poštnina plačana v potov M, Leto LXXII., št. 104 a Ljubljana, ponedeljek S. maja 1934 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, insenatni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GfeADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Prvi odgovor na milanski pakt: Sredozemski pakt Anglija — Francija — Turčija Temu paktu se bo po vsej verjetnosti pridružila ie Rusija — Vzajemno jamstvo sedanjega razmerja sil na Sredozemskem morju — Pospešena p ogajanja v Moskvi LONDON, 8. maja. r. Kakor se izve v krogih zunanjega ministrstva, bo danes podan odgovor na nemško-italijan-ski vojaški pakt v. objavo posebnega sredozemskega pak':a, ki so ga sklenile Anglija, Francija rn Turčija in kateremu se bo po vsej \erjetnosti pridružila še Rusija, čim hod o končana pogajanja, ki se še vodijo v Moskvi. S tem paktom se obvezujejo omenjene velesile, da ho-do vzajemno jamčile za spoštovanje statusa quo na Sredozemskem morju in se s skupnimi mo-5mi uprle vsakemu po skusu, da se sed anje razmerje nasilno spremeni in spravi ta najvažnejša zve- za evropskega zapada z bližnjim in dalj nim vzhodom v odvisnost ali nadoblast katerekoli pomorske države. S tem bo postavljen ne samo protiutež italijan-sko-nemškemu paktu, marveč podano tudi jamstvo za obrambo proti sleherni akciji, ki bi bila naperjena proti sedanjemu razmerju sil na Sredozemskem morju. Objava tega pakta bo izvedena istočasno v Londonu, Parizu in Ankari bodisi s posebnim uradnim komunikejem, bodisi z izjavami v parlamentih. V zvezi s tem izjavljajo v krogih zunanjega ministrstva, da potekajo pogajanja z Rusijo povoljno etr da je v par dneh računati s sklenitvijo dogovora. V Moskvi sedaj proučujejo zadnje angleške predloge in nihče ne dvomi, da bo prišlo do sklenitve vojaške zveze. Akcija Rusije na Balkanu Sofija, 8. maja. r. Posebni ruski pooblaščenec. Potjemkin. ki je imel v Ankari važne razgovore, se je mudil včeraj ves dan v Sofiji, kjer je imel dolge razgovore z ministrskim predsednikom Kjuseivanovim in je bil sprejet tudi v avdijenci pri kralju Borisu. O teh raz- govorih, ki jim pripisujejo v diplomatskih krogih največjo važnost, ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Zelo komentirajo dejstvo, da je Potjemkin po svojih razgovorih z bolgarskimi državniki sprejel tudi turškega in rumunske-ga poslanika in ju obvestil o vsebini svojih sofijskih razgovorov. Vsem tam razgovorom pripisujejo tem večjo važnost ,ker bo Potjemkin. kakor se zanesljivo zatrjuje, takoj po svojem povratku v Moskvo imenovan za pomočnika komisarja za zunanje zadeve in bo prevzel glavno vodstvo ruske zunanje politike. Nemško-italijanska vojaška zveza predstavlja samo dokumentarno potrditev obstoječega razmerja Rim, 8. maja. r. Razgovori, ki sta jih imela v soboto in nedeljo italijanski in nemški zunanji minister v Milanu, so bili včeraj končani. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira. so se ti razgovori nanašali na proučevanje celokupnega mednarodnega položaja s posebnim ozirom na angleško-francosko akcijo za zgraditev fronte miru. v podrobnostih pa so proučili stališče, ki naj ga zavzame Nemčija v sporu s Poljsko. Bilo je tudi govora o razdelitvi interesnega področja v Srednji Evropi in na Balkanu ter končno o vojaškem sodelovanju v primeru oboroženega konflikta. O razgovorih je bil objavljen naslednji komunike: Komunike V teku razgovorov, ki sta jih imela 6. in 7. maja italijanski zunanji minister Ciano ter nemški zunanji minister Ribbentrop, je bil podrobno proučen sedanji splošni mednarodni položaj ter je bila ugotovljena identičnost naziranj obeh vlad, da dasta svojim medsebojnim obveznostim izraza z zaključitvijo politične in vojaške zveze v prepričanju, da prispevata tako na učinkovit način k zagotovitvi reda in miru v Evropi. Italijanski komentarji Milano. 8. maja. e. S službene strani zatrjujejo, da sta italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji mi-ster von Ribbentrop podrobno proučila vsa aktualna politična vprašanja, zlasti pa vprašanja, ki so izzvala krizo v polj-sko-nemških vprašanjih. Nato je bil po vsestranskih razgovorih razmotrivan mednarodni položaj in zatem redigiran komunike. Na sestanku so bile proučene vse dosedanje iniciative, ki šo ' bile storjene v Berlinu in Rimu. kakor tudi odgovori na razne akcije Londona, Pariza in \Vash-ingtona. Opozarjajo na to. da so smernice italijanske in nemške politike istovetne. Zato so. kakor se poudarja v krogih, ki so blizu italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministrstvu iniciative, ki so bile podvzete proti francosko-angleški politiki obkroževanja osi Berlin—Rim. že dale pozitivne rezultate. Te iniciative omogočajo ureditev položaja v Podunavju in na Balkanu in odpirajo pot konstruktivnemu sodelovanju, v katerem že sodelujejo države, s katerimi imata Italija in Nemčija prijateljske zveze. Smatrajo, da se bo krog držav, pripravljenih za sodelovanje, razširil tudi na druge zainteresirane države. V nedeljo bo govoril Mussolini Milan, 8. maja. e. Z velikim zanimanjem pričakujejo govor, ki ga bo imel Musso-lini v nedeljo 14. t. m. v Turinu. Ministrski predsednik bo namreč obsikal Tu-rin in še nekatera druga mesta v Pie-montu. Zakaj je Nemčija zahtevala sklenitev vojaške zveze z Italijo? Šele vojaško zavezništvo nudi popolno jamstvo za skladnost nemške in italijanske politike Berlin. 8. maja. br. V berlinskih političnih krogih so z rezultatom milanskih razgovorov nemškega in italijanskega zunanjega ministra izredno zadovoljni. V tem. da je Italija po dolgem oklevanju pristala na sklenitev izrazite vojaške zveze, vidijo najboljše jamstvo za uspešno sodelovanje Rima in Berlina v primeru mednarodnega konflikta ne samo na diplomatskem, nego tudi na vojaškem polju. V Berlinu mislijo, da je s tem kocka že padla in da Rim sedaj ne more več nazaj. V nemških političnih krogih so izzvale zadnje dni veliko pozornost izjave in vesti, po katerih je zavzemala Italija v nemško-poljskem sporu dokaj nevtralno stališče, kar je dalo povod raznim domnevam o italijanski politiki. Sedaj, ko je dogovorjena sklenitev vojaške zveze, je odpadel v Berlinu vsak dvom v zvestobo Rima in nemška diplomacija smatra, da ima sedaj svobodne roke za obračun s Poljsko. Potreba je samo še zagotoviti nevtralnost Balkana. To je sedaj glavni cilj skupne diplomatske akcije Rima in Berlina. Nemčija in Italija ne bosta zahtevali, da bi se balkanske države direktno priključile osi Rim-Berlin. toda ostati bi morale najstrožje nevtralne, da bi tako imeli Italija in Nemčija zavarovan hrbet. Za London in Pariz brez pomena Sklenitvi nemško-italijanske vojaške zveze ne pripisujejo nobene važnosti in smatrajo, da je praktično brez pomena London, 8. maja. br. V angleških političnih krogih ne pripisujejo nobene posebne važnosti milanskim razgovorom italijanskega in nemškega zunanjega ministra, še manj pa zaključitvi vojaške zveze med Nemčijo in Italijo, ki ji dajejo samo formalen značaj. Pri tem opozarjajo na pisanje Cianovega glasila »Telegrafo«, da sta si Ne%nčija in Italija razdelili med seboj interesni pod ročji in sicer, da si je Nemčija pridržala vpliv na vzhodnem morju in v srednji Evropi, Italija pa na Sredozem- skem morju, pri čemer ni nobena izmed njiju vezana za kako jamstvo druga drugi. Tudi v Parizu smatrajo zaključitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo samo kot formalno zadevo, ki ni v ničemer izpremenila že obstoječega položaja. Angleški listi samo kratko komentirajo sklenitev italijansko-nemškega pakta in mu ne pripisujejo nobene važnosti. »Times« med drugim piše: Sklenitev milanskega pakta je bilo presenečenje samo v toliko, da je po pisanju nemškega in ita- lijanskega tiska bil cilj milanskega sestanka samo ohranitev normalnega kontakta med nemškim in italijanskim zunanjim ministrom. »Daily Telegraph« piše: Zveza med Nemčijo in Italijo de facto že davno obstoja, zdaj je to postala samo zveza de iure. Posledice, ki jih bo imela ta zveza, se tičejo predvsem Italije v zvezi z nemško-poljskim sporom. Ako Italija ne bo mogla vplivati na Nemčijo, da se polj-sko-nemško vprašanje reši potom pogajanj, potem milanski sporazum ni prinesel ničesar novega. Daily Mail« naglasa, da je italijansko-nemška zveza davno zaželeni rezultat politike obeh držav. »Xews Chronicle« piše. da se že davno čuti potreba sklenitve zveze miru. Najmočnejši vpliv bi imela neposredna vojna zveza s Sovjetsko Rusijo. »Dailv Herald« komentira zvezo s Sovjetsko Rusijo na enak način ter trdi, da je Anglija sedaj pripravljena skleniti vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo. Pariz. 8. maja. A A. Ha vas. V pariških krogih prevladuje mnenje, da sklenitev politične in vojne zveze med Nemčijo in Italijo ni nobena senzacija. S tem je sankcionirano samo že obstoječe stanje in italijansko-nemška zveza potrjena z diplo-matičnim dokumentom. Zaradi tega se smatra, da milanski sestanek ne pomeni neko novo dejstvo v zvezi s položajem v Evropi. Madžari v skrbeh Budimpešta, 8. maja. e. V Budimpešti z veliko skrbjo spremljajo razvoj odnošajev med Varšavo in Berlinom. Politični krogi se ne vdajajo iluzijam in poudarjajo, da Beckov govor ni razjasnil položaja. Za Madžarsko je ta spor zelo neprijeten, ker živi z obema narodoma v prijateljskih odnosa jih. Zato v Budimpešti z veliko pazljivostjo zasledujejo razvoj razgovorov med grofom Cianom in Ribbentropom v pričakovanju, da bo s tem položaj razčiščen. V službenih krosih ne dajo nobenih izjav, pa tudi tisk se vzdržuje vsakih komentarjev. Listi izražajo edino upanje, da se bo Italiji z njenim posjedovanjem posrečilo omiliti obstoječo napetost. Posvet angleške in francoske opozicije Pariz, 8. maja. e. Bivši ministrski predsednik Leon Blum bo jutri odpotoval v London, kjer bo imel sestanek s šefom angleške opozicije majorjem Atleejem. Blum ostane v Londonu do četrtka. Sestal se bo tudi s Churchilom, Edenom in drugimi političnimi osebami. Vojaška zveza Litva-Poljska Obisk vrhovnega poveljnika litovske vojske generala Rastikisa v Varšavi Varšava. 8. maja. e. V varšavskih političnih krogih se posveča velika pažnja današnjemu prihodu vrhovnega komandanta litovske vojske generala Rastikisa. Poudarjajo, da je general Rastikis odlična politična osebnost, ki igra največjo vlogo v notranjem političnem življenju Litve po odstopu Klajpede. Smatrajo, da bo imel njegov razgovor z odgovornimi činitelji Poljske poseben pomen. General Rastikis, ki bo gost maršala Ridz-Smi-glya, bo potem povabljen tudi k predsedniku republike Moscickemu in zunanjemu ministru Becku. Pričakujejo, da bodo ob priliki tega sestanka našli skupno osnovo za še večje zbližanje med Litvo in Poljsko. S poljske strani bi želeli to manifestirati v obliki poljsko-litvanske zveze. Francoski bojevniki za neodvisnost Poljske Pariz. 8. maja. e. Na zborovanju pokrajinskih odborov bivših bojevnikov v mestu Blois je bivši ministrski predsed- nik Paul Boncour imel govor, v katerem se je dotaknil tudi zunanje-političnega položaja, zlasti vprašanja Gdanska in koridorja. Med drugim je izjavil: -Potrebno je odgovoriti na vprašanje, ali obstoj svobode in neodvisnosti Poljske pomeni tudi svobodo in neodvisnost Francije. K sreči sta to pot Francija in Anglija odgovorili pritrdilno, poljski zunanji minister Beck pa je Hitlerieve zahteve zavrnil. Naša društva, ki so mnogo storila za ohranitev francosko-poljskega prijateljstva celo v najtežjih dneh, morajo storiti vse, da bo Poljska vztrajala na tem stališču. Poljska lahko postavi 6 milijonov vojakov London, 8. maja. br. Včerajšnji Ob-server« piše, da ima Poljska na razp^ lago za primer prve potrebe l,200.f" vojakov in da izjavljajo v Varšavi, t morejo v teku 24 ur mobilizirati 5 milijonov vojaških obveznikov. Velike vojaške svečanosti v Sofiji Sofija. 8. maja. e. Bolgarska vojska je včeraj na svečan način poslavila dan bojevnikov in hrabrosti. V Sofiji kakor tudi v ostalih krajih so bile povsod velike smotre čet, popoldne pa so bile vojaške zabave. V Sofiji so smotri prisostvovali kralj in kraljica, knegija Evdokija, predstavniki tujih vojaških sil in mnogo prebivalstva. Pri smotri so nastopile kompletne motorizirane edinice, ki so napravile velik vtis in je prebivalstvo vojaštvo navdušeno pozdravljalo. Smotre so se udeležili tudi stari vojskovodje, rezervni oficirji, šolska mladina. Rdeči križ, organizacije proti napadom iz zraka itd. Ljudje so stare bojevnike navdušeno pozdravljali. Po paradi je kralj stopil s tribune in se pozdravil z nekaterimi rezervnimi oficirji in bojevniki, nato pa se je odpeljal na dvor. kamor je odšlo v sprevodu tudi vojaštvo, prepevajoč domoljubne pesmi. v Bukarešti Bukarešta, 8. maja. e. V bukareštanskih intelektualnih in političnih krogih je izzvala veliko senzacijo aretacija predsednika apelacijskega sodišča Aleksandra Licia. Aretiran je bil zaradi tega, ker je udaril voznika na svojem posestvu tako močno, da se je mrtev zgrudil. Preskrba bencina v Franciji Pariz. 8. maja. br. Uradni list je objavil odredbo, po kateri je imenovan za voditelja urada za preskrbo Francije z bencinom minister za delo De Monzie. Vrnitev španskih umetnin Ženeva, 8. maja. br. Španske umetnine, ki so bile prepeljane med državljansko vojno iz Španije v Ženevo, so pričeli skladati v zaboje, da jih pošljejo nazaj v Španijo. Prva odpošiljatev bo odposlan.3 iu-tri. Franco odpušča starejše letnike Madrid. 7. maja. br. General Franco je odredil, da se do 15. maja odpuste iz vojaške službe trije letniki obveznikov in sicer 1927. 1928 in 1929. Po tej odredbi bo odpuščenih iz vojaške službe okrog 150.000 mož. USA — CUe \Vashington. 8. maja. br. Uradno je bilo objavljeno, da je čilska vlada prejela povabilo vlade Zedinjenih držav, naj pride čilski finančni minister na obisk v Wash-ington, kjer bi se ob tej priliki uredili medsebojni gospodarski in finančni odnosa j i. Čudno stališče V Zagrebu izhaja tednik »Nova Hrvatska«:. Lani je nosil ime »Mlada llr\\rtsku« in ga je urejeval mhid duhovnik dr. (icak. List je bil močno protižido\°ski. /ati> je moral kmalu prenehati Uhajati, Cicak pa je mora! zapustiti mesto odgovornega urednika in izdajatelju. Odločujočim katoliškim krogom se namreč ni zdelo oportuno, da bi nn čelu protižidovskega pokret* na Hrvatskem stal duhovnik. Na mesta »Mlade Hrvatske« pa je po nekaj tednih stopila »No* \u Hrvatska«, ki s pod\'oicno močio nadaljuje borbo svoje prednice proti Židom, pri tem pit čisto tulkrito kaže svoje tople Simpatije napram onim. ki so prvi pričeli s sistematično protiiidovsko akcijo >• Evropi. Je torej nekaka bela vrtata med hrvatskimi listi. Kakšen duh veje iz Stolpcev »No\e lir\\ttske><. bo razvidno i/ \eh le odlomkovi »/ udi pri /j.i< Hrvatih taki, ki se radi igrajo »velike« politike. Pieje so te navduševali za »silno in mOgOČnOm kusin,. no. septembrski dogodki to imi tarna&ili usta. Govorili so o »močni« francoski demokraciji, toxla ta »demokracijam fe odpovedala v zadnjem času. kakor še ntkttli nobena, Anglijo so si zamišljali kot braniteljieo malih na-rodo\' in držav, ki zahtevajo svojo pravico. Pa tudi Anglija ni bila tako ofenzivna, da bi zaradi malih narodov ali držav pošiljala svoje sinove v klavnico. Sedaj je postal zastopnik vseh teh RooseveH. Toda on je daleč onkraj oceana. Prav gotovo pa SO odst. ameriških držuvtjunov niti ne ve, kaj se sploh dogaja v Evropi. Kaj mislite, da bi se Američani borili za one. ki jih niti ne poznajo? Kaj mislite, da ni bolje in pametneje v svojem sosedu, pa naj je bog ve kakšen, gledati prijatelja, kakor pa sovražnika... Sedaj so framasoni in Žid je poklicali na pomoč predstavnika neke velike države, da jim pomaga v borbi proti dvema drugima državama. Ta gospod je slišal ono, kar mu gre. 28. aprila. Za tegtt gospoda bi bilo bolje, da bi svojo državo očistil korupcije, osvobodil svoje rojake gangsterjev in pre-skrbei delo veliki vojski 12 milijonov brezposelnih! V tej gigantski borbi poštenja proti nepoštenosti ve hrvatski narod prav dobro, da mora ostati prijatelj svojih velikih, močnih in marljivih sosedov!« — Priskledniki uedinjenja \ eke posebne \rste tič je v glasilu »Slovenskega društva« napisal članek »Ob zatonu ilirizma-c. Ko je premici par odstavkov, ki jih je posnel iz. »Hrvatskega dnevnika«, je zapisal tudi to svojo izvirno »modrost«: »In prav naš m domačim prisklednikom »uedinjenja* bo treba korenito še izprašati vest, zakaj spričo današnjih svetovno političnih zmed in nevarnosti preprosti in socialno šibkejši naš človek m notranje tako trden in zbran, kakor bi moral biti, če bi toliko let ne biti dušdi njegovega glasu, ki /e zahteval, da se na svoji zemlji čuti tudi zares svoj gospod. Kajti za\*edati se je treba, da se državno politični čut in zavest slovenskega ljudstva da osnovati do popolnosti le iz tistih osnov, iz katerih je rastlo nekoč nfegf.ro narodno prebujenje: iz avtonomnosti lastnega jezika, kulture in pismu, ki jih je treba razširiti še v pravno, gospodarsko in socialno območje narodnega življenja z vsemi rasledki.. .«■ — Torej tisti, ki so s svojim de'om, s svojimi napori In žrtvami v veliki meri pripomogli — mož tih posmehljivo m.enuie »prisklednike ue-dmjenja« —. da SO biti osvobojeni tudi Slovenci in prišli pod kro\' Jugoslavije, ki jim je dala vse. prav \*se pravice gospodujočega in vladajočega ru-roda. so sedaj krivi, da »naš človek ni notranje tako trden Zarje« strumno izvajali simbolične gimnastične vaje. Ob zaključku pa so naši vrli Jadranovci krepko odpeli pod vodstvom zborovodje prof. TJ. Vrabca Devovo >Soči«, Foersterjevo »Povejte ve planine« in Hajdrihovo »Morje Adrijansko«. Sodeloval je tudi prof. Vasilij Mirk. ki je posamezne solistične pevske točke mojstrsko spremljal na klavirju. Ve. liko navdušenje pa so zbudile tudi ognjevite besede zastopnika izvršnega odbora dr. Iva Rubića iz Splita, ki je po odmoru poveličeval vzvišeno misel, ki popularizira naš sinji, krasni Jadran. MOGOČNA MANIFESTACIJA NA GLAVNEM TRGU že v ranih urah so se zbirali v Mariboru podmladki JS s prapori in spremstvom. Zbrala se jih je pravcata armada, ki je napolnila ves zapadni del Glavnega trga. Prišli pa so tudi številni gostje iz večjih obmejnih mest, tako iz Murske Sobote, Ptuja, Celja itd. Iz Ljubljane je prispelo 23 podmladkov osnovnih, meščanskih in srednjih šol s številnim spremstvom. Pa tudi iz Zagreba in celo iz Niša so prišli zastopniki, da povzdignejo s svojo udeležbo slavje današnjega velikega, pomembnega praznika JS. Z dopoldanskimi vlaki so prispeli v velikem številu v Maribor. Tukaj so jih sprejeli in pozdravili funkcionarji mariborske JS s predsednikom obl. odb. JS dr. Fr. Lipoldom na čelu. Množica gostov se je uvrstila v manifestativni sprevod, ki je krenil po Aleksandrovi cesti, Grajskem trgu in Vetrinjski ulici na Glavni trg, kjer je že bila zbrana 10.000-gla. va množica. Burno pozdravljena je prispela točno ob napovedani uri na Glavni trg častna četa 45. pešpolka z vojaško godbo in polkovno zastavo. Kmalu zatem je prispel kraljevi zastorinik polkovnik S. Radovanović, ki je zastopal Nj. Vel. kralja Petra H. pri današnjem krasnem slavju razvitja treh praporov JS. Ob 9.45 je trobentač zasviral »mirno«, pevci IpavČeve župe so pod vodstvom svojega zborovodje Albina Horvata ubrano odpeli molitev »Ti, ki si nas ustvaril««:, nakar je godba odsvirala »Moli-tevc. Pričela se je maša, ki jo je ob asistenci daroval stolni dekan dr. F. Cuka-la, ki je po končani maši spregovoril prisrčne besede, s katerimi je proslavljal idejo JS, ki blagoslavlja danes tri prapore. Zatem je blagoslovil zastave in je sledilo svečano razvitje treh praporov JS. Odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnik S. Radovanović je pripel na zastavo, ki jo je v znak priznanja podaril mariborskemu o. o. JS Nj. Vel. kralj Peter n., trak visokega kuma. S prisrčnim nagovorom, v katerem je pohvalil vzorno delovanje mariborskega o. o. JS. je izročil zastavo predsedniku dr. F. Lipoldu. ki se je v toplo občutenih besedah zahvalil kraljevemu odposlancu s prošnjo, naj sporoči Nj. Vel. kralju izraze globoke hvaležnosti in večne zvestobe mariborskih ter vseh obmejnih jadranskih stražarjev. Godba je odsvirala državno himno, gozd praporov se je poklonil zastavi Nj. Vel. kralja eP-tra H. Predsednik dr. Lipold je zatem s toplo besedo izročil novo razvito zastavo zastavonoši S. 2gurju, ki je podal tradicionalno zakletev zvestobe zastavi. Zatem je sledilo razvitje zastave mestnega odbora JS v Mariboru, ki jo je daroval o. o. JS. Predsednik dr. Lipo ki je z iskrenimi priziialnimi besedami izročil zastavo predsedniku mestnega odbora JS polkovnika Petru Kiler ju, ki se je prisrčno zahvalil oblastnemu odboru JS za dragoceno darilo. Mestni župan dr. A. Juvan pa je s primernim nagovorom pripel kot zastopnik mestne občine na zastavo k umski trak, itpirnr- je predsednik polkovnik Kiler izročil zastavo zastavonoši J. čelofigi, ki je tudi izrekel prisego zastavonoše. Končno je predsednik železni carske JS ▼ Mariboru postajni načelnik Perme razvil zastavo tukajšnjega krajevnega odbora železničarjev JS. Zastopnik kuma ljubljanskega železniškega direktorja inž. Kavčiča g. Hojs je pripel na prapor kumov trak, Ljutomer 7. maja V soboto se je učiteljstvo obmejnega ljutomerskega sreza v rekordnem številu zbralo pri Sv. Juriju ob ščavnici k poslednjemu zborovanju v letošnjem šolskem letu Predsednik g. Mavric je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa sreskega šolskega nadzornika g. Karbaša. Navzočim se je iskreno zahvalil za rekordno udeležbo in prešel takoj na dnevni red. Sreski šolski nadzornik g. Karbaš je pre. daval o delu učitelja v šoli in o vprašanju kako pridemo do pozitivnih šolskih uspehov. Dotaknil se je raznih učnih metod in poti, po katerih pridemo do vzgojnega smotra. Omenil je razne probleme za učitelja in za šolo. G. Ivajnšič je podal obširno stanovsko in situacijsko poročilo, v katerem se je dotaknil znanih perečih vprašanj stanovske učiteljske organizacije, posebno pa materialne strani teh problemov. Članstvo se je posebno zanimalo za napredovanja v višje skupine. Podpredsednik g. Stopar je apeliral na navzoče, da pridobe za organizacijo tudi one, ki še stoje izven organizacije. Poudarjal je, da je organizacija nadstrankarska in nepolitična ter se zaveda svojega poslanstva, boriti se za napredek šolstva in prosvete ter za stanovske, socialne in materialne dobrine učitelj, stva. Organizacija se bori za skupne interese vsega članstva, zato pa mora biti tudi vse učiteljstvo složno ter pristopiti v organizacijo. Le v slogi in močni stanovski organizaciji je možen siguren uspeh. Sledila so poročila raznih društvenih funkcionarjev, ki so poročali o poslovanju sreskega društva in njega odsekov od zadnjega zborovanja. Radi bližajočega materinskega dne je predsednica odseka učiteljic imela kratek govor o materi kot vzgojiteljici. Poudarjala je posebno, da je od vzgoje matere odvisna tudi usoda domovine. Ce je mati vzgojena v narodnem duhu, bo v istem duhu vzgojila tudi svoje otroke, bodoče matere in vojake. Njen krasen govor, posvečen jugoslovenski materi, je na navzoče napravil globok vtis. Priprave za učiteljsko akademijo, ki jo organizira odsek učiteljic, so v polnem teku. Akademija, ki bo v juniju v Ljutomeru, bo pokazala vsestransko kulturno in prosvetno udejstvovanje učiteljstva obmej. nega ljutomerskega sreza, Učiteljstvo je soglasno sklenilo, da se korporativno udeleži meseca junija jubileja učiteljskega društva v Ptuju. Takrat bo učiteljstvo pokazalo, da je složno in da je v službi svoje domovine in da vzgaja njene sinove v krepkem nacionalnem duhu. V Ptuju bo učiteljstvo tudi manifestiralo za skupnost, slogo in stanovsko idejo. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o raznih problemih nakar je predsednik zaključil letošnje zadnje in najbolj, še obiskano zborovanje, ki je bilo tudi nekak majniški izlet učiteljstva. Sloga in stanovska zavest, združena z veliko ambicijo za razne šolske, kulturne in prosvetne zadeve odlikuje vsakega učitelja ljutomerskega sreza. Te vrline mora posedovati učitelj obmejnega sreza kot vzgojitelj naroda, ki živi v neposredni bližini meje. Maribor, 8. maja Včeraj dopoldne so bife na verandi Sokolskoga doma v Mariboru četrte in zadnje izbirne tekme za telovadno tekmo jugoslovanske sokolske vrvte s francosiko vrsto. Prve pregledne tekme za zapadni del države so bile v Ljubljani 19. marca, za vzhodni del države pa 26. marca v Zemunu. Naslednje tekme so bile v Zagrebu 9. aprila. Prvih dvanajst tekmovalcev jc smelo nato nastopiti še na zadnji in defirurtivni izbirni tekmi v Mariboru. Ob napovedanem času se je zbralo pri Sokoilsikem domu veliko štcviilo občinstva, ki je navdušeno pozdravilo 12 tekmovalcev, ki jih je br. Štutkelj, ki je> določen za vodniika na-še tekmovalne \rs»te v Parizu, pripeljal na oder. Tekmovaii so bratje: Budja Juraj, Meralikin Dimitrije, Mihoči-nović Rade. Bela Norbert, Srergar Miloš (vsi iz Be ograda), Gregorka Boris, Forte Miro (oba Ljubljanski Sokol), inž. Ivanče-vić Ivan (Sombor), Grilce Konrad (Celje), Pristov Janez (Jesenice). Pr:možič Jože (Maribor) in Kujundžic Josip (Subotica). Tekmovalce je pozdravil zastopnik društva M ari bor- matica in jim želel mnogo uspeha, nakar so se pod vodstvom savez-nega podnaceilndka br. Kovača in br. Štuk-lja ter Macanovića kot sodnikov začele tekme, fct so obsegale sledeče podjubne vaje: prosta vaja, vaja na drogu, bradilji, krogih, konju na šir in preskoku čez konja vzdolž. Rezultat tekme je bul: 1. Merzlikin 57.9 točk, 2. Forte 57.2. 3. m 4. Grilce in Budja 56.4. 5. Prkstov 56.2, 6 Primožič 55.2, 7. Bela 54.9. 8. Mihočinovič 54.7. 9. inž. Ivančević, 10. Stergor, 11. Kujundiić, 12. Gre gorka. Dosegljivih točk je bilo n0. Med prvmm in enajstim mestom je razlike za 3.45 točke. Uspehi na posameznih orodjih so bi li zelo lepi. razen na konju, kjer je bilo več prekinitev, par bratov je pa moralo napraviti prisiljen odskok. Znamka 9 aH nad 9 točk je bila dosežena 65 krat, nad S točk 15, ena (najnižja) ocena je bila pod 8 točk (7.9 točke). Najboljši rezultati, na posameznih orodjih so bili: Prosta vaja: Merzlikin (9.9) najvišja ocena dneva). Primežič in ivinčevič (9.5) Drog: Merzlikin C9,7) Pristov in Pri-moži-i (9.6). Bradlja: Merzlikin (9.7), Forte (9.5). Krogi: Budja (9.7), Mrzlikiu (9.6). Konj z ročaji; Forte (9.7), Pristov (9.5), Gre gorka (9.25). Preskok čez k°nj&i vzdolž: Mihočinovič (9.85). Merzlikin (9.8)« Ves čas je trdno stal na prvem mestu Merzlikin, ki je zadivi l občinstvo posebno s svojo krasno prosto \ajo. Po mnenju našega telovadnega strokovnjaka se razvija v enega najboljših svotovnih telovadcev. Pa tudi drugi tekmovalci so bili deležni navdušene pohvale gled-.ileev. Rezultate je občinstvo zvedelo sproti. Nesreča ^e ni zgodila pri tekmi nobecaa. Po tekmovanju je obcunstvo z molkom počastilo spomin nesrecne preminulega, br. Abadžije nakar so bili razglašeni končni rezultati. Zvečer je bil v Sokolsko, m domu družabni večer na čast tekmovalcem. 8. maja p^ odide vrsta očimih najboljših tekmovalcev v Pariz, kjer bodo 13. majn tekme s francosko vrsto. Nato odidejo še na Poljsko. Prepričani smo lahko, da tx>do našemu so-kolstvu in Jugoslaviji delaH Čast. F. D. Zborovanje učiteljstva ljutomerskega sreza Rekordna udeležba — živahno zanimanje za pereča stanovska in šolska vprašanja Mariborske in okoliške novice Disciplina in moč mariborskega sokolstva Mogočen zbor vseh mariborskih sokolskih društev, včlanjenih v meddruštvenem odboru .Mari bor. 7. nu j a Dan narodne obrambnosti. ki ga prireja sok otet vo vsako leto. je tudi letos v Mariboru živo izpričal moč in disciplino ma-riborakih s-okolskih društev. Veličasten pohod sotko'ske armade v ranih jutranjih urah se je po svojem obsegu pretvorb v mogočno sakolsiko manifestacijo. Naši mariborski Sokoli so s to manifestacijo da/H našemu obmejnemu mestu še prav poseben nacionalni poiKlairek, kar zlasti v teh dneh prav toplo pozdravljarno. Kmalu po 5. uri zjutraj so se pričeli zbirati Sokoli in Sokoliće na določenih krajih, potem so pa odkorakali na Kralja Petra trg. od koder se je razvila veličastna povorka z državnimi trobojnicami in godbo Drave na delu na letno teiovadišue sttidenškega Sokola, kjer je bil zbor vseh sokolskih društev, včlanjenih v meddru^tvenern odboru n^riborskrh sokolskih društev. Tisočplava množica sokolskih pripadnikov se je zgrnila na obsežnem in prostornem letnem te-lovadišcu, kjer je zbrane toplo pozdravil br. Jože Mohonko, poudarjajoč, da se smatra današnji sokolski pohod za izpoved obmejnega sokolstva državi in kralju. V trenutku, ko se je pričeka dvigati na drog državna zastava, je intonirala godba »Drave« državno himno, ki jo je množica posiuša4a stoje in odkritih glav v prisegi zvestobe našemu mlademu starosti Nj. Vel kralju Petru IT. Predsednik meddruštvenega odbora marib. sokolskih društev br. Lojze Struma je nasilovil na /brane Sokole miselno globoko zajete besede, ki si jih mora vsak borben Sokol dobro zapomniti. Sokolstvo je ona organizacija, ki mora ohraniti v sebi duh srbskih junakov, ki so ohranrli vero vase in v svoj rod in ki so rmi priborih' današnjo svobodo. Matlodušje mora izginiti, saj niso Jugoslovani nikdar in nikoli klonili pred nikomur, zakaj velika je bila njihova vera v kraflja in domovino. Mi smo tu in tu ostanemo! Za br. Struno sta spregovorila še, br. Čiri! Hočevar, ki je posvetil tople spominske besede našemu koroškemu narodnemu junaku MaJgaju, m župni tajnik br. Dogem Friderik, ki je navzoče Sokole vzpodbujali k čuječnosti in bc rbenoeli. Z vseslovansko hi»mno »Hej Slavami«, ki jo je vneto in navdušeno odpel s 3šolski zbor. je bil zaključen dan sokolske pripravljenosti. Zatem se je po studenških ulicah formirate veličastna sokolska povorka, ki jc živahno aklamirana po množici v gostem špaldrju krenila preko državnega mostu v mesto do Sodne ulice, kjer je bil razhod. Današnji pohod sokolske armade po stu-denških in mariborskih ulicah naj bo av opomin vsem onim, ki od do niso nacionad-i no izrtreznai jn ki se še naeo vživeai v dejan j ski položaj našega obmejnega mesta, — Lepo akademijo je imelo v soboto 6. t. m. v polni dvorani Sokolskoga doma mariborsko delavstvo. Nastopilo je glasbeno društvo železniških delavcev m uslužbencev, nadalje združeni delavski pevski zbori, mestne in okoliške edinice »Vzajemnosti«, nadalje »Detoljub« in tamburaški odsek pevskega društva pekovskih pomočnikov. Vsi nastopajoči so bili deležni iskrenega toplega priznanja občinstva. _ Grob pri grobu. V bolnici je umrl ključavničar Viktor Bajec, star 46 let. Na Zrkovski 8 je preminil čevljar Franc čer-noga, star 32 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Iz magistratne službe. Za cestnega mojstra je imenovan po upokojitvi g. Po- žavka g. A. Germ. Pri mestni finančni upravi sta nastavljena dr. Zorko in Josip Konic, ki je bil doslej dnevničar. — Racija. V zadnjem času se je v Maribor spet nateplo polno beračev in sum-ljivežev. Zaradi tega je izvedla mariborska policija po raznih javnih lokalih na pe_ riferiji temeljito racijo. Zajela je 10 beračev in drugih sumljivih elementov. Nekatere so pridržali v zaporih, druge pa so odpremili v domovne občine. — Razne novice. Na zgradbi novega bogoslovja dela počivajo. — S podstrešja je padla 501etna posestnica Jožefa Baumgart-ner iz Pernice pri Sv. Marjeti ob Pesnici in si zlomila levico. Zatekla se je v bolnico. — Voli so pohodili 371etnega poljskega delavca Rudolfa Gregla iz Breznega vrha pri Remšniku. Gregi je dobil poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnico. — Pred pošto sta trčila skupaj avtomobila. Avto trgovke Ivanke Jauk s Slom. škovega trga 16 je zelo poškodovan. Oškodovana je za preko 1000 din. — Na Pankraciju. Velik obmejni izlet je organizirala včeraj mariborska podružnica SPD. številni planinci, izletniki, pevci in društveniki so se odpeljali z jutranjim koroškim vlakom do Brezna, od koder so jo mahnili potem po lepi, tihi dolinici do Rcmšnika in naprej do Pankracija. Pri maši so sodelovali mariborski in domači pevci. Ves dan so bili vrli mariborski planinci in izletniki v prijetnem, vedrem kramljanju z našim dobrim obmejnim ljudstvom. Navdušeni pevci so ves čas peli lepe domoljubne in narodne pesmi. Prav posebno pa so bili hvaležni obmejni prebivalci za knjige, ki so jih jim prinesli Mariborčani. Bil je lep izlet, ki bo ostal v neizbrisnem spominu vsem, ki so se ga udeležili. Tudi včerajšnji pomembni izlet je še tesneje povezal nacionalne Mariborčane z našim obmejnim ljudstvom, ki je izrazilo željo, da bi bilo takšnih izletov čim več. — Rahle potresne sunke smo čutili tudi v Mariboru kmalu po peti uri zjutraj, čutili so jih le zgodnji vstajalci v višjih nadstropjih. — Vlomilci strahu jejo okolico. T>rzni, še neizsledeni storilci so izropali trgovino trgovca Karla Kopoše v Apačah na dravskem polju. Odnesli so razno špecerijsko in manufakturno blago, vredno okoli 5000 dinarjev. — Usodna dečkova igra z vžigalicami. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je upepelil ogenj domačijo posestnice Marije Majningerjeve, ki je oškodovana za 30.000 dinarjev. Preiskava je dognala, da je nastal ogenj zaradi tega, ker se je domači šestletni sinček igral z vžigalicami, s katerimi je zanetil seno. — Tihotapske zadeve. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu so zasačili selniški orožniki nekega Franca C, pri katerem so našli večjo količino saharina. Globa bo precejšnja. — Za paaajaaJMaaai 9» je obesa v Slovenski Bistrici 53-letni bivši rudar Pavel Marčec. V zadnjem času je svojim znancem pripovedoval, da se je naveličal živ-fjenja in da bo izvrall samomor. Znanci pa mu tega niso verjeli. Vso noč je Marčec popival po raznih gostilnah. Nato je šel za pokopališče in se je obesil. Točni vzroki njegovega obupnega dejanja niso znani. — Tudi Mariborčani so se v lepem številu udeležili s Putnikovi mi avtobusi včerajšnjega izleta, ki ga je orgimiziralo društvo prijateljev Slovenskih goric po naših lepih Slovenskih goricah. — Dan pripravljenosti so imela včeraj ob 5. zjutraj mariborska sokolska društva. Stik sokolskih društev je bil na Kralja Petra trgu, od koder so odkorakala z godbo »Drave« na čelu rta studenško sokolsko telovadisce, kjer so spregovorili starosta Sokola Maribor I. br. J. Mohorko, predsednik sokol, meddruštvenega odbora prof. L. Struna, starosta studienškega Sokola br. C. Hočevar in župni tajnik br. Degen. Z vseslovansko himno »Hej Slo-vanis: se je učinkovito zaključil današnji dan sokolske pripravljenosti. V impozantni povorki je krenilo potem sokolstvo po mariborskih ulicah do Sodne ulice, kjer je bil razhod. — Vlomilci spet na delu. Danes ponoči je bilo vlomljeno v stanovanje zasefanice Uršule Travnarjeve v Mlinski ulici št. 10. Vlomilci so odprli stanovanje s ponarejenim ključem, našli pa niso drugega, kakor nikljasto uro. — Vlomljeno je bilo tndi v stanovanje zasebnice Alojzije Krajnčeve v Trst en jakovi ulici 2. Tatovi so ji odnesli zlato zapestnico in zlato ovratno verižico, oboje vredno 1.000 din. Tragična smrt dveh otrok Maribor, S- maja Na Pavlovskem vrhu se je pred hišo igral dveletni sin posestnika Skrinj arja Ivanček. Ko je šla mati v sobo po nekatere stvari, se je deček splazil do bližnje mlake, v katero je padel in utonil. Pri železniški postaji Orehova vas-SOv-nica je prišla pod vlak dveletna hčerka železniškega delavca Štefana Gabra ki ima hišico blizu proge. Otrok je bil takoj mrtev. Nesreča se je pripetila v 6a-su, ko je bila mati zaposlena v kuh&rjL Mariborsko gledališče Ponedeljek, 8.: zaprto. Torek, 9.: ob 20. Prodana nevesta. Gostovanje g. J. Križaja, ★ Križajevo gostovanje v Mariboru. y torek 9. t. m, bo gostoval v komični operi. »Prodana nevesta« stari, priljubljeni znanec mariborskega gledališča g. Jože Križaj, prvi basist zagrebške opere. Novice z Murskega polja — Dan aoaolsKe popravljen osti. Včeraj je bil dan sokolske pripravljenosti, posvečen spomina nesmrtnega koroškega borca Sokola Franja Malgaja. Sokolski edini cd Križevci in Veržej sta slcupno proslavili ta dan in skupno sta. se Zbrali na zbornem mestu ob Muri. Sokoli te Križev-cev so krenili zjutraj s svojega zbornega mesta proti Muri, kamor so prišli tndi Sokoli iz Verze ja. Na zbornem mesta je bil pročitan govor o br. Malgaju, nakar je pričala lepa intimna bratska slavmost. — Pri dela ga Je zadela, kap. V Eorecm je 601etnl najemnik Osterc Fran okrog hiše opratvljal razna dela. Bil je čH to zdrav. Nenadoma mo je postalo slabo, naslonil se je ob zid in lyyjJtyrilt Zadela 9a Je