f} 141. številka. Trst, v petek 22. junija 1900. Vv Tečaj XXV „Edlaoft" zbai* enkrat it« 4aa. razun nedelj in pr*rcikoT, ob uri ivećer. >'arolnI na r.m»tn : Z* celo leto ........ 24 kron » pol let*.........12 _ e& četrt leta........ fi za en me*«ee........ i kroni Naročnino je plačevati naprej. Jfa na-ro<*be bre* priložen* naročnin* »e uurav« tf ocira _ Po tobakarnah v Trstu «»e prodajejo po-sjunezne ;tevilke po U Motink (3 nvč.1: izven Tr«ta pa po 8 stotink 14 nvč.) Teleta« Kr. H70. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je mo« Oglasi se raćuiiaio po vrstah v pfetitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogoho Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. U pravu ištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij liatn „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Tru. Vabilo na naročbo. 8 . julijem 1900. odpremo doto naročim na > Edinost«, katera stane: t Trst H (na dom |»ošiljana) in za A»tro-Osersko: 24 kron za vse leto, 1*2 _ „ pol leta, (J „ „ četrt leta, 2 kroni na mesec; za /a u a j ne dežele: 36 kron za vse leto. za pol, četrt leta in na mesec pa ra-zmerno. Ktrijske vojske. Iz začetka so Italijani bolj na tihem in bolj mirno ruli proti Avstriji, ali s Časoma so toliko intenzivneje delali za združenje Italije. Ti borilci so imeli /.a zje-dinjenje Italije proti sebi toliko avstrijskih uradnikov, toliko avstrijskih redarjev in toli ogromno vojsko! A ves ta ogromni aparat ui P O O L I S T E K 8 Zvezda spoznanja. sflijca s Pomjangine. — Pi5e: Slaeoljub Pod*lajtinsky. IV. Menil je, da dobi na svojo stran še Kraševea — jako upliv nega moža — in če mu se to jH>sreči, l»i bila italijanski stranki zmaga zagotovljena. Par dni pred volitvami je šel torej Tone h Kraševeu z gori naznačenim namenom. Ko je d«'sj>el h Kraševeu, sedel je le-ta za ognjiščem, bilo je namreč okoli poludne in je «"-akal kosila. Vmes pa je mislil o predstoječih volitvah in se jezil nad neznačajnostjo velikega dela svojih soobčiuarjev — Tone Menigov je menil, da je tudi Kraševec tak, kakoršnji so večina drugih in zato je bil uverjen že v naprej, da doseže izstavljeni si cilj. Po običajnem pozdravu je Tone jel govoriti Kraševeu, da ima žnjim dogovoriti nekaj zelo važnega. Kraševec ga je sprovel »na vrh-, v prvo nadstropje hiše. Zaprši vrata za seboj, je vprašal: — No, Tone, kaj dobrega prinašaš? — Gospodje so me j»oslaIi z naročilom, da Vam izročim nekaj denarja v namen, da mogel preprečiti njihovega delovanja in rovanja, ni njihovega končnega združenja. Tudi naši sodeželani laške narodnosti — oni vsaj, ki vodijo laško politiko, delajo na to, da bi ti kraji prišli pod Italijo. V ta namen so že dali tem krajem ime: »Regione Giulia*, ustanovljajo s pomočjo »Lege® laške šole in poitalijančujejo naše kraje. A oni, ki jim je najbolj na poti, ki je v najveeo oviro uresničenju njih « patri-jotičnih* nad, to smo prav mi Slovani, ki zahtevamo, naj naša zemlja ostane nam, ki i zahtevamo, naj ta naša slovanska tla ostanejo Slovanom ! Od todi vsa srditost, s katero se laški politiki bore proti nam in ki ni nič manjša, nego je bila ona, s katero so svoj čas v go-' renji Italiji ruli proti Avstriji in nje vojski in ! nje redarjem. A mi ubogi Slovenci nimamo na razpolago takega aparata, kakoršnjega je imela Avstrija v gorenji Italiji : mi nimamo tlruzega, nego svoje pošteno srce, v katerem plamti ljubezen do domovine. Vse naše orožje proti njim sestoji v ljubezni do svojega naroda in v veri v l»oljšo bodočnost domovine naše. Kaj pa imajo naši nasprotniki ? Za hrbtom imajo deželo-mater, v Trstu pa magistrat in bogatih Zidov. Ubogi Slovan se je v tem lx>ju zatekel pod mogočno okrilje dinastije habsburške. Ko je Lah umoril našemu vladarju cesarico, dal je naš narod odduški svojemu Čutu, zgrozil se je nad laškimi sinovi, ki so krvni bratje onega morilca — iu ječe, polne naših ljudij so bile priča temu čutu. > Barbari« ! je odmevalo iz Kima, « barbari» ! je kričal nad nami laški minister. In kar vas je na svetli ljudij božjih, povejte, ste-li čitali kje, da bi bil kateri avstrijskih ministrov rekel, tla naši ljudje niso barbari in da so, če so kaj zagrešili, storili to le vsled prevelikega ogorčenja, ker so jim vsplamtela čutstva ? Culi smo pač odgoNorov, a ti so se glasili : «toliko in toliko mesecev trde ječe, poojsfrene s tolikimi in tolikimi posti !> Zatekli smo se tudi v Cerkev ; prosili in upali smo, naj bi nas vsaj Cerkev branila, naj bi vsaj Cerkev branila naš jezik ! Tudi tu smo dobili žalosten odgovor: mesto varstva našemu jeziku, so v odgovor naš jezik zapodili iz stolne cerkve! Ko se je po vsej Italiji svojedobno razlegal bojni klic proti Avstriji, šla je mnogo- boste glasovali za našo stranko in da pregovorite za to tudi volilce v svoji vasi.. . — Kakšni gospodje so te poslali ? — Gospodje iz Kopra. Kraševeu, ki je že prej gledal Toneta nekako začudeno, zaigral je o teh besedah na ustnicah pomilovalen nasmeh. — Torej laški gosj>odje so te poslali k meni ? — Poslali so me istrski gospodje, da boste volil po starem, za >partito istriano«. — Hm, koliko mi pa imaš izročiti ? Aha, ga že imamo, si je mislil Tone, a rekel je : — Imam veliko! — Hm, veliko? Koliko? Morda imaš kakih 5000 goldinarjev. — Xe, imam manje! — No, imaš morda samo 1000 goldinarjev ? — Imam 500 goldinarjev. Kraševec je gledal Toneta zaničljivo, po strani, in je molčal... — Poglejte! Petsto goldinarjev! Ako jih razdelite tristo, ostane Vam jih še vedno dvesto ! Vzemite denar in glasujte po »starem«, za naš »partito istriano« ! Toue je začel naštevati denar na mizo pred Krasevca . . . številna množica pred vatikan in klicala : »Zahtevamo, naj papež blagoslovi zastave, ki bodo jutri vodile junake k zmagi !« — In papež Pij IX. : «alzo le sue mani, le impose, invocando Dio, alla bandiera la benedisse* — (vzdignil je svoje roke; položivši iste, prosč Boga, na zastavo, blagoslovil jo je.« In slovenska množica je prosila, naj se jej dovoli iti s procesijo z belo zastavo, naj se jej dovoli, da se udeleži, ne vojne proti Avstriji, ne vojne proti avstrijskim uradnikom, ne vojne proti avstrijskim redarjem, ne vojne proti avstrijski vojski — ampak procesije sv. Kešnjega Telesa! Ta množica ni prosila pa- menda prišla do spoznanja, da razpuščenje zbornice in oktroiranje Korberjevih' načrtov bi le poostrilo krizo. Le govorica o oktroiranju poslovnika zbornice noče potihniti. Ce se zgodi to, da bi to sredstvo pomagalo in bi dovelo do rednih odnošajev, potem pa bi mogla nastati v parlamentu nova konstelacija, kateri na čelu pa ne bi stal gospod J a w o r s k i, konstelacija, v katero bi zveza med češkimi velikaši, Jugoslovani in centrumom ne igrala nevažne uloge. Vse-kako ne pride do večine, ki bi na nepošten način hotela izrabljati svojo moč proti na- svojo zastavo molili svojega Boga! Zakaj ? Ker smo Slovenci! peža, naj blagoslovi zastavo, da se udeleži ž sprotniku. Te sanje Nemcev se ne uresničijo, njo boja proti njegovemu apostolskemu Vsaka ko se Slovanom bližajo časi resnih borb. veličanstvu, a župnik pri sv. Jakobu, gospod Treba torej stati na straži. Hrovatin, je prepovedal to, prepovedal — Pokojni grof Muravjev, ruski mi- židovski listi trde tako — po višjem ukazu !! j nister za vnanje stvari je umrl včeraj v jutro — Slovencem ni bilo dovoljeno, da bi pod nagle *mrti v Petrogradu. Še dan poprej se je udeležil sprejemanja diplomatov, a včeraj ob 10- uri in pol predpoludne je bil mrtev. rr- .. ,. j- i - i- j -i Mihael Nikolajevič grof Muravjev se je Ko so nasi ljudje dajali duška svojim ' , i . . A .. . ' - ^ , „ rodil 19. aprila leta 1845., kakor sin generala dinastiskim in pafcrijoticnim čutstvom; ce so 1 D , „ , , ,._,. j . i Nikolaja Muravjeva. Večji del svojega živ- malce preveč na glas klicali »živela A v- J J J , • t> ^ .. , , . . ... lienia je preživel v inozemstvu, zlasti v Be- strjja«, kar, kakor znano, močno iritira živce J J J 1 t .. .. , , , . , „ , rolinu, kjer jo dovršil vseučiliščne študije, izvestnih patnjotov — slabo se je izplačalo ' J 1 . .. j . , , .. , , , , , Ko je stopil v diplomatično službo, je našim ljudem in skusali so, kako lahko se J 1 1 v, . . - . . j ,t deloval na poslanstvih v Berolinn, Stokholmu, človek pregreši proti javnemu miru in redu:! 1 ,, ^ , j ji j i* - Haagu in Parizu in naposled zopet v Lero- >io, tekom dogodkov smo izvedeli se 6 11 , . „ , j . , . linu. kakor poslaniški svetnik, nekaj več: izvedeli smo, da m le to nevarno, j r ... , „ . . . . . .. t ' Leta 1893. je bil imenovan poslanikom ako hoces biti preglasno patrnoticen, ampak J . j. i t * * * i Iv Kodanju. Tu ga je prvič videl sedanji car da je nevarno tudi, ako hoces javno, preti , J ... ^ t* k / Bogom in pred svetom moliti v svojem jeziku!! ^ *» * £a'Je imeno%i* po smrti -neza rj , . r/ i. i ej i • ? Lobanova ministrom za vnanje stvari. Zakaj ? — Zato, kersmoMovam! J . "•r • . , ... j - „ rj , A O velikem pomenu Muravjeva v ruski Kaj nam je storiti sedaj ? Za besedami 1 J .. .. , . . r» • i - • ! in svetovni politiki spregovorimo prihodnjič naj prihajajo dejanja. Pridejo naj torej ! —; ' , i • n * . , i- - obširno, za danes pa že naglašamo. da je za Po tem pa naj se židovski listi le hvalisajo z ' 1 , i • .... ....... ... , . . , - njegove dobe zavladal v ruski politiki nov, obljubami, ki jih je njih laski župan baje J & 1 svež duh, odgovarjajoč sodobnemu svobod- prinesel iz Rima ! Sapienti sat. Politični pregled. TRST, 21. junija 1900. K položaju. Prihodnji teden pride dekretiranje začasnega proračuna in potem nastopi poletna pavza, ki ponudi vladi —r tako meni «Poli tik > dovolj časa za razmišljanje, kako naj se Avstrija vlada. To vprašanje je sedaj ukutno. Vendar meni zaupnik praškega lista, da se v bližnji bodočnosti ne zgubi ničesar, kar bi moglo vznemirjati narode Avstrije. To tem bolj, ker je vlada nemu stremljenju. Nevenljiva zasluga Muravjeva je konferenca v Haagu, katere vspehi sicer ne odgovarjajo docela blagim njegovim in njegovega gospodarja namenom, ki bodo pa vendar metali svoje sence še v daljne reke. Tržaške vesti. Ker se kmalu dovrši prvo polletje iu žnjim poteče tudi naročnina mnogim naročnikom, smo pridej ali današnji številki poštne nakaznice, prose dotičnike, da se poslužijo istih 0 pošiljanju nove naročnine. Tržaški mestni svet. Sinoči je bila 1 pod predsedništvom župana dra. pl. Sandri- Kraševec ga je gledal še vedno zamišljeno in po strani . . . — No, tukaj je denar... Vzemite ga! nellija VIII. javna seja tržaškega mestnega Na mizi je ležalo pet stotakov ! svčta. Vlado je zastopal namestniški svetnik —- Veš Tone, teh neumnosti je pa že Viljelm pl. Jettmar. Navzočih je bilo 41 sve- dosti. Vzemi te Judeževe stotake in nesi jih,: tovalcev. kamor ti drago. Hodi in povej koperskemu Po prečitanju in odobrenju zapisnikov doktoiju in drugim laškim pijavkam, da jaz! poslednjih dveh sej se je oglasil svet. Artur svoje slovenske duše nimam na prodaj za Zanetti, da interpelira v stvari zastave sv. laško gospodo.... Pa tudi v moji vasi ne Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Naglašal dobiš nikogar, da bi vzel tvoj Judežev denar, je, kako je mestni svćt vedno povzdignil svoj — Kaj, to je vaša zadnja beseda ? j glas, kedar bi bilo potrebno braniti italijan- — Da, zadnja in svetujem ti, da ]K>-, ski značaj mesta. Ako protesti niso imeli bereš šila in kopita in da odideš tja, od koder si prišel, ker če drugi ljudje v moji vasi izved<5, j>o kaj si prišel, ne bo se ti dobro godilo . . . — Ali pomislite, oče Kraševec: petsto goldinarjev . . . — Meni je vsejedno petsto ali petde-settisoč. Tu so vrata! Tone je pobral denar in odšel skozi vrata, sam ne vedć, kako . . . Kraševec pa je ostal sam in se jezil na Toneta Menigovega in vse prodance. Prokleta zalega! Ubogo ljudstvo! (Pride še.) vselej vspeha, se je to zgodilo, ker italijansko pravo ne uživa dovoljnega zakonitega varstva. »Ne smemo pozabiti, da še niso popisani vsi listi naše zgodovine !« Po takem skrivnostnem uvodu je govornik — seveda po svoje — razlagal znane dogodke na sv. Rešujega Telesa dan. Tega dne da so preprečili provokacijo, t. j. zastava s slovenskim napisom se ni pokazala na procesiji. Ali razburiti je moralo Italijane postopanje prevzvišenega vladike, ki je v svoji propovedi prošle nedelje obžaloval, da med zastavami v cerkvi ni zastave sv. Cirila in Metoda ter obljubil, da se ista udeleži cerkvenega obhoda na praznik sv. Jakoba. Stroga dolžnost je mestnemu svetu, da one, ki delajo vse to, pokliče na izvrševanje svoje misije, ter da zahteva od oblasti, katerim je dotičnik podrejen, takih odredeb, ki jih zavrnejo v meje dovoljenega i a jim dajo razumeti da bi nanje padla odgovornost za dogodke, ki bi znali z žalostjo napolniti prebivalstvo, ki jim je izročeno v duševno oskrbo. Župan, ki je o prevzetju najvišje časti v mestu prevzel dolžnost, da Ik> čuval narodne svetinje, naj se spomni svoje obljube. Predlagal je resolucijo, ki poziva dele-legacijo in župana, da preprečijo, da se na dan sv. Jakoba slovenska zastava ne udeleži procesije. O tem predlogu, kateremu so priznali nujnost, se je vnela zanimiva debata. Zastopnik vlade, pl. Jettmar, je i javil, da državna oblast stori svojo dolžnost ter da l»o skrl»ela za mir in red. Slovenskega napisa na zastavi d a še ni smatrati kakor provokacijo. On da se sieer mora vzdržati vsake opazke o naredbah, ki jih izda državna oblast, a toliko lahko zagotovi, da Ik> oblast skrbela za red. Svetovalec Z a n e t t i je vzel to zagotovilo za znanje. Dr. R v bar se ne čuti poklicanega, da bi branil cerkveno oblast; tega menenja pa je on, da bi italijanski značaj mesta morali smatrati jako šibkim, če ga lahko že navadna zastava bele barve spravi v nevarnost. Ako je že slovenski napis na cerkveni zastavi provokacija. bi to [»omenilo toliko kakor zabraniti slovenščino v javnem življenju, dočim vendar državni zakoni pripoznavajo slovensko narodnost in slovenski jezik. Predlog svet. Zanettija se govorniku torej zdi nejmtrebnim ter 1 »odo on in njegovi tovariši glasovali proti istemu. (Nemir na galeriji.) Predlog Zanettijev je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom Slovencev. Zupan je izjavil, da izvrši izročeno mu nalogo. Takoj že, ko je bil čital o škofovi propovedi zadnje nedelje, se je bavil s stvarjo ter se je mislil obrniti do vladike samega. Ker ga pa ni bilo doma, se hoče obrniti do druži h oblasti..... Svet. I) o 11 e n z se je pritoževal o strogi uporabi predpisov glede ovir cestnemu prometu, kar škoduje trgovcem in obrtnikom, ter je priporočal večjo strpljivost v tem oziru. » Med govorom p< »slanca Dollenza je galerija z«»|>et enkrat izborno igrala ulogo kora v starih grških dramah ter glasno in jasno izražala svojo antipatiju do tega okoliČanskega jx»slanca. Zupan ni mignil niti z mezincem. P osi. dr. Marcu s je govoril o prehi-storičnih razmerah, ki vladajo v lrstu glede čiščenja ulic ter je priporočal jx>rabo morske vode v škropljenje istih. Nadalje je zahteval, da se odpravi smetišče na obali Grumula, od koder se razširjajo l»estijalne dišave in roji raznih bacilov. Protofizik dr. Costantini je umiril govornika ter obljubil odpomoči. Posl. I)r. R v bar je stavil nujni predlog, da se oglejskemu odboru za pomoč proti pelagri v Furlaniji dovoli 1000 kron podpore. V utemeljevanje svojega predloga je rekel mej drugim, da so te dni novine »jul-ske« j»okrajine prinašale vznemirljive vesti o napredovanju in razširjanju pelagre v nižji Furlaniji. Proti tej šibi božji se je v Ogleju ustanovil odbor, ki potrebuje seveda nujno denarnih sredstev. Mestni svčt tržaški, ki se je vedno {»okazal plemenitega, kedar je trebalo |»odpirati nesrečneže, pač ne bo odrekal j »omoči tem revežem. To se ne tiče Slovencev pri sv. Jakobu ampak pravih Italijanov, ki žive takorekoč ji r e d vrati plemenitega Trsta in slavnih Benetek........ To je bila bomba vržena v vrste večine mestnega sveta. Si»očetka je bilo vse mirno, ko pa so začuli o pelagri, ter razumeli »latinščino« dra. Rvbara, so se sj»ogledovali in ined čč. Venezianom, Luzzattoin in Benus-sijem se je razvila živahna debata. To je bil nekak amerikanski dvo- oziroma troboj. Be-nussi je potegnil črno krogljo in moral je prevzeti nevarno igro blamaže . . . Vse je bilo strašno poparjeno. Ko je dr. Rvbrfr omenil Benetek, slišali so se na galeriji klici: bene, istotako razni klici odobravanja koncem govora dra. Rvbara. — Potem se je oglasil Svet. Benussi ter moral priznati blagi namen predloga dra. Rvbara ; vendar se mu stvar ni zdela tako nujna. V prvi vrsti bi se imel s tem vprašanjem baviti deželni zbor goriški, kateremu vendar ne moremo dajati lekcij. Naj torej delegacija prouči to stvar. O besedah Benu sijevih, da furlanski bolniki še lahko čakajo, so naši svetovalci klicali : »Oho!« Tudi na galeriji je bilo slišati mrmranja. Svet. dr. Spadoni je dejal, da za predlogom dra. Ryb£ra tiči morda kaka zvijača ; a v očigled trpljenju naroda da on ne čuje drugega glasu nego glas človečnosti ter je priporočal predlog dra. Rvbara. Svet. Cezar p 1. Combi seje pridružil Spadoniju, ker je prepričan, da je Ry-bi£rev predlog narekovalo človekoljubje. Vendar misli, da naj bi Trst dal malo večo pod-j»oro ter predlaga 2000 kron. Predlogu so priznali nujnost z vsemi glasovi proti — Benussijemu. Tekom debate je svet. V e n e z i a n prav diplomatično skušal zmanjšati |>oraz večine s tem, da je navedel vzroke, zakaj ta predlog ni prišel z druge strani. Večina baje ni vedela za to, da se pelagra razširja : ni poznala torej potrebe, da bi se kaj storilo v tem oziru. Govornik ne pozna skritega namena tega predloga; ker je pa Trst vedno podpiral prijatelje in sovražnike, ni nasproten podpori. Hoče celo več, da se namreč odpošlje dovoljena podpora takoj, a da se delegaciji naloži istodobno, da se podrobneje bavi s tem vprašanjem. Naj se pouči o razširjanju bolezni, da se občina lahko potom subskripcije udeleži pomoči v mnogo izdatnejši meri. Pl. Combi se je pridružil temu dodatku, s katerim se je zadovoljil tudi predlagatelj dr. R v b i. r. Svet. Benussi je izjavil, da tudi on ni hotel ničesa druzega ter da ni imel namena, da bi odrekal pomoč bratom v Furlaniji. Umaknil je svoj predlog ter se pridružil gornjemu. Sedaj je župan zakrivil nezaslišano netaktnost, da je dal na glasovanje, namesto predloga dr. Rvbara z dodatki Comb»-Ve-nezian, združeni predlog Combi - Venezian. Dr. Rvbara kakor da bi ne bilo v zbornici! Komu hočete metati pesek v oči s takim počenjanjem ? Ali mislite, da ste s tem izbrisali dejstvo, da vas je moral Slovenec opozoriti na vašo narodno in človeško dolžnost ? V tem trenotku je občinstvo z galerije zapustilo svoja mesta, prav kakor kedar je v gledišču končana kakšna komedija. Je-li bilo zadovoljno s svojimi junaki ? O točkah dnevnega reda, o katerih se je ]>otem še razpravljalo, bomo poročali prihodnjič. »Knjiga zgodovine«. Včeraj je bil zgodovinsko-slaven dan za naš novi mestni zbor: dih »zgodovine« je plaval nad mestnimi očeti ... »Knjiga zgodovine« je bila odprtji in držal jo je v svojih rokah svetovalec Zanetti. Mož si je nadel naočnike »civilizacije« in je čital iz »knjige zgodovine« : i koliko krivic so že pretrpeli tržaški Italijani ; in njihovo sveto pravo ! Vse to je sicer že zapisano v »knjigi zgodovine«, ali patrijotična duša njegova je vznemirjena in užalostena in mu ne daje miru. Mora prositi, da se užaljeno pravo Italijanov unovič potrdi v »knjigi zgodovine«. In ko je to čital v »knjigi zgodovine«, je našel, da niso še vsa tržaška poglavja zapisana v njej. Posebno pa še ni za-beleženo najnovejše žaljenje narodnega čut-stva Italijanov. In svetovalec Zanetti se je umislil v ulogo moderne Klio in je vzel svinčnik zgodovine v svoje roke in je zapisal z lapidarnimi črkami v »knjigo zgodovine« I grozne reči, ki so se dogodile pri sv. Jakobu. In te grozne reči da so tipičen dogodek, ki bremeni dušo škofu tržaškemu, ki naj bi bil l»ožji namestnik, blag pastir duš, misijonar miru in ljubezni. »Knjiga zgodovine« naj sporoči poznejim rodovom, da se je škof tržaški m'nolo nedeljo spozabil tako, da je s propovednice doli obžaloval, da med drugimi zastavami ni v cerkvi tudi zastava neke družbe, ki ni verska. Zapisati treba torej v »knjigo zgodovine«, kako ti politikajoči duhovniki slabo varujejo interese cerkve. In (»o tem, ko je o tem zgodovinskem i dogodku prečital nekaj mest iz »knjige zgo-i dovine« in je popolnil, kar je v njej še ne-j popolnega, je svčtnik Zanetti odložil naočnike »civilizacije« in odložil iz rok »knjigo zgodovine« ter je prosil župana, naj vrši svojo obljubo: da bo vsikdar zvesto varoval dedščino domovine. Ume se, da je svetovalec Zanetti 8 tem zgodovinskim činom svojim zagotovil tudi sebi častno mesto v knjigi zgodovine. Veliki mož naj nam v svoji veličini ne zameri, ako mi o tej priliki nekoliko po-polnimo senzacijonalno iznajdbo njegovo, da niso še vsi tržaški dogodki zapisani v njegovi jim je manjkal jeden glas, ni šl<». Poskušali »knjigi zgodovine«, ki pa so z žolčem zapisani v spomin in srce proganja nega ljudstva slovenskega. Gospod Zanetti ni nič čital v svoji »knjigi zgodovine«, kako se v Trsta v imenu civilizacije ubija civilizacija, kako se v imenu ideje liberalizma duši sleherni dih svobode; kako se v imenu 2000-letne kulture gazi človeški čut, kako se moč in avtoriteta zlorabljata za nasilje proti vsakomur, ki ni v vsem istega menenja, in ki ni iste krvi, katere so oni, ki imajo moč v rokah . . . .!! O vsem tem ne pripoveduje Zanettijeva »knjiga zgodovine«! Klio, ki piše to zgodovino, je slepa le na eno oko, z enim pa gleda na ono stran .... Pred sodnim stolom one zgodovine pa, ki je pisana s črkami resnice in ki je nepristranska sodnica vsem, bodo obsojeni gospodje — Zanetti in družba. Pa še eno opazke naj nam dovoli g. Zanetti glede svojega včerajšnjega — prvega — »deviškega« govora: poznalo se mu je, da zelje ni zrastlo na njegovi njivi. Svetovali bi mlademu »konšiljerju«: Drugekrati si naj ne da deklamaeij sestavljati v previsokih, prebombastičnih frazah, da bo lažje vladal svojega izposojenega pegaza, a če mu gospodje že naložijo tako, njegove moči daleč presegajočo ulogo, naj se svojega monologa nauči malo bolje, da mu ne bo vedno treba brskati po konceptu. so drugo, ni šlo; tretjo, ni šlo in ni šlo. Ubirali so laško in šlo je. O najboljši volji niso mogli zapeti težkih slovenskih pesmi j, katere so se učili v društvu in tako smo morali poslušati tudi mi laško. Gospod Vogrič je bil naučil pevce in pevke v okolici neko lahko pesem, polno melodije. In mlado in staro, po dnevu in po noči, vse jo je prepevalo in jo še prepeva skozi dve leti. — »Pojdi in delaj tudi ti tako!» Odvetniške pisarne tržaških odvetnikov : dra. Josipa A b r a m a, dra. Gustava Gregorin-a, dra. Mateja Pretner-a, dra. Otokarja Rvbar-a in dra. Mihaela Trudna ostanejo v mesecih juliju in avgustu ob nedeljah ves dan zaprte. «Avanti» o sinoćnji seji mestnega sveta. Rečeni list pere liberalno in demo-kratiško gospodo z žgočim sarkazmom. O ka-pucinadi Zanettijevi omenja, da je «mrzlo začujenje* prevzelo vso zbornico, ko je z božjo pomočjo izkrcal svoj uvod. — O dru. Rvbafu pravi rečeni list, da je govoril gladko in mirno in da se ni dal motiti od kričanja na galeriji. — Ker je galerija nasilno posezala v govor svetovalca Dollenca, ne da bi bil župan vedel druzega, nego da je 'dečake na galeriji svaril z »Signori ! Signori*, pravi »Avanti«, da nestrpnost na galeriji ni poki i- Magistrat branitelj—katoliške vere! | cana za vodstvo ^prav! — Nastopanje li-Pišejo nam: Gospod urednik, stvari se po- ^eralcev in demokratov glede zastave pri stavljaj o na glavo ! Čujte le! Neki Slovenec gv j^t^ _ l>ravj « Avanti* — kaže nepozna-je hotel prestopiti v pravoslavje. Za ta korak nje stvari in nedelavnost, dočim je bil dr. je potreboval tudi neko listino, katero mu je Ry;)af hladen in miren. moral narediti naš slavni magistrat. Znano je ; Gledč predloga Rvbar-evega za podporo vsakomur, kako magistrat Slovencem vedno bednim Furlanom pa piše < Avanti* dodela le ovire v katoliški cerkvi. Ko bi mo- 8jovno. gel ukazati on, ne bilo bi v Trstu in v oko- €y furianski ravani v|a(la l>edaj sprein- lici cerkve, kjer bi poslušali božjo besedo v j yana p<> svoji italijanski tovarišici — pelagri. slovenskem jeziku. Ko bi nas on mogel za- j Tj dve nadlogi napolnjujejo seveda ljudstvo j poditi iz tržaških cerkva, oh! kako veselje bi _ pote6e se na poiju> a ničesar posedujoče bilo v laškem Izraelu ! — z žalostjo: to dejstvo bi morali demokrati In oni Slovenec, ki je želel v pravo- p0znati vpoštevati. Mesto tega so demo-slavje, je šel na magistrat, v svesti si, da ga krafci moi6aii in ogiasii se je Slovenec dr. kar objamejo, ko izvejo, da hoče dati kato- Rybar, zahtevaje 1000 kron, ne Slovanom, liški veri slovo. Kaj še ! Laški magistratni ampak tem nesrečnežem Italijanom, bivajo-uradnik, začuvši željo onega Slovenca, se je me(| plemenitim Trstom in slavnimi Be-kar stresel. Iz srditega nasprotnika je kar v hip 1 netlcami!» — Kamoristi da so bili kakor postal najboljši prijatelj Slovencu. Prepričavai I potisnjeni na zid. Benussija imenuje pierrota, in dokazoval mu je, naj tega ne stori ! 1 n ko to natrošenega z moko, a Spadoniju očita insi-še ni pomagalo, prelevil se je ta magistralni j nUvacije, ker ni hotel verjeti v človekoljubje uradnik v najboljšega dušobrižnika — m za- ; na ustajcaii kakega Slovana, dočim je svet. čel mu je prepovedovati, kaj bo se sloven- yene/;an v p,edlogu Rvbafevem le čin sko dušo, ako prestopi v pravoslavje. I Človekoljubja. In »Avanti» vsklika: Ako pomislimo, da na našem magistratu vemo, iz kake kovine je narejen ne delajo nič ovir, ako hoče kdo prestopiti v 0\)raz Spadonijev, ali če je prestal ta uda-židovsko, aH bodisi v katero-koli in le ne v rec y jermenom, mora biti zelo trd*. Dočim pravoslavno vero; ako pomislimo, kako bi je ^ moko na trošeni pierrot videl hudo uro laška gospoda z grdim nasiljem hoteli vzeti — pravi »Avanti» — seje pridružil pred-katoliški cerkvi vsako avtonomijo in kako bi jogu Veneziana, a potem, na glasovanju, je, jo hoteli ponižati v slepo služabnico za po- j on jedjni _ obsedel. On, *ki je otepal v speševanje njih jako nekatoliških in nekrščan- ; močvirju smešnosti, seveda ni mogel rešiti skih namenov, potem moramo le obžalovati, m j Spadonija. »Avanti» zbija šale ,z županom, sicer kakor katoliki, da so se baš na našem j je s[ep0 orodje kamoristov, kar je magistratu jeli oglašati — branitelji ka toli- , pokazai s tem? da je dal na glasovanje pred-ške vere. log Combi-Venezian mesto predloga Rvbar- Slovensko petje. Pred nekoliko časa se evega z obema dodatnima predlogoma. Potem i je pritoževal nekdo ** »Edinosti«, da naše pravi «Avanti * : «Dr. Rvbar pa se "ni poni-okoličanke prepevajo laški. Res, žal, da je j žal, da bi odgovarjal na insinuvacije Spadoni-temu tako. A krivde ne smemo metati le na jeve, ampak je le pokazal županu z roko, da naše okoličanke, temveč na razmere, v kate- je predlog njegov»... rili živimo. Naše okoličanke znajo zraven slovenščine več ali manj tudi laški. Bodisi v mestu, bodisi na deželi, imajo priliko, da slišijo laške pesmi. Pripoznati mora vsakdo, da so laške pesmi lahke, kedor jo čuje par-krat, zna jo. Te lahke laške pesmi so torej krive, da se jih naše okoličanke nauče kar na cesti. Da so pa tudi Lahi mojstri in da znajo take pesmi širiti, to vidi vs-ikdo, kdor pozna tukajšnje razmere. Vsako leto razpisujejo Lahi nagrade za tri najlepše in najboljše pesmi. Mestna godba svira vse pesmi, katere so došle odboru, v gledališču pred mnogo- broinim občinstvom in velik zbor jih prepeva. ' J . , .. .. : , . i popoludne. One tri pesmi, katere so naj I »olj ugajale, dobivajo odlikovanje. Tako spravljajo pesmi v javnost in jim pridenejo naslov narodne. Tako bi morali delati tudi mi. Nam gotovo ni tu mogoče kaj takega, a mogoče bi bilo v Ljubljani in. v Zagrebu. Take lahke pesmi naj bi se naučili vsi pevski zl»ori v mestu in okolici, prepevali naj bi jo po vseh veselicah, pri vsaki priliki in ker bi bile lahke, naučili bi se tudi ne-pevci in mesto dosedanje laške pesmi, nastopila bi zmagonosno naša slovenska. Jedino po tej poti pridemo do zmage slovenskega petja nad laškim. V podkrepilo tega dva slučaja : V Lo-njerja so pevci nekega slov. (»evskega društva hoteli zapeti slovensko pe.sem.' Ker pa Z jedno besedo: laški list je priznal tu, da je bilo v včerajšnji seji videti kričeč kontrast med slovansko toleranco in humaniteto in fanatizmom in nestrpnostjo komore... Zarota t laški tonzuri. Kdor ni še čital »Brivca«, naj ga vkupi, da izve, kako »Brivece brije nasprotnike naše zastave in našega jezika. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 22.5, ob 2. uri popoludue 25.2 C°. — Tlakomer (»b 7. uri zjutraj 762*3 — Danes plima ob 6.46 predp. in ob 5.54 pop.; oseka ob 0.4 predpoludne in ob 11.56 Umrljivost t Trstu. Od 10. junija do vštevši 16. junija je umrlo 43 inožkih in 42 žensk, skupaj 85 oseb proti 93 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 21 oseb starih do 1 leta, 12 du 5 let, 6 do 20 let, 3 do 30 let, 11 do 40 let, 17 do 60 let, 17 do 80 let, 1 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 26.3 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 17, bolezni v sopilih v 10, škrlatica v 2 slučajih, hripavi<;a v 1, krup v 1 in ente-ritis v 0 slučajih. Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. G. Vekoslav Rebek, da počasti spomin nepozabne gospe Marije Co-vacieh, je daroval 50 K. Presrčna hvala ! Doneski zavodu sv. Nikolaja. Deželni zl»or Kranjski, kakor pokrovitelj 100 kron : g. Veko*lav Rebek kakor ustanovnik in da počasti spomin ne|>ozabne gospe Marije Cova-cich, 50 K. :podj»ornino so vplačale: gospice Rozika Gruden in Marija Dol i tiar j»o 4 K i d Kunrgunda Blatnik 5 K; g. župnik Tomšič je daroval 6 K, Jo priliki izvolitve župana v Klancu so nabrali 14 K. Srčna hvala vsem gg. darovateljem ! »/ve/a tržaške slovenske mladine« priredi vrtno veselico s šaljivo tombolo v nedeljo 24. junija ob 5. uri pop. na šolskem vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu (Via Giuliani 2*). Na veselici bo svirala ]K>|>olna »Nabrežinska godba« ter blagohotno sodelovalo »Slov. j>evsko društvo«. Vstopnina na veselico, 50 stot'nk <25 nvč.) otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Med točkami se bodo prežigali krasni umeteljni ognji. Ker je čisti dobiček namenjen k vsta-novitvi Narodne god!»e« se prej>Iačila bla-gotno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se veseliea preloži na 8. julija. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Ženski podružnici družbe sv. Cirila lil Metoda, je darovala cenjena rodbina Lavric 2 kron. da jproslavi spomin svoje pokojne hčerke Adele. Vsa čast spoštovani rodbini, da se tudi v tej tužni priliki spominja naše prek ori st ne družbe ! Bog Vam plati stotero! Za Ciril-Metodov dar. je darovala gospa Marija udova Kofol 2 kroni. Kakor nove udinje so pristopile: Olga Cerne, Marija Berce, Tončka Baretto, J osipi na Debevec, Ana Godina, Vekoslava Godina, Franja Godina vse tri iz sv. Ivana). Marija Kovač, Josipina Rakuša, Marija Rep, Angela Spetič, Marija Tavčar, Ana 1'ršič, Marija Ulčnik, Josipina Ulčakar, Kranja Vičič. Gabilo na II. koncert na vrtu, katerega priredi ]>evsko društvo »A d rij a« v Barkovljah v nedeljo dne 24. junija t. 1. na vrtu »Narodnega domač v Barkovljah. Začetek koncerta točno ob 6. uri pop. in traja do 11. ure zvečer. Na koncertu bo igrala godba jkkI vodstvom g. \Vagnerja. Na programu so izključno naj no vej i slovanski komadi. Vstopnina 10 nč. za osebo : otroci pod' 12. letom so ustopnine prosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. St. birma v Barkovljah. V nedeljo dne 24. t. m. ob rt. uri predpoludne !>o prevzvišeni vladika tržaški delil sv. birmo v župni cerkvi v Barkovljah. Vesti iz ostale Primorske. X Bralno društvo v N a b r e ž i n i vabi vse gosp. društvenike h občnemu zboru, ki Ih> dne 24. junija t. 1. ob 10. uri in pol v bralnici. — V slučaju, da bi ne bilo dovolj društveni kov na tem zborovanji, sklicuje se občni zbor za isti dan ob 11. uri predpoludne. stvo tudi na sodišču prejelo zadoščenje. Pristavimo. še, da je Brieelj zopet sprejet v služIjo. * Umrl je v Škofjiloki v starosti 83 let vpokojeni davkar gosp. Pavel Gulden-prein, občespoštovan mož. — Včeraj pa je v ljubljanski »Zvezdi« nagle smrti umrla tašča narodnega kavarnarja, gosp. Krapša, gospa Marija Krašna. Zadel jo je mrtvoud. * Tlakovanje eest in ulic v L j ubijani. Ta teden razkopavajo Šelen-burgove ulice, kjer polože za poskus asfaltni tlak. Potem pride na vrsto tlakovanje \Volfo-vih ulic s porfirjem. * U b e g 1 i p r i s i I j e n e c Josip Deutsch mann se je 18. t. m. sam javil oroZništvu v Mekinah, od koder je bil poslan v prisilno delavnico v Ljubljano. * Železnica V r h n i k a - L o g a t e c. Včeraj so pričeli meriti črto za železnico od Vrhnike do Logatca. ""Samomor 16-1 etnega realca poleg «Woerishol'ena» pri Ljubljani. V sredo zvečer okolu 8. ure in pol je pritekel na ljubljansko policijo neki šolski učenec, kjer je naznanil ves prestrašen, da je našel v gozdu blizo *\Voerishofena» mrtvega človeka. Ko je deček slišal, da bo moral iti policajem pokazati kraj, je zbežal. Stražniki so šli torej sami v gozd, a ker je bilo ponoči, niso našli mrtveca. Našli pa so ga drugo, t. j. včeraj jutro okolu 4. ure na poti v bližini »AVoerishofena,« ali že nasvetu šišenske občine. Poleg mrtveca je ležal revolver; nesrečnež je zapustil tudi pismo, iz katerih okolnosti je razvidno, da je bil izvršen samomor. Samomorilec je 16-letni realec Bruno Eichelter iz Trbovelj, ki je stanoval v Ljubljani pri neki teti. Najbrže je izvršil samomor iz strahu pred slabim spričevalom. Glavni o d b o r za osuševanje ljubljanskega močvirja se je včeraj konstituiral in obstoji iz 17 odbornikov. Na c. kr. okr. glavarstvu v Ljubljani se je vršila včeraj volitev načelnika in njega namestnika v glavni odlrnr. Izvoljena sta bila gospoda: Fran T r t n i k, deželne blagajne kontrolor in posestnik, načelnikom, iu Fran Žužek, c. k. nadinženir v p., njega namestnikom. Vesti iz Kranjske. Vevški <1 e 1 a v c i pred sodiščem. Kakor posnemamo iz »SI. Xaroda = , je državno pravdništvo, ker ni našlo |w>voda, da bi p ranceta Brieelj na in tovariše preganjalo zaradi hudodelstva javnega nasilstva, po dovršeni preiskavi spise odstopilo okrajnemu sodišču s predlogom, da naj isto jh>-stopa zoj»er Franceta Brioelja in njegova tovariša, Antona K lešnika in Iv. Velknvrha, radi tega, ker so baje z grozilnimi in po-silnimi sredstvi skušali braniti delavcem, da bi se po svojem slobodnem sklepu ne popri -jeli dela: zoper Antona Klečtrka pa še po-sebej radi tega, ker je v tovarni kadil cigareto in skušali?!) nekega uradnika, ki je silil v njega, proč odriniti. Včeraj se je na ljubljanskem okrajnem sodišču o teh obtožbah vršila glavna razprava, in so bili vsi obtoženci v zmislu predloga braniteljevega popolnoma oproščeni. Izkazalo se je, da delavci niso noljenemu in posebno tudi ne tovarniškemu vodstvu sile delali, in dc se je dela vstve v obče vedlo p* vsem mirno in dostojno, o čemer so se strinjala skoro vsa |»o-ročila o Času stavke. To samozataje v a nje delavstva, v očigled neodpustno brezobzirnemu in oholemu |>ostopanju vodstva napram istemu, je gotovo vredno jmftoltiega priznanja. Vse kazensko preganjanje delavcev — tako pravi »Narod« — provzročila je smešno pretirana prična izjMjvedba ravnatelja Edvarda Resza, ki je dogodke za časa stavke naslikal tako strahoviti), kakor da bi šlo za revolucijo na Kitajskem. Tako je konečno vevško dela v- Vesti iz Štajerske. — Starinske i z k o p n i n e je zopet našel izkopalec starin, g. Vnuk v Hajdinju poleg Ptuja. Razkrit je pod neko njivo dve veliki poslopji, dolgi 22. m. Tla so v mozaiku, precej dobro ohranjena, pa tudi na stenah so razločne slike. Na tem mestu so našli tudi svetilk, posode i. dr. Večino najdenih stvari je dobil muzej v Ptuju. Razne vesti. Bomba na rakvi. V Ameriki se često dogaja, da brezvestni ljudje kradejo iz grobov mrliČe, o katerih vedo, da imajo bogate sorodnike, da potem v odkup zahtevajo visoke odkupnine, ali pa tudi samo oropajo mrliče pridejanih jim dragocenosti. Ko je pred nekaj leti v New-Orleansu (Louisiana) umrl neki bogataš, dali so njegovi sorodniki na njegovo rakev pritrditi neko boml>o tako, da bi se takoj razstrelila, če bi se je kdo dotaknil. Tako so hoteli zavarovati mrtvo truplo pred oskrunjenjem. Urejenje zapuščine je bilo (»overjeno nekemu pravniku. O tem je njegov pisar izvedel i z aktov, da iina umrli bogataš na prstu sila dragocen prstan, katerega je v življenju vedno nosil in s«, mu ga zato tudi dali v grob. Pisarja se je polastila grešna želja po tej dragotini in šel je, dogovorivši se z nekim prijateljem, s tem poslednjim na jmkopališče, kjer sta odprla grob. Ali čim sta hotela odpreti rakev, se je razsirelna naprava sprožila ter oba strašno razmesarila. Tako je bila kaznovana njiju pohotnost za zlatom. Ako ne umrjeta, odgovarjati bosta morala seveda tudi pred sodiščem. Tovarna za »doktorja«. Amerika je pač dežela vratolomnih in naj ne verjetnejših podjetij, pa se zato ni smeti Čuditi, da je ondi že dlje časa obstal sleparski za vod pod firmo: »Metropolitan Medical College«, v katerem so »doktorje« zdravilstva kar tako en gros fabricirali, če ne drugače tudi kar po posti — na pravcati amerikanski način. Saj se v Ameriki tudi poroke in oporoke vrše tele-foničnim oziroma brzojavnim potom. Omenjeni zavod je za gotovo ceno izdajal doktorske diplome popolnoma neveščim dijakom. Posestnike zavoda so aretirali. Priče so dokazale, da je sleparski institut imel na An-gležkem razširjeno delovanje in da je mnogo onih, katere je ta zavod previdel z diplomo, bilo nastavljenih kakor zdravniki v angleški vojni. To dejstvo je potrdil tudi angležki konzul Wvndham. Rekel je, da je vsled istočasne vojne v južni Afriki in kuge v Indiji pomanjkanje zdravnikov tako narastlo, da si je mnogo dijakov, privabljenih po inseratih, v onem zavodu kupilo sleparsko diplomo. V naznanilih je stalo, da se diplome izgotovljajo po desetdnevnem primernem medicinskem kurzu. Žalostna rodbinska drama' se je nedavno pripetila v neki turški vasi, ne daleč od Aleppa. Tam je živela rodbina, oče, mati in dva oženjena sina. Nekega dne je jeden sinov odšel v bližnji mlin, da bi namlel žita za rodbinsko porabo. Tekom dneva je poslal nekaj moke domov ter ob enem sporočil, da najbrže prenoči v mlinu, da bo drugo jutro tem preje zopet na delu. Zvečer pa se je premislil ter šel domov, kjer pa je o bilo njegovem dohodu že vse pri počitku. Šel je tiho v spalnico, kjer mu je skrbna žena še za vse slučaje pripravila na mizo večerjo, a ker je bil utrujen, je legel brez večerje. Njegov prihod je opazil njegov brat, ne da bi ga spoznal. Mislč, da je kak ljubimec šel k ženi njegovega brata, poklical je očeta in oborožena s puškami sta se tiho podala v spalnico obeh zakoncev. Ne da bi spregovoril besedo, je brat odprl vrata in vidć na postelji moškega, je pomeril nanj in sprožil. Smrtno zadet brat je le še zadušeno izrekel besede: »Ubil si me!» ter izdihnil. Ko je nesrečni storilec spoznal glas svojega brata, polastila se ga je groza in divje je drl iz sobe. Na ta trenotek je Čakal v ozadju skriti oče in mislć, da beži namišljeni ljubimec, je pomeril nanj, sprožil in drugi sin se je zgrudil mrtev. Ko je ne-| srečni oče čez par hipov spoznal strašno 1 zmoto, polastil se ga je obup, da se je zaklal vpričo domačih žensk. Brzojavna poročila. Smrt grofa Muravjeva. PETROGRAD 22. (K. B.) Grof Muravjev je umrl bržkone vsled tega, ker se mu je razlila kri v možgane. Kakor navadno, se je grof Muravjev kmalu potem, ko je bil rano ustal, podal v svojo delavnico ter se i vsedel popolnoma zdrav k pisalni mizi. Po-1 zneje je vzel kavo, katere pa ni izpil, ker mu je morda že takrat bilo hudo. Nekaj | trenotkov pozneje je vstopil v sobo sluga ter ga našel ležati na tleh. Zdravniki, katere so poklicali nemudoma, so mogli le še potrditi, da je nastopila smrt. Cesar v umetniškem ateljeja profesorja Helmerja. DUNAJ 22. (K. B.) Po inspiciranju pešpolka št. 23 v Praterju se je podal cesar v atelje prof. Helmerja ter si model ogledal spomenika cesarice Elizabete, namenjen za Solno-grad, in izrazil umetniku svoje posebno zadovoljstvo. Ustaja na Kitajskem. BEROLIN 21. (K. B.) Državni tajnik grof Bulow se je podal v Kiel. BEROLIN 21. (K. B.) Križarica »Ge-fion« je prispela danes v Cifu ter odplula dalje v Taku. CASTELAMARE 21. (K. B.) Na br-zdjavno povelje je angležka križarica »Dido« odplula nocoj v kitajske vode. Druga križarica ji bode sledila. * HONGKONG 21. (K. B.) Glasom vesti iz Hongkonga je Li-Hung-Čang po pre-dočbah tujih konzulov privolil v to, da oatane v Kantonu. SHANGHAI 21. (K. B.) »Reuter« javlja: Poveljnik angležke vojne ladije »Whi-tinge v Cifuu javlja, da že šest dni ni slišal ničesar o inozemskih pomožnih četah pod Sevmourom. TOKIO 21. (K. B.) Japonski konzul v Shanghaiu javlja, da je Sevmour prispel v Peking. Poslaniki so nepoškodovani. Glasom neke uradne japonske vesti iz Čifua so U8tasi dne 18. t. m. vžgali naselbino tujcev v Tientsinu. YOKOHAMA 20. (K. B.) Vest, ki se je razširila tudi semkaj, da so tuji poslaniki v Pekingu umorjeni, je provzročila velik nemir, ; vendar jej ne verujejo. Novinstvo zahteva nujno, da Japonska stori odločne korake in to bodisi v sporazu tuljenj i z velevlastmi, ali pa proti volji istih. Pravijo, da se te dni ukrca divizija v Hiroskimi pod poveljstvom generala Funkushima. Novi ruski križar »Borkov«, ki je privel semkaj novega ruskega poslanika za Jaj>onsko, odpluje v Taku. LONDON 22. (K. B.) »Timesc javljajo včeraj iz Shanghaia: Po noči 15. t. m. so bokserji v Tientsinu v okraju, kjer bivajo urojenci, provzročili velikanske škode. Tuje Čete so bile dovolj močne, da so čuvale naselbine tujih podanikov. Kitajsko novinstvo v Shanghaiu trdi, da so v madžurski stranki nastali resni prepiri. V palači v Pekingu da je vse zmedeno. Kraljica - vladarica se baje pripravlja na pobeg. Princa Tuan-Hsu-Tung in Kung-si sta odločno nasprotna zmernejši stranki, ki priporoča kroni, da sc spravi s j tujimi vlastmi. BEROLIN 21. (K. B.) Dan za odhod pamikov »\Vitte-Kind« in »Frankfurt«, najetih za prevoz čet na Kitajsko, je določen na dan julija. Cesar je zaukazal, da se vkrca, v ko-| likor dovoli to prostor, tudi oddelek pijonir-'jev, morda 1 stotnija. PARIZ 21. (K. B.) Zbornica poslancev. — V od govor na neko interpelacijo je izja- vil Delcassć, da je dobil brzojavko od dne 20. t. m,, glasom katere so poslanstva in ino-zemci v Pekingu nepoškodovani. Konzul Franyois je brzojavil dne 16. t. m., tla ki taj-' ske oblasti sedaj vendar priznavajo svojo odgovornost ter da bo zamogel odpotovati. Del-cassć je dodal, da ima Frarcija sedaj 25.000 mož v kitajskih vodah ter da to število pomnože za 4000 mož. Raz ven tega je tamkaj 8 oklopnic, 1 avizo in 3 topniške ladije. Francija hoče združena z Rusijo in v spo-; razumljenju z ostalimi vlastmi delati na to, da se na Kitajskem napravi red ter zagotovi ! vlada, ki bode zamogla čuvati tujce. Glede i Yunana je izjavil minister, da Fran^ois ni zahteval vojaštva ter da je priporočal tudi v poslednji brzojavki, naj iz Tonkinga ne pošiljajo čet, ker bi dohod istih v Yunan pro-vzročil izgrede. Med velevlastmi vlada popolno sporazumljenje. SHANGHA 1*21. (K. B.) «Reuter» jav-l lja: Danes so imeli konzuli posvetovanje o ' položaju. Okolnost, da ne dohajajo vesti iz j Pekinga, tolmačijo kakor slabo znamenje, j 20.000 kulijev (kitajskih delavcev) nima kruha, ker počiva ves promet. AVASHINGTON 21. (K. B.) Admiral Kempff brzojavlja iz Cifua, da pretijo kitajske čete amerikanskemu konzulatu in velikemu delu evropskih naselbin v Tientsinu. Odišla je Tientsin osvoboditvena četa ; v kateri je tudi 130 Amerikancev. LONDON 22. (K. B.) «Daily Express» javlja včeraj iz Shanghaia: Dne 15. t. m. so Bokserji z dveh strani napadli Tientsin. Pred V3em so obstreljali okraje mesta, kjer stanujejo Kitajci, in sicer na 12 straneh. Potem so pa naskočili naselbino tujcev. Rusi so bili zasedli kolodvor; bilo je 2000 mož in 10 topov. Ko so Bokserji prišli do tjekaj, so Rusi izprožili zaporedoma 50 salv. Bokserji menda niso bili pripravljeni na ogenj : kri je tekla v potokih. Okolo 300 Bokserjev je mrtvih, 200 ranjenih. Diferencijalna tarifa. CARIGRAD 21. (K. B.) Srbski poslanik je včeraj izročil turški vladi noto, s katero ponavlja svoj ustmeni predlog glede odprave diferencijalne tarife. Vojna v južni Afriki. LONDON 20. (K. B.) »Reuter« javlja včeraj in Zandspruita : General Buller je preložil svoj glavni tabor dve milji za Zand-sprnitom. 187 Boercev iz tega okraja se je včeraj udalo. LONDON 22. (K. B.) »Dailv Mail« javlja včeraj iz Lourenzo-Marqueza, da je brzojavna zveza s Komaso-Poortom pretrgana. LONDON 22. (K. B.) Glasom vesti v »Times« iz Lotirenzo-Marqueza se nahaja transvaalska vlada v velikih financijalnih stiskah. Predsednik si skuša pomagati z izdavanjem nakaznic na javni zaklad, a občinstvo jih noče sprejemati. Trgovina in promet. Setre na Ruskem. Iz Petrograda poročajo dne 21. t. m., da je pričakovati glede oziinine dobro letino. Tudi jare setve so lepe. OBUVALA! pri cerkvi S?. Petra (Piana Rosario pod ljidsfco šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster ! Rodoljubi! BI iža se zopet praznik zaščitnikov naše družbe, praznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetih namenov, kateri so uprav za nas <>bmejne Slovence, boreče se se za naj-j>rimitivnejše življenske potrebe, naravnost eminentne važnosti. Saj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših. tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem ! Vse to pa stane mnogo, mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato ° 4 o t- O - - i o na jiisnia. katera »e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago. Pešto. Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb. Arad. Bielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu. Czovec. Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg, r^aaz in Solnograd. brez troskov. K a p n j a in prodaja bitku l°o0 provizije. Inkaso vseh vrat pod najumestnejširni pogoji. P r e d n J m L Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v l^oudonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali ^reberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Razglas. Podpisano županstvo naznanja. » » 99 » » Schiedam Haag » > Vratislava » » > Monakovo > Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta. Centralne napeljave v delo?anjn s približno 15000 plamenov. i ivtilni in susilni /.istem srlusom privilesrija nemškega eesarstva št. 5>S.762 in 10S.244, ki zadušen najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z iiajodličucjšimi uspehi. Z/C Apneni ogli* umu nstt, icl dala najreč plina, se prodaia po neod&iH ceoan. "»e Glavni zastopnik za Istro, Gorišk.», Trentinsk«*, Dalmacijo, Kranjsko, It;tIjansko, ter angležko Indijo EDVARD TURECK V TRSTU. g Tovarna nadplatov ško zaloffo usni a in podplatov, vse ( Seh u h ob e r-theil) tvorni- zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveze, itd. ter glavno zaloge ; voščila (biksa) družbe Sv. Cirila in Metoda v Lju-; bljani ima tr\*dka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 j Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco j naročila točna. Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji kije mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi. je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtuih uirteov in ušij, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljieah. Navodilo za ral>o ,.Aj?rieola4" pošilja franko Tovarna mila F. Fenflerl k C,o S . TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. j ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku ' Primas v Gorici, Travnik l»i (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar.