I. ______ SKUPNOST ŠTUDENTOV Študentska organizacija v Ljub-Ijani ima uradni naziv SKUP-NOST ŠTUDENTOV LJUB-LJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV (SŠ LVZ). Njen najvišji organ je skupščina. V nje/ imajo izvoljene predstavni-ke vsefakultete in višje ter viso-ke šole. livršni organ skupščine je IZ-VRŠNIODBOR (10). Posam ezne fakultete, visoke in višje šole imajo fakultetne odbore SŠ LVZ, ki so voljeni organi fakultetnih, visokošol-skih oziroma višješohkih skup-ščin, ki jih sestavljajo vsi rednc ^tisani študentje šole. O VSEH ŠTUDENTSKIH ZA-DEVAH POIŠČITE INFOR MACIJE PRI FAKULTETNIH ODBORIH SKUPNOSTI ŠTU DENTOV ALI PA NARAV NOST PRIIZVRŠNEM ODBO-RU SKUPNOSTI ŠTUDEN-TOVLVZ. Naslovi, podatki in drugo: IZVRŠNI ODBOR SKUP-NOSTI ŠTUDENTOV LJUB-LJANSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV(IOSŠLVZ) Trg revolucije l/II f§/.: 21170 (tajništvo) 20590 (predsednikj ČJanilOSŠLVZ: Boris MUŽEVIČ (predsednik), Mirko BIZJAK (podpred- sednik), Bojan ZUNIČ (podpredsednik), Aleš PETER (predsednik te- lesnokulturne skupnosti), Bojan BRUMEN (predsednik komisije za reformo univerze), Franc KEMPERLE (predsednik komisije za specializirane orga- nizaeije), Erik KOS (predsednik sindikata študentov v študentskem naselju), Robi KOVŠCA (predsednik idejno-kulturne komisije), L MASTNAK (predsednik združenja študentskih pokra- jinskih klubov), Marko MOREL (predsednik komisije za mednarodne od- nose), Jože ŽLENDER (pred- sednik socialno-ekonomske komisije), Nikola DAMJANIC, Cene FILIPIČ, Alojz ŠKET, Janez VODIČAR, Mile VREG, Salem BEGANOVIČ, Bojan ŽNIDARŠIČ. Še nekaj nasiovov: REPUBLIŠKA IZOBRAŽE-VALNA SKUPNOST (RISK) Aškerčeva 9 tel: 22-019 ZVEZA ŠTUDENTOV JUGO- SLA VIJE Predsedstvo: Novi Beograd, Bu- levar Lenina 6 tel: 011 629-666 V OKVIRU SKUPNOSTI ŠTU-DENTOV DELUJEJO RAZ-LIČNE SPECIALIZIRANE ORGANIZACIJE, V KATERE SE LAHKO DEJAVNO VKLJUČIŠ TUDI TI! 1 KOMITE UNIVERZITETNE KONFERENCE ZKS Trg revolucije 1 /11 tel.: 21-115 Sekretar: Iztok VVinkler 1 ZDRUŽENJE ŠTUDENTSKIH POKRAJINSKIH KLUBOV Izvršni odbor: Trg revolucije i/n Tel.: 21-170 Predsednik: L MASTNAK 1 TRIBUNA (študentski list) Trg revolucije 1/11-86 tel.: 21-280 Glavni urednik: Cene FILIPIČ Odgovorni urednik: Daniel V. LEVSKI 3 RADIO ŠTUDENT Študentsko naselje, blok 8/klet tel.: 63-583 Glavni urednik: Jože KO-RINŠEK Odgovorni urednik: Nikola DAMJANIČ 1 ZVEZA ŠTUDENTSKIH TE-LESNOKULTURNIH ORGA-NIZACIJ Trg revolučije l/II tel: 21-170 Predsednik: AlešPETER 4 ŠTUDENTSKISERVIS Borštnikov trg 2 tel: 20-789 Direktor: Aco KOSTIČ S ZVEZA ŠTUDENTSKIH OR-GANIZACIJ LJUDSKE TEH-NIKE(ŠOLT) Uprava: Študentsko naselje, blok7 1 tel: 23-735 Akademska avtošola ŠOL T: Trg revolucije 1/1, tel 24-874 3 ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER (ŠKUC) Študentsko naselje, blok 8/klet tel.: 63-583 Predsednik: Damjan OVSEC In še: I Akademski pevski zbor TONE TOMŠIČ, Akademski pevski zbor VINKO VODOPIVEC, Akademski plesni orkester, Akademska folkloma skupina FRANCE MAROLT, Smučarski klub AKADEMIK Akademsko pianimko društvo AISEC (Mednarodna organiza-cija študentov ekonomskih in komercialnih ved), IAESTE (Mednarodna organiza-cija za izmenjavo študentov za tehnično prakso), JORMASMIS (Jugoslovanski odbor za izmenjavo in medna-rodno aktivnost študentov me-dicine in stomatologijeL,^.^^ Mednarodni odbor, /$s**2h\' KI JIH NAJDETE VSTAVBI NA TRGUREVOLtJCIJE 1. JENT! R o ž n T D 0 L I N A II. PREGLED VISOKOŠOLSKIH USTANOV, FAKULTET, AKADEMIJ, VISOKIHIN VIŠ-JIH ŠOL V LJUBLJANI C Univerza, Trg revolucije 11, tel 23-721 7 BIOTEHNIČNA FAKULTE- TA, Krekov trg, tel. 315-844 . g EKONOMSKA FAKULTETA, Gregorčičeva 27, tel. 20-291 q FILOZOFSKA FAKULTETA, Aškerčeva 12, tel 22-121 |0 MEDICINSKA FAKULTETA, Vrazov trg 2, tel 312-668 )] FAKULTETA ZA ARHITEK- TURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO, Jamova 2, tel. 23-661 19 Oddelek za arhitekturo, Ct va 5, tel. 20-420 n FAKULTETA ZA ELEK TEHNIKO, Tržaška 25, 61-342 14 Oddelek za šibki tok, Te, 30, tel 63-071 ic FAKULTETA ZA NARA 13 SLOVJE IN TEHNOLOGl Aškerčeva 9-a, tel 21-052 Oddelkiza: J6 - montanistiko, odseki za logijo, rudarstvo in metal gijo, Aškerčeva 20, 22-601 1/ - Odsek za metalurgijo, Lt ot 11, tel 24-401 isek za geologijo, Aškerče-\ 12, tel 22-121 ddelek za kemijo, Murniko-' 6, tel 22-625 idelek za matematiko in fi-ko, Jadranska 19, tel. fH32 idelek za tekstilno tehno-$o, Snežniška 12, tel. '¦635 kULTETA ZA STROJ-¦TVO, Aškerčeva 16, tel. w WJLTETA ZA SOCIOLO-p, POLITOLOGIJOINNO-URSTVO, Titova 102, tel T461. 6 PRAVNA FAKULTETA. Trg -r revolucije 11, tel- 21-641 ftPEDAGOŠKA AKADEMIJA, Stari trg 34, tel. 21-392 24 AKADEMIJA ZA GLEDA-LIŠČE, RADIO, FILM IN TE-LEVIZIJO, Nazorjeva 3, tel 20-401 25 AKADEMIJA ZA GLASBO, Gosposka 8, tel. 21-268 28 AKADEMIJA LIKO VNIH UMETNOSTI, Erjavčeva 23, tel 20-037 21 VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO, Gortanova 31, tel 316-577 22 VIŠJA UPRAVNA ŠOLA, Tito-va 102, tel 341-461 29V1ŠJA ŠOLA ZA ZDRAV-STVENE DELA VCE, Poljahska on26a,tel. 322-277 W VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELA VCE, Šaranovičeva 5, tel 311-250 III. NEKATERE KULTURNE USTANOVE V LJUBLJANI 24 MESTNO GLEDALIŠČE, Gle- dališka pasaža (vhod z Nazor- 30 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE - DRAMA, Erjavčeva 1 31 - OPERA, Župančičeva 1 32 ŠENTJAKOBSKO GLEDA-LIŠČE, Mestni dom GLEDALIŠČE GLEJ (zdaj tu zdaj tam - poišči) NTEATER PEKARNA, nasproti Tobačne tovarne (Tržaška) Kinodvorane: 4KOMUNA, Cankarjeva 1 5 UNION, Nazorjeva 2 bSLOGA, M. Pijadejeva 39 ViVIČ,TrgMDB6 MŠIŠKA, Trg prekomorskih bri- gad3 Z9SAVA,Medvedova8 40 KRIŽANKE, Trg francoske re-volucije 41 TRIGLAV, Ob Ljubljanici36 42 KINOTEKA, Miklošičeva 28 Galerije: \1NARODNA GALERIJA, Cankarjeva MMODERNA GALERIJA, Tom- šičeva 14 &MALA GALERIJA, Titova (ob Nebotičniku) 4&MESTNA GALERIJA, Mestni trg5 Zahajal boš tudi v: 47 FRANCOSKI KULTURNI CENTER, Trgrevolucijel6 48 US INFORMATIVNI CEN-TER, Cankarjeva 3 IV. KNJIGARNE MLADINSKA KNJIGA: 49 Titova 3 50 Nazorjeva 1 51 Miklošičeva 40 CANKARJEVA ZALOŽBA: 52 Kopitarjeva 2 53 Titova l.~ 54 Wolfova:> DRŽAVNA ZALOŽBA ^LO-VENIJE: 55 Mestni trg 26 5b Šubičeva 1-a 5/ Čopova 3 1NOZEMSKE KNJIGE: DZS, Titova 25 MK, Titova 3 ANTIKVARIATI: 5Q MK, Nazorjeva 1 55 Trubarjev antikvariat, Mestni trg25 V. KNJIŽNICE 59 NARODNA IN UNIVERZI-TETNA KNJIŽNICA, Turja-škal 8 CENTRALNA EKONOMSKA n KNJIŽNICA, Gregorčičeva 2 7 60 CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA, Tomšičeva 7 Ol DELA VSKA KNJIŽNICA, Pre- šernova 39 1 KNJIŽNICA INŠTITUTA ZA FILOZOFIJO IN SOCIOLO- GIJO, Trg revolucije 1 B2 MESTNA LJUDSKA KNJIŽ- MCA, Gosposka 1 61 SL O VANSKA KNJIŽMCA, Gosposka 15 10 CENTRALNA MEDICINSK.A KNJIŽNICA, Vrazov trg 2 Seveda pa brskaj tudi po knji nicah na oddelhih! VI. ŠTUDENTSKE IN DRUGE NE PREDRAGE RESTAVRA-CIJE: Študentske menze najdeš: v ŠTUDENTSKEM NASELJU (pod Rožnikom), U v AKADEMSKEM KOLEGIJU, Trg VII. kongresa ZKJ (za Go-spodarskim razstaviščem), bJ v DOMU ŠTUDENTK VIŠJE ŠOLE ZA ZDRA VSTVENE DELA VCE, Veselova 2, 21 vDOMUFSPN, Titova 102. Študentarija pa obiskuje tudi naslednje restavracije: 61 DELAVSKA RESTAVRA- CIJA, Prešemova 30 (najcenejša v Ljubljani!!!), 66 SAMOPOSTREŽNA RESTA V- RACIJA TRIGLAV, Mikhšiče- va (nasproti hotela Union), 6/ SAMOPOSTREŽNA RESTAV- RACIJA EMONA (Titova, po- legpošte), 68 SAMOPOSTREŽNA RESTA V-RACIJA MAXIMARKET (no, saj veste kje), 69 RESTAVRACIJA RIO, Titova 4. *-Gostiln in podobnih vimkih hramov pa v Ljubljani ni. VII. ŠTUDENTSKI DOMOVI: ŠTUDENTSKO NASELJE pod Rožnikom, Večna pot 31 tel 23-735 70 DOM ŠTUDENTOV MEDICI-NE, Ilirska 2, tel. 314-542 71 DOM ŠTUDENTOV, GerbiČeva 59, tel. 61-590 UAKADEMSKI KOLEGIJ, Trg VII kongresa ZKJ 1, tel 32U74 22DOM FAKULTETE ZA SO-CIOLOGIJO, POLITOLOGIJO IN NOVINARSTVO, Titova 102, tel. 341A61 UUBLJANSKE ^UNIVERZE A I. FILOZOFSKA FAKULTETA Na filozofsko fakulteto se lahko vpišejo brez preizkusnega izpita kandidati, ki so uspešno končali eno od naslednjih šol: — gimnazijo, učiteljišče ali srednjo vzgojiteljsko šolo za vpis na katerokoli študijsko skupino, za vpis na muzikologijo pa je po-trebno dodatno preverjanje praktičnega znanja iz stroke, — ekonomsko srednjo šolo za vpis na sociologijo in geografijo, — teoretski ali klavirski oddelek srednje glasbene šole za vpis na muzikologijo. Kdor ne izpolnjuje navedenih pogojev, se na fakulteto vseeno lahko vpiše, in sicer bodisi z neustrezno popolno štiriletno srednjo šolo ali 8-razredno osnovno in štiriletno ustrezno uspešno delovno prakso, vendar mora pri preizkusnem izpitu, ta obsega samo posebni del ali splošni in posebni del, dokazati, da zadovoljivo obvlada temeljno znanje, ki je potrebno, da bo lahko sledil pouku. Posebni del preizkusnega izpita je za posamezne študijske skupine različen. Filozofska fakulteta ima naslednje oddelke: za filozofijo, socio-logijo, pedagogiko, psihologijo, zgodovino, zgodovino umetnosti, arheologijo, etnologijo, geografijo, slovanske jezike in književnosti, romanske jezike in književnosti, germanske jezike in književnosti, primerjalno jezikoslovje in orientalistiko, primerjalno književnost in literarno teorijo, klasično filologijo in muzikologijo. Med od-delki so možne številne študijske povezave A in B skupin pred-metov. Diplomanti višjih šol, ki žele nadaljevati študij na filozofski fakul-teti, se morajo prav tako kot abiturienti ustreznih srednjih šol prija-viti zavpis. PRAVNA FAKULTETA Na pravno fakulteto se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji in diplomanti drugih fakultet, visokih in višjih šol. EKONOMSKA FAKULTETA Na ekonomsko fakulteto se lahko vpišejo vsi, ki so končali štirilet-no srednjo šolo. Fakulteta ima organiziran visokošolski ekonomski ter višješolski in visokošolski poslovni študij. Ekonomski študij ima usmeritev za ekonomsko analizo in planiranje narodnega gospo-darstva, mednarodno gospodarsko usmeritev, usmeritev za regio-nalno in panožno ekonomiko ter podjetniško usmeritev. Višješolski poslovni študij ima zunanjetrgovinsko, notranjetrgovinsko, turistič-no, zavarovalno, računovodsko in informacijsko-organizacijsko usmeritev. Na visokošolskem poslovnem študiju so: komercialna, finaiična, proizvodna, načrtno-analitska, poslovnoupravna in pedagoška usmeritev. V tretji letnik tega študija se lahko vpišejo tisti, ki so končali višješolski študij na ekonomski fakulteti v Ljub-ljani, na visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, višji upravni šoli v Ljubljani in na navtičnem oddelku višje pomorske šole v Piranu. FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO Na fakulteto za naravoslovje in tehnologijo se lahko vpišejo kandi-dati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji ali ustrezni štiriletni srednji tehniški šoli. Na fakulteti so naslednji oddelki: matema-tično-fizikalni oddelek z odseki za astronomijo in meteorologijo, fiziko ter matematiko, oddelek za montanistiko z odseki za geolo-gijo, rudarstvo in metalurgijo, oddelek za kemijo z odseki za kemijo, kemijsko tehnologijo in farmacijo, oddelek za tekstilno tehnologijo. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEO-DEZIJO Na fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ta ima oddelek za arhitekturoL9 semestrov), oddelek za gradbeništvo s hidrotehničnim, komunalnim, konstrukcijskim ter prometnim odsekom (9 semestrov) in geodetski oddelek (8 semestrov), se lahko vpišejo: 1. na oddelek za arhitekturo kandidati, ki so uspešno končaii šolaiije: — na gimnaziji in uspešno opravili preizkusni izpit (preverjanje likovnega posluha in sposobnost likovnega izražanja ter pogovor s kandidatom), - na odseku za visoke zgradbe srednje šole ali šole za oblikovanje in uspešno opravili preizkusni izpit (preverjanje likovnega posluha in sposobnosti likovnega izražanja, znanja matematike in fizike v obsegu gimnazijske snovi in pogovor s kandidatom), 2. na oddelek za gradbeništvo kandidati, ki so uspešno končali šolanje: - na gimnaziji, - na ustreznih štiriletnih srednjih tehničnih šolah, če uspešno opravijo preizkusni izpit iz matematike in fizike v obsegu gimnazijske snovi; 3. na geodetski oddelek kandidati, ki so uspešno končali šolanje: - na gimnaziji, - na štiriletni tehniški šoli. Kandidati, predvsem tisti s srednjo strokovno šolo, se lahko vpišejo tudi na dveletni višješolski študij. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Na fakulteto za elektrotehniko se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji ali štiriletni tehniški šoli elektrotehniške ali strojne stroke. Fakulteta ima oddelke za sploš-no elektrotehniko, za elektroenergetiko, za elektroniko. V tretjem letniku lahko študentje vpisujejo smer računalništvo in informatika. Vpišejo se lahko kandidati, ki so pridobili temeljno dveletno izobrazbo na katerikoli fakulteti s pogojem, da ta študij izpolnjuje vpisne pogoje te smeri. Ti so: absolvirani dveletni viso košolski študij in opravljeni prestopni pogoji za tretji letnik tiste fakultete, s katere se kandidat prepiše. Tak dveletni študij mora obvezno vsebovati predmete: višja matematika (štiri semestre), fizika (dva semestra) in osnove programiranja. Potrdilo fakultete o opravljenih prestopnih pogojih pa morajo icandidati predložiti že ob vpisu. FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Na fakulteto za strojništvo se lahko vpišejo kandidaiti, ki so uspeš-no končali šolanje na gimnaziji ali štiriletni tehniški šoli strojne ali elektrotehniške stroke. Fakulteta ima dveletni višješolski študij, ki ni namenjen kandidatom s končano gimnazijo, z naslednjimi usmeritvami: energetska, konstrukterska, tehnološka in varilska. Vzporeden je štiriletni visokošolski študij, ki je prvih pet semestrov enoten, nato pa zaradi modulskega sistema omogočaintenzivnejše delo študentov na ožjih področjih. MEDICINSKA FAKULTETA Na medicinsko fakulteto se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na ustrezni srednji šoli. Lahko se prijavijo bodisi na oddelek za splošno medicino bodisi na oddelek za stomatologijo. Vsi kandidati bodo morali opravljati sprejemno skušnjo ob koncu avgusta in v začetku septembra t.l. Fakulteta bo orgainiziraJa v času od 5. do 24. avgusta t.l. pripravljalni tečaj. Če bo izvršni svet Skupščine SR Slovenije odobril omejitev vpisa, bo določil tudi število novincev, ki se bodo lahko vpisali v štud. 1., 1974/75. Pri sprejemu bo upoštevano tudi načelo regionalnosti. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Na biotehniško fakulteto se lahko vpišejo: - na agronomski, gozdarsko-lesarski in živilsko-tehnološki oddelek tisti, ki so uspešno končali šolanje nagimnaziji, in kandidati, ki so uspešno končali srednjo strokovno šolo s štiriletnim poukom; - na biološki oddelek kandidati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji ali pedagoški akademiji; - na veterinarski oddelek pa tisti, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji. Na agronomskem oddelku se kandidati lahko vpišejo tudi na dve-letni višješolski študij. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVI-NARSTVO Na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali šolanje na gimnaziji ali na srednji ekonomski šoli. .. v I. letniku je enoten, nato pa se deli na sociološko, polito-*"* loško in novinarsko smer. : '¦* Študenti politološke smeri se lahko odločijo za mednarodno usmeritev, če vpišejo med skupino izbirnih predmetov skupino mednarodnih predmetov, prav tako pa so tisti študenti, ki se odločijo za pedagoški poklic, dolžni vpisati skupine pedagoških predmetov. V I. letnik se lahko vpišejo tudi kandidati, ki nameravajo študirati eno od navedenih smeri kot A skupino dvopredmetnega študija, drugo skupino predmetov pa vpišejo na filozofski fakulteti po nje-nih določUih. Prav tako pa lahko tudi študenti filozofske fakultete vpišejo v okviru svojega dvopredmetnega študija kot B skupine za politologijo ali novinarstvo na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Fakulteta ima poleg rednega organiziran tudi izredni študij, na-menjen občanom, ki žele ob delu pridobiti visokošolsko izobrazbo. Kandidati se lahko vpišejo na: sociološko smer, v okviru katere je tudi posebna kadrovsko-organizacijska usmeritev; politološko smer, v okviru katere je tudi posebna mednarodna usmeritev; novinarsko smer, v okviru katere je tudi posebna informativno-propagandna usmeritev. V I. letnik, ki je enoten za vse smeri študija, se lahko vpiše občan, ki je končal štiriletno srednjo šolo, in tisti, ki je ni končal, a je bil najmanj štiri leta redno zaposlen, če poprej opravi preizkusni izpit. Diplomanti višjih šol in I. stopenj študijanadružboslovnih visoko-šolskih zavodih se lahko vpišejo v 3. letnik, če uspešno opravijo diferencialni izpit iz dveh predmetov in preizkus znanja iz tujega jezika, ki se študira na fakulteti. Diplomanti drugih višjih šol in I. stopenj visokošolskega študija pa, če opravijo najmanj dva in naj-več štiri diferencialne izpite in preizkus znanja iz tujega jezika. //. Kandidati, ki so končali šolo s štiriletnim poukom, ki ne ustreza za vpis na določeno fakulteto oziroma oddelek glede na določila I. točke, morajo opraviti preizkusni izpit, če se želijo vpisati na do-ločeno fakulteto oziroma oddelek. III. Kandidati, ki niso končali šol, navedenih v točki I. in II., se lahko vpišejo na katerokoli fakulteto, če dokažejo, da so bili najmanj štiri leta zaposleni na delovnem mestu v gospodarstvu ali v kaki drugi družbeni dejavnošti, in če poprej opravifo preizkusni izpit. IV. Nadrobne podatke in pojasnih o sprejemnih in preizkusnih izpitih glede na /., //. in IIL točko tega natečaja ter o sprejemnem izpitu na medicinski fakulteti, o obsegu in vsebini izpitne snovi, o po-možni literaturi za pripravo na preizkusni oziroma sprejemni izpit, o času, v katerem se bodo izpiti opravljali, in druge podatke dobe interesenti v tajništvu fakultet. Vsem pismenim zahtevam po ustreznih informacijah je treba priložiti ovojnico z natančnim naslovom in znamko za 0,80 din za odgovor. V. Vsi, ki se nameravajo kot novinci vpisati na katerokoli fakulteto Ijubljanske univerze, se morajo fakulteti prijaviti vnaprej, in to najkasneje do 10. julija 1974. Kasnejše prijave se praviloma ne bodo upoštevale. Ta prijava je prvi akt vpisa. Vsebuje naj osebne podatke, točen naslov kandidatovega bivališča, navedbo dosedanje šolske izobrazbe, način študija na fakulteti fkot redni ali kot izredni študent), navedbo oddelka, na katerem namerava kandidat študirati, oziroma študijskih smeri. Za vpis na medicinsko fakulteto in za udeležbo na pripravljalnem tečaju se kandidati prijavijo s posebnim prijavnim obrazcem, v katerem so navedene tudi vse potrebne priloge. Prijavi je treba priložiti: 1. izvirno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo najvišjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če nima ustrezne srednješolske izobrazbe; 2. življenjepis (le kandidati, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe); 3. potrdilo delodajalca o zaposlitvi, njenem trajanju, njeni naravi in kmdidatovih uspehih pri delu (velja le za kandidate brez predpi-sane ustrezne šolske izobrazbe glede na III. točko tega natečaja, za tiste, ki se želijo vpisati kot izredni študenti); 4. frankirano ovojnico z natančnim naslovom kandidata, prijava mora biti kolkovana z državnim kolkom za 2 din. Obveznost prijaviti se do navedenih datumov je tudi za kandidate, ki bodo opravljali zaključni izpit na srednji šoli šele v jesenskem roku. Ti bodo seveda predložili izvimo spričevalo o opravljenem izpitu kasneje, zato morajo prijavi priložiti potrdilo srednje šole, da bodo opravljali zaključni izpit v jesenskem roku. Izpolnjevanje vpimih dokumentov - drugi akt vpisa - bo od 15. do 30. septembra. Kandidate, ki morajo glede na veljavne predpise opravljati pred vpisom preizkusni izpit, bodo fakultete o tem posebef obvestile; preizkusni izpiti bodo na vseh fakultetah v prvipolovici septembra, na medicinski fakulteti pa v drugi polovici avgusta. Vpis novincev za redni študij na fakultetah univerze v Ljubljani bo v študijskem letu 1974/75 prost za vse, ki izpolnjujejo pogoje tega natečaja. Fakultete, na katerih je potrebno pred vpisom opravljati sprejemne oziroma preizkusne izpite, bodo predpisale pogoje in način izbi- ranja kandidatov ter jih o tem obvestile. Vpis je praviloma dovoljen tudi kandidatom, ki so na ustreznih fakultetah ali visokih šolah izpolnili pogoje za vpis v ustrezni letnik aziroma semester, nadalje diplomantom višjih šol in diplomantom prve stopnje ustreznih visokih šol. V primerih, če se študijski načrt in programi šole oziroma fakulte-te, na kateri je kandidat doslej študiral, bistveno razlikujejo od študijskega načrta in programov fakultete, na katero se želi kandi-dat vpisati, mora pred vpisom opraviti diferencialne študijske obveznosti. Te lahko opravi tudi med študijskim letom, vendar pred opravljanjem izpitov iz študijske snovi fakultete, na katero se vpiše. To velja v primerih, kadar so razlike med študijskimi načrti in programi manj bistvene. V tretji letnik enopredmetne študijske skupine: ,,pedagogika" na filozofski fakulteti se lahko vpišejo kandidati, ki so diplomirali z odličnim in prav dobrim uspehom na pedagoški akademiji na oddelku za razredni pouk. Podrobnosti o prestopanju iz različnih višješolskih in visokošolskih zavodov na fakultete so razvidne iz fakultetnih statutov oziroma drugih ustreznih aktov; vse podrobnejše informacije prejmejo kandidati v tajništvu fakultet. Poleg rednega študija je na vseh fakultetah, razen na medicinski fakulteti, možen tudi izredni študij. Kot izredni študent se lahko vpiše tisti, ki iz opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent. Zato mora kandidat za izredni študij priložiti prijavi glede na poglavje A — V. tč. tega natečaja poleg navedenih prUog tudi potrdilo o stalni zaposlitvi ali potrdilo o vzrokih, ki mu dajejo pravico do izrednega študija. Sicer pa veljajo za vpis izrednih študentov isti pogoji in ista navodila kakor za vpis rednih štu-dentov. Kandidati, ki bi želeli študirati po drugačnih študijskih programih, kot so že objavljeni, naj vložijo prošnjo s podrobno obrazložitvijo na dekanat ustrezne fakultete. Natančne informacije lahko dobite na univerzi v Ljubljani (visoko pritličje, vhod iz Gosposke ulice 2) Vse vloge v zvezi s tem natečajem pošljite na tajništva ustreznih fakultet, in sicer na naslednje naslove v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12 Pravna fakulteta, Trg revolucije 11 Ekonomska fakulteta, Gregorčičeva 27 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Titova 102 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Aškerčeva 9 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2 Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25 Fakulteta za strojništvo, Murnikova 2 Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2 Biotehniška fakulteta, Krekov trg 1. PRIPIS UREDNIŠTVA: Razpis ljubljanske Univerze, ki ga objavljamo, velja za dodi-plomske študije in bo izšel v nekoliko razširjeni obliki tudi v dnev-nem časopisju. Objavljamo predlog razpisa, kajti fonnalno ga še ni sprejel in potrdil najvišji samoupravni organ Univerze — univerzi-tetni svet. Osnutek je bil v razpravi po fakultetah in so mu v glavnem dodane že vse pripombe in spremembe, tako v njegovi ,,zadnji" verziji ni pričakovati bistvenih razlik. Razpis tako zajema tudi vse bistvene podatke, ki so bodočemu študentu pri vpisu potrebni. Dodatne informacije pa vam bodo z veseljem posredovala taj-ništva fakultet. DRUŽBENO DOGOVARJANJE 0 ŠTIPENDIRANJU IN KRE-DITIRANJU V SLOVENIJI ZA TISTE, KI ŠE NIČESAR NE VEJO 0 TEJ PROBLEMATIKI Ob spoznanju in upoštevanju nekaterih bistvenih elementov, ki določajo vlogo izobraževanja in z njim povezanega štipendiranja in kreditiranja, je bil leta 1970 sprejet v Sloveniji prvi družbeni do-govor o štipendiranju in kreditiranju. Bil je prvi poskus reševanja te problematike na samoupraven način brez posega države v po dročje, ki je izrazito družbenega pomena. Podpisniki družbenega dogovora so izhajali iz spoznanja, da je ZNANJE vse pomembnejše za dolgoročni družbeni razvoj in da je razvijanje sposobnosti de-lovnih ljudi in posebej mladine bistvenega pomena. Potrebno je bilo vzpostaviti sistem, ki bi zajel v izobraževanje vso talentirano mladino in pripeljal na srednje, višje in visoke šole čim več mladih in tudi že zaposlenih delavcev. Bistven element pa je bil omogočiti vsem mladim ne glede na socialno in regionalno poreklo ustrezne materialne možnosti za izobraževanje in tako šolajočo mladino postaviti v podoben družbenoekonomski položaj kot druge delov-ne ljudi. Poudarjeno je bilo tudi, da je štipendiranje in kreditiranje pomembna oblika ureničevanja kadrovske politike. Pravzaprav so segali začetki dogovarjanja že v leto 1966, ko se je pripravljal zakon o štipendiranju in kreditiranju. Že takrat je bilo poudarjeno, da so štipendije res instrument kadrovske politike in morajo pomeniti nagrado za študij, obenem pa morajo obdržati socialni značaj, kar pomeni izenačevanje materialnih pogojev za študij, oziroma enako startno osnovo vsem. Neposreden povod za pospe-šeno dogovarjanje pa so bili junijski dogodki 1968, ko so študenti postavili kot zahtevo sistemsko in načelno reševanje vprašanj materialne preskrbe študentov in učencev. Zaradi dotiranja štu-dentskih domov (dotacij so bili ne glede na socialni položaj deležni vsi študenti v domovih), so se socialne in materialne razlike med že itak neugodno strukturo študentov še bolj povečale. Z oktobrom 1970 so domovi prešli na ekonomske cene, dva meseca kasneje pa je bil sprejet tudi družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju. Osnovana izhodišča, ki so bila upoštevana pri sprejemu dogovora, so bila: treba je zagotoviti selekcijo po sposobnostih, odpraviti je treba materialno in socialno selekcijo ter izenačiti startne osnove, zboljšati je treba kadrovsko politiko, planiranje kadrovskih potreb, investicije v razširjeno reprodukcijo morajo nujno vsebovati tudi investicije v kadre kot njihov sestavni del. Na izobraževanje posameznika vplivajo tako subjektivni in objektivni faktorji, ki se močno prepletajo. Že več let pa ugotav-ljamo, da materialni in socialni položaj znatno prednjačita kot bistvena selektivna faktorja in sta za otroke izven središč odloča-nja, kar kaže v najbolj grobi obliki prav socialna struktura na univerzi. Kot važni faktorji so še nizke aspiracije staršev, kulturni nivo okolja, stopnja razvitosti srednjih šol (kadrovska struktura prosvetnih delavcev ter glede na ta nivo kvaliteta znanja). Prav šibko osnovno znanje in pomanjkanje delovnih navad je še dodaten selektivni faktor. Zaradi vsega tega zgubimo mnogo mladih, spo-sobnih ljudi. Poudarjena je bila kritična kadrovska in izobrazbena struktura v naši republiki in odsotnost potrebnega planiranja kadrov. Seveda pa učinkovitost dogovarjanja ni bila taka, kot bi bila zaželjena. Delovne organizacije so se omejile na izrazito kratkoročno kadrovanje in povsem kratkoročne plane, tam kjer so sploh bili narejeni. Tako obnašanje pa je privedlo v povsem privilegiran položaj konjunkturne panoge, ki razpolagajo z visoko akumulacijo in so zatte-dobesedno prekupčevale s strokovnjaki. Manjši in zato manj močni pa so ostali brez moči na ,,trgu" delovne sile. Moralo bi prevladati spoznanje o pomenu kadrovanja in s tem povezanega štipendiranja in kreditiranja na enakopravnih osnovah. Zato je bila slabost dogovora, ker ni predvidel sankcij za kršitelje. Večkrat je bilo poudarjeno, da je štipendij premalo in da so prenizke. Vzrokov za to ni bilo mogoče ugotoviti, znano pa je bilo, da so se štipendije podeljevale mimo razpisov, kar je tudi rušilo temeljne zahteve družbenega dogovora. Interno podeljevanje štipendij paje onemogočalo tudi presojo upravičenosti pridobiteljev štipendij. Očitki delovnih organizacij so bili tudi glede višine štipendij, češ da so štipendije mnogokrat tako visoke kot dohodki delavcev v delovni organizaciji. Seveda pa je treba poudariti, da so štipendije bile diferencirane glede na socialni položaj štipendista, potrebno pa bi bilo uvesti tudi nagrajevanje za vsako leto šolanja po uspehu. Odstopanja od teh načel so bila zlasti na področjih deficitarnih poklicev. Posvetiti bi bilo treba znatno več naporov za spreminja-nje gledanj na štipendiranje in kreditiranje, in sicer ne kot na do datno obremenjevanje, temveč kot na nujen pogoj in sestavni del razvoja. Uveljavljeno je bilo načelo izračunavanja viširne štipendije: razlika med polovico dohodka na člana družine plus otroski do-datek ter določeno višino življenjskih stroškov naj bi predstavljala višino osnovnega dela štipendije oziroma kredita. Predpogoj za fiinkcioniranje dogovora je pravilno določen minimum življenjskih stroškov. Prav tako je to pogoj za normalno poslovanje študentskih domov, kjer študenti več ali manj plačujejo ekonomsko ceno. Prvič so bili življenjski stroški ocenjeni na osnovi ankete 1969. leta, nato pa so bili vsako leto revalorizirani za indeks porasta življenjskih stroškov. Vendar je v tem času prišlo do razkoraka med dviganjem cen in osebnimi dohodki na eni strani ter dvi-ganjem življenjskega minimuma študentov na drugi sitrani. Zato je bila jeseni 1972 narejena ponovno anketa o višini življjenjskih stroš-kov študentov, ki je pokazala, da so stroški študenta izven kraja stalnega prebivališča 1200 dinarjev mesečno. Študenti v Sloveniji so takrat napotili odprto pismo slovenski javnosti in vsem podpis-nikom dogovora, h kateremu so poudarili, da so z zvišanjem življenjskega minimuma za leto 1973/74 pripravljenii sprejeti tudi svoj delež k stabilizaciji celotnega gospodarstva (saj gre pri zvišanju dejansko za celoletno zamudo), v tem času pa so stroški narasli za cca 20%. Tako stanje pa je prizadelo ravno tiste najšibkejše, socialno ogrožene, ki so dobivali štipendije iz skladov, namenjenih prav za izenačevanje startnih osnov šolajočih. Delovne organizacije so dejansko že pred tem uvidele, da so življenjski sitroški znatno narasli in so zato tudi podeljevale višje - štipendije, toda žal tistim, ki je morda ne bi potrebovali. Po osemmesečnih razpravah so podpisniki družbenega dogovora sprejeli zvišanje življenjskega minimuma in istočasno dali v razpravo osnutek drugega druž-benega dogovora, ki je skušal upoštevati vse sugestije iz javne razprave ob zvišanju življenjskega minimuma. Pozneje je bil ta osnutek popolnoma spremenjen i:n trenutno se po dolgi in žolčni debati podpisuje Družbeni dogovor o obliko-vanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. KAJ DOLOČA NOV DOGOVOR Štipendije, ki bodo podeljene po tem dogovoru, bodo omogo-čile vsem, da bodo po osnovni šoli nadaljevali šolanje. Stipendije so sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, instrument kadrovske politike združenega dela, nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijarmi združenega dela in pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Za podeljevanje štipendij se uveljavljajo enotni kriteriji. Štipendije se bodo podeljevale: a) Iz združenih sredstev: Sredstva združujejo delavci v solidarnostni sklad na nivoju občine. Delavci se bodo dogovorili, da oddvojijo o,5 % od brutto osebnega dohodka. Sredstva, ki jih bodo tako zbrali, bodo razdelili med prosilce v matični občini, ki nimajo izenačenih materialnih pogojev za študij. Velika večina teh sredstev bo podeljena ravno med srednješolce, ki bodo tako laže premostili težave za nadaljnje šolanje. Z združenimi sredstvi bodo gospodarili podpisniki samo-upravnega sporazuma v občini preko komisije. Sredstva, ki bodo ostala, naj bi se po solidarnostnem principu pretakala med obči-nami in tako zagotovila štipendije za prav vse prosilce. b) Iz organizacij združenega dela: Te štipendije bodo podeljevale organizacije združenega dela in samoupravne jiiteresne skupnosti za zadovoljevanje sviojih kadrov-skih potreb. Štipendije naj bi zasledovale predvsem u<čni uspeh in hitrost študija. Tako bo veljala za štipendije enotna lestvica za štipendiranje študentov: 6,0-6,5 oz. 2,0-2,4 6,6-7,2 oz. 2,5-2,9 7,3-7,9 oz. 3,0-3,4 8,0-8,6 oz. 3,5-3,9 8,6-9,3 oz. 4,0-4,4 9,4-10 oz. 4,5-5 450 točk 500 točk 570 točk 650 točk 750 točk 850 točk Ena točka pomeni 10 dinarjev. Manj razvite občine lahko povečajo štipendije za 200 točk. Možno je tudi povečanje štipendije zaradi hitrega opravljanja pogojev v študijskem letu. Dejansko ima študent možnost pridobiti dve štipendiji. Podeljevanje in evidenca štipendij sta javna. Samoupravni sporazumi bodo določili tudi sankcije, ki jih bodo izrekala razsodišča. Za hujše kršitve družbenega dogovora bodo kršilke tudi materialno odgovorne, organizacije združenega dela od 10.000 — 50.000 dinarjev, odgovorne osebe pa do 5.000 dinarjev. Tako naj bi bilo v bodoče urejeno štipendiranje učencev in študentov. Seveda bo treba prilagoditi celotni sistem novemu družbenemu dogovoru, kar bo terjalo od vseh zainteresiranih mnogo naporov. Valč i ŠKERBEC iVf! IBODOČI ŠTUDENTJEA BRALCI INi SODELAVCI TRIBUNE (prijateDT Če si fotograf, tvoj prostor je Tribuna. Če si risar ali slikar, tvoj prostor je Tribuna. Če si pesnik, tvoj prostor je Tribuna. Če si filozof, tvoj prostor je Tribuna. Če si novinar, tvoj prostor je Tribuna. Če si karkoli, tvoj prostor je Tribuna. Tribuna potrebuje tudi prodajalce, o ja, tudi prodajalce. Če prodaš en izvod Tribune, dobiš 80 par. Sto izvodov 8.000 par. Na cesti, v kinu, na fakultetah. Povsod lahko prodajaš Tribuno. to številko smo ,,naredili" za vas. Da se nekoliko spoznamo, da se zbližamo. Da vam tudi pomagamo. Če ste se odločili za nadalje-vanje študija na Univerzi, vam ta številka nudi številne koristne informacije. Če vas skrbi zaradi zgubljenega stika z vašim srednje-šolskim glasilom, vam Tribuna ponufa svoj prostor. In to sta tudi poglavitna namena te številke. Tribuno urefamo študentje sami. Letos nas je bilo deset. Na-slednje leto bomo stari ostali štirje: Blaž, Feo, Jadran in jaz. Prišli pa bodo novi. To je stalen vrtiljak zamenjave uredništva, ki se vrši dvakrat letno: ob začetku študijskegd leta in približno ob začetku koledarskega leta. Vsakič se zamenja k del uredništva, s tem je zagotovljena kontinuiteta uredniškega dela. Kaj to pomeni za vas, ki boste letos prvič na Univerzi? Septembra bo uredništvo prenov-Ijeno s študenti iz vrst naših stalnih sodelavcev. Vaša priložnostpa je novoletna prenovitev. Že jeseni se vključite v delo redakcije, in novi uredniki bodo zagotovo iz vaših vrst. Toda urednikovanje ni edina oblika dela pri Tribuni. V Tribunoje trebapisati, in to naj bi delali predvsem sodelavci in manj uredniki; Tribuna potrebuje poročila, likovne prispevke, fotografije, izvirne članke. Končno je treba Tribuno tudi prodajati na cesti in po fakultetah. Skratka, dela je dovolj. In kakšna je vsebina Tribune? Načeloma Tribuna tiska vse, kar bi utegnilo zanimati študente kot take, od poezije do teoretičnih razprav, od novic do komentarjev. Razen tega bomo v prihodnjem letu namenili nekoliko več prostora tudi glasbi in svojevrstni športni fotoreportaži ali razmišljanju. Sicer pa boste tudi sami videli že septembra, ko pridete na fakultete. Že prvi dan vas bo čakala prva številka prihodnjega letnika. Tisti, ki boste izpolnili našo naročilnico v tej številki in nam jo poslali že ta mesec, pa boste tega svojevrstnega užitka deležni že nekaj dni pref. To naj bo za zdaj vse. Težko se je pogovarjati tako skozi obliko nekega pisma, članka ali karkoli to že je. Zato vas nestrpno čakamo, da se oglasite osebno na uredništvu na Trgu revolucije 1, 2. nadstropfe, skrajno levo, soba 86, vsak dan od 11. do 14. ure. Upam, da bodo glasba, miza za namizni tenis (nekoliko improvizirana sicer, toda uporab-na) in šah samo pripomogli k vašemu boljšemu vtisu. Torej, vidimo se. Za uredništvo Daniel V. Levski študentski list Izdajatelj 10 SS LVZ LJUBLJANA, TBG REVOLUCIJE 1 PRIIMEK IN IME: NASLOV: Naročam študentski list »TR EUNO«. Naročnino bom poravnal tako Podpis: HVALA! UREDNIŠTVO: Cene Filipič - glavni urednik (študentska organizacija, informacije), Daniel V. Levski - v. d. odgovornega urednika (teorija, politika, seks), Blaž Ogorevc (kultura), Peter Pal - pomočnik ^lavnega urednika (reforma študija), David Plut (teorija, prevodi), Jadran Sterle (ekologija, subkultura), Edi Stefančič - likovni in tehnični uiednik, Darko Strajn (reforma univerze, teorija), Ivan Volarič (literatura), lektor: Bora Zlobec-Jurčič, desk: Pavle Zgaga. Izdajateljski svet: Božidar Debenjak, Pavle Gantar, Franc Jakopin, Sonja Lokar, Jure Mikuž (predsednik), Boris Muževič, Gorazd Sancin, Primož Zagar. TRIBUNA, študentski list. Izdaja IO SŠ LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1/11 - 86. Tekoči račun 50101-678-47420. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Letna naročnina 35,00 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. Oproščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/72. za sprejem redno vpisanih študentov na visokošolskih zavodih v Ljubljani za študijsko leto 1973/74 v študentske domove, ki so pod upravo Študentskih domov v Ljubljani, Večna pot 31. Razpis velja za ves posteljni sklad, to je skupaj 2671 postelj. Na razpis se lahko, zaradi omejenega števila ležišč, prijavijo novinci in redni študentje visokošolskih zavodov, katerih starši ali člani ožje družine imajo stalno bivališče v SR Sloveniji, ter štu-dentje iz drugih repubUk, ki študirajo tiste študijske smeri, ki jih lahko študirajo samo v Ljubljani. Dohodek na člana družine praviloma ne sme presegati 900.-n din.(l) Zdravstveno stanje prosilcev mora biti tako, da ne bo ogro-žalo drugih stanovalcev. Prednost pri sprejemu v dom bodo imeli prosilci z boljšim učnim uspehom in slabim materialnim položajem, ob izenačenih ostalih pogojih pa prosilci iz nerazvitih območij naše republike po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji. Vsi prosilci, ne glede na to, ali prosijo za sprejem prvič ali pa v domu že bivajo morajo vložiti pravilno in popolno izpolnjeno prošnjo za sprejem v študentski dom na predpisanem obrazcu do 15. julija tl. pri Komisiji za sprejemanje v študentske domove, tajništvo Univerze, Trg revolucije 11, Ljubljana. Prošnji morajo priložiti še: — prepis spričevala o zrelostnem izpitu ali potrdilo o opravljenih izpitih; — potrdilo o premoženjskem stanju, iz katerega mora biti razvidna tudi družinska skupnost in kdo člane družine preživlja: — frankirano ovojnico s točnim naslovom za odgovor. Obrazce za prošnjo in potrdilo o opravljenih izpitih dobe prosilci pri vratarju Univerze in visokošolskih zavodov ali na upravi Studentskih domov. Prošenj, vloženili po izteku roka, prošenj brez zahtevanih prilog in vlog prosilcev, ki nimajo poravnanih vseh obveznosti do zavoda Študentski domovi, komisija ne bo obravnavala. Študentje, ki prosijo prvič za sprejem v dom, bodo o rezultatih razpisa obveščeni pismeno najkasneje do 15.9. tl., stari stanovalci pa bodo prejeli odločbo po predložitvi frekventacijskega potrdila o vpisu v naslednji višji letnik pri sprejemni komisiji, vendar naj-kasneje do 31. oktobra. K0MISIJA ZA SPREJEMANJE V ŠTUD. DOMOVE IN SVETVZAVODA ŠTUDENTSKIH DOMOV V LJUBLJANI PRIPOMBA: (1) V letošnjem letu bo meja dvignjena iz 900.-n din na 1200.-n din (takšen je vsaj predlog, ki bo verjetno sprejet 15. junija 1974), kar pa boste še pravočasno izvedeli iz dnevnega časopisja. POGOVOR 0 ZDRAVSTVENEMU VARSTVU ŠTUDENTOV Ker je zdravstveno varstvo študentov zelo pomembno za študen-ta samega kot tudi za celotno skupnost, smo tovarišico Anico Šušteršič, vodjo sektorja za materialna in zdravstvena vprašanja študentov pri Univeizi v Ljubljani, in dr. Boženo Kuhelj—Skalicky, v.d. vodje dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov, zaprosili za nekaj informacij o tej dejavnosti. TRIBUNA: ALINAM LAHKO ORIŠETE, KAKO JE ZAKONSKO UREJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV IN KAKŠNE SO PRA VICE ŠTUDENTO VIZ ZDRA VSTVENEGA VARSTVA ? Tov. Šušteršič: Študentje visokošolskih zavodov - fakultet, visokih in višjih šol ter umetniških akademij v SR Sloveniji že četrto leto uveljavljajo zdravstveno varstvo zase in za svoje nezavarovane ožje družinske člane (zakonca, otroke) pri SKLADU ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV VLJUBLJANI. Sklad je bil ustanovljen 1.1.1971 pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Ljubljani na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter na podlagi sporazuma, ki so ga sklenili Izobraževalna skupnost SR Slovenije, skupnosti visokošolskih zavodov v SR Sloveniji in Skup-nosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v SR Sloveniji. S tem so se študentom izpotnile večletne zahteve po origi-narnem zdravstvenem varstvu, ki temelji na statutu študenta. Zdravstveno varstvo uživajo vsi redni študenti vseh visokošolskih in višješolskih zavodov ter umetniških akademij v SR Sloveniji. Ti pa so nosilci in posredniki zdravstvenega varstva tudi za svoje neza-varovane ožje družinske člane (zakonce, otroke). Obseg zdravstvenega vantva študentov je določen z zakonom, zajema zdravstveno kurativo, preventivo, socialno - zdravstveno varstvo ter rehabilitacijo. Zdravstveno varstvo študentov se izvaja po programu, ki ga sprejme upravni odbor sklada, izvajata pa ga v dogovoru zdravstvena služba za študente v Ljubljani in Mariboru. TRIBUNA: Kako je organiziran dispanzer za zdravstveno' varstvo štu-dentov? Dr. Kuhelj-Skalicky: Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov je organiziran specifično za potrebe študentov. Vsebuje splošne medicinske, zobozdravstvene in specialistične dejavnosti. Te vse imajo svoj preventivni in kurativni program zdravstvenega varstva. TRIBUNA: Katere so najvažnejše naloge dispanzerja? Dr. Kuhelj-Skalicky: Najvažnejša naloga dispanzerja je aktivmo spremljati zdravstveno stanje študentov v času študija in skrbeti, da dobi naša družba vsestransko čim bolj zdrave strokovnjake. To nalogo opravljamo ob siste-matskih pregledih Ln drugih preventivnih in kurativnih akcijah. TRIBUNA: Ali nam lahko na kratko orišete rezultate sistematskih pregle-dov študentov in smiselnost takih pregledov? Dr. Kuhelj-Skalicky: Sistematski pregledi študentov so nam dali z ana-lizami širše rezultate zdravstvenega stanja študentov tako v dispanzerju v Mariboru kot tudi v Ljubljani. Rezultati so nam povedali, da moramo še posebej čuvati zdravje na podroeju obolenj prebavil, opažamo pa tudi zelo velik odstotek slabovidnosti in zobne gnilobe. Smiselnost takih pregledov je dvojna. Samega študenta zgodaj opozorimo na motnjo v zdravju in mu pomagamo. Drugič pa skušamo na podlagi rezultatov naših opažanj z vsemi preventivnimi merami odstraniti vzroke za nastanek slabšega zdravja. Seveda pa ti vzroki izvirajo že iz osnovne in srednje šole. TRIBUNA: S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu? Dr. Kuhelj-Skalicky: Problemi pri našem delu so predvsern večja odgo-vornost študentov in množičen odziv pri sistematskih pregledih in drugih akcijah. Zavedati bi se morali, da je v te akcije vloženega veliko truda in družbenih sredstev. Drug problem so prostori za zdravstveno varstvo. Potre-bovali bi prostore, zgrajene za našo dejavnost, in to verjetno v središču samega univerzitetnega centra. TRIBUNA: Kakšna so prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega varstva študentov? Dr. Kuhelj-Skalicky: Možnosti za razvoj dejavnosti so dane že s samim veljavnim zakonom. Študenti uživajo enotno varstvo, drugič pa je zaščiteno predvsem zdravstveno varstvo na preventivnem področju. Za u;speh je nujno sodelovanje širše družbe ter predvsem zavezancev študentov, skllada za zdrav-stveno varstvo študenotv in dispanzerja samega. Prepričana serm, da bo tako sodelovanje obrodilo zavidljive sadove. Ti bodo v prid študentom, bodočim strokovnjakom in v prid družbi, ki od študenta veliko pričakuje. Pogovor pripravila Valči ŠKERBEC KOMISIJA ZA SPREJEMANJE ŠTUDENTOV V ŠTUDEN^fcE DOMOVE IN SVET ZAVODA ŠTUDENTSKIH DOMOV V LJUBLJANI OBJAVLJATA J Ob problemu neustrezne strukture vpisa novincev na fakultete se pojavlja določen sklop logike, ki ga bom tukaj skušal zaslediti. Ce sprejmemo delitev študija na družboslovne in na naravosolovne vede, potem bi študentje pravne, ekonomske in fllozofske fakultete ter FSPN spadali v prvo, ostali pa v drugo kategorijo. Za takšno kategorizacijo je treba sicer vedeti veliko več o strokovnih področ-jih in o poklicih, ki gredo pod prvo ali drugo skupino ved, oziroma tvorijo notranjo strukturo z večjo ali manjšo ustreznostjo z vpisom. Zato je treba deficit ,,šolske produkcije", ki se kaže v tem, da šolski sistem ne zadovoljuje gospodarske in družbene potrebe po kadrih obravnavati izdiferencirano. S tem smo posredno sporočili, da je neustreznost vpisa oprede-Ijena tako s stališča interesa posameznikov kot s stališča gospo-darstva in družbe. Ni pa zajet aspekt ustreznosti vpisa s stališča fakultet ne po količini, ne po sposobnosti novincev, ker se fakul-tete razbijejo na oddelke, smeri, usmeritve, discipline, ki se pokri-vajo s strokovnimi področji in s poklici v gospodarstvu in v družbi. Preden bi naredili tako izdiferencirano primerjavo poklicne strukture in vpisne strukture, je potrebno pogledati, če nam kaj pove globalnejša diferenciacija na družboslovne in naravoslovne vede. Takoimenovana pedagogika formiranja osebnosti se že nekaj časa živo zanima za problem, v ,,kolikšni meri je odvisen njen razvoj od humanističnih vsebin in od govorne ekspresije, in v kolikšni meri lahko odvisen od prirodnih znanosti in tehnične dejavnosti". V 20. stoletju se je namreč začelo močneje uveljavljati prepričanje, da matematično-fizične vede lahko imajo ne le prak-tično, temveč izobraževalno vrednost. Osnova takih razmišljanj je v problematiki, kako narediti znanstveno kulturo za enakovredno sestavino duhovne kulture in kako spremeniti pasivno stališče, ki se izčrpava v površnem kontaktu s kulturo, v aktivno stališče, ki je globlje zainteresirano za tisto, kar človek spozna. Predkolumbovski Indijanec je npr. vedel več o svojih delovnih in tehničnih pripo-močkih kot ve današnji človek recimo o letalih, ki se jih sicer redno poslužuje. Delež znanstvene kulture in tehničnega znanja v splošni izo-brazbi je bila tema velikih teoretikov pedagogike, Piageta in Brunerja. Danes pa prodirata znanost in tehnika v stvamo življenje rmožic, ne da bi jih predhodno ustrezno pripravljali za sprejem. Zato pride do mistifikacije znanosti in tehnike ter stvarnosti, ki jo lahko razlaga in tolmači znanstvena misel. V deželah v razvoju - ugotavlja UNESCO - je pravilno, da srednje in visoke šole izobražujejo preveč Ijudi iz humanističnih in pravnih, a premalo iz naravoslovnih in tehničnih disciplin. Posle-dica je neadekvatna diploma, oz. da morajo Ijudje z visoko izo-brazbo zasedati položaje, za katere zadošča srednja izobrazba. Pri nas je struktura zaposlenih taka, da naravoslovna skupina krepko presega humanistično, in sicer v naslednjih odstotkih: Delež zaposlenih na delovnih mestih po dejanski zasedbi z visoko izobrazbo Naravoslovje Družboslovje 62,74 37,26 100 Poleg tega je deficit na obeh področjih velik (sedanji visoko izobraženi kadri v povprečju komaj 72 odstotno pokrivajo trenut-ne kadrovske potrebe), pri tem pa ne upoštevamo rastoče potrebe bodočnosti. Pri nekaterih poklicih je primanjkljaj, izražen skozi ulomek dejansko zasedene in po sistemizaciji zahtevane izobrazbe, velik: bibliotekarji 47,79, pedagogi 59,09, elektroinženirji 66,63, strojni inženirji 59,00, inženirji lesarstva 43,48, ekonomisti 46,65 itd. Toda ne pomeni, da primanjkljaj lahko saniramo tako, da postopoma odstranjujemo z delovnih mest Ijudi z neustrezno izo-bražfio in jih nadomeščamo z ustreznimi, ker tega ideala dohi-tevanja se ne da doseči nikoli. V nerazvitih deželah je vedno premalo delovnih mest za spo sobne Ijudi, ki se jih rodi več, kotfih dežela lahko koristno zaposli: v razvitih deželah pa nasprotno, število delovnih mest, na katere je treba postaviti Ijudi z visoko inteligenco, je občutno večje kot število izobražencev. Preostane možnost dopolnilnega izobraže-vanja Ijudi, ki zasedajo delovna mesta z nižjo izobrazbo od zate-vane. Toda tu sta dva problema: šolski sistem ni sprožen za takšne izobraževalne potrebe, posamezniki pa niso dovolj pripravljeni in zainteresirani za takšen študij. Na naravoslovnih smereh je dopolnilno izobraževanje še posebej težavno zaradi pomenjkanja ustrezne podlage iz matematike, fizike in kemife, sicer pa ima večina neustrezno izobraženih in zaposlenih M dntžboslovno orientacijo. m Razlika med zahtevano izobrazbo (po sistemizaciji delovnih mest) in dejansko zasedenostjo delovnih mest nam dafe naslednfo sliko: I I Naravoslovne Družboslovne S 1. Zahtevana izobrazba .MM po sistemizaciji ^H delovnih mest 56,00 44,00 100 2. Dejanska zasedba 62,74 37,26 100 3. Delež diplomirancev, 5-letnevsote 65,81 34,19 100 4. Delež študentov v2.letniku 41,01 58,99 100 5. Študijske namere maturantov srednjih šol 40.00 60.00 100 Družboslovni poklici bodo verjetno hitreje saturirani (zasičeni), ker je delež študentov na teh fakultetah višji, toda upoštevati moramo, da diplomira daleč manj študentov družboslovja kot naravoslovja. Razlogi za takšno obratno sorazmerje so: mladina se večinoma odloča za nravoslovno skupino iz socialnih razlogov, da čimprej konča študij; odloča se z jasno motivacijo in pripravljenostjo iz temeljnih naravoslovnih predmetov; število razpisanih štipendij za to skupino na srednjih šolah je večfe; večinoma se odločajo za te poklice moški. Iz navedenih razlogov sledi tudi dolgoročno, če ne akutno pomanjkanje kadrov, ker že osnovno šolo konča manf fantov kot deklet. Fantje niso konformisti, prilagodljivi (piflarji) v toliki tneri kot dekleta, čeprav so enako sposobni, tako da jih pride veliko manj na gimnazije kotdeklet. Med temi pa prevladujejo spet fantje z družboslovno orientacijo. Fantje s povprečno oceno dobro (3) iz osnovne šole večinoma gredo v poklicne šole, od koder je nemogoče prestopiti na kakšno drugo srednjo šolo. Za tiste, ki dobijo pozneje motivacijo za nadalj-nje učenje, traja šolanje na srednji stopnji 7 let, v tem času pa drugi lahko dosežejo fakultetno diplomo I. stopnfe. Velika razlika med vpisanimi (brez fiktivnih) in diplomiranimi na družboslovnih fakultetah veča število odpadnikov, ki bodo potrebni po zaposlitvi dopolnilnega izobraževanja. Kaže pa tudi na slabost, da zaposlufemo na pol izobražene kadre, oz. da je velika toleranca pri zahtevanju strokovnosti do teh poklicev (npr. novinarji), kjer se ne vidijo takojšnje posledice nestrokovnega opravila, v nasprotju z naravoslovnimi področji, kjer mora biti sposobnost najprej legitimirana, z diplomo, potem pa dokazana že v procesu proizvodnje. Analize institucionalnih vzrokov neustrez-nosti strukture bi verjetno pokazale še na druge pomanjkljivosti šolskega sistema, ki so v veliki meri krive za neizpolnjene upe mladine po završitvi ali izstopu iz šole ter za permanentno po-manjkanje kadrov. Krizo vzgoje in šohkega sistetna karakterizira nasprotje med znotrajšolskimi ideali in kriteriji ter dejanskimi potrebami gospo-darstva in družbenega življenja, med znotrajšolskimi modeli človeka in dejansko usodo osebe, ki prihaja iz šole. Organizacifski in strukturalni dejavniki sistema prosvete so začeli dobivati vedno večfi pomen, kerje družbena vrednost šolske produkcije postajala vedno bolj odvisna ravno od tega, v kakšni merije bil šolski sistem kot celota pravilno organiziran. J.K. PLESPRAVUIC I. spomina na male sanje med rdečimi kepami zemlje sonce veliko in vroče pripeka na steze vonja skrivnostna radost oživi mojo podobo v ribniku pričakovanja kjer pleše zala vila krila so nežna prozorna so oblačila vidim glas ki se išče sredi las vila razprostre jutro in rodi se dan Ob vsem banditizmu ali banditizmih ta članek namenoma, na-sikio noče biti niti kritika, ne poročilo, ne ugotavljanje; hoče biti (slab ali dober), pa nič drugega. Nima pomena blefirati, ker te CIA prej ali slej pogrunta. Odraz kultumega udejstvovanja študentov se med drugim tudi v Tribuni kaže na speciflčen način: struktura avtorjev kultumih in literamih izdelkov sploh ni ravno najbolj ,,študentska". Približno polovica avtorjev je namreč izrazito neštudentska. Zanimivo je to, da na drugih tematskih področjih (univerza, politika itd.) ni tako. Tam je odstotek študentskih prispevkov občutno višji. Mislim, da bi morali ravno študentje (če so to mlade močij največ doprinesti k deetilizaciji kulture in tako ustvariti nepotvorjeno pojmovanje (poročanje) o vseh kulturnih dogodkih pri nas. Pred koncem šestdesetih let je bila prav Tribuna (mimo Pro-blemov) središče sunkovite, nekoliko nasilne meteorske pojave avantgardne (in avantgardne na več načinov) poezije in proze. Ko je ta meteor ugasnil, je prišlo do nekakšne krize objavljanja mladih slovenskih avtorjev (v ospredje je stopilo takoimenovano štu-dentsko gibanje); literatura je bila enostavno prekinjena. Pred-lanskim so v uvodnem konceptu ponovno opozorili na možnost objavljanja; v letošnjem letniku pa smo poskusili vzpostaviti kon-tinuiteto in uresničitev koncepta še od prej. Zadeva pa nikakor ne teče tako gladko kot pred šestimi ali sedmimi leti. Verjetno ste opazili, da smo se odločili za usklajanje literature in likovne opreme. Upatn si trditi, da je to vsekakor ogledalo neke vrste krize v literaturi, v študentski kulturi pa sploh. Z besedo literatura fali kultura) ne mislim samo na označitev produktov te ali one vrste, II. _ prostrane poljan« in smrti golih večnih dreves naš imili metulj se je ujel v veliko pajčevino izginil v neskončno črnino jokali smo za njim jazinmoji;#-j* moji in jaz- i "^ peli smo mu pesem lepo čarobno pe' saj jebil dober in -V zlat ob prvi besedi so prišli duhovi iz svojih gorskih votlin ob drugi besedi so zvonili vetrovi na svojih dolgih poteh mi pa smo peli ob tretji besedi in melodija se je mešala s kapljami daljnega morja tako daljnega da ga nismo spoznali—4 iii. temne mračne oči težkega pričakovanja ko zahaja luna za vijoličaste zarje oblakov tiho in nežno se vrača mir v prestrašena in plašna • srca nj riše odseve postav solze kotrljajo krik dneva v sladko kotanjo pozabe mi pa ob ognju stražimo zaklade svetlečih prozornih teles danesje strašen začaran večer paziti moramo dakdo ne ukrade kraljične ker je tako uboga inmrtva IV. svet se združuje na vzhodu in zahodu v veliko dvorano Sanj prihajajo povabljeni gosti Tista kispi odpre oči in izreče besede molka skozi odprta okna zadiši kadilo in zacvetijo srca v pričakovanju steklena krogla se počasi zvrae vase na steni vzklije prihodnost in tuja melodija zabrenči nad vsemi Večnil dvigne pride in pokle^ zajot spozi poj vBrc glast kadiij svet Norsem. Vem. Zblaznel sem. Vem. Ubil se bom. Vem. Kako za hudiča vse veš? ! Bedak, tvoja podoba v zrcalu sem! Oh, oprosti. Mislil sem, da sem jaz tvoja podoba v zrcalu. X (Gimnazija Bežigrad) ŽIVLJENJE 1. Življenje ni življenje, ampak mučiini stroj, ko ga zagledaš, je konec s teboj. 2. Po cestah brezumno blodiš, blodiš in iščeš, ^ še sam ne veš kaj? 3. Res, življenje je čas, ki ga rja razjeda, DEFINICIJI temveč tudi na vpliv, razširjanje in predvsem na oaziv oziroma odnos potrošnikov do kulture in literature. (To so prvenstveno manjše skupine.) O vzrokih take nenavadne krize bi raje molčal (Je preveč dangerous.) Najmanj pogumno, najmanj utrudljivo je, če o>bjavljaš dela že renomiranih ali polrenomiranih avtorjev. I^eprfmerno teže je (dobesedno poiskati) popolnoma nove Ijudi, taknega poklica in zato sem se odločil, da bom šel študirat. V: Ti je kdo pomagal pri izbiri študija? Posvetoval sem se z različnimi ljudmi, imel sem kolege, malo sta-rejše, ki so že študirali. Profesorji na gimnaziji so ravno tako pomagali, starši ravno tako. Upošteval pa sem tudi to, kar je mene zanimalo. V: Se pravi, da si imel že prej kakšno zanimanje, konjiček, ki je odločal? Izhajam iz tehniške družine. Oče je zaposlen v industriji, v Orodjami - orodjar je po poklicu, ostalo so-rodstvo je podobno usmerjeno in tudi jaz sem se že od majhnega zanimal za take stvari. V: Hočeš reči, da izbira študija zate ni bila slučajna? Moram reči, da ni bilo težav. Mislil sem edino še na ekonomsko fakulteto. To se pravi, da sem nihal med strojno in ekonomsko. Potem sem se posvetoval s svojimi kolegi. Eni so me sicer nagovarjali, naj grem na ekonomsko takulteto, ker jc to zaenkrat tudi perspektiven študij, manjka ekonomistov in tako naprej, drugi pa, naj grem na strojno, ker je s to izobrazbo bolj sigurna zaposli-tev. V: A si mogoče pri odločitvi, kaj boš študiral, upošteval tudi socialni položaj, ki ga boš s tem dosegel? Na to nisem niti pomislil. Če primrtjain, r.ied ekonomistom in inženirjem ni kakšne bistvene raz-like. V: Če te na kratko vprašam, zakaj si sploh šel Študirat? Ker sem imel veselje do učenja in sem se čutil sposobnega za študij na fakulteti. V glavnem zaradi tega. V: Zanima me, kaj priČakuješ od službe? Pričakujem, da bom dobil primerno zaposlitev, tako, ki bo ustrezala moji izobrazbi in mi dajala možnost udejstvovanja; rad bi delal tako stvar, ki me zanima. Tudi kar se strojništva tiče, me ne zanima vse. V okviru strojne fakultete se poleg ukvarjam tudi z ekonomijo, kar precej; tako računam na tako zaposlitev, ki bo kombinacija stroj-ništva in ekonomije. V: Se nameravaš usmeriti v eno področje, ozko področje? Ne. Računam na čisto splošno zaposlitev, recimo v industriji, v kaki tehnični tovarni, ampak tako, da bom imel opravka tudi z eko-nomijo. Na naši fakulteti se zdaj namreč v tretjem letniku razdelimo na dvanajst smeri - na dvanajst modulov, kakor se temu reče. In eden od teh je ekonomski modul; jaz sem se odločil zanj. Tako sem moral v četrtem letniku narediti približno polovico izpitov na eko-nomski fakulteti. Iz strojne fakul-tete bom prišel napol strojnik, napol ekonomist. V: Si mogoče že prej, pred študijem kaj takega predpostavljal? Nisem, ker prej kaj takega ni bilo možno, ampak prišlo mi je zelo prav. V: Kaj bi svetoval maturantom, ki zaključujejo šolanje in namera-vajo študiiat, na kaj vse naj pazijo, mislijo, kaj upoštevajo? Svetujem, naj se pred študijem čim bolj posvetujejo, sprašujejo in naj se pozanimajo, kakšen je študij na posamezni fakulteti. V: Misliš, da so informacije o študiju precej izčrpne? Na naši gimnaziji v Škofji Loki sem bil razmeroma dobro obveščen o študiju na strojni fakulteti. Na-redili smo tako, da smo povab?li na informativni razgovor na gimnazijo bivše dijake, ki so že študirali na raznih fakultetah. Vsak izmed njih je povedal, kako študij poteka. V: Misliš, da je dovolj študentov oz. kadra v tej stroki? Strojnikov se vpiše vsako leto precej, verjetno pa jih dovolj še zmeraj ni. Po mojem potrebe na-raščajo. Na fakulteto se jih vsako teto vpiše 250 do 300, toda od teh jih precej odpade. Zadnja leta sicer zmerom manj, osip se je občutno zmanjšal. Strojna fakulteta je raz-meroma precej težka fakulteta, ver-jetno so dijaki še zmerom premalo seznanjeni o načinu študija. Pridejo iz srednjih šol, recimo z gimnazije; tudi v tem je vzrok za osip, ker je način študija na srednji šoli precej drugačen kot na fakulteti, in se v prvem letniku večina ne znajde. Ne znajo se učiti, ne znajo študirati in preden se znajdejo, je včasih že prepozno. V: Kot strojnik in ekonomist boš imel verjetno širšo splošno izobraz-bo kot klasični strojnik. Ne bom ne eno ne drugo, ampak nekaj vmes. V zadnjem času se ve-liko govori o tem, da je primanjko-valo takega kadra, kadra s tehnično izobrazbo, ki bi imel obenem tudi ekonomsko izobrazbo. In je precej dobrodošlo, da so omogočifi kombi-niranje študija na dveh fakultetah. V: Vas je veliko vpisanih na tej smeri? V moji generaciji nas je bilo de-vet; od sedemdeset študentov, ko-likor nas je bilo takrat, ko smo se delili na dvanajst smeri. V: Velja prepričanje, da štu-dentje tehničnih strok nimajo tako široke izobrazbe in se družbeno in politično ne udejstvujejo toliko, so manj aktivni prej in pozneje, po študiju. To bo po mojem kar držalo. V: Ravno tvoja smer je širša? Ta smer bo razširila moje obzorje. Študij na strojni fakulteti je v glavnem bolj ozko usmerjen in širšega znanja ne dobiš, posebno taki ne, ki pridejo iz srednjih teh-niških šoL Malo boljše je za tiste, ki pridejo z gimnazij; tam so dobili širšo izobrazbo in so malo bolj razgledani. V: Verjetno tudi kar se tiče je-zika? Moram reči, da je velika pomanj-kljivost strojne fakultete in vseh tehniških fakultet, da nas ne učijo nobenega jezika. Prišel bom s stroj-ne fakultete kot inženir in moram reči, da ne bom poznal nobenega jezika. Po mojem pa jje, če greš v prakso, nujno, da obvladaš vsaj en svetovni jezik ali dva. V: Kaj pa med samim študijem? Med samim študijern jezika ne rabiš ne vem koliko. Literature pa je ogromno v tujih jezikih, predvsem v nemščini, pa tudi v angleščini. Za sam študij pa zadostujejo zapiski ali domača literatura. Ce pa greš v služ-bo, pa jezik po mojem nujno po-tiebuješ. V: Kaj misliš, koliko boš lahko kot strojnik - ekonomist prispeval družbi? Ko bom prišel v službo, se bom potrudil predvsem, da bom delal tako, kot je treba. Glede na tiste predpise in na zakone je predvsem važno, da si dober delavec. V: Kako je z vlogo in potreb-nostjo strojnikov? V sami industriji in v gospodar-stvu so strojniki na vsak način potrebni, kar pa se tičffi družbeno-političnega dela, se mi z:di, da stroj-niki niso preveč v ospredju. So na žalost preveč pasivni. Pogovor pripravil Bran ko NOVAK ZA ODPRAVO EKOLOGIJE: Pred dobrim časom se je na straneh Tribune odprlo novo področje pisanja, ki naj bi zasle-dovalo, raziskovalno in osvetlje-valo neki nov položaj človeka in sveta, v katerem živimo. To je tim. ekologija, ki je od svojih vidnejših začetkov v 19. stolet-ju (biolog Heackl) pa do danes doživela sicer korenite teoretič-ne spremembe, tako da je sedaj sinteza prvotno samo biološke-ga, sedaj pa celokupno ekonom-sko-političnega življenja Ijudi. Gotovo ste v dnevnem časo-pisju, TV-ekranih, pogovorih itd. že zasledili to ime, ki sicer ima v različnih družbenih sredi-nah tudi različne vsebine in ob-sege (od ,,rešitve" nekega jezera pa tja do ekonomsko-političnih kriz držav), in verjetno ste prišli blizu tej besedi tudi v šolah, kjer ste presedeli lep čas, ven-dar pa sem hotel že takoj na začetku vsaj nakazati, kako je glede tega vprašanja usmerjena Tribuna. Seveda smo pri Tri-buni daleč od mnenja, da zmo-remo zaobseči celotno področ-je takšne ekologije sami, kar itak ni niti namen uredništva. Mladi Ijudje (da ne rečem tiste suhe besede srednješolci), bomo zmogli mnogo globlji vpogled v stvari, ki se tičejo naše skupne prihodnosti, seveda ob sodelo-vanju. Tudi sami smo začeli tako, in čas je, še posebej sedaj, ko nas družijo prostori iste institucije, če že ne drugo, da skupaj pristopimo k naši skupni prihodnosti. Kajti kako bi jo sicer lahko razumeli? Saj ne živimo satno zafaks in nafaksu (niti ne za norišnice in am-bulante, niti ne za koncentra-cijska taborišča in smrdljive popoldanske sprehode, niti ne za sprehode po Luni, itd. itd.), temveč - pa čeprav čisto malo - več. Tako mi mislimo, in tako delamo. In pišemo, in ne pišemo. Pa čeprav smo vsi skupaj ,,notri". Pa čeprav naj-večkrat nočemo biti, in potem odpotufemo... No, to sem hotel povedati, čeprav z določeno mero res-nosti in, reci temu, ,,intelek-tualnim nivojem": sedaj, ko boste čez nekaj mesecev tudi vi tu notri v tej ,,hiši znanja" (sem pridejo tisti, ki vsaj nekaj znafo, a ne?), se oglasite kaj tudi na Tribuni, in bomo kramljali, pa filozofirali, pa razglabljali, pa ,,hmkali", in ni (sem) hudič, da ne bi tudi kaj napisali o tem, kar sem uvodoma zapisal (ali pa ravno zato, kersem)? O. K. Skratka: Uredništvo Tribune si resno prizadeva razširiti krog ustavili pred teoretičnim nivo-jem Tribune, kakršenkoli že je, si to osebno razlagam zgolj kot trenutek za zalet, da ga potem preskočite. . . Pa ne zato, da kdo dobi prvo nagrado (ali pe-tico): saj vendar nismo na olim-pijskih tekmovanjih, pa tudi ne na karierističnih stopnicah Empire State buildinga ali nje-mu podobnem položafu: ampak smo na Tribuni, Trg revolucije 1/11, Ljubljana (telefon: sodelavcev in ustvarjalcev (tudi za vprašanja ekologije). S svo-jimi nenapisanimi in napisanimi prispevki boste pripomogli k skupnemu kreiranju našega skupnega časopisa. Jn če ste se 21-280), vsak dan med 11. in 14. uro zagotovo, pa tudi dru-gače.. . Torej: vidimo se, slišimo se, govorimo se. . . Urednik za ekologijo SEVERj Svetovni popotniki se bridko za-vedajo, nepoučenim pa je treba ves čas dokazovati, kako nepričakovane izkušnje čakajo slehemega razisko-valca neznanega. Zdajle, na primer, mi boste morali na besedo verjeti, da je do severa najdlje, če si na se-vernem tečaju. To je kot pribito, potem se pa orientiraj s pomočjo sonca in ure, če se moreš! Da mi ne butne kdo na dan z vprašanjem: kaj pa kompas, ko pa magnetnica kaže proti neki zahrbtni točki na nekem kanadskem otoku, ležeči na stotem poldnevniku, po katerem bi v naj-boljšem primeru priromal v Dodge City, Kansas ali Monterrey v Mehiki, če pa bi se tega poldnevnika držal do konca kot pijanec plota, bi se nazadnje znašel - na južnem tečaju. Mi pa smo že rekli, da hočemo nasprotno na sever. Pa smo spet na sevemem tečaju, in kar se tiče orientacije s soncem in uro, naj potožim, da je totalno vseeno, ali imaš štoparico ali budilko, vem iz lastne izkušnje. Stal sem tam, noter do kostnega mozga me je mrazilo, ker nisem imel na sebi nepre-močljive bunde «fti pii; ifi6raka, in sem si od sile želel še bolj na sever. Zrinil sem pete do amena na sever, a kaj, ko so mi štrleli prsti za cel hu-dičev čevelj ven na jug. Nakar se obrnem in jamem tiščati proti seve-ru prste, pa ni bilo učinka, zdaj so bile namreč pete preveč dol na jugu. Počutil sem se kot kak nični indi-kator na vajah iz lektričnih meritev, častna elektrotehniška! Poskušal sem več ur, pa vse zastonj. Bil bi že prej odnehal, saj je bilo jasno, da ni mogoče, a sem kljub mrazu in vetru vztrajal, da si ne bi kdaj pozneje očital, da se nisem zadosti potrudil. Ob odhodu sem pljunil na tečaj in mu opsoval mater. Res bedast kraj, čudim se Nansenu, Pearyju, Amund-senu itd., solidni možje drugače, po kaj v božjo mater so rinili tja gor. Jaz se ne grem več, raje se vsako poletje odpeljem v Piran, resda ni več pravega miru, tudi morje je slano, če ti pride v usta, ampak ima pa eno prednost: čim si petdeset metrov od obale, lahko mirne duše plavaš v katerokoli smer se ti zljubi. Jože Vogrinc BODOČIM ŠTUDENTOM TEHNIKE POPOTNICA NA UNI-VERZO Ta spis je namenjen predvsem tistim srednješolcem, ki namera-vajo nadaljevati Študij na tehničnih fakultetah. Preden se lotim tistega, o čemer bom pravzaprav pisal, pa je treba odstraniti nekaj morebitnih nesporazumov. Z informacijami o delovnih mestih, za katera usposabljajo štu-dente posamezne fakultete, so srednješolci pred vpisom na uni-verzo navadno razmeroma dobro založeni in o tem nimam namena pisati. Tudi o učnih načrtih fakultet ne nameravam pisati, ker so četrtošolcem ti podatki na voljo. Dosti jim ti podatki ne povedo, še najpogostejši so negativni občutki ob pogledu na tiste predmete, kjer mrgoli matematike, na tuj jezik ali kaj podobnega, s čimer ima dijak slabe izkušnje. Večina bodočih študentov je na t.im. infor-mativni dan že obiskala tiste fakultete, na katere so se že prej namenili vpisati. Tedaj so imeli priliko slišati lep govor, od katerega si niso dosti zapomnili, in vodili so jih po mnogih laboratorijih in jim kazali drage in čudne naprave, katerih smoter jim je kljub razlagi ostal v glavnem neznan. Informativni dan je imel na različne ljudi različen vpliv, skoraj gotovo pa so obiskovalci sklepali, da jih v tistih laboratorijih čaka poglabljanje v skrivnosti, ki so dostopne le redkim. O konkretnem delu, ki ga opravljajo študentje, niso zvedeli ničesar, pač pa je posebno na tiste, ki so s strokovnih šol in so bili itak namenjeni na to fakulteto, napravilo močan vtis obilje aparatur, ki jim v srednji šoli niso dostopne. Ničesar pa jim ta dan ni povedal o tem, kakšno je vsakdanje študentsko življenje, kakšni so ljudje, ki jim bojo vlivali učenost v glave, kaj počno njihovi predhodniki, kaj počnejo študentske orga-nizacije itd. Ni jim zagotovil niti prenočiščaniti hrane niti normal-nih pogojev za študij. Tega tudi jaz ne morem, lahko opišem le nekaj svojih občutij, naštejem nekaj stvari, ki se mi zdijo pomembne. Ker sem šele v drugem letniku, ne vem povedati toliko kot absolvent ali kdo, ki je že na delovnem mestu, zato pa se toliko bolje spominjam pričako-vanj, ki sem jih imel pred začetkom študija in jih lahko primerjam s poznejšimi doživljaji. Vsakdo si pred vpisom na univerzo po svoje predstavlja študij in sebe kot študenta, le nekaj je skupno vsem: resnica je vedno dru-gačna od pričakovanj. Biti študent je čisto drugače kot biti sred-nješolec. Tistim, ki prvič v življenju živijo sami zase, se zdijo prvi študentovski dnevi kakor nekaka osvoboditev, šele čez čas začutijo pritisk študijskih obveznosti in drugih tegob. Za vse novopečene študente pa velja, da je njihov novi odnos do učitelja čisto druga-čen, kot je bil v srednji šoli. V predavalnici je včasih več sto štu-dentov, v srednji šoli jih je bilo trideset. V srednji šoli je bilo treba sedeti pri miru in se vsaj pretvarjati, da poslušaš, četudi si snov že znal ali če te ni zanimala; profesor te je dobro poznal in te je nadzoroval sleherni trenutek in te, če se mu je zdelo potrebno, vprašal, opomnil ali kaznoval. Zdaj se dogaja, da napraviš pri kakem profesorju izpit, ne da bi te profesor sploh kdajkoli videl, kaj šele poznal na videz ali celo po imenu (npr.: sploh ne hodiš na predavanja, indeks nese profesorju v podpis kak tvoj kolega, izpit pa opravljaš pismeno pri profesorjevem asistentu). Sam si odgo-voren za to, ali boš sploh hodil na predavanja in ali boš poslušal profesorja in si zapisoval. (Je to zajamem, bi lahko dejal, da se bruc počuti prepuščenega samemu sebi. V srednji šoli so mu okoliščine (šolska disciplina, bližina staršev itd.) točno narekovale, kako se mora obnašati. Počutil se je dosti bolj povezan s Šolo in s sošolci, dosti bolj se je počutil del skupnosti kot na univerzi. Na to dodatno vplivajo še dejavniki, kot so finančne težave, iskanje primernega stanovanja in hrane, nenavajenost na novo okolje ipd., ki lahko študenta popol-noma ,,uničijo". Profesorji se večidel obnašajo, kot da jim to ni mar in tudi nenehno zaostrovanje prestopnih pogojev, posebno na prehodu iz prvega v drugi semester in iz prvega v drugi letnik, ima za posledico neuspeh mnogih sicer nadarjenih in pridnih študentov, ki se zaradi vsega naštetega ne morejo in ne znajo lotiti študija tako, da bi bili uspešni. Skupnost študentov in njene specializirane organizacije skušajo reševati te probleme na različne načine. Eden glavnih problemov je, da se bruci sploh ne zavedajo možnosti, da bi pomagala reševati njihove probleme kakšna organizacija; te probleme v svoji osamlje-nosti vidijo le kot lastne, privatne probleme, ki jih morajo rešiti sami. Z organizacijami imajo predvsem tisti s strokovnih šol slabe izkušnje: mladinska organizacija na srednji šoli je kvečjemu ukrepa-la pri disciplinskih prekrških in organizirala zabavne prireditve; daižbenopolitično izobraževanje, kolikor so ga bili deležni, je imelo malo zveze z njihovimi problemi, kakor so jih sami občutili. Gotovo je Skupnost študentov do zdaj prerpalo pomagala brucom, vendar vseeno bodočim študentom svetujem, naj v zagati poiščejo svoje predstavnike; gotovo jim bodo pomagali vsaj s koristnimi nasveti. Osnovni predmeti na vseh t.im. ,,tehničnih" fakultetah: mate-matika, fizika, mehanika, tehniško risanje so si zelo podobni, zato tudi način študija in prestopni pogoji. Prav tako je povsod obvezno obiskovanje vaj in pisanje programskih nalog ter kolokvijev. Tak študijski sistem zahteva za razliko cxi srednješolskega kampanjskega učenja sprotni študij in to od vsega začetka.Ogromna večina štu-dentov se tega ne zave pravi čas ali enostavno ni navajena stalnega študija ali pa ima probleme, ki sem jih naštel, in zato že takoj zaostane. Tako se skoraj redno izkaže, da na koncu leta le še 5 ali kvečjemu 10 procentov študentov kolikor toliko redno sledi preda-vanjem, Ostali si le še zapisujejo, študirajo pa nekaj tednov pred izpitom, zato je njihovo znanje površno in kratkotrajno; čim izpit naredijo, skušajo snov pozabiti, da bi se prav tako hitro naučili za nov izpit, saj je ostalo le še malo časa. Mnogi študentje dobijo vtis, da se na predavanjih ničesar ne naučijo in da jim, posebno če niso sistematična in nimajo povezave z vajami pri istem predmetu, samo jemljejo čas, zato sploh ne hodijo na predavanja. Posledica vsega naštetega je velik osip in dolgotrajnost študija: zavleče se na šest, sedem 'let.. . .Študentje se ali venomer učijo, tako da jim ostane prav malo časa in posluha za vse drugo, ali pa postajajo do študija apatični in zdelujejo z velikimi težavami. Delovne navade, trdna volja in veselje do predmeta (kakorkoli vam ga pač predavajo) so ob urejenih materialnih razmerah za uspešen študij pri sedanjem študijskem sistemu mnogo važnejši od uspeha v srednji šoli, inteligentnosti, splošne izobraženosti in zani-manja za širše družbeno dogajanje (seveda pozneje, v poklicu, te druge vrline spet pridejo do izraza, toda, ko si enkrat študij zavozil, ti je to lahko le še v tolažbo. . .). Da bi se to spremenilo, da diplo manti ne bi bili fahidioti ali taki. ki so diplomirali po sedmih ali osmih letih ali pa nikoli, temveč napredni, delovni ljudje s strokov-no in širšo družbeno razgledanostjo, ki bodo spreminjali svet, se moramo študentje organizirano spoprijeti s problemi Prepričan sem, da je za študente, ko pridejo na fakulteto (prav tako tehnično kot družboslovno), najvažneje, da se zavedajo, da slabo in drago stanovanje, pomanjkanje štipendije, neprivajenost na študijske zahteve, načiii študija, ki se nekomu zdi slab in mu ne ustreza, niso njegovi privatni, slučajni in od univerze in družbe neodvisni problemi, temveč so skupni veliki večini študentov in so torej družbeni problemi, čeprav na videz niso videti taki. Zato se Skupnost študentov bori za reformo študija, za nove odnose med delavci na univerzi (študenti in učitelji). V tem boju bo uspela le, če se bodo tudi študenti tehničnih fakultet zavedali, da tudi njih zadeva družbena problematika, da je njihovo sodelovanje v Skup-nosti študentov, ki organizirano rešuje študentske probleme, ravno predpogoj in začetek reševanja njihovih osebnih problemov, ki se zgrnejo nanje ob prihodu na univerzo. To spoznanje imam za izredno dragoceno, še posebej, ker je med študenti na tehničnih fakultetah sila redko, saj izhajajo iz okolja, kjer z družboslovjem niso imeli opravka in jih na podobne probleme nihče ni opozarjal, obstoječi način študija s svojim ostrim tempom, ki za sabo pušča slabe in apatične študente, pa jim ni dal časa, da bi se temeljito povprašali o vzrokih svojega klavme-ga položaja (če se ga sploh zavedajo). Za bodoče študente je bistveno, da se zavejo, preden bo prepozno. Jože VOGRINC MANIFESTl DELO jc vsaka zavestna in smotrna dejavnost, ki koristi družbi in ::.. samezniku. Tvori materialno osnovo človekovega življenja, v delu se obliku-jejo težnje po določenih odnosih med ljudmi, z njim se uresničuje človekova ustvarjalna sila. Clovek z delom tvori družbeno bogastvo, bogastvo medse-bojnih odnosov in bogati lastno osebnost. Delo ni samo gospodarska kate-gorija, je predvsem konstitutivno človeška kategorija. DELO poprijema mnoge oblike. V sodobni družbi vedno važnejša postaja zavestna in smotrna dejavnost ljudi na področju znanosti in kulture, to je znanost in kultura sama. Izobraževanje je njuna prva stopnja in osnova, pogoj bivanja. Izobraževanje postaja vse obsežnejši in zahtevnejši del člo-vekovega življenja. * ŠTUDIJ na visokih šolah je faza izobraževalnega procesa. Najvišja in najbolj ustvarjalna faza v formiranju strokovnjakov, dozorevanju ljudi. Družba in posameznik trošita študiju materialna sredstva, ustvarjalne na-gone in leta življenja, svoje potenciale, da si jih še povečujeta. STUDIJ je družbeno pomembna in koristna dejavnost, je imperativ mo-dernega časa in socializma. Vrednotimo ga kot delo, ker to tudi je. STUDENT zato ne more imeti položaja družbenega podpiranca, ampak je delavec s pravicami in dolžnostmi, ki jih Ustava daje delovnemu Ijudstvu, pravicami in dolžnostmi, prilagojenimi posebnostim študija. - Visokošolski zavod je enotnost pedagoških in nepedagoških delavcev ter študentov. Vsi so nujni sestavni deli, vsi so neobhodm pri uresničevanju osnovne naloge visokošolskih ustanov: ustvariti strckovnjake — ljudi, osebno in družbeno ustvarjalne, sposobne polnega življenja, zagotavljajoč ga tudi drugim. UPRAVLJANJE visokošolskih zavodov, njihovih združenj in študentskih domov po študentih kot enakopravnih partnerjih v odnosu do pedagoških delavcev je nujno. To ni študentska boniteta, ni družbena miloščina. Izhaja iz študentove stvarne delovne vloge. To pravico mu daje Ustava in ga s tem obvezuje k resnosti in odgovornosti pri študiju — delu. SAMOUPRAVLJANJE s pogoji deia in življenja visokega šolstva zavezuje študenta, da deluje kot činitelj dogovarjanja in sklepanja na vseh področjih družbenega življenja. Preko raziičnih stopenj posrednosti so vsa dogajanja v družbi pogoj delu in življenju članov visokošolske skupnosti. SKUPŠCINSKI SISTEM mora zato zajemati tudi študentske interese. To koristi družbi. Enkrat kot celoti, drugikrat njenemu sestavnemu delu — študentomi INTERESI študentov so različni, ker izhajajo iz različnih družbenih pla-sti, krajevnih predelov, v procesu socializacije akumuliranih znanj, izkušenj, lzoblikovanih nazorov. Interesi, težnje, pogledi so dani tako po obsegu kot po vsebini. Ne moremo te stvarnosti zanikati na rovaš subjektivnih predstav o študentskih mišljenjih, hotenjih. SVOBODA različnosti kot pot za dosego enotnosti je edina demokratična. Potrjuje posameznikovo suverenost mišljenja in življenja. Priznava osebnost, prlznava stvarnost dopolnjujočega se, tekmujočega in nasprotujočega si. To ustvarja družbeno gibanje. Samo v gibanju se pojavljajo napredne težnje, v gibanju kljub začasnim porazom zmagujemo. NAPREDNE so v osnovi težnje študentov. 2elimo socializem. To je de-mokracija, svoboda, učinkovitost, blaginja. To je humanizem. STUDENTJE se združujemo. Osnovni življenjski in družbeni položaj sta nam enotna. Sta temelj združevanja. ZDRU2EVANJE ustvarja družbeni prostor soočanja, odbijanja in pove-zovanja tisočev mladih delavcev — študentov znotraj posameznih skupin, v celi študentski skupnosti, odnosu do ostalih družbenih skupnosti, zlasti do ostale mladine. SKUPNOST študentov je resnična. ORGANIZIRANA skupnost študentov pa je poskus zavestno dogovorje-nega združevanja študentov na osnovi delovnega statusa. Ta nam daje samo-upravno vlogo driižbenega dejavnika svojstvenih interesov, med seboj naspro-tujočih In dopolnjujoCih se v okviru skupno sprejetih pravil igre. ki zagotav-ljajo demokratičnost in učinkovitost dogovarjanja ter akcije štucientov. ORGANIZIRANA SKUPNCST ŠTUDENTOV temelji na navedenih načelih. Precizira jo statut. Obstaja v praksi, toda praksa preverja.njeno vsakokratno zamisel in jo popravl.ia. Prav 1e, če jo zamisel vselej nekoliko Drehiteva. javni razpravi o teh dokumentih bo v začetku oktobra tega leta sklican v Murski Soboti slovenski kofagres, konec novembra 1974 pa še zvezni kongres v Beogradu. V dosedanjih razpravah o organi-ziranju mladih po kongresu se je izoblikoval predlog, da bi bili študentje po delegatskem principu organizirani v univerzitetno organi-zacijo, ki bi imela status občinske organizacije v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Preko aktivov v pokrajinskih klubih pa bi bili študentje povezani tudi z mladino tistih občin, v katere se bodo po študiju vračali. Na republiškem nivoju pa bi po tem predlogu imeli študentje iz Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in Pirana svojo konfe-renco, ki naj bi imela status specia-lizirane konference. Tribuna: Kakšno bo potem-takem samoupravno in kakšno politično organiziranje štu-dentov in na kakšen način se bodo v oba načina organiziranja lahko vključevali študenti? Tomaž Kšela: Nova ustava daje študentom pravico in dolžnost, da skupno in enakopravno z univerzi-tetnimi delavci ter z delegati upo-rabnikov, ustanoviteljev ter organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij upravljajo visokošolske temeljne organizacije združenega dela. Vsak študent je potemtakem tudi samo-upravljalec. Svoje pravice in obvez-nosti znotraj samoupravnega sistema pa bo študent uresničeval na zboru študentov, kjer bo lazpravljal o vseh bistvenih vprašanjih, s katerimi se srečuje visokošolska temeljna orga-nizacija združenega dela, ter volil delegacijo študentov v svet visoko-šolske temeljne organizacije, kjer bodo študentje - po osnutku zakona cN\(isokošolski dejavnosti — zastopani z erio tretjino. Zveza socialistične mladine Slovenije pa bo družbeno politična organizacija, ki bo imela svojo osnovno organizacijo (takšen je predlog) tudi v visokošolski temeljni organizaciji združenega dela. Njen OGOVOR s študentskim aktivistom Tomaž KŠELA (bivši predsednik Skupnosti študentov LVZ ter tian in prizadeven študentski aktivist) govori o študentski organi-aciji in njeni prihodnosti Tribuna: Tomaž, ti si že od vsega začetka aktivno vključen v riprave na mladinska kongresa, si pa tudi član republiškega dbora za pripravo kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije ter zveznega odbora za pripravo kongresa Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Ali nam lahko poveš, kako potekajo priprave na oba kongresa in kako daleč so razprave o organiziranju štu- dentov? Tomaž Kšela: Priprave na oba kongresa potekajo tako, kakor smo v zveznem in republiškem odboru za pripravo obeh kongresov predvideli. Na skupni seji konferenc Zveze mladine Jugoslavije in Zveze štu- dentov Jugoslavije sta bila dana v član bo lahko postal vsakdo, ki še ni dopolnil 27 let in ki bo pripravljen realiziiati programska nacela in statut organizacije. Ta organizacija, v delu katere bodo (po predlogu) lahko sodelovali tudi nečlani organi-zacije, pa bo hkrati s tem, ko bo razpravljala o drugjh, širših druž-benih vprašanjih, delovala med študenti ter se borilai za to, da bi bili študentje v samoupravnih prizade-vanjih čim bolj aktiivni in čim bolj uspešni. Tribuna: To je» kakor si rekel, sanp del nalog nove organizacije mladih. Katere pa so druge osnovne vsebinske naloge, ki stojijo pred Zvezo socialistične mladline in zaradi katerih tudi prihaja do reorga-nizacije mladinskih organi-zacij? Tomaž Kšela: Interesi mladih so zelo heterogeni, kar se je pokazalo . tudi v dosedanjem delovanju orga-nizacij, ki združujejo mlade v Jugo-slaviji. Nova organizacija pa si je zadala za cilj, da bo vse te hetero-gene interese združila v skupni osnovi - v interesu za čim uspeš-nejši nadaljnji razvoj samoupravnega socializma - ter da bo na tej osnovi idejnopolitično in akcijsko združila čim večje število mladih ter jim omogočila, da se bodo čim uspeš-neje vključili v borbo za spre-minjanje odnosov v naši družbi ter za izgradnjo naše skupnosti. V tej organizaciji bodo imele mlade gene-racije možnost, da se bodo ,,kalile" v skupni borbi za spreminjanje ,,danega". To je izhodisče. V raz-pravah o predlogik dokumentov nove organizacije pa bomo morali in moramo razpravljati o nalogah, ki stojijo pred mladimi in njihovo organizacijo na posameznih po-dročjih, za kar pa, žall, na tem mestu ni dovolj prostora. Vtendar pa se je v pripravah na oba kongresa, potem ko že dolgo razpravljamo o organi-ziranosti, potrebno z vso resnostjo posvetiti razpravam o vsej vsebini nove organizacije. To je do jeseni naša skupna prioritetna naloga. Tribuna: Tomaž, hvala! javno razpravo zvezna resolucija in statut, na skupni seji konferenc Zveze mladine Slovenije in Zveze skupnosti študentov Slovenije pa sta bila dana v javno razpravo še repu-bliška resolucija ter statut Zveze socialistične mladine Slovenije. Po ŠTUDENTSKI i___________________.... Studentski pokrajinski klubi so ie lep čas sestavni del Skupnosti študentov in vedno bolj predstav-ljajo nov način organiziranja štu-dentov. V študentske pokrajinske klube se vkljudujejo študentje glede na pripadnost občini ali določeni regiji in jih morda v prvem trenutku povezuje le želja po vzdrževanju stikov s svojimi kolegi iz srednje šole in domačega kraja, ki pa vedno bolj prerašča v željo po spreminjanju in vplivanju na olcolje in življenje domače občine. Zadovoljevanje vseh teh interesov je potekalo več ali manj stihinjsko, brez prave povezave in koordinirane akcije. Potrebno je bilo zagotoviti v prvi vTsti povezanost s Skupnostjo stu-dentov in v okviru tega postaviti vsaj minimalni program (prioritetnih) akcij za vse klube. Zato so se klubi združili v Združenje študentskih pokrajinskih klubov. Pri iskanju stikov s klubi je bilo veliko težav, saj si mnogi niso želeli koordinacije akcij - predvsem zato, ker so menili, da je poglavitna naloga klu-bov zabava, prirejanje plesov ipd. Šele v trenutku, ko so študenti zdru- KlA3Bl ženi v klub začutili, da jim pove-zanost koristi tudi za izmenjavo izkušenj in idej za akcije, so se v večjera številu vključili v delo Zdru-ženja 'in s tem v delo Skupnosti študentov LVZ. Zaradi istih inte-resov klubov, ki deluiejo v Ljubljani in Mariboiu, so se klubi med seboj povezali v republiško konferenco SPK. Dvotirnost se je tako umaknila enotnemu delu in enotnim sta-liščem. Po III. konferenci ZKJ o mladih v jeseni 1972. leta, so klubi posvetili svoje razpiave predvsem uresniče-vanju resolucije. Zavedajoč se nujnosti organiziranja študentov na nivoju Univerze (primer sindikata in ZK) za uresničevanje svojih speci-fičnih interesov, ki se trenutno kažejo predvsem kot teforma študija in uiesničitev samoupravljanja študentov na visokošolskih zavodih, so se klubi odločili, da bi morali biti prav oni tisti, ki bi zagotovili pove-zanost z vsemi deli mlade generacije. Povezanost ne bi bila le v kraju šolanja, saj bi to zagotovila organi-zaciia na nivoju univerze, temveč bi se klubi povezali s konferencami V okviru SŠ LVZ deluje več kot 20 specializiranih organizacij, v katerih redno aktivno dela preko 10 % študentov ljubljanske univerze, obcasno pa še z njihovim delom srečuje še večje število tako studentov kot neštudentov. Po svojem namenu, karakterju, obliki dela, področju dejavnosti in drugih značilnostih so si speeializirane organizacije med seboj močno različne; njihovi interesi so specifični in imajo malo skupnih potez. Kljub temu pa se interesi mladih ljudi prepletajo — to ne samo na študijskem področju, ampak tudi na drugih. Nenehno se njihova dejavnošt prepleta z družbeno-poli-tičnim, kulturnim in drugim delom. Študentje uresničujejo omcnjene interese v specializiranih organizacijah Skupnosti študentov. Kljub hetero-genosti se kažejo težnje po združevanju sorodnih specializiranih organizacij v samoupravne interesne skupnosti. Ko bodo le-te zaživele in prerasle formalne okvire, bodo študentje enakopravno in sporazumno, predvsem pa širše odločali o politiki na področju posameznih interesnih skupnosti. Predvideva se ustanovitev naslednjih skupnosti: kulturne skupnosti (pevski zbor, folklorna skupina, ŠKUC, plesni klub, plesni orkester, gledališče), skupnosti za informatiko (Tribuna, Radio Študent, Časopis), skupnosti za tehnično dejavnost (ŠOLT), telesno kulturne skupnosti (smučaiski klub, planinsko društvo). Širino bodo interesne skupnosti pridobile z vključitvijo v ekvivalentne mladinske ali druge skupnosti na mestnem oziroma repu-bliškem nivoju. Na vseh nivojih, tudi v spec. organizacijah, je potrebno oblikovati in uresničevati metode in oblike organiziranja in delovanja vseh plasti mladine. Samoupravno odločanje ni samo pravica mlade generacije, delovnih ljudi, ampak je tudi velika odgovornost. Specializirane organizacije, kot so organizacije, ki se ukvarjajo s štu-dentsko informatiko in teorijo, lahko v pogledih povezovanja vseh delov mlade generacije odigrajo odločilno vlogo. Samoupravna interesna skupnost za informatiko bi na sorodnem področju sodelovala z mladimi. Študentski list Tribuna in Radio Študent lahko sodelujeta na informativnem in teoretič-nem področju, ki zadeva vse mlade (šolstvo, kultura, samoupravljanje, marksistična vzgoja. . .). Skupni interesi vseh mladih so tudi aktivnosti v okviru kultumih skup-nosti, kulturno zabavnega življenja, mladinskega turizma, telesne kulture, tehnične kulture. Študentski list TRIBUNA je v zadnjem času popestril svojo vsebino pred-vsem s povečanjem števila svojih rednih sodelavcev in občasnih dopisnikov. Piše o vseh problemih, ki se tičejo študentov, Univerze, družbe, o medna-rodnih dogajanjih. Letos je praznoval 5-letnico obstoja RADIO STUDENT, ta je ena redkih študentskih radijskih postaj v Evropi. V vsem svojem delovanju je zadovoljil potrebe po učinkovitem inforrniranju študentov in ostale javnosti. Poleg informativnih oddaj ima na svojem sporedu aktualno politične oddaje in kulturne oddaje. Večji del programa zavzemajo tudi glasbene oddaje z naj-novejšimi skladbami s področja jazza, rocka itd. . . Vsak študent ie lahko dopisnik RS. Pri Zvezi skupnosti študentov Sloveniie je letos začel izhajati ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, DOMIŠLJIJO IN NOVO ANTROPOLOGIJO. Namen časopisa je predvsem seznanjanje študentov in drugih o dogajanju na področju znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela na Univerzi, o delovanju študentov na tem področju, o položaju znanstveno raziskovalnega dela v družbi. Študentske specializirane organizacije na področju kulture združujejo posameznike, društva, skupine, ki opravljajo kulturno dejavnost z namenom, da bi širile kulturo med vso mladino. Združiti mlade, ki pišejo, se zanimajo za gledapko ustvarjalnost itd., je osnovna naloga Študentskega kulturnega centra. ŠKUC to ustvarjalnost ne* Zveze socialistične mladine v ma-tični občini. Prvenstvena naloga bi bila delo klubov v konferenci mladih v izobraževanju. To pa ne bi smelo izključevati možnosti delo-vanja študentov tudi v drugih konfe-rencah, če za to študenti kažejo poseben interes. Možnost vključitve štipendistov v občasno delo osnov-nih organizacij Zveze socialistične mladine v temeljnih organizacijah združenega dela • bi lahko postala sestavni del stika z bodočim delov-nim mestom. Podobnih možnosti za delovanje je še mnogo, predvsem na vasi in v krajevni skupnosti, kolikor mladi seveda kažejo interes za delo oziroma sodelovanje ob akcijah, ki so tudi zanje življenjskega pomena. Možnost vključitve kluba kot ko-lektivnega člana Zveze socialistične mladine bi tudi zagotovila vključitev širšega dela študentov v delo nove organizacije, seveda pa kolektivnega članstva ne smemo pojmovati tako, da so klubi specializirana organiza-cijska forma nove organizacije. Zagotovitev vsebine skupnega dela bi bila prvenstvena naloga vseh tnladih. Za uresničitev vsebine inte- resov študentov je zato potreb tidna povezanost študentov v pokr# jinskih klubih s študenti, ki bi de-lovali predvsem na visokošolskih zavodih. Nesmiselno bi bilo verjetno trditi, da bi klubi lahko delovali v matičnih občinah brez enotno dogovorjenih stališč o visokem šo, stvu, ki je sestavni del našega dru benega razvoja. Dogovarjanje že občinskih konferencah v celotni republiki bi pa privedlo do enot-nos.ti stališč med seboj razdvojenimn organizacijama in zagotovilo širinp vplivanja na probleme vzgoje izobraževanja. Dogovori z občinsknni konf< rencami potekajo že dalj Časa nekaterih občinah bolj, v drugih manj uspešno. Iniciativo za povez. nost je Združenje prepustilo kluboi samim, saj se bodo le sami najlaže in najbolj pravilno vključevali v delo nove organizacije glede na razmere. Sodelovanje pri akcijah"v občini -razvija zelo različno, ker proble niso povsod isti. Valči Skerbte samo piibližuje študentom, ampak hkrati vpliva na razvoj študenta, mlade človeka - kot kulturnega oblikovalca samega sebe in družbe. Akademski pevski zbor ,,Tone Tomšič" ima v študentskih vrstah že do tradicijo. Doma in po svetu se je že odlično uveljavil. APZ pojc ljud^ pesmi in zahtevne sodobne skladbe. APZ šteje okrog 80 članov - študentov. V svoje vrste vabi čim več takih, ki so že peli, glasbena izobrazba ni nujc, pogoj, in ki jim kolektiv ni odveč. Prihodnje leto bodo začeli delati v dvi zborih. Vsako leto naštudirajo nov program; v letu 1974/75 bo sestavljcn skladb skladateljev najmlajše slovenske generacije in biserov svetovne zb rovske literature. Prijave zbirajo jeseni, in sicer na rnestih, kjer dobite obr ce za vpis na Univerzo, ali v prostorih zbora. Sprejemne avdicije so v začet oktobra, februarja pa je redna avdicija za vse člane. V bližnji prihodnosti imajo v načrtu tuinejo po Finski, Franciji in morebiti po ZDA. Akademska folklorna skupina ,,France Marolt" je amaterska študentska skupina s programom ljudskih plesov in pcsmi. V letošnjem progrumu lniajj predvsem slovenske narodne plese. Skupina ima za seboj številne uspeš nastope doma in v tujini. V študentskih organizacijah s kultumo dejavnostjo dclujojo še plcs klub, plesni orkestei, študentsko gledališče. Čeprav so amaterske, dosegajo nekatete študentske skupine priznanja, ki so plod izvajanja domačega in tujega repertoarja na dokaj visokem utnct-niškem in kulturnem nivoju. Vse širšo dejavnost zavzema tehnična kultura v okviru Zvoze študcntskih organizacij Ljudske tehnike (ali Zveza ŠOLT) in Akademskega avto moto društva ŠOLT (AAMD ŠOLT). Medseboino sodelovanje študentov, mladih koristi vsem v spoznavanju novih tehničnin in znanstvenih dosežkov kot tudi v medsebojnem spoznavanju mladih. Poleg študcntov bi morali imeti v teh specializiranih organizacijah enake ugodnosti tudi dijaki. Obonm je treba omogočiti, da z najnižjimi možnimi materialnimi izdatki obiskujejo raznc tečaje (fotoamaterski, tečaj za voznike motornih čolnov, seminar za mrežno planiranje, uvodni in nadaljevalni tečaj za programiranje na elektronskih računalnikih, strojepisni tečaj, tečaj za kinoamaterje, začctni radioamaterski tečaj, konstruktorski in operatorski tečaj, kovinarski tečaj, tečaj za kino-operaterje) v okviru Zveze §OLT, oziroma opravijo izpit (vozniški) v AAMD ŠOLT. Telesno kulturne skupnosti se ukvarjajo s tclcsno kultuio in. bportor rekreacijo ter so nujne za vsestranski razvoj mladega človeka. Množičnost ^ ena od najpomembnejših nalog te skupnosti. S povezavo teh študentskih *s sorodnimi mladinskirai skupnostriii še ravno na tem področju odpirajo najbolj perspektivjpc možnosti sodelovanja vseh mladih. Smučarski klii? ,,AKADEMIK" organizira ob semestralnih počitnicah smučarske tečaje v okviru Univerze, organizira smučaj^ka prvenstva-šti tov, prireja smučarske izlete. '% Akademsko planinsko društvo je organizirano v d%h odsekih - m dinskem in alpinističnem. Prvi skrbi za planinske izlete, w planinsko vzgo} za šolanje vodnikov. Alpinistični odsek pa združuje oJSe študente, ki ji prepadne stene ne povzročajo omotic. *t Za študente, ki se želijo zaposliti ali opraviti počitniško prakso v tuji|(i poskrbi Združenje za mednarodno izmen|&vo študentskih praks - ZMISP. y okviru ZMlSP-a delujejo: IAESTE za področje izmenjave študentskih pra^ iz tehničnih fakultet, JORMASMIS - Jugoslovanski odbor za izmenjavo in mednarodno aktivnost študentov ekonomskih in komercialtkh ved. Studentski servis je tudi študentska specializirana orgapizacija, čepn deluje popolnoma samostojno. Glavni namen Servisa je posxi|dovanje obča nih ln stalnih honorainili zaposlitev študentom. Posreduje tldi dela, kot < inštrukcije, prevodi, zaposlovanje v turistični dejavnosti, Jjaposlovanje i sejmih in razstavah itd. . . Čten študentskega servisa lahko^ostane vsak št dent, ki ima status rednega študenta. .-L: Še mnogo je področij, ki jih zajemajo posamezne ^^ializirane št dentske organizacije, a vseh v kiajšem sestavku ni mogoče v%eloti predstjš-viti. V vsaki organizaciji, za katero se zanimaš, pa bodo z vesel*m prisluhn»i ter odgovorili na tvoje želje in zanimanja. " Marko MOREL ZP Iskra razpisuje štipendije za 1.1974 75 ISKRA - industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5 štipendij — telekomunikacije 5 štipendij - industrijska elektronika 2 štipendiji - merilno-regulacijska smer 3 štipendije - računalništvo in informatika 5 štipendij - industrijska elektrotehnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 8 štipendij - tehnološka skupina 7 štipendij - konstrukcijska skupina EKONOMSKA FAKULTETA 2 štipendiji - poslovna smer - finančna usmeritev 2 štipendiji — poslovna smer — proizvodna usmeritev 1 štipendija - poslovna smer - načitovalno-analitska usmeritev 1 štipendija - spominska štipendija Borisa Kryštufka za odličnega ali prav dobrega učenca ali študenta FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITlCNE VEDE IN NOVINARSTVO-1 štipendija — kadrovsko-organizacijska smer FILOZOFSKA FAKULTETA 1 Stipendija - psihologija PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarskopravna usmeritev ISKRA - Industrija elementov in zabavne elektronike, Ljubljona TOZD KERAMIKA LJUBUANA FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO 1 štipendija - kemijska tehnologija - usmeritev keramika 1 Stipendija - metalurgija - usmeritev toplotna tehnika EKONOMSKA FAKULTETA ALI VISOKA EKONOMSKA-KOMERCIAL- NA SOLA 1 štipendija — finančno knjigovodska smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - podjetniška; komercialna; proizvodna usmeritev FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGUO 1 štipendija - tehnična fizika TOZD KERAMlCNl KONDENZATORJI ŽU2EMBERK FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukcijska smer TOZD UPORJ ŠENTJERNEJ FAK.ULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 2 štipendiji - konstrukcijska smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE 1N TEHNOLOGIJO 2 štipendiji - kemijska tehnologija 2 štipendiji - tehnična fizika PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarsko-pravna usmeritev VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACUO DELA 1 štipendija VIŠJA VARNOSTNA SOLA 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer TOZD AVTOMATIKA UUBUANA-PRŽAN FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO S štipendij - industrijska elektronika FAKULTETAZA STROJNlSTVO 1 štipendija - tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - proizvodna usmeritev ISKRA - tovorna anlenskih noprov, Vrhnika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 žtipendija - tehnološka smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - finančna usmeritev ISKRA - lovorna električnih aparotov, Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 5 štipendij — industrijska elektrotehnika 1 štipendija - industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŽTVO 3 štipendije - izbira modulov po dogovoru ISKRA - tovarna baterij Zmaj, Ljubljona PRAVNA FAKULTETA 1 itipendija — gospodarskopravna usmeritev EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - poslovna usmeritev ISKRA - tovarna radijskih sprejemnikov, Sežona FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - telekomunikacijc ali industrijska elektronika ISKRA - tovarna elekironskih inštrumentov, Horjul EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija ¦ poslovna smer finančna usmeritev ijLSKftA - tovarno elekiromotorjev IHl|bspodinjskih opgratov, Železniki ekonomska"fakulteta 2 štipendiji — ekonomska smer FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 2 štipendiji - industrijska elektrotehnika - ena za obrat Idrija 2 Stipendiji - industrijska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 3 Stipendije - tehnofoška skupina - ena za obrat Jdrija 2 štipendiji - konstrukeijska skupina VIŠJA TEHNIŠKA SOLA 1 štipendija - energetika ISKRA - tovarno gospodinjskih aparatov, škofja Loka EKONOMSKA FAKULTETA 1 Stipendija - poslovno organizacijska usmeritev 1 štipendija — finančna usmeritev 2 štipendiji — komercialna usmeritev PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarskopravna usmeritev ISKRA - tovorna električnih merilnih inštrumentov, Otote FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - industrijska elektrotehnika 1 štipendija - računalništvo in informatika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - konstrukcijska usmeritev, viSješolski študij 1 štipendija — tehnološka usmeritev, viSješolski študij ISKRA - tovarna kondenzatorjev, Semič FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija - elektrifikacija 1 štipendija - industhjska elektronika FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 1 štipendija - tehnološka usmeritev PRAVNA FAKULTETA 1 štipendija — gospodarskopravna usmeritev FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGUO 1 štipendija — tehnična fizika FILOZOFSKA FAKULTETA 1 Stipendija - psihologija FAKULTETA ZA SOCIOLOCUO, POLITlCNE VEDE IN NOVINARSTVO 1 štipendija - kadtovsko-organizacijska smer EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija — poslovno organizacijska smer — načrtovalno analitska usme- ritev ISKRA - tovarna elektronsklh naprov, Ljubl)ona FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 7 štipendij - telekomunikacije EKONOMSKA FAKULTETA 1 štipendija - poslovna smer - načrtovalno analitska usmeritev ISKRA - Raziskovalni inštitut. Ljubljana FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 1 štipendija — računalniStvo in informatika 9 štipendij - avtomatika 9 štipendij - industrijska elektronika 2 štipendiji - telekomunikacije 4 Stipendije - merilno regulacijska smer FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE 1N TEHNOLOGIJO 2 štipendiji - tehnična fizika VIŠJA TEHNISKA VARNOSTNA ŠOLA f štipendija ISKRA - Industrija EMO, Celje FAKULTETA ZA STROJNlSTVO 5 štipendij — energetska smer 8 štipendij - konstrukcijska smer 7 štipendij - tehnološka smer EKONOMSKA FAK.ULTETA 10 Stipendij — splošna ekonomska smer lOštipendij - poslovno organizacijska smer VIŠJA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA lOžtipendij - knjigovodsko-finančna smer 4 štipendije - zunanje-trgovinska smer 1 Stipendija — splošno-komercialna smer ^IŠJA TEHNIŠKA SOLA 6 štipendij — energetska smer 9 štipendij - merilnotehnološka smer Kandidati za Stipendije naj pošljejo svoje vloge na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA, KRANJ, Skupne službe, Referat za štipend]je, UUB-LJANA. Trg prekomorskih brigad I /VI (telefon 55-021 int. 302), kjer dobite ftudi vse intormacije. ICandidati, ki želijo biti štipendirani za Raziskovalni inštitut, naj poSljejo svoje vloge na naslov: ISKRA - Raziskovalni inštitut, Tržaška 2, Ljubljana. K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu 1,65 DZS in je ni treba kolkovati.naj kandidati prtloiijo: - foto kopijo spričevala (ali overovljen prepis) zadnjega letnika in zaključ-nega izpita oz. potrdilo o vseh do sedaj opravlienih izpitih in vajah z ocenami (Studentje, ki so že vpisani na fakulteti) in frekven tacijsko po-trdilo, - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov v dru-žinski skupnosti za leto 1974 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnine, postranske dejavnosti itd.) — obr. 0,12. Priložena morajo biti tudi potr-dila organizacij, kjer so člani dnižinske skupnosti zaposleni. kjer dobivajo pokojnino, kjer je registrirana obrt, kjer so določene davčne obveznosti itd., - polrdilo o višini otroških doklad oz. potrdilo, da le-teh ne prejemajo, - potrdilo o zafiasnem bivaliSču. če študent biva oz. bo bival med fiasom (tudija zunaj kraja svojega stalnega bivaliSča, - potrdilo krajevne skupnosli, ie eden od staršev ni zaposlen. Prednost imajo tisti, ki stanujejo v bližini organizacije, za katero se bodo šolali; ki so v slabšem materialnem položaju in, ki imajo boljši učni uspeh ter otroci iz delavskih in kmečkih družin. V vlogi naj kandidati navedejo, za katero organizacijo v okviru ZP ISKRA žeJijo biti štipendirani. Upoštevali bomo vloge, ki bodo prispele do 15. julija in jim bodo prilo-ženi vsi potrebni dokumenti. Kandidate bomo obvestili o sklepu komisije za štipendije do 31. avgusta 1974. Študentski kulturni center Ijub-ljanskih visokošolskih zavodov samoupravno združuje posa-meznike, skupine ali organizacije, ki opravljajo kulturno dejavnost na področju raziskujočega dela študentske kulturne tvornosti z namenom, da bi na osnovi uskla-jevanja interesov oblikovali in ures-ničevali akcije in delovne programe ter spremljajočo spontano dejavnost in pri tem čimbolj upoštevali inte-rese študentov. ŠKUC je bil ustanovljen pred poltretjim letom, ko se je pokazala potreba in nujnost, da pričnejo študentje organizirano tvoriti svojo kulturno dejavnost, ki naj bi se nekoliko aJi celo precej razlikovala od drugih oblik ,,institucionalizira-ne" kulturne tvornosti. V čem naj bi bila ta razlika? Predvsem v veliki odprtosti do vseh, ki kažejo smisel in zanimanje za študentsko kulturo, ki je šele v fazi nastajanja, brez ozkih okvirov in formul, raz-iskujoča, iščoča, brez omejevanj, vedno vezana le na nove ideje, nove sodelavce, novo aktivnost. SKUC je odprt najširši študentski iniciativ-nosti, pota njenih kulturnih iskanj so često intuitivna, neformalna, saj gre za izrazito neinstitucionalizirano organizacijo, katere namen je, končno voditi kulturno dejavnost določenega potenciala, tistega namreč, ki je blizu študentski miselnosti, našemu času in okusu. V tem smislu je ŠKUC avantgarda kulture, ne izbira ne vsebinskih, ne oblikovnih formul, prireja prire-ditve, ki v drugačnih okvirih ne bi bile možne, saj vedno išče novih rešitev, novih pobud. ŠKUC sestav-ljajo razne komisije, ki imajo neomejeno število članov in vsaka svojega predsednika; ta je odgovoren predsedniku ŠKUC-a, ki delo koor-dinira, usklaja. Naj naštejem tc komisije: 1. maraton 2. založništvo 3. svobodne katedre 4. gledališče 5. film 6. razstave, likovnost 7. glasba 8. dogodki 9. teoretična raziskovalna komisija 10. komisija za prostor. ŠteviJo naštetih komisij ni končno, delovni team se lahko raz-širi ob sodelovanju primemih Ijudi. ŠKUC deluje brez omejitev, če izvzamemo eno - in ta je kajpada denar. Nekaj prispeva Skupnost študentov, ostalo mestna kulturna skupnost in republiška skupnost. Veliko pomeni sodelovanje s po-dobnimi organizacijami, npr. s Fo-rumorn v Študentskem naselju. ŠKUC rabi novih ljudi, novih idej, novih akcij. Gotovo ste že sli-šali za številne prireditve, ki jih je ŠKUC priredil, tiskanih je nekaj knjig in zelo uspela plošča. Verjetno to že sami poznate. Če ne, nič laž-jega. Vrata SKUC-a so vsem odprta, sodelavce rabimo. V ŠKUC-u lahko vsakdo najde košček veselja, novih znanstev, ukvarja se lahko s ka-kršnim koli področjem kulture ali pa lepi plakate, raznaša knjige, pro-daja, se pogovarja, kritizira, vodi, nadzira. . . Kdor hoče zvedeti več, se vklju-čiti, naj se zglasi v prostorih ŠKUC-a v Studentskem naselju v kleti 8. bloka. To ni le vabilo posamez-njkom, ampak nuja vseh študentov, saj si lahko le na ta način ustvarimo plodna tla, za sicer, priznajmo, močno zapostavljeno kulturno dejavnost. ŠTUDENTSKI SERVIS Študentski servis s sedežem v Ljubljani, Borštnikov trg 2, je organizacija posebnega družbenega interesa, katerega poslovni predmet je iskanje in posredovanje honorarnih zaposlitev študentom, z namenom izboljšati njihov materialni položaj ter istočasno nuditi pomoč gospodarstvu. Študentski servis zbira ponudbe delovnih organizacij o prostih delovnih mestih ter na ta način omogoča zapo-slitev študentov na vseh podrc^jih dela. Študentski servis obvešča svoje člane o prostih delovnih mestih prek oglasne deske, radia Student, z obvestili po fakultetah in študentskih domovih. Član Študentskega servisa postane lahko vsak, ki ima status rednega študenta. S tem si pridobi pravico do zapoditve prek servisa. Za vpis v Študentski servis mora imeti indeks, potijen za tekoči semester, osebno izkaznico in dve sliki. Izkaznica je dokument, s katero se legitimira pri naročniku dela in na samem servisu. Študentski servis posluje vsak dan, razen sobote, in sicer od 9.30 do 13.30, ob ponedeljkih pa od 9.30 do 13. ure in od 14. do 15. ure popoldne. Informacije po telefonu 20-789. VablJem! ŠTUDENTSKISERVIS RADIO ŠTUDENT - 188 m Radio Študent je pričd z oddajanjem 9. maja 1969 kot edina študentska radijska postaja v Evropi, njegov ustanovitelj pa ie Skupščina Skupnosti študentov LVZ. RŠ je bil ustanovljen predvsem zaradi potrebe po učinkovitejšem komuniciranju znotraj študentskih vtst, potrebe po seznanjanju javnosti z dogajanji v univerzitetni sredini in z njenimi stališči ter z namenom, da zbližuje študente tn ostalo mladino in avtentično prenaša razmifljanja in poglede mlade generadje. RS oddaja na srednjem valu 188 m ali 2594 KHz vsak dan razen nedelje od 11.45 do 14.45, ob neddjah pa od 11. do 13. ure. Kolegi-ce! Če vas zanima ustvarjanje radnskega programa in ste tudi satni pnpravljeni sodelovati pri njegovem oblikovanju, se ogjasite na Radiu Student, Studentsko nasdje, blok VIII, tdefon 61-985. OBVESTILO ZA ŠTUDENTE — ČLANE ZVEZE KOMUNJSTOV V času študija na fakultetah, visokih in višjih šolah v Ljubljani so štu" dcntjo konmnisti povezani v eni izmed osnovnih organizacij v sklopu univer-zitetne cr&anizacije ZKS. V cvidenci univerzitetne organizacije je član toliko časa, dokler ne diplomira ali prekine žtudij in se zaposli. Stike med članstvom in univerzitetno organizacijo zagotavljajo sekretarji organizacij in administracija komiteja univerzitetne konference ZKS. Te stike zlasti težko vzpostavimo z novinci, ki pri prvem vpisu na fakulteto ob for-malnostih, ki jih terja vpis, proprosto pozabijo poiskati svoje mesto kot člani ZK. Zato želimo vsem, ki letos vstopajo na univerzo, omogočiti čim preprostejše vključevanje v univerzitetno organizacijo ZK in v osnovno or-ganizacijo na šoli. Studentje prvih letnikov, člani ZK naj se povežejo s sekretarjem osnovne organizacije ZK na šoli. V ta namen bodo sekretarji jeseni sklicali posebne sestanke za novince, komite pa bo organiziral seminar. Vsi novinci, člani ZK naj st čimprej oglasijo na komiteju univerzitetne honference ZK in prinesejo s sabo članske dokumente. Komite ima svoj sedež na Trgu revolucije 1, II. nadstropje (soba 92). Komite univerzitetne konference ZKS Ljubljana