222. številka. Ljubljana, soboto 27. septembra. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzouiSi ponedeljke la dneve p»» praznikih, tei volja p« poli prejemati, za avstrc-Oflerske dežele >.a celo Ihto 16 pold., za pol leta 8 »Oti , za eirt lota 4 gold. — Za Ljubljano bre.s pošiljanja na dosa sa celo loto 13 gold., U Setrt leta 3 gold. 30 kr.. 7.a on uienoc I go!d. 10 kr. Za poSiija: je na dom v> račnna 10 krnjo, za moseo, 30 kr. za četrt. Ista, — Za tuje dežele za oolo loto 20 gold., za pol lt>ta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolab in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projenian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačajo od četiri-•lopne potit-TCTte 6 kr. če se oznanilo enkrat tlaka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali vočkrr.t tiska. Vsakokrat ac plača atempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredniatvojo v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši »Hotel Evropa". Or« »■» vb '.Stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljat* naročnine, reklamacij?), oznanila t. J. administrativno reči, jo v „Narodni tiakarrji" v Tavčarjevi hifll
V IJiiltljiml 20. sept.
Sinoči ob devetih jo nam c. kr. državno pravdništvo ZOfiel policijo v tiskarno poslalo, ki je „Slovenski Narod" konfiscirala. Tako ga bralci nijso dobili. List je bil ugrabljen zavoljo uvodnega članka, v katerem smo govorili o tem, da je vlada ukazala, naj prenehajo slovenske paralelke na ljubljanski gimnaziji in realki; ker smo članek mirno pisali, že boječi se konfiskacije, in je nam vendar c. kr. oblast delo celega dne uni-Bila, — ne vemo več, kaj se v svobodni Avstriji sme in kaj se ne sme pisati. Ali je nam sploh vsaka kritika prepovedana, vsak ugovor nedovoljen ? Vrnimo se k stari cenzuri in naj se ne govori o tiskovni svobodi, katera nam je vsem garantirana v državnik osnovnih postavah.
Politični razgled.
A o t rt» iiJe dežele.
F LJubljani 20. septembra. Na Hutt* r.» krtu je po „Našincu" 15 mestnih in 22 kmetskih narodnih volilnih odborov, kateri delajo z vso eneržijo za češke kandidate. Dozdaj so od češke strani postavljeni sledeči kaudidatjc: Za mestni okraj Prerava p. Vunu in dr. Kusy, advokat v Brnu; za Bistrico dr. Fanderlik, advokat v Oloniuci. Za kmetske občine v Brnu grof E^bert Belcredi; za kronmeriške dr. Mild-šuk ; za litiv.skc župnik Vilma; za bosko-viška dr. Pražak, za iglavske dr. Meznik; za avspiške dr. Janku in župnik Veber; za oger-sko-hradiške notar Gancvol; za mirteške dr. Srom.
ČvSfci stolni kapitel v Pragi je izvolil narodnega častnega škofa Pruba za stolnega dekana. Ustavoverni listi se jeze, da nij bil izvoljcu nemški kanonik Kllller. Stol-
Kazen.
(Novela iz francoskega; spiaal J. Riviero ) Gospa Destrade se je možila, ko je bila dvajset let slara. Bila je takrat Ijubez-njiva in čarovua deklica , da se je povsodi govorilo o Djeucj lepoti. N,en soprog, ki je bil kakih deset let stanjsi, kakor ona, je bil odkritosrčen in po.st.4veu mož, tak, v ka-koršuega se žensko lehko stanovitno zaljubijo. Imeli so jo za zelo srečni«, in ona temu tudi nij ugovarjala. Lepo premoženje, posvetne zabave, šaljiva in Ijubezujiva koketerija, ki ji je pridobivala v euakej meri priklonstvo in čislanje — vse to ji je delalo življenje Ijubezujivo in lehko. Tudi gospod Destrade je mislil, da ue more biti bolj srečen, kakor je. Imela sta bčer, ki btu jo ljubila, ki jima je bila vezilo medsobojue ljubezni,  in ki je
ni kapitel ima namreč glas v velikem posestvu, katerega bode stolni dekan zdaj v federalističnem smislu oddal. — Cesarski namestnik baron Koller se je vrnil iz odpusta v Prago, da vodi volitve.
Nemci na Češkem so izdali svoj oklic na volilce. Prav periidno obirajo svoje sode-žclanc in druge federaliste, da so sovražniki svobode, in beseda „deutsch!" se zaporedoma vrača v oklicu si ranke, ki nam drugim očita, da narodnost molimo ua stroške humanitete!
Tirolsko italijanski narodoo-libcralni list „Trentino" svari svoje rojake voliti ka-cega c. kr. uradnika, ker višje povelje ta cemu človeku  zmirom  lehko  v narodnih deželnih vprašanjih usta zapre.
0(/r-vski vladni list razglaša cesarsko pismo, s katerim je Mažuranič za hrvatskega bana imenovan. — „Pe*ter Lloyd" iz-račuua, da država potrebuje najmenj 74 mi lijonov gold. Državno posojilo se bode oddalo, seveda po slabejšem kursu cd poslednjega. Ogerska država nema pravega kredi ta pri denarnem trgu.
V11 tanje driavo.
Ittiskc „Petersburgskija Vedomostij" pristavlja k nekemu članku lista „l'ng. Kor resp.u, ki pravi: „V orijentalskem prašauji ima Avstro-Ogerska taista načela, kakor Bliska," tole: „Ta izjava je iz dveh uzrokov čudna. Prvič znači prevrat v nazorih Avstro-ogerskih listov ti koma Turčije, drugič pa se vidi, kak velik vpliv ima Kuska na Avstrijo.'
Sš-hAki minister Mijatovič se je iz Londona vrnil, ter nastopi svojo mesto kot finančni minister.
#■'#•«€ii<'<t,\k* kralj v nadeji, frohsdorf-ski Cbambord, jc odgovoril desniškemu poslancu na prašanje, dali bo Italiji napovedal vojsko, to-le: „Taka budalost se meni ne sme prisoje vat i. Jaz vem, da se Francoska ne more vojskovati, nego da si mora prej opomoči. Sicer le Bizuiarka pustite, naj dela. On bo že svoje delo sam razdrl."
Poveljnik .i/mu J.* k t/t upornikov, Ca-preras, je dal mestu Alicanto 90 ur Časa, da se uda in pripozna kartagenski kanton. Vladni
obetala bivati tako lepa, kakor njena mati. Teško bi jima bilo sanjati o popolucjšcj in bolj smehljajočej se sreči. Tako jima je tekel čas, in u j jima bilo treba želeti, da bi bolj zložen ali bolj hiter bil.
Ipak so je začela gospa Destrade dolgočasiti, ko je bila stara trideset let. Ljubila je vedno svojega moža, a nij jej več zadostoval. Predstavljal ji je, ne da bi si upala priznati, negiuljivo zakonsko resnobo. Sicer se ji je tudi zdelo, da se je spremenil. Ko je dospel v starost, ki nij več domišljiva navadil seje nekako neotesano sreče, ki jo je užival. O svojej soprogi nij uičesa slutil in in je mislil, da je čisto udaua materinstvu, ki se zaletava, ne da bi se mož kaj brigal za to, v ljubezen, ki se mu jc dozdaj izkazovala.
Gospod Destrade je bil sebične čudi, bolj mirne ljubezni, bolj zielega veseljeuja; začel je ljubiti vvbist, obede in človeško dru-
naniestnik je odgovoril, da bode silo vrnil sč silo.
Srititš.tki zavezni svet je dobil od francoske vlade pismo , v katerem se ta pritožuje zarad razžaljenja romarjev, ki so šli iz Allingcs skozi Oenevo.
I*tii.\ki kralj jc imel pri obodu itali janskega kralja, in oba vladarja sta si na pila.   Italijanski kralj je zval Viljema „prijatelja in starega zaveznika".  Bizmark še nij v Berlinu.
Sftsšsi kralj je ozdravel, in |>rcskrbuje že zopet sam vsa opravila. Kraljevič odide na Štajersko , kamor ga je avstrijski cesar povabil.
f'///•*/.#f vlada je imenovala dosedanjega muste.šarja v velikem veziratu, Khour-chi-Paša za ministra prava na mesto Midhat-Paše. — Preganjanje lupcžev na turško gr-škej meji se stanovitno in vspešno nadaljuje. — V Smirni je nastal 22. septembra v fran-kovski ulici požar: škoda se ceni na 00000 funtov šterlingov.
Tajnik #viii§tjt*9tih il»*ž<iv, Bcbard son se nadeja,  da jc krah končan: dežela ne trpi škode. Sploh se govori, da se borze kmalu odprfi.
Dopisi.
Iz 11 afti'ilvori* 24. sept. |Izv. dop.j (Naš   narodni   kandidat   g. Janko Pajk) je izdal ta oklic: „Čestitim volilcem mariborskega,   slovenskobistriČkega, konjič kega, slovenjegradčega in marenberžkega volilnega okraja.   Rojaki!   Več veljavnih mož me je nagovorilo,   naj   prevzetnem kandida turo   za  državni   zbor.   Jaz se udajem jib želji in mi je  čast,  sledeče   besede k Vam izreči. — Čestiti  volilci!   Pred  vsem pove dam, da sem na vse strani svoboden in sa mostalen.   Jaz sem cesarsko   službo sam odložil, ker nisem hotel  svoje štajerske do movine zapustiti.   Jaz  ne   dobivam nobene plače in nobene  penzije  iz   cesarske kase,
ščiuo. Družinsko življenje za-uj sicer nij ne balo, imel je je za pozemeljski raj 5 toda, akopram je vedno vesel stopil v ta Eden, šel je večkrat tudi iz njega rad.
Dolgčas pri tnladej ženski jc strašno zamotan občutek. To je ženski nekako mo-meutauo razčaranje življenja, s kesom popolno užite sreče, ki je pa ne more več uloviti. V resnici se ne srdi nad tem občutkom . izprašuje se le, odkod jej prihaja ta srčni nemir, ki ga nij nikdar poznala, in ki jo, vzbujajo se vprvie v njej, ua vso moč meša. V tem osupneuji vsega njenega bitja tiči zanjo staro in vsemogočno mikanje prepovedanega sadu. Ona zapazi, da je odločna sreča njeno mladost zazibala v spanje, če ne zadušila. Ali bi se jej inače duša tako uporno gibala, ali bi imela tako goreče hlepeuje po življenji, ali bi si jej lepota tako rekoč studila V kajti pravi si, da je lepa, pa ne zase, nego za druzega.   Od te stopinje nij daleč
in sem v stanji, navzgor in na vsako stran resnico in to, kar mislim, svobodno povedati. Kar se mojega  poli ti 5 ne ga mišljenja tiče, moje misli so te i stati na podlagi obstoječih postav, braniti prirojene  in pridobljene pravice, čuvati svobodo vsakega državljana posebej, kakor tudi ljudstev in dežel, in za blagost vseh   vkup po vsej svojej moči skrbeti. Posebno pa menim te le stvari zagovarjati:   V  opravljanji državnih poslov   hočem   govoriti   za znienjšanje opravkov in za odpravljenje navskrižnih si oblastij.   Da se varnost po deželi leže vzdrži, menim, da jc treba  politične gospodske bolj po deželi razpostaviti.   V gospodarstvenih zadevah menim, da se grantni davek ne da povišati.   V državem gospodarstvu hočem  varčno  ravnanje z dohodki zagovarjati.   Namreč menim, da naj se pravo sodstvo skrajša in ljudstvu mnogi   poti in mnogi  stroški   prihranijo.   Tudi menim, da se ima prisiljenje   k   legaliziranju podpisov odpraviti. Sleparstvu v denarskih podvzetjib naj se po natenčnejšili postavah v okom pride.   V političnem oziru sem zoper to, da bi eno ljudstvo drugo pritiskalo in hočem za enake politične pravice vseh ljudstev in vseh jezikov države odločno govoriti.   Narodi Avstrije naj kakor  enakopravni bratje v miru med seboj živijo.   Jaz menim, da je hasno in potrebam primerno, da se v naših sol ah oba deželska jezika podučujeta.   Pravica, v političnih rečeh svoj  glas  dati,   naj se več ljudem podeli. Lebkoniiselni prepiri s cerkvijo imajo navadno namen, misli ljudi od potreb-nostij in pomenkljivostij države odvračati in v izvabljenje   vsakoršnib   privoljenij služiti Jaz sem zoper preganjanje katoliške kakor tudi vsake druge postavne vere, in hočem za pravično in  pošteno spravo  in pomirjenje, kedar bi kakov prepir nastal, govoriti. Jaz pripoznavam sedanjo samostalnost narodnega šolstva, pa menim, da se nima verski poduk iz šol odpraviti, ker to ne bi ne mladini ne državnej  oblasti hasnilo. — Čestiti volilci! To so v kratkem moja prepričanja. Jaz hočem za Vaš prid in za prid domovine vselej krepko in inožko govoriti, ako mi svoje zaupanje daste.   Jaz  se Vašcj blagovoljnosti priporočam z mojo poslovico :   „£a pravično in pošteno svobodo !u
V Mariboru, sept. meseca 1873.
Jan. P ajk, profesor.
Is Celja 24. sept [Izv. dop.] Od tod se piše „TagespoSti", da se od strani liberalnih Slovencev na to dela, da bi usta-voverna, to je nemškutarska stranka si ne postavila svojega kandidata; dalje, da se liberalni Slovenci trudijo nstavovercera dokazati, da imajo vsi eni in tisti program. Vse to pa se ne smo verjeti, pravi dopisnik, zakaj ravno liberalni Slovenci so prvi povzdig nili svoj glas po zedinjeni Sloveniji in po upeljavi slovenščine v šole in urade. Ce so tedaj liberalni Slovenci res za napredek in svobodo vneti, naj gredo z ustavoverno stranko, in se zvežejo ž njo zoper klerikalce pri prihodnjih volitvah. — Ta dopisnik, ali je naiven in ne ve, ali pa neče vedeti, da mi liberalni Slovenci smo liberalni za vse narode, a ne kakor oni liberalni samo za sebe. Mi delamo na to, da zmagajo kandidatje od narodne liberalne Stranke priporočani, ter se ne menimo , naj si postavijo nemškutarji svojega kandidata, pravna stranka pa svojega. Ali bodemo z vso silo delali, da zmaga naš narodno-liberalni kandidat, gosp. dr. Vošnjak.
Mi liberalni Slovenci nijsmo iskali in ne iščemo nikoli kake zveze z nemškutarji, ker oni nam nijso bili nikoli pravični, in nam valjda tudi ne bodo.
Narodnost je prva, svoboda in napredek druga reč. Kdor nam jemlje narodnost, nas kot narod usmrti. Če pa „naroda" nij, nam svoboda in omika ravno toliko pomaga, kakor vera.
Iz Tr*1tl 25. sept. |Izv. dop.j (Volilno gibanje v Istri.) Isterski rodoljubi v Trstu so razposlali sledečo okrožnico po Istri:  „Dragi bratje v Istri!  Na 9. meseca oktobra voMi boste v dotičnih svojih župa nijah volilne može, kateri bodo potem dne 15. istega meseca v volitvenih okrajih volili nove poslance za v državni zbor. Ker so vo litve prevažna zadeva, zbralo sc je nas nekoliko domačih tukaj v Trstu kakor volilni odbor z namenom, da Vam   pomagamo pri volitvah zložiti se i zmagati.    Dragi rojaki! Istro, v kateri Vi prebivate, zastopali bodo v novem  državnem zboru 4 poslanci , katerih dva izberejo  veliki  posestniki, trgovska zbornica i mesta v Istri , a druga dva volili boste Vi, mili nam bratje istrijski, se ljani ali kmetje. Veliki posestniki, trgovska
zbornica i mesta volili bodo gotovo za poslanca le svoje ljudi, ker kakor taki poznajo najbolj njihove potrebe i želje i bodo tudi v vsih zadevali za nje delali. — Nili tedaj pravično, da si tudi Vi sami preskrbite za poslanca moža svojega jezika i svoje krvi, katera bosta, poznavša domače naše zadeve, z đrUgitni kmetskimi poslanci zagovarjala Vaše potrebe i želje V Pravično jo i pošteno pred bogom i svetom, ali to da doseči se le v složnosti pri volitvah. — V ta namen prosimo Vas, da se med sabo v svojih občinah porazumete, katere može boste volili 9. okt. za volilce. Na teh je vsa ležeče, združite se za vredne i poštene domače ljudi, katerim je uarod i jezik naš mil i drag, i kateri se ne dajo podknpiti. Pri volitvah odloči večina glasov. Zato prosimo, di na dan volitve vsak pride v svoj volilni kraj. V šestih letih nij teško en dan izgubiti. Ali tudi ta dan ne bo izgubljen, ker kar Človek stori za domovino, sturi tudi za sc i svoje mlajše. Za sedaj le to o volitvah volilcev. V kratkem se bomo zopet oglasili ter napovedali Vam poslanca, katera bodo Vaši volilci dno 15. oktobra volili za Vaša zastopnika i zagovornika v državni zbor na Dunaj. Ta obadva bodeta Vaša domačina, Vam tedaj domo-rodna brata , katera predobro poznata razmere Istre, kakor Vašo potrebe i želje. — Predragi! Dan volitev je vsakemu poštenemu i pravičnemu narodu dan časti i veselja, kar boste tudi Vi gotovo dosegli, ako vsak izmed Vas kakor pravi domorodec stori svojo sveto dolžnost pri volitvah. Pogumno tedaj i srčno na noge!
V Trstu 15. septembra 1S73. bomo rod ni volilni odbor za Istro. Nikola Tritie. Anton Maroti. Juraj Jan. Lavriha. Josip Sancin. Anton Ritentz. Iz  Itoliii  blizu Ljubljane 24. sept. j Iz v. dop. I   Kakor iz gotovega vira vemo, razposlal je naš okrajni c. kr. glavar K lanci Č o priložnosti sokolovega izleta županom sosesk,   skozi   katere je   „Sokol" potoval, okrožnice; in v istih je stalo: „Dcr Ullrger-meister bat das C.ebahren der Mitglieder des „Sokol"   strenge  zu  iibervvachen, nothigen 1'alls die Gendarmerie  zu Hltllb za nehracu, und   llber   allfiilligc politisehe Umtriebe so-glcich Meldung zu erstatten."  Hore „Sokol", ki  si pod „Polizciaufsicht", bore župan, ki si za „špiceljna" postavljen,  in bore glavar
do one, kjer ženska uže misli, da ima svojo lepoto na razpolaganje. Sicer Bi tega ne obstaja odkritosrčno, a vidi se skoraj vedno osamljeno; če ne zauičevano, vsaj zanemar jeno. To jo moti, to jo žali. Čudna stvar! v taistem trenotku izpozna, da se jo je bolj ljubilo, nego je ona ljubila. Zdi se jej tudi, da se ima požuriti, kajti na nekaterih znamenjih, ki jih zraven tega še slabo razlaga, čuti naprej neznatno pojemanjc tiste mladosti in tiste lepote, ki ji bode orožje zmage in nežnosti , in katere še nij nikdar rabila tako, kakor je hotela.
Gospa Destrade se je obnašala nekako čudno in ucniirno-leuivo. Našla je — saj je tudi iskala vzora — moža, ki ji je opravičeval novo idejo, ki si jo je bila naredila o pravej in del j enoj strasti. Ta vzor jc bil gospod Edmond Larcev. Bil jc malo starejši nego ona, in opominjala se je, da ji je bil nekdaj bojazljiv in česteč dvoritelj. Enako seje domislila,  da ona nij nikdar mislila
na-nj; a zdaj naenkrat začuti, da ga ljubi. To ji je bil strašljiv, a čara poln občutek. Akopram se je bila močno in odkritosrčno podajala utisom, ki jih more imeti mlada ženska, ipak kaj takega še nij nikdar občutila. Hdmondov obraz je izražal bistroumnost in odločnost, imel nežen, sanjarsk pogled , in zelo zapeljiv glas in obnašanje. Duh mu je bil bolj resen, uego živahen, dušna toplota bolj koncentrovana, nego žareča. Imel bi sc lehko za človeka, ki ljubi navdušenje za vero in je priprosto in brez vseh mej pobožen. Gospa Destrade nij dolgo časa potrebovala, pa ga je začela tako soditi. Kar sc tiče točke, dali je gospa Destrade mislila, da jo Edmond ljubi, povedati moramo, da nij nikdar ni eno sekundo o tem dvomila.
Njuna zveza je bila popolno tajnostna, polna sreče, zato je moral biti začetek jako previden. Gospod Destrade je ipak takoj prve dnij malo sumničil. Pogled, ki sta ga menjala njegova sopruga in gospod Larcev,
mu je zadostil. To je bilo dovolj, da Edmond nij prišel več v dotiko z gospodom Destrade, da bi bil ta lehko mislil , da no žh i več. Tako sta ljubeča morala nehati biti hinavca, soprogu pa se nij trebalo več dati za norca imeti. Ta ljubezen pa nij postala dolgočasna, niti se nij zmanjšala. Skrila sta se svetu, ki mu nij bilo več treba hoditi mimo nju, ne da bi ju videl. Edmond in gospa Destrade se nijsta več poznala, niti sc pozdravljala, niti govorila. Redki shodi so ju zcdiujali. Tu sta čutila vsikdar novo ganenjc, ki jo podvojevalo nemir in hrepenenje. Ta druga ljubezen, znabiti edino prava v ženskinem življenji, jo napolnjevala gospe Destrade srce in misel. Vsak trenutek je mislila na Ed-monda, ter so krasotila zanj. Brez koketc-rije do vsakega, tudi do njega, bila je ipak koketa, ter se je vadila, da bi ura bolj dopala. Čutila se je v njej bolj srečna, nego ljubeznjiva ženska. Nikdar več so nij pritoževala čez samoto,  nasprotno si je je še
Klančič, ki se ti hlače tresejo, kadar čuješ besedo : „Slovenec." Tudi za volitve se ta strahopetec strašno briga; o priložnosti poročimo nekaj zanimivega o njem in njegovej učenosti in eneržiji. P.
Iz mokroiioMko dolin«* 23. sept. |Izv. dop.) Dovoli, dragi čitatelj, da Ti od naše duševno jako zapuščene doline ob kratkem poročam, kako se naši mlačni Slovenci brigajo za napredek narodov, kako tukajšni prvaki skrbć za omiko mladeži itd. — Imamo nekega veleučcnega gospoda, kateri nosi čestito ime „narodnjak". Vse ga čisla, on ima veliko veljavo pri ljudstvu. Kako lahko bi delal za narod, kajti vsaka njegovih besedij bi pala na plodonosno zemljo in le ene ne bi nemčurska burja odnesla. - A žalibože, gladovnost kraljuje nad njegovo bistro  glavo! Kaj  no gospod,
kdo bode pa potem svoto visocih obresti prešteval? — In Vi drugi gospodje! ne omehči Vaša kamnita srca, ako berete ali bolje slišite, kako se okrog in okrog koristna slovenska društva snujejo, kako čitalnice napredujejo, s kakim veseljem se narodni domi zidajo V Ne presune vaša zamašena ušesa mili glas gorečih rodoljubov, ki na vse krip-Ije delajo, da svoj život žrtvujejo za po-vzdigo narodnega zavedanja, za narodno čuvstvo in ponos V Ne bi bilo tudi Vam mogoče, kakega društva ustanoviti V Sicer se Vam zdi stvar nemogoča, ipak bi se dala izvršiti. Izdramite se vendar enkrat iz spanja nevednosti, in ne bodite enaki polkom , pa še tem ne, kajti ti poznajo mejo svojega spanja, ker le tako dolgo spe, dok sc na-pijo nove moči, s katero potem toliko prid-nejši delajo za svoj rod. Povzdignite Mokronog iz zastarelega blata nemČurskcga prahu, ter ga stavite na suho mesto domačega zavedanja, vam in vašim potomcem v ponos, sosednim, do zdaj še spavajočim krajem pa v uzor. Saj ne boste več storili, nego dolžnost zahteva. Znate pa dobro , da je dolžnost vsacega človeka, delati za domovino. Ne spolnite te svete dolžnosti, kako ljubite svojo domovino?
Kje pa bi se najpreje dal ukoreniniti pojem te ljubavi? Kje drugje, nego v nežna srca naše mladeži — nade za našo boljšo bodočnost. — A žalibože, kako žalostno je Še /.mirom z našo šolo. Podučujc sc še vedno po starem kopiti, kakor pred 50 leti. Vsace-mu, kateri ima količkaj ljubavi do šole, omike
želela. Ali nij pisala v teh urah svojemu ljubimcu? Roka so ji je vsikdar tresla pri pisanji, in s tem so so izražale njene misli, izražalo njeno veselje, ali kosanje. Kadar je prišel odločeni dan, zmuznila bo je k njemu; strah in groza jo jc od veselja prešinjala. Trenotki, predno je sla na rendez-vous , so so jej zdeli večnost; Čas pa, ko je bila pri njem, se ji jo zdel trenotek. Kar do Kdmonda, bil je popolno lastnina gospe Destrade. Zagotovila so ga je s poezijo in z,resničnostjo. Zdelo se mu je, in bilo je tudi res, da so kinča za ta intimni sestanek ; zraveu tega bistre oči, na ustnih pa smehljaj. Daljo pa tudi njegovo srce nij bilo iz vrste tistih, ki se podare, pa zopet nazaj vzenio. Vedno jc hodil po taistej poti, katero mu je raz-svitljcvala brezmejna svitloba ljubezni , in drugo sreče nij poznal , nego ono, ki si jo je zbral.
(Daljo prih.)
in narodne stvari, mora britki meč presti niti srce, ko vidi, da se mora z nad 100 vpisanimi fanti in dekleti truditi en sam učitelj, katerega pa že visoka starost nadleguje. So ne smilijo vara uka stradajoči otroci? Ali g. učitelj nij zaslužil, da bi na staro dni mirno v pokoji živel? Saj je že sam večkrat rekel, da se mu ne ljubi se z otroci ubijati. Zakaj ga silite, ne veste da prisiljena stvar nij nikdar dobra? No bi se lahko uredila šola ki bi se vjemala z novimi šolskimi postavami, h kateremu podvzetju je že vaš gospod baron, celo Nemec in brez otrok, naganjal ? Olejte tujec spozna potreba, druzega časa primerno podučevanje, Vi je pa nečete spoznati, njemu se smili nedolžna mladež, kateri se podaje ovsen; kruh mesto belega, vam pa ne. Torej bratje slovenski, ne skrbite samo za telesno brano svojih otrok, ampak tudi za duševno.
Iz B4»»tilllj4kVi<*«k na Dolenjskem 23. sept. [Izv.dop.] Ko sem zadnjič v „SI. Narodu" bral, da so v Žireh pri Idriji nekega „hudodelnika" iz ječo izpustili, katerega je imel „gospod" Anton pri poštnem uradu zaprtega, namreč „Slov. Tednik", sem sc res čudil, kako more en kaplan predrzniti sc kaj tacega početi. Ali zdaj se ne čudim, ker imamo pri nas še celo kaplana, kateri šo celo „Slov. Narod" na prižnico princ se in iz njega bere , kakor iz kacega škofovskega lista , in zraven še kaj neumnega ali zlaganega pristavi in prav smešne otrobe veže ter se bvalisa, da je s Kristusom govoril, ter so baba, da mu je sam Kristus rekel, da jc vso prav storil in veliko za lepšanje cerkve učiuil in bog ve kaj še. Vsem pametnim sc smešno zdi hvaliti se na ta način. Ali ne ve ta gospodin, da   ..lastna hvala   se  pod mizo valja?" —
Naš sploh zlo znani kaplan Kcpec je namreč v nedeljo t. j. 14. sept. ob desetih ua prižnico prinesel „S1. Narod" in je začel svojim poslušalcem iz njega brati dopis iz Kostanjevico o šolski veselici iu jc skušal v svoji nezmotljivosti ta dopis ometati, kar se mu pa pri njegovi plitvi pameti nij posrečilo. On trdi namreč, da ga nikakor dolž nost ne veže za šolsko mladino maševati, ker kakor mislim tudi računa: vse za plačilo. Tudi jc pravil, da ga zato nij veselilo k šolski veselici priti, ker so sc „take reči" godile. Kaplana moramo povprašati, kakšno reči so so godile? Ali nij bila šolska mladina od poštenih gospodov, kakor je postavim srenjski župan, ki jc tudi krajni šolski nadzornik, in od gospoda davkarja in od drugih gospe iu staršev nadzorovana? Ali so to napačnosti, ako sc jc šolska mladimi z lepim petjem in poštenimi igrami ra dovala? Tudi jc Kcpec kvasil, da so otroci pri njem zavoljo šolske veselice jokali! O gospodine, ne zavoljo veselice so so otroci jokali, ampak zato, ker ste jih vi celi dan v farovži držali, in ker so bili otroci lačni in pa ker uijso eni listkov za 8V. obhajilo prejeli, samo za to so otroci jokali. Tudi ste se skušali opravičiti, da nijste okolo hodili in na veselico iti prepovedovali. Ali mar nijste bili zavoljo tega v neki hiši na Griči? Ali nijste v Orehovo! neki rekli, da otroci kateri sc bodo veselice udeleževali, ne bodo listkov za spoved dobili? Hočete li imeua zvedeti ? Zakaj pa nijste na prižnici, kjer sc sicer božja beseda, ne politika uči, opo-menili, da ste cerkev zapreti ukazali iu šc
maševati prepovedali? Zakaj ste to zamolčali? Le umivajte se, saj se umiti ne morete. Tukaj vam moram tudi povedati, da je šolsko bandero bolje hranjeno, kakor do zdaj celo leto v prahu in v mubah, ako pa mislite, da imate večjo pravico do šolskega bandera, nego krajno šobko svetovalstvo, pa so potrudite h gospodu predsedniku kraj nega šolskega sveta, in boste zvedeli to, kar so vam spodobi.
Tukaj sem vam zopet nekoliko povedal, da bote imeli še kaj za pridigovati, ker ka kor mislimo, nijste prav posebno   velik pri jatelj  studiranja,   in   pa  ker  imate toliko drugih opravil in  pogovarjanj.      Ako vam drago, pa zopet kaj druzega, pa saj mislim, da tako ne   bote   dolgo nas s svojimi poli ličnimi pridigami nadlegovali. Rog vas odnesi kmalu od nas proč!
Domače stvari.
— (Volitve volilnih mož; so že začele v nekaterih okrajib Kranjskega, prihodnji teden pa sc prično ua Štajerskem. Svoje dopisnike in prijatelje prosimo, naj nam kratko poročajo o izidu teh volitev. Kmetske volilce pa šc enkrat opominjamo, naj ne bodo malomarni, ampak naj vsak, kdor ima volilno pravo, med sosedi agitira, tudi pride k volitvi ter po svojem najboljšem prepričanji voli.
— (Ljubljanskim narodnim volil c e m.) Uradni časopis ljubljanski prinaša od strani magistrata razglas, v katerem ob javlja, da zapisnik volilcev za volitev ljubljanskega poslanca, katera bo 23. oktobra — leži od 23. t. m. do 3. oktobra v ma-gistratnem ekspeditu odprt, da more vsak volilec pogledati, ali je vpisan med volilce ali ne, in da reklamira svojo pravico. Kdor se kasneje (po 8. oktobru) oglasi, ne jemlje se ozir nanj. Za to nujno prosimo vse volilce, da pazijo, da ne izgubo volilne pravice in sicer za sebe in za druge znance. V Ljubljani lehko zmagamo, ako vsi Slovenci zložno hočemo in svojo dolžnost storimo.
— (Za Jenkovo slav nos t) v Kranji se dobivajo   izkaznice za  znižano vožnjo v Kranj in nazaj od (Lenes   10. zjutraj v či tal niči v prvem nadstropji.
— (Iz Kranja) sc nam piše 25. sept.: Dcncs v četrtek so pripeljali 3 teški vozovi Jenkov spominek v Kranj. Ta obstoji iz 8 jako lepo izdelanih kosov in bode z vsem vkopaj okolo 16 črevljev visok; srednji kamen, ki nosi nadpis, je sam 40 centov težak. Postavil se bode spominek v petek in saboto; Izkaznice so vse v Ljubljani pri g. Nolliju; južna železnica nij dovolila znižane cene. Pri vsem tem pričakujemo mnogo gostov.
— (Komun ;,Meta II o 1 d en i s"), ka kor jc bil v slovenski prestavi tiskan v „Slo-venskem Narodu", piide tudi v „listkih" kot poseben zvezek na svitlo.
— (Konfiscirani „Slov. Narod"), štev. 213 od 17. sept. t. 1. se je v uvodnem članku „nemškutarski ustavaki" krivega storil zločina kaljenja javnega miru v smislu
65 lit. a k. z. Tako namreč priča c. kr. deželna kot tiskovna sodnija v izpoznauji, katero objavlja v uradnem delu „Laibaehcr Ztg.M
(P o r o t d i k i) bodo v Ljubljani izžrebani meseca oktobra. Ali, in koliko jih bodo „Slov. Narod" sodilo, baš sami ne znamo.
— (Za urednika novega cerkve nega lista) pravijo zadnje „ Novice" mora tak individuum biti, ki more v kaluže hoditi. Tedaj more pri tem listu sigurno samo „narodna žaba" na to mesto, kajti posebne, te vrste božja bitja se v „kalužah" dobro počutijo.
— (.Šolmajcr) so Sli tedaj spet nakupit goved ali kali V („Nov.")
— (Toča.) V ponedeljek je toča razsajala po občiuab Lajtersberg, št. Harbara, št. Martia in Vuimberg. .Škoda po vinogradih je velika.
— (Strela) je udarila v ponedeljek v Perkovo poslopje v št. Magdaleni, in je nekega dečka malo osmodila, a skoraj nič poškodovala.
— (Tatovi) so posestuiku Jurju Mlakarju v K »sv&oji osem, drugim sosedom pa trinajst teških čebeluih ulov, in sicer vse v eni noči ukrali. Ti tatje so morali ročni biti.
Naznanilo in vabilo.
Dne 28. t. in. ob 11. predpoldne se bode na pokopališči v Kranj i slovesno odkril .Jenkov spominek. Vabijo se k tej svečanosti vsi slovenski rodoljubi. Izkaznice1 /a 3 3 l/n °/o andžano voznino po Kn-dolfovi železnici so dobivajo pri g. Nolliji.
Odbor.
Narodno-gospodarske stvari.
— Iz Vipave se nam poroča, da je v vinogradih letos strašno slabo, da skoro nič pridelka ne bo.   Vino bo drago.
— Vi no rej s k a šola v Klosterncuburgu se bode po sklepu miuistcrstva za poljedelstvo prekrojila v srednjo šolo, ter se vzdrževala na državne stroške. Dolnjc-avstrijski deželni zbor napravi v tem slučaji vinorejsko učilnico z enim tečajem.
]»o«litii<>.
Vnem bolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Vsem trpečim zdrav jo po izvrstni Revalesciere
< 1 li Barrv, katera brez porabo teka iu brez stroškov Bledeče bolezni odstrani : bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pij ura h, jetrah, žlezah, na slisnici, v dus-iijuku, v niohiirji, in na ledvicah, tiiberkole, sušico, naduho, kašelj, noprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, navili krvi, šumenje v ušesih, in cd I i co in bjjo-vanje tinti ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, re\ inatizcin, protin, bledico. Izpisek iz 75.0OO spričeval o ozdravljenji, ki ho vsem lekom /.•iperatavljala se:
Spričevalo št. 73.028«
VValdcg na Štajerskem, 8, aprila 1872. Hvala Vasej Revalesciere, katero sem jaz, fiO let star mož,  skozi 2 teti neprestano užival, 'sem od
mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor
v najboljših čas.h, svojo posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zalivalo.
lir. S i g in o.
Spričevalo št. 93.268. Trn puni v Bloillji, 18. aprila 1870. Moja žena,   IrtVS strašnih,   nervoznih boh-čin,
i hudo oteklino nn celem životu, h srčnim  hiijiim, aespeiuostjo in vraničuloo v najhujši stopinji, Jo bila od zdravnikov  /a izgubljeno /.matrana,   kar   sem se odločil pribezati k Du Barry-evl neprecenieul Reva lesoiere. To izvrstno sredstvo je na začudenje mojih
prijateljev, v kratkem času oin- m i;išne I »olučinc ozdravilo In mojo leno tako okrepčalo, da sc je, da-siwn no 19 h-t stara, pleso\ udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam Rfčno zalo ahm.
Atanasio 1! a r b e r a.
Teču.jSi kot meso, prihrani KcvaU:8eicre pri t.draščenih in pri otrocih 60krat svojo ceno /a zdravila,
V pbhastih pufticah po ]>ol Vnnta 1 «old. f)U kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 tunta 4 jjolil. f>0 kr., & lun-
tov tO ffOML, l'<* ftmtov 20 gold., 24 funtov 30" gold., Revalesciere-Biscuitcn v pnšteah a 2 gold. 50 kr. 4 gold. f>0 kr. — Revalescierc-Chocolatee v prahu m v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold BO kr., 48 tas 4 gold. nO kr.. v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 golil., - z» 576 tas 36 gold.
Prodaje: Barrv du Harry & Cunip. ua Du« ■•II, WMllllHtliKai»iie Št. 8, v ljuliljnui Ed. Mahr, v tiradel bratje 0 bo r a n z m ey r, v Iiih-lirnku Biechtl & Frank. \ <clovcl F. Birn-bacher, v Lonci Luilvig Miiller, v Mnriltoru F. Ko letnik & M. Morič, v Momni J. B Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
24.
in 25. s o p t e ui 1» r a. Kvroptfti   Proster  iz Zagreba.  — Videman vitez VVarnlieln s rodbino, Braiinstein iz Dunaja. — Dr. Maltati iz Gradca. — Triler iz Loke.
Fn . Mahoieič. Lahni. Goijup, Ko-
sanor, Candclari, Fili,   Polarin z gospo iz Trsta. — Kastclic iz Materijo.  —  Kus J. in A. od Št. Vida. Majerhofer s sinotu iz urailca. — Soukup iz Du-
naja. - Dejak iz Senožečega. — pl. Mitaluii z gospo i* Temešvara. — Mencinger iz Golo. — Hočevar i/. Krškega. — Marteur z sinom, Kesmondo, Loreu-e,mlo iz Pulja. Depoli , Santorosc s sinom iz Cotlroipo. —■ Žnidcršič iz boža. — Konic Petti in Marija, Knivald iz Delnic. — Zarnik iz Krope. — pl. Knesovlč iz Pulja. — I-Vi ter iz Gorice.
» n Mnllclt Pizzini Virginja iz Dunaja. — Jurza iz Italije. — Bleker in Mllller l rodbino iz Novega .Jorka. — Tlioman, Laubihnih, Blliuler iz Trsta. — Br. Abtaltrern od Križa. — Pogačnik z gospo iz Žavca — (iolobiča tajinošter iz Gorkeij. — llron iz Prage. — Švcrgiv iz Pariza. — Sraid iz Beljaka. — Verner z gospo in hčerjo iz Maribora. — Gotih z gospo iz Kolina.
Dunajska borza 2G. septembra
Enotni dri. rtolg v bankovcih . 69 gld. 15 Enotni drS. dolg v srebrn    .   .   72   , 90
18<K) ari. posojilo.....101   n 25
Akcije nArodne banko 956   , —
Kreditne akcije......223
London ........113
Napol..........9
CJ. t., oohinl.......—
Srnbro.........108
kr.
35 47,
65
1   I   I   I  1  I  I 1  1   1   1   1   1   I  I   1  1   1  1  I  1   I   1   1  1  1  I   I  I 1
Četrti redni občni zbor
j   kranjskega obrtnijskega društva j
v Ljubljani dne  21. oktobra 1S7:i oh 4. uri popoludne v pisarni društvenega vodstva.
Dnevni red:
a) Poročilo o piospchu prctcčcncga poslovnega leta.
b) Poročilo pregledovalnega odseka.
c) Predlog upravnega odbora o porabljenji dobička.
d) Sklep o dolocenej izdaji delnic po S- 4 alinea 2 društvenih pravil.
e) Predlog peuziJRkega pravila za društvene uradnike.
Gospodje delničarji, kateri svojo volilno pravico izvršiti menijo,  sc prosijo
v smislu $.io pravil, da svoje delnice do 15. oktobra pri društveni blagajnici
vložijo in legitimacije ondi sprejmejo.
(246—8)
Načelnik upravnega odbora.
I I I I 1 I I I I 1 I I I I I 1*1 I 1 I 111 I I 1 1 1 1
XXXXXXXX
xxx:
vzajemno - zavarovalne j banki
v Pragi
izrekajo podpisani za v poslednjem času jim povrnjene požarne škode, katere ho vedno vestno preiskane in v najkrajšem času izplačane bile, svoje najpopolnejše priznanje.
Banko „SLAVIJ0" na novo priporočati, bilo bi nepotrebno, vsaj se s svojim solidnim postopanjem v vseb slučajih sama najboljše priporoča, torej S    se nadejamo, da bode sirje občinstvo žc samo od sebe našlo pot do nje.
8 V J J ubijani, dne 24. septembra 1873.
2 Luka Tomić iz Mrkopalja na Hrvatskem.
S Jarnej Lukan h Britofa.
8- Janez Zadel v JdriiSah.
Andrej Klančar iz Poddoba pri Ložu. Franc Vrabić v Parižljah ua Štiiskem. £g    ^54) Ivan Fale v Parižljab ua ŠtirakeiD. S
lzd>tjate.j in za areduut\o odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".