant. — Für »Narodna tiskarna A. G.« als Drucke tiskarnarja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič UÀ** , -a >Narodno tiskarna d. d.c kol