6. številka.
Junij — 1908.
Letnik OTI.
CERKVENI
GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v fllojzijevišfu, upravništvo v Marijanišfu.
v
Žensko petje v cerkvi.
(Konec.)
Jli pa ni tudi lepo in primerno, če zapoje nekaj žensk pri blagoslovu z Najsvetejšim: Častimo te? Ali bi bilo lepše, če bi bilo tiho? Ali ni lepše, če pojo pri litanijah tudi ženske? Ali bi bilo lepše, če bi se „drli" le moški? Je mar graje vredno, če odgovarjajo pri slovesnih mašah ženske, če pojo Kyrie, Gloria, Čredo i. dr.?
Prevdariti je treba, da z malimi izjemami ni dobiti pri cerkvah klerikov, da pri večini cerkva tudi ni dobiti, posebno v današnjih časih ne, krščanskih mož, ki bi pomagali pri petju, kaj še, da bi ga popolnoma sami oskrbovali. Z malimi izjemami bi bile vse cerkve brez petja, ako bi ga ne oskrbovale ženske. Slovesne maše bi morale biti brez petja, ali pa bi sploh ne smele biti slovesne. Maša na Sveti dan, na Veliko noč bi bila enaka maši navadnega petka. Nekateri pravijo, da bi se dalo odpomoči z dečki, z mladeniči, ki še niso izpremenili glasu. Težko bi jih bilo dobiti, še težje naučiti. Ženska je odločena domačemu delu, zato jo je dobiti vsak čas. Dečki pa, ki 'bi bili sposobni, dovolj močni za cerkveno petje, so le redkokdaj doma, bodisi v mestu ali na deželi. Komaj izpolni šestletno šolsko dolžnost, se gre že učit rokodelstva. Na kmetih mora večinoma deček z 12imi leti delati vsa moška dela, na polju in v gozdovih. Poleg tega je še to, da ima ženski stan že po svoji naravi večji nagon do obiskovanja cerkve kot pa moški. Kje bi bilo dobiti mladenieev, ki bi hodili po trikrat na dan v cerkev pet? Še za službo strežnikov jih je marsikje, posebno v mestih, težko dobiti.
Motuproprio želi, da bi ljudstvo sodelovalo pri petju v cerkvi, da bi ljudstvo pelo gregorianski koral. Če hočemo kaj doseči, pričnimo pri deklicah ! Te hodijo raje v cerkev, lažje jih je dobiti za petje, bolj so dovzetne za nove stvari. Ker ima ženska bolj razvit čut za lepoto, bode tudi preje spoznala lepoto gregorianskega korala, ga raje pela in se ga zato tudi raje naučila. (Jut posnemanja jih bo gnal, da se bodo hotele tudi drugejnaučiti,
če bodo znale nekatere. Moški, čeprav dostikrat brez čuta za lepo stvar, bodo s tem prisiljeni slediti ženskemu spolu. S tem se bo uresničila želja za gregoriansko petje tako navdušenega svetega Očeta, da bi vse ljudstvo pelo gregorianski koral. Na ta način nam bo mogoče doseči vsaj nekaj, kar jc sicer skoraj izključeno. Seveda je pri tem treba onemu, kogar veže dolžnost, skrbeti za red. Red zahteva, da se uči po redu, po vrsti: najprej bolj znano in lažje, potem šele kaj težjega; napreduje naj se počasi. Za začetek bi bilo dosti, če bi pelo vse ljudstvo le koralne odgovore pri maši, sčasoma navadni koralni Tantum ergo in Laudate.1) Pri marianskih kongregacijah bi bilo dobro naučiti vse člane: Magniticat.2) Dalje bi bilo v začetku težko in tudi nevarno iti. Oe bi se preveč novega naenkrat vpeljalo, bi se mnogi ne naučili besed ali nerazločno izgovarjali, in nastala bi nevarnost, da izgube verniki pogum učiti se in začeli bi sovražiti koral, kot se dandanes sovraži, ko ne poznajo lepote korala. Ugovor, da bi verniki ne razumeli besed teh par spevov, je prazen. Duhovnik naj bi jim parkrat razložil pomen besedi in posamnih vrstic, in se bo vse doseglo. Dobro bi bilo, Če bi se natisnil v vse molitvenike obojni tekst, latinski in slovenski, da bi se dalo primerjati.
Kako lepo bi bilo pri slovesni maši, ko bi se obrnil mašnik in voščil ljudstvu: Dominns vobiscuin (Gospod z vami), cela cerkev bi mu pa odgovorila: Et cum špiritu tuo (in s tvojim duhom). Mašnik bi prosil Boga, da naj usliši glas vernega ljudstva radi zasluženja Jezusa Kristusa, vsa zbrana cerkev bi pa pristavljala svojo gorečo željo: Amen (zgodi se). Ali bi se ne pomnožila s tem pazljivost in pobožnost vernikov? Mašnik bi jih opominjal: Sursum corda (kvišku srca), ljudstvo bi mu odgovarjalo: Habemus ad Dominum (imamo jih pri Gospodu). Ali bi ne občutilo s teui tudi srce preprostega vernika one slovesnosti, s katero mora pričakovati kralja nebes in zendje? — Koliko slovesneje bi bilo tudi pri litanijah, če bi se namesto že tolikrat prepetega „Castimo Te" pela pri izpostavljenju presvetega Rešnjega Telesa kaka druga ljudstvu dobro znana obhajilna pesem, pred blagoslovom koralni Tantum ergo in Genitori, po blagoslovu pa Laudate!3) Ali bi ne imeli verniki to za veliko bolj slovesno, ali bi jih ne vabilo to veliko bolj v cerkev, če bi smeli sauii sodelovati pri petju? Ali bi ne bilo primerno, da bi se pel koncem vsakega shoda marianske kongregapije „Magniticat?4) Pri shodu dobi kongreganist novih naukov, novih milostij — z veselim srcem bi moral zaklicati: Magniticat anima mea Dominum (moja duša poveličuje
*) Bolj primerno za naše razmere in tudi ljudstvu l>rez dvoma veliko bolj všeč bi bilo peti po blagoslovu kako slovensko pesem, proslavljajočo slavuost dotičnega dne. Saj „ Laudate" ni nikjer ukazan, celo ne svetuje ga noben dekret. Mislimo, da je dovolj, da pojemo v latinskem jeziku toliko, kolikor nam Rim ukazuje. Sicer je psalm „Laudate" lep, pa tako petega, kakor se pri nas splošno poje, smo se že davno naveličali. Kdor bi mislil, da mora na vsak način ta psalm peti, naj ga poje s slovenskim besedilom.
*) tudi s slovenskim besedilom.
3)	Glej zgoraj op. ').
4)	Glej op. a). Sicer pa bi to postalo nekoliko dolgočasno. Magniticat (slovenski) naj se prihrani le za sprejem. Po shodu naj se po dosedanji navadi poje kaka slovenska Marijina.
Gospoda)! Ako to uvedemo, bomo vsaj nekoliko spolnili željo svetega Očeta, sčasoma se bo dalo morda več doseči. Najlažje pričnemo s podukom po marianskih kongregacijab. Po kongreganistih se bodo naučili tudi drugi. Začnimo, da dobimo vsaj podlago zato, kar je bilo v prvih časih krščanstva
olgo zaželjeni nas je vendar osrečil! — Pred menoj lezi debel zvezek
cj3~ tiskanih strani, prepreden z najrazličnejšimi koralnimi spevi kot s pestrobojnimi venci. Na čelu nosi v avtografu geslo sv. Očeta: Instau-rare omnia in C hrt stoin Njegov podpis. Za tem sledi v več barvah krasno reproducirana slika (po Schmalzlu) sv. Gregorija, slovesno prepevaj očega koralne speve. Nad glavo mu plava sveti Duh, asistirajo mu kleriki in angeli. Pod sliko pa stoji sledeči šestomer:
Nato sledi dekret S. R. C. z dne 7. avgusta ipoj o avtenticiteti graduala, ki odpravlja katerekoli druge izdaje rimskega korala. Kaj praktična in naravnost potrebna je razlaga o zahtevah, ki jih stavi Cerkev glede svetega petja, ki so: v prvi vrsti sveta resnoba, zmožnosti čuvstva kršč. srca Ijubeznivo in po resnici izražati, prav tako mora imeti katoliški značaj,' da odgovarja potrebam katerihkoli narodov, krajev, katerekoli starosti in da končno združuje preprostost z umetniško dovršenostjo. Dalje razlaga, kako se je postopalo pri prireditvi te vatikanske izdaje, potem pa navaja razne oblike not, njih pomen in vrednost.
Tukaj posebno povdarja, da rep pri notah (imenovali smo jih po vplivu menzuralne glasbe „longae"J pa tudi rombične note (inclinatae, ah v menzuralni „brevesu) same po sebi ne pomenijo niti dolžine niti kračine (per se ad temporis rationem non pertinent), ampak le določujejo gotove oblike skupin (de nproprietateu ipsius eorum figurae).
h naslednjega odstavka, ki daje potrebna navodila glede petja pri peti maši, naj navedem samo prvi stavek prve točke, ker se razlikuje od naše dosedanje prakse. Glasi se takole: TKo pristopa3) (accedente) duhovnik k oltarju, začno pevci antifono za introit". Torej ni treba čakati, da bi bil duhovnik že pri oltarju, še manj, da bi že začel moliti pristopne molitve, ampak takoj, ko se duhovnik iz zakristije prikaže, naj se zapoje introit. Ce je pred mašo blagoslov, ni treba čakati, da mašnik incenzira
') Vse prenoviti v Kristusu.
8) Pesmi Gregorij vladar je prenovil in umno pomnožil: — poje duhovnikov zbor naj v sladkem jih spevu Gospodu
3,i Podčrtal poročevavec. (Prim. letošnjo Greg. Rundschau str. 67).
že dovršeno.
V. P.
Graduale Romanum
po vatikanski izdaji.
Carmina Gregorius fraesul renovavit et auxit, Quae elerus dulci Domino modulamine solvat.2)
Najsvetejše, ampak takoj po blagoslovil introitt1) Ce je maša pred izpostavljenim sv. R. T., ni treba peti nobenega drugega speva, ne „0 salu-taris" ali kaj podobnega — saj ni nikjer o tem niti nič rečenega, kaj Se le u kazanega, ampak takoj naj ^se začne z introitom! Tako ne bo treba duhovniku do Glorije nič čakati.
Potem si pa slede v dolgi vrsti zapored vsi spevi, ki jih zbor potrebuje pri mašah de Tempore et de Sanctis: Introit i, Graduali, razni traetus, ofertoriji, komunije itd. Koncema so pridejani tudi vsi spevi, ki so že prej izšli: Ordinarium Missae (KyrialeJ, Missa pro defunetis cum exsequiis, Toni communes Missae, nato Appendix, ki obsega Te Deum, Veni Creator in himne za procesije s sv. R. Telesom.
To je pravi „Codex aureus", zlata knjiga, ki so nje spevi stoletja in stoletja navduševali in razvnemali verna srca, ki so iz nje prebogate, neizčrpljive vsebine največji glasbeniki zajemali duševne hrane in si nabirali najkrasnejših motivov za svoje skladbe, knjiga, ki nai tudi naša srca dviga v svetem hrepenenju od plitvih pozemskih napevov k večnolepim, nevenljivim nebeškim melodijam! -) S ur sum corda! Fr. Kimovec.
Slovenska pesmaričica: „Tri duhovske pesni".
(Spisal dr. .los. Mantuani.)
avno pred štirinajstimi leti obsorej je bil začel „Cerkveni Glasbenik" prinašati o najstarejših slovenskih pesmaricah velezaslužno razpravo, ki je potekla iz spretnega peresa dr. Evgcnija Lam peta. Zal, da se g. pisatelj sam ni mogel več odločiti, te svoje študije podrobno nadaljevati. Vsako svojo trditev, katero je izrekel v omenjenem sestavku, bi bil lahko več kot enkrat podprl in dokazal ob posamičnostih. Letos se obhaja štiristoletni spomin Trubarjevega rojstva. Svobodomiselni krogi ga bodo praznovali kot začetek narodne zavesti na svobodomiselni podlagi. Mi, katoliški »mračnjaki", se hočemo tudi spomniti Trubarja, dasi nas je on zatajil, ko je dosegelj'po katoliški vzgoji svojo usposobljenost. Seve, da si ga bodemo ogledali od vseh strani, ne samo od zavestno-narodne.
') Saj tista nespametna navada, oz. razvada, ki so jo uvedli ljudje, ki niso veliko mislili, da se namreč spev pretrga in sredi kitice da blagoslov, se bo menda vendar že enkrat odpravila. Sam sem bil že pogosto priča, ko so se tujci posmehovali našemu ume-vanju liturgičnih spevov. Sicer se je ta nonsens že marsikje odpravil, župnijam pa, kjer jim ta na dvoje presekani glasbeni in liturgični nestvor prija, tem naj pa stolnica da lep zgled-
*) Več kot zanimivo je, da je izšla knjiga na praznik Vstajenja N. G. J. Kr. Velikonoč. ko je Kristus vstal poveličan in prenovljen iz groba — • povellčane prenovljene vstale koralne melodije, ki leži? pozabljene in mrtve v grobu starih kodikov, podsute pod razvalinami raz-puščenih in porušenih samostanov: Ego dormivi et somnum cepi: et exsurrexi, quia Dominus suscepit me! Alleluja, alleluja! — Sv. Oče Pij X.je odprl knjigo, ki mu jo je. prinesel slavno-znaui koralov restavrator benediktinski opat Dom Jož. Pothier in — recimo, da je bil slučaj — odprla se je maša za praznik »Prikazovanja Matere Božje v Lurdu". Sv. Oče je pel z jasnim in krepkim glasom napev introita in s tem takorekoč sam osebno otvoril vpeljavo novega „Liber Gradualis". (Prim. istotam št. 65).
V ta namen priobči »Cerkveni Glasbenik" diplomatično natančno izdajo sila redke slovenske pesmaričice Trubarjeve po izvodu, ki se hrani v c. k. dvorni knjižnici na Dunaju.
Knjižica je v mali osmerki in meri, sedaj precej obrezana, 15 X 10 cm. Sestaja pa iz dveh pol in enega lista. Na prvi poli ima zaznamenjaneMiste z Aa, Aa, Ai in As; A na naslovnem (prvem) listu ni imel prostora in tudi ni bilo običajno, delati te znake že na prvo stran. Pri našem tiskarju je veljalo načelo, da zaznamenjuje vse štiri liste prve, a samo še prvi list druge polovice osmerkine pole; listi A«—As niso dobili znakov. Druga pola ima B, Ba, B3, Bi, Bs; Br,—Bh nedostaje. Zadnji, t. j. 17. list je brez znaka; zadnja stran je prazna. — Prvi je poročal v slovstvu o tej knjižici marljivi protestantski pastor Tli. E1 z e v svojem spisu: „Die slovenischen pro-testantischen Gesangbucher des 16. Jahrhundertsu v periodično izhajajočem: Jahrbuch der Geseflscliaft tur die Geschichte des Protestantisnms in Oester-reich, letnik V.; (1884) str. 1—39. Meni se vidi, da Elze te redke knjižice sam ni imel v roki. Žal, da ne pove, kje da je dotični proizvod shranjen. Domnevam, da je dobil beležko in popis z Dunaja. Njegov naslov se ne ujema natančno z izvirnikom. Dalmatinov prevod Luthrove „Ein' feste Burg ist unser Gott" (= „Nasha bramba je Gospud Bug") priobčuje od kraja do konca, a ne po tej pesmaričici, ampak po „Catechismu" z 1. 1595. —
Ker je ta knjižica zelo redka in v slovenskem slovstvu istotako kot v zgodovini naše glasbe še ne popolnoma obdelana, priobčuje jo naš list! Naslov jej je:
,.Try Dnhouske peifsni. | VT1 ENI, IE TE | CERQVE BOSHYE i , , s'tran SVPEli NEE SOVRASHIKE, TOSH | ba inu Molitou, Vti drugi inu trety, Nista'.aT fe vuzhi inu [ praui od prida inu dobrute Criftu- j feuiga Goriuftanena inu lioiena [ Vnebeffa. Od Primofha Trn- | beria, vnega vnunizhni dol- | gi teshki bolefni slo- | shene. | PER TI M SO ENI PSAL- j mi inu ena Boshizhna peijjen, od Ju- | na Dalmatina mu Jansha | Shvvageria, tolma- j zheni. | ©ttlicfie ©etfiltdje ©efancj [ guuor mcfitgebrucft. | VTIBINGI, \ M. D. T.XXV. |" Vsebina je te - le:
CANTICVM SIMEON IS. j Nune dimittis &c. koker ta | Nemi liki. 2>ht _Str- -^rtb Unb ^reiib 2C | M. Juria Dalmatina, f
1.
Vmiri, Suelikim Veflelem, Htebi, 6 Vezhni Bug, | Is tiga fuita Vshe rad grem, is Vseh nadlug, Sai ve- | im de bom slatku fpal, Dokler bo od Smerti vftal.'|
2.
Sakai ozhi lilapza tuiga, (0 videle V ueri, Ifneli- | zharia nashiga, po ti meri, Koker fe ie V pitoni sam, | Nam fueiti refodil nam. I
3.
Tiga fi na fueit ti poslal, vtu bogu zhlouezh- j tuu, De ie fa nas zhlouik poftal, V nuy, V bufstuu, | Suio fmertio me reishil, de ne bom fmerti Vidil. I
Str. 3. (= 1. stran lista Až).
NB. Orig. nima takto vega zname nja, a mu pri
stoja nedvomno
Od str. 4. (= 2. str. lista As).
4.
On ie ta praua Vezhna luzh, kir Aide refneiti, | on nam fueiti dan inu nuzh Po vfim fueiti, Na ne- | ga ieft Veruiem, de Vekoma neu meriem.
5.
On ie Ifraeloua zhaft, Inu vfik Vernih, on nepu- | fti Vfromoto palt, Nas tih reunih, Nega folk bode | zhafzhen Vezhnim Veflelu. |
AMEN.
TE CERQVE BO- | SHYE, SVPER NEE SOVRASHNI | ke, toshba inu molitou, vfeta is tih Pfal | mou, fufeb is tiu 74. 75. |
P. Truberia.
NB.
-

-S-
-V—
O Bug Sa kai li do Ti veish i nu do bru
pu ftish Tu io Cer koti /iz Ive ti, vi d is h De nas ho !e ref dre ti,


Tur ki hu di Ne ver ni ki
Ma li kous ki slu shab ni ki

=t=-

|| Str. 5. (= 1. stran lista Asi.
Nas lite sko re nom fdre	ti.
Satu kir fe vkup fnidemo, Od tebe pri- \ digutemo: Inu fc prou ob-haiemo, Otroke prou kerszhuimo, Na tuiga Synu klizhe | mo, Sa tuio milost profiimo. Tebe Jo vjem zheftimo.
Letu oni v Je kolneio, Nas Jatu slu Jou | rasho: Sa kezarie vun da-ieio. Nejramnu zhes nas lasho, De Jmo Boshy Superniki, | VJeh Suetnikou Jourashniki, Dolshni na- | vji nejrezhi.
Vezh zhes nas tudi prauio, De Vishe \ Jashpotuimo: Nih Sapuuid kar Jtauio, Mi [ eilu Jamezhuimo. Nouo falsh Vero vuzhi- || mo, Boshye slushbe rejdiramo, Satu Jo draga leita.
Obtu nas Tyranni hudi, Loue, moree, \ pregano: Koker te skodliue ludi. Nas po \ Jueitu rejgano. VJe Verne tar Pridigarie, J Dershe Ja hude Puntarie, Sazhetig vjiga slega.
Zhes tako Jylo kriuizo, Komu hozhmo \ toshiti: Samuzh tebi kir SdeJ-nizo, Moresh | nom podjtopiti. Kir te ludi Ifraelske, Si is | Jezhe Faro-niske, Smozhno roko odreshil.
Natu mi tudi toshimo, Sgerliskim kla- | gouanem: Inu te millu profiimo, De Jtuiem \ pomaganem. Pridesh nom htroshtu hpo- | mazhian, Sakai vjak Verni ie obdan, VJo shlaht reuo nadlugo.
Satu te hozhmo nuzh tar dan, VJelei | pujod hualiti: Pelati poshten ta nash \ Jtan, Tuio zhast rejglafiiti. De bosh Jtuiem | Synum JpoJnan Od vJeh ludi prou pojhto- | uan, Htimu dai tui Duh Amen.
VELIKANOZHNA I FEISSEN, VTI SE PRAVI INV kakou prid inu dobruto, ie Criftus vfeni Ver- | nim ufanem | od fmerti, dobriga ftnril o- | prauil inu dobil.
sbnega Martro P.
VV-inu
Truberia. I
Grori-

Je fus ie Vfmertni Je zhi bil Try dni ie Vgro bi Vnim tih Ver nih Gre he fa kril Smeri ni Vo fal re
skal, fal,

—«>— De

ka dar Vue ri vme rie

--ftJj:
-X
Sdai ci
/rs
Vne bef fa pri de
—»s-^--1I"
lu
EZ55—33
-J®—
ia.
Venec svetih pesmi.
Str. 6. (= 2. 9tran lista AaV
Od
str. 7. (= 1. str. lista Ai).
Tam bo m o vse lei pei li Al le
Dofehmal niszhe nei fneshel, Kir bi to | Smer t premogel: Dotle Jefus nei krtom \ prishal, Ta fe ie Smerti lotil. Zhudnu fta \ fe vkup shtritala, Smeri ie perui Boi do- } bila, Jejufa V grob pehnila. Alleluia.
Stem fta Vrag, Smert praudo nyu, Zhes | vfe Verne fgubila: V ti m kir fta Boshyga | Synu, Nedolshniga v morila. Sakai le zhes || te Greshnike, Nepokurne Neuernike. Je | nima oblast dana, Alleluia.
Koker Hudizh na driueffu, Je nas v- | to Smert perprauil: Taku Jefus na tim | Cryshu, Nas fpet Vleben poftauil. Tei | Smerti nee fobee isderl, Peklenska Vrata | ie refderl, De nas vezh ne konzhaio, Ale | luia. (sic !)
Od figa Pifmu gouori, koker Paulus | prizhuie: De ena Smert drugo vmori, E- | na nas posuezhuie. De od Grehou bomo \ profti, Sueti, Brumni, lipi zhifti, Vfelei Sbu | goni shiueli, Alleluia.
Jefus zheftu pridiguie, koker Johannes \ praui: Sledni kir vnega Veruie, Tiga | Smeri ne fadaui. Temuzh tellu fpat polo- | shi, Jesus dusho vrokah dershi, Do dne ti- \ ga Soyena, Alleluia.
Tedai nas bo Vgrobeh budil, Sglofno \ Angelsko shtymo : Te Verne od hudih lo- \ zhil, koker Paftyr Shiuino. Te Verne bo \ sebo pelal, Neuerne pag Vragu isdal, Tu | vfaki prou rejmisli, Alleluia.
Satu fmo mi kerszheniki, Vdohrim (!), || vselei {'kup veffeli: Kir fmo bili sli Gresh- | niki, Smo pag milost dofegli, Skufi tu | Goriuftanene, Jefufouu faslushene, Smo fpet | Sbugom fmyrieni, Alleluia.
O Jefus ti Jagne Boshye, Gledai na tu- | io Cerkou: Kir skufi tuie Terplene, Re- | shil fi nas od Grehou. Skufi tu Goriuftane- | ne, Sturil prauizhne vfe Verne, Obari nas | pred slcgom, Alleluia.
(Dalje prih.)
Od || str. 8. (= 2. stran lista Ai).
|| Stran 9. (= 1. stran lista As).
Osmi pomnoženi natis. Založilo »Katoliško tiskovno društvo" v Mariboru. Vezan v dermatoid 2 K, z zlato obrezo 2 K 50 vin. Tiskala tiskarna sv. Cirila. Iz velikega, po Štajerskem jako priljubljenega molitvenika „Venec pobožnih molitev in svetih pesmi", katerega je^ spisal rajni L. Herg, se je „Venec svetih pesmi" v osmi izdaji izluščil kot samostojna zbirka. Celotno delo z Vencem svetih pesmi vred stane 3 K 50 vin., z zlato obrezo 4 K. Citatelje C. Glasbenika zanimajo le pesmi.
Poziv skladateljev, naj pesniki zlože za bogoslužje novih pesmi, iz lahko umevnega vzroka ni našel odmeva, zato smo tembolj hvaležni mariborskemu tiskovnemu društvu, da je svete pesmi poiskalo po raznih krajih in jih priredilo v lepi veliki zbirki. Tu najdemo do 000 pesmi: 26 masnih, 112 za razne godove cerkvenega leta, 120 Gospodovih, 170 Marijinih, 03 k svetnikom in angelom, 90 za razne prilike. Vkljub obsežnosti pa takoj najdemo pesem, katero ali kakoršno želimo; ako hočemo poiskati znano pesem, pogledamo zadaj v abecednem kazalu, ako pa hočemo izbirati med pesmimi kake vrste, pogledamo spredaj v kazalo po vsebini. Ni dvoma, da se bo Venec v tej obliki polagoma razširil po vseh slovenskih pokrajinah. Čeprav vsaka pesem ne bo vsakemu všeč, cela zbirka pa bo ljudstvu ljuba, ker bo našlo v njej skoro vse svoje pesmi, skladatelji pa bodo lahko izbirali. V tolikem številu bo vsak skladatelj našel nekaj primernih, katerim bo vdihnil nove melodije.
Pravo stališče je prireditelj zavzel glede popravljanja. Vse pesmi iz Ljudske pesmarice in iz nove Cecilije je pustil neizpremenjene, ker so se tam glavne napake že iztrebile. Pri drugih je sam trebil in odstranil nebroj napak proti slovnici, proti estetiki in proti vzgojnemu smotrn; bilo je tudi pogreškov proti dogmi. Vseh nedostatkov iz priprostih pesmi odstraniti pa ni mogoče. Nasvet, naj bi se manj vredne pesmi sploh ne tiskale, ne upošteva življenja, kakoršno je. Dvojna želja je navdihovala prireditelja : petje naj se med ljudstvom širi, in vsi Slovenci naj bi bili edini. Edinost., kakoršno želi, je lahko dosegljiva: .vsakdo naj bi sprejel pesem v tej obliki, če. pa mu ni všeč, naj jo pusti." To je kuj naravna želja. Kdor namreč sam ni zložil nikakih pesmi, naj drugih ne popravlja, kdor pa je zmožen, naj nam pokloni novih. Cerkveni Glasbenik bo imel vedno odprte predale za lepe nove pesmi.
Sinovi naroda, ki je vreden obstanka, drug drugega ne zametujejo in dela ne zavirajo, ampak se s skupnimi deli medsebojno bogatijo. S tem umevanjem pozdravljamo in priporočamo lepi Venec iz bratske Štajerske.	Dr. Gr. Pečjak.
Razne reči.
— V Zgornjem Tuhinju nameravajo vzidati v cerkveno steno pri pevskem koru spominsko ploščo tamošnjenm rojaku, rajnemu skladatelju P. Angeliku Hribarju. V imenu odbora prosi vse prijatelje, častivce in učence blagega pokojnika obilnih prispevkov J.'S t nikelj , župnik v Zg. Tuhinj u.
Oglasnik.
„TJbi Petrus — ibi Eeclesia". In memoriam Saeerdotalis.Jubilaei Beatissimi Patris Pit X. 5 0 Praelitdia organo vel harmonio pulsanda fccit Franciscus Walczynski, Ecclesiae Cathedralis Canonicus. Op. 91. Cena 3 krone (po pošti 35 h več) Založil skladatelj (Tarnow v Galiciji). Raznovrstne teme so posnete iz najlepših cerkvenih pesmi, izdelane so pa jako zanimivo v lahkem slogu. Gospod skladatelj mora biti izvrsten improvizator na orglah, kajti on izdeluje motive imitatorično tako lepo v vseh glasovih — a ne zmirom s preobloženo harmonijo — da se sliši tekmovati en glas z drugim. Gospodje organisti, učite se tukaj podobno fantazirati.'
Popravek.
V zadnji članek „Rihar renatus" se je vrinila neljuba tiskovna pogreška. Na str. 30. naj se v zgledu c) popravijo v 3. taktn basovske note h v d.
Današnjemu listu je pridejana 6. štev. prilog.