Duii meaeteo 29 Dta, inozemstvo 40 Di«. Uredništvo! UoMlana. KoalDe>v« oica 5. Telefon H*v. 3123. 9123, 3124, 3125 to 3126. Maribor: Aidaatidron cesta 12. TeJeloa st. m. Celja: Koceoova UL 2. Telefon irtenr. 190. Rofcopai m M vračajo. • Ogba po tarifo. Ljubljana, četrtek 9. maja 1929 Cena 2 Din UpravnUtvoi L) ubijan*, PteSenio*« al M Telefon Sl U22, J123, »124. J125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana PreSernov ulica 1 Teletoo St 2492. Podružnica Maribor; Aleksandrova cest St. 13 Teletom St 465 Podružnica Celje: ICoocjukv* ulica it 1 Telefon 4t 100 Račtini pri oošt 6elt zavodih. Ljubljana St. 11-842; Praha &ib 78.180; Wiea Mr. 105.241 LJubljana, 8. maja. V nedeljo se bodo vršile širom naše države podporne in propagandne prireditve posvečene njim, ki so dajale in dajejo vse svoje najboljše moči in vso skrb svoji rodbini in narodu, to je ju-goslovenskim materam. Jugosloveni srno narod, ki ni navajen slaviti dela in trpljenja svojih žena, katerih žrtve smatramo kot nekaj samo po sebi razumljivega. Pri nas je žensko vprašanje, izvzemši nekaj malih sporadičnih akcij nekaterih poedinih oseb, šs po-.vsem nedotaknjeno in prepuščeno v rešitev poznejšim rodovom. Trda šola usode in težkih dogodkov, ki so se odigravali stoletja okoli našega povprečnega moža, so bile le-tega ne samo ojeklenile na zunaj napram nasprotnikom, nego mu dale pečat tiste tipične jugoslovenske trdote napram ženi, ki jo ljubi, a ji tega ne pove niti tedaj, ko umira. In vendar je delovanje jugoslovenske žene združeno z delom moža tako neločljivo, da ni mogoče potegniti med njihovim delom definitivne črte mej-nice. Kakor je zvezano z zgodovino borb za osvobojenje in ujedinjenje jugoslovenske nacije ime Miloša Obilica, kot predstavnika mož, tako sta predstavnika dela in žrtev žena, imeni Maj ke Jugovičev in Kosovske devojke, Veličino žrtev doprinešenih na oltar skupnosti od strani naših mater še ni doslej pravimo ocenilo nobeno pero. Edina izjema je naša narodna pesem, ki je dvignila jugoslovensko mater, to ljubezni do zemlje in svojcev prežeto ženo, ki rodi v bolečinah, zato da v bolečini umira kri njene krvi, na pijede-stal mučenice in svetnice. V naši državi se naj sedaj pričenja Veliko delo končnoveljavnega reševanja perečih vprašanj, nastalih kot po sledica borb za osvobojenje. Med ta pereča vprašanja spada tudi žalostno sramotno poglavje usode onih mater, ki so izgubile v svetovni vojni svoje sinove. in ostale sedaj same sebi prepuščene. Kdo lahko popiše brezmejno grenkobo vseh razočaranj, ki so jih preživele te matere mučenice, ki so zaman pričakovale, da jim bo narod omogočil dostojno življenje še tistih nekaj poslednjih dni življenja, ki jih preživljajo v mislih na zapuščene dalnje grobove svojih sinov. Kdo se ne spominja one matere, ki je izgubila v svetovni vojni sina-edinca in nato pred leti toliko časa iskala po ministrstvih nakazila za mesečno podporo, dokler je niso lepega dne našli mrtve pred vratmi ministrstva za soci-jalno skrbstvo? Nič manjša pa ni bila nehvaležnost napram materam-vdovam, ki so izgubile v svetovni vojni može in ostale prepuščene s svojo osirotelo deco težkim udarcem usode? Kako je mogoče pravilno oceniti žrtve in napore teh tisočerih mučenic, ki so v preteklih desetih letih v potu svojega obraza pre-hranile svojo deco in jo kljub vsem razočaranjem vzgojile za dostojne naslednike padlih očetov? Ni pa naloga jugoslovenskega naroda poskrbeti samo za matere, ki so postale direktna žrtev borb za osvboje-nje, nego tudi vseh ostalih stotisočev naših mater, ki se za svojo deco ubijajo od ranega jutra do pozne noči, da nasitijo vedno lačne kljunčke malih nebogljenčkov, da sprovedejo svoje otroke skozi dobo učenja do kruha. Naša literatura ni ustvarila visoke pesmi matere-delavke in kmetice, ki morajo težko delati vse do hipa, ko darujejo družbi novega državljana in par dni na to zopet pričeti z ubijajočim, težkih vsakdanjih naporov polnim delom. Kdor živi med temi brezimenimi mučenicami svetega materinstva, ta ve, kolika je veličina žrtev in trpljenja teh žena. In nič manjše junakinje so žene-matere iz uradniškega stanu, iz krogov našega malega obrtništva, ki v najtežjih gospodarskih in socijalnih prilikah odgajajo svojo deco. Nedavna akcija »Jutra« za gladujočo deco je razkrila naravnost pretresujoče primere materinskega mučeništva, a tudi junaštva baš iz onih krogov, o katerih se tako rado misli, da so vsaj z najnujnejšim preskrbljeni. Preprost narod smo. Naši veliki duhovi, naši prosvetitelji in borci so po ogromni večini deca siromašne domačije, otroci siromašnih mater. Mati-mu-čenica je vzgojila nam Slovencem, Ju-goslovenom največje sinove, ona je da-ia narodu večino njegovih voditeljev in njeni vzgoji se imajo naši prvi možje predvsem zahvaliti, da so dospeli na voditeljske višine, a hvaležnost do matere, spomin na njeno neskončno ljubezen in požrtvovalnost, na njene materinske nauke je najčvrstejša vez, ki spaja vrhove naše kulture z globino narodove duše. Tako postaja mati tvo-riteljica narodove usode. Narodni ženski savez apelira na vse narodno in socijalno čuteče kroge, da mu pomagajo ustanoviti fond za pomoč materam v bedi. Ne dvomimo, da bo njegov apel našel kar najlepši odziv. Lepše in pravilnejše bi še bilo, da Ponovna intervencija episkopata radi verskega pouka Konferenca nadškofov v Zagrebu - Skupna avdijenca katoliškega nadškofa Rodiča in pravoslavnega vladike Letice Beograd, 8. maja t. Vprašanje verouka v osnovnih šolah tvori še vedno predmet živahne izmenjave misli med katoliškim in pravoslavnim episkopa-tom, ki namerava nadaljevati svojo akcijo za popolno uveljavljenje načela, da spada verouk v šolski učni načrt. Ministrstvo prosvete je izdelalo kompromisni predlog, po katerem naj bi verouk ostal sicer obligaten predmet v osnovnih šolah, vendar naj bi zanj skrbele cerkve, t. j. nosijo vse stroške, plačujejo katehete itd Učne knjige pa naj bi odobravalo ministrstvo pravde, v katerega resort spadajo verske zadeve. Episkopat ta predlog odločno odklanja. Te dni se je vršila v Zagrebu konferenca zagrebškega nadškofa dr. Bau- erja in beograjskega Škofa Rodiča. ki ji je prisostvoval tudi novi dubrovniški škof Carevič. ki je bi! nekaj dni pred tem v Beogradu konferiral v ministrstvu prosvete o novem šolskem zakonu. Na zagrebški konferenci so bile odobrene smernice za nadaljnjo akcijo pravoslavnega in katoliškega episkopata v tej zadevi. Nadškof Rodič se je nocoj odpeljal v Beograd ter se jutri sestane s predstavniki pravoslavne cerkve. Še tekom jutrišnjega dne zaprosita dr. Rodič in pravoslavni vladika dr. Letica za avdi-jenco pri kralju ter bosta Nj. Vel. obrazložila stališče pravoslavne in katoliške cerkve napram projektu novega šolskega zakona. Obsežne reforme v prometnem ministrstvu Prometni minister dobi tri pomočnike, generalna direkcija bo ukinjena, delokrog oblastnih direkcij pa znatno razširjen Beograd, 8. maja, č. Uredba o reor- enega prvega ter dva druga. ganizaciji ministrstva za promet je po določbah predsednika vlade o organizaciji vrhovne uprave v načrtu že gotova. Ta načrt uredbe o poenostavljenju poslovanja prometnega resora je izdelala komisija višjih uradnikov prometnega ministrstva, v kateri so tudi pomočnik prometnega ministra, generalni direktor državnih železnic in oba pomočnika generalnega direktorja. Ker mora organizacija prometnega ministrstva odgovarjati določbam uredbe predsednika vlade, je komisija kombinirala staro stanje z novimi zahtevami in potrebami. Po načrtu uredbe bo imelo prometno ministrstvo devet oddelkov in primerno število odsekov in uradništva. Uredba določa kompetence ministra, direktorjev oblastnih direkcij in posameznih oddelkov. Prometni minister bi imel tri pomočnike, in sicer Načrt uredbe proučuje sedaj generalni inšpektor celokupnega prometa Jev rem Popovič. Pred uveljavljenjem uredbe bo prometni minister zaslišal oblastne železniške direktorje, da bi mogel zadostiti vsem potrebam direkcij, ko-jih kompetenca bo s prenosom poslov znatno razširjena. V to svrho bodo pozvani vsi direktorji na konferenco v Beograd. Glavna tendenca je poenostavljenje administrativnega dela v ministrstvu, kakor tudi pospeševanje vse ga poslovanja na železnicah. Z ukinie-njem generalne direkcije bo prešel znaten del poslov na direkcije železnic, ka terih pristojnost in odgovornost za promet bo zato mnogo večja kakor doslej. Prometni minister računa, da bodo s to obsežno reformo odstranjene vse ovire, ki so bile doslej na poti pravilnemu in hitremu razvoju prometa. Važen odlok glede odgoditve plačila trošarine na alkoholne pijače Okrožnica generalne direkcije posrednih davkov _ Prizadeti trgovci morajo vložiti prošnje na pristojno finančno direkcijo. Beograd, 8. maja, č. Generalna direkcija posrednih davkov je izdala okrožnico na vse finančne oblasti v državi o odgoditvi plačila trošarine na alkoholne pijače. Po tej okrožnici imajo trgovci vložiti prošnje za odgoditev plačila na finančne direkcije, da določijo glede na iznos trošarine odgovarjajočo takso. Trgovci pa so dolžni, da plačajo trošarino za one količine alkohola, ki so jih prodali do 15. maja ali jih bodo kasneje prodali. Ugoden potek pogajanj z Rumunijo Izjava šefa rumunske delegacije — Na dosedanjih pogajanjih so bili doseženi važni sporazumi — Pogajanja se bodo nadaljevala v kratkem Bukarešta, 8. maja p. »Adeverul« objavlja izjavo šefa romunske delegacije, ki se v Beogradu pogaja za definitivno ureditev še nerešenih spornih vprašanj med Romunijo in Jugoslavijo. Kakor znano, so bila pogajanja prekinjena preko pravoslavnih velikonočnih praznikov in se bodo nadaljevala v drugi polovici maja. Šef romunske delegacije izjavlja, da so se dosedanja pogajanja tikala šolskih, cerkvenih, social-no-zavarovalnih, izseljeniškili, pokojninskih in drugih vprašanj. Doseženo je bilo popolno soglasje glede pokojnin bivših av-stro-ogrskih uradnikov. Tekom pogajanj se je izkazalo, da romunski delegati nimajo dovolj podatkov pri roki; zato je jugoslo-venska delegacija predlagala, naj romunska država plačuje pokojnine onim, ki stanujejo na romunskem teritoriju, dočim naj Jugoslavija prevzame pokojnine uradnikov, ki je tak apel izdala organizacija moških. Zato pa, vsi vi, ki ste državniki, politiki. socijalni in gospodarski delavci, na plan! Skrajni čas je že, da se pristopi k sistematični rešitvi vprašanja jugoslovenske matere, kateri se mora omogočiti s primernimi socijalnimi in higijen-skimi zakoni izpolnjevanje njenih materinskih dolžnosti brez nevarnosti za njeno lastno življenje in jo postaviti v isto vrsto z že davno osiguranimi materami v zapadnoevropskih državah. Jugoslovenska mati je doprinesla na oltar skupnosti dovolj žrtev ter ima danes gotovo največjo pravico pričakovati, da se ji nadoknadi seda.i to, kar je bilo zamujenega v prvih letih obstoja države. Ni pa to samo njena pravica, nego tudi življenski interes naroda in države, ki bosta kos velikim nalogam. ki ju še čakajo le tedaj, če bo osiguran socijalen in higijenski položaj jugoslovenske matere. prebivajo na jugoslovenskem ozemlju. Vprašanje brezplačnega zdravljenja je bilo odloženo, ker bo romunska delegacija prosila za nove podatke od romunskega ministrstva za narodno zdravje. Glede socialnega zavarovanja je romunska delegacija sprejela predlog jugoslovenske delegacije, ki sloni na načelu reciprocitete. Za ureditev izseljeniškega vprašanja je jugoslovenska delegacija predlagala reciproci-tetno načelo, a Romuni so stavili predlog v smislu rimske konvencije. Skrčenje obmejnega pasu ob italijanski meji? Sušak. 8. maja n. Glede na zasedanje jugoslovensko-italijanske komisije se do-znava, da bi rada italijanska delegacija dosegla skrčenje obmejnega pasu. ki se danes po obstoječem sporazumu razteza 10 km ob mejni črti. Člani naše delegacije so te dni posetili vse občine, ki leže v obmejnem Pasu ter so se informirali pri prebivalstvu o gospodarskem položaju in o željah glede prehoda preko meje v Italijo. Skupne seie mešane komisije se bodo pričele v petek, 10. t. m. in bodo trajale nekoliko dni. Spremembe v upravni službi Beograd, 8. maja. p. V ministrstvu za notranje zadeve je bil podpisan obsežen ukaz o napredovanju, premestitvi in ime« novanju novih sreskih poglavarjev in poli* ciiskih uradnikov na področju vse države. Glede Slovenije ukaz ne prinaša izpre« memb. Proračunske spremembe Beograd, 8. maja p. Jutrišnje »Službene No-viine« bodo objavile zakon o izpremembab v budžetu za leto 1929-30. Kongres csl agrarne stranke za grupacija pa razrednih interesih Udržal ugotavlja, da je položaj države deber - Sedanja vlada je predložila že četrti aktivni proračun - Politično se bodo v Češkoslovaški razvile tri skupine: soci-jalistična, agrarna in klerikalna Praga. 8 maia h. Kongres agrarne sfran-ke ie danes nadaljeval svo^e delo v plenu-mu in komisijah. Po otvoritvenem govoru ministrskega predsednika Udržala, ki je trajal skoro dve uri ie bil prečitan referat bivšega ministra dr. Hodže za kongres. V poznih večernih urah ie bil kongres po spreietiu resolucij zaključen. ^ Iz govora ministrskega predsednika Udr-žala ie povzeti med drugim, da ie položai države dober. Nobene izmed dosedanjih vlad ni vrgla opozicija, temveč vsaka ie padla zaradi lastne nepotrpežliivosti aH pomanjkanja energije v lastnem taboru. Današnja vlada pripravlja četrtič aktiven proračun. Ko ie govoril o agrarnih vprašanjih v Evropi se ie spommil ministrski predsednik v zelo toplih besedah Radiča, Stam-boliiskesa in Witosa, ki se na žalost niso mogli dovolj uveljaviti. Ministrski predsednik je omenil, da so bili vsi ti trije v Pragi in Hostivaru in jim ie Švehla že takrat prorokoval. kaj jih čaka. Že takrat jih je bivši ministrski predsednik rotil nai se ne strašijo odgovornosti, toda jim obenem svetoval, nai delijo odgovornost z drugimi. ter razlikujejo mogoče od nemogočega. Glede možnosti novih volitev ie iziavil tDniistrski predsednik, da ;e že večknt povdaril. da jih vlada ne želi. temveč si prizadeva, držati se terminov parlamenta. Kliub temu pa ie treba organizatorno vstrajno delovati, da zaradi nepričakovanega dogodka ne pride do presenečenja. Glavni del govora ministrskega Dredsednika ie veljal strankinemu predsedniku ?veh'i. Kakor ie bilo pričakovati ie izzvala vče-raišnia poslanica predsednika Švehle zelo živahen odmev. Posebno obširno komentira to poslanico časopisje k'erikalne stranke, ki se čuti prizadeto, in men', da bodo odseli agrarci v notranji politiki močno pov-darjali razredno stališče, ker le sklepati že iz navzočnosti nameških agrarcev na kongresu Mnenia ie tudi, da bo seda.i notranje politični svet razpadel v tri velike skupine, in sicer v agrarno brez razlike narodnosti ter socijalistično ter klerikalno. Odmev govora avstrijskega kancelarja v inozemstvu Francozi niso posebno navdušeni nad izjavo dr. Streeruwitza glede odnošajev med Avstrijo in Nemčijo — Nadejajo se, da tendenca po priključitvi ne bo stopila v ospredje Pariz, 8. maja s. »Temps«, ki podaja na-ziranje Quai d'Orsaya, se bavi na uvodnem mestu s spremembo vlade v Avstriji. List meni, da v izjavah novega zveznega kancelarja glede odnošajev Avstrije do Nemčije ne gre iskati političnih namenov, ki bi mogli dati drugim državam povod za vznemirjenje Ravno tako malo kot dr. Sei-pel, tudi dr. Streeruvvitz ne more misliti na to. da bi neposredno podpiral gibanje za priključitev. Toda že sama tendenca, da bo vse odobraval, kar zahteva zbližanje avstrijskega in nemškega naroda na vseh poljih, in tako rekoč v pomanjkanju politične zveze delal na moralno zvezo med obema narodoma lahko vedno povzroči nekoliko vznemirjenja, če stopi preveč jasno na plan. Upati ie treba, da bodo dejanja nove avstrijske vlade opravičila zauoanje. ki ga hoče vlada v tem pogledu pokazati vsemu inozemstvu. Berlin, 8. maja. s. Včerajšnjo vladno iz» javo v avstrijskem parlamentu je sprejel tukajšnji tisk z velikim zanimanjem in jo skoraj vsi listi objavliajo zelo izčrpno. Posebno se povsod povdarjajo izvajanja zveznega kancelarja dr. Streeruwitza o zu« nanji politiki. Zadovoljstvo je izzvala zla« sti njegova izjava glede razmerja do Nem« čije. Dr. Seipel odpotuje na Bližnji vzhod Dunaj, 8. maia g. Bivši zvezni kancelar dr. Seipel je nastopil enomesečni dopust kot poslanec in bo odpotoval dne 11. maja v Trst, odkoder se bo odpeljal po Sredozemskem morju v Atene in Carigrad. Na Dunaj se bo dr. Seipel vrni" po kopnem preko Balkana. Po povratku bo ponovno konsultiral zdravnike ter v primeru, da bo potrebno, odšel na daljše lečenje v Karlove Vare. Pred podpisom grško-turške prijateljske pogodbe Grško-turška konferenca v Angori — Pred zaključkom stoletnih bojev med Grčijo in Turčijo Atene, 8. maja g. Kakor izve vaš dopisnik so turško-grška pogaiania za ureditev medsebojnih spornih vprašani napredovala že tako daleč, da bosti grško-turška prijateljska in razsodiščna pogodba že tekom julija podpisani. Podrobnosti te pogofbe bodo določene na posebi grško-turški konferenci. ki se bo vršila v Angori. Kot zastopnik Grčije bo potoval v Angoro naj- brže sam ministrski predsednik Venizelos. Turški zunanji minister Tevfigh Ruždj beg je za časa svojega bivaraa v Rimu konferiral z Mussoliniiem o tem vprašanju In mu zagotovil, da bo grško-turška pogodba brezpogojno in v najkrajšem času podpisn-na. Ta pogodba pomeni konec sto emih sporov med Grčijo in Turčijo. Posredovalni predlogi Owena Youn?a Pariz, 8. maja. s. Kakor poroča »Temps«, je predsednik reparacijske konference Owen Voung danes dopoldne izročil zavez* niškim zastopnikom v odboru reparacij« skih strokovnjakov posredovalne predloge, ki jih je že sinoči oficijelno sporočil po* sameznim delegatom. »L' Intransigent« pi« še o novi težki krizi, ki jo je izzval spor zaradi razdelitve razlike med zahtevo Owe« na Younga in dosedanjimi zahtevami za« veznikov. ki znaša 173 milijonov zlatih mark. »Temps« poroča dalje, da francoska delegacija glede ameriškega predloga ne more zavzeti definitivnega stališča dokler ne bo točno poznala nemških pridržkov. Tajništvo konference je sklenilo, da časo« pisju ne bo dajalo več informacij, da bi tako prenehali napadi proti dr. Schachtu. Pogajanja mehiške vlade z eoiskonat*>m Mexico. 8. maja. a Mehiški predsednik je izjavil novinarjem, da je pripravljen pristati na razgovore z zastopniki mehi« škega episkopata o ureditvi vprašimja cer« kvenih imetij Predpogoj za pričetek po« gajanj pa je, da episkopat prizna obstoje« če stanje in preneha s podpiran iem raz« n;h uporniških in revolucionarnih akcij, naperjenih proti mehiški zvezni vladi. Poset e^mtovskega kralja Masaryku Praga, 8. maja g. Egiptovski kralj Fnad bo dne 20. iumija prispel v Prago, ter ostal tamkaj do 5 dni kot gost predsednika Masaryka. S tem obiskom bo egiptovski kralj oficijelno vrnil svo-'ječasni ob!sk predsednika Masaryka v Egipto. Iz Prage bo odšel kralj Fuad za dalj časa v Karlove Vare, od tam pa v Anglijo na love. Rekvijem za vojvodo Stepanoviča v Pragi Praga, 8. maja. h. V cerkvi sv. Nikolaja v Pragi se je vršil danes slovesni rekvijem za pokojnega vojvodo Stepa Stepanoviča. Žalne svečanosti se je udeležila jugoslovenska kolonija s poslaništvom in generalnim konzulatom: bili so navzoči številni senatorji in poslanci, zastopniki zunanjega ministrstva in generalitete ter deputacija jugoslovenskega polka št. 48. K atentatu na Voldemarasa Varšava, 8. maja. g. Po poročilu iz Kov« na je bil litovski ministrski predsednik Voldemaras pri zadnjem atentatu tudi lah« ko ranjen na roki. V trenutku, ko je hotel stopiti v poslopje, ga je zadela ena izmed zadnjih krogel. Voldemarasa je takoj ob« vezal bližnji zdravnik. Ministrski pred« sednik pa je oblastvom in tisku prepove« dal, da bi o tem poročali. Kovno. 8. maja a. Desetletni nečak predsednika Voldemarasa je danes zjutraj podlegel poškodbam, ki jih je dobsl pri atentatu na Voldemarasa. Litovska vlada pripravlja slovesen pogreb pri atentatu ubitega polkovn;ka Gudinasa in ordonančnega oficirja Verbiokega. Einstein — častni doktor Sorbonne Pariz, 8. maja a. Pariška Sorbotina je podelila naslov častnega doktorja slavnemu nemškemu fiziku dr. Ensteinu. Verska nestrpnost v Indiji Bombay, 8. maia a. Spopadi med bramani w muslimani v Indiji so se razširili sedaj že tudi na provinco. Včeraj so na.padi; muslimani procesijo bramanov pri Mengaloru in ubili 2 bra-mana ter tri težko ranili. Posredovati ie moralo angleško vojaštvo, ki je del napadalcev aretiralo. Ustanovitev Zdravstvenega doma v Cerkljah Podrejen bo Higijenskemu zavodu v Ljubljani ter bo vršil važne zdravstvene naloge Beograd, 8. maia p. Današnje »Službene Sovine« objavljajo pravilnik Zdravstvenega doma v Cerkljah pri Krškem, ki ga je minister narodnega zdravja odobril. Pravilnik se glasi: Čl. 1. Zdravstveni dom v Cerkljah ob Krki, srez Krško je naprava, ki službeno obeležuje splošno zdravstveno stanje prebivalcev v okolišu sreza Krške doline. Čl. 2. V Zdravstvenem domu delujejo: a) splošna zdravniška posvetovalnica, b)^ dečji dispanzer, c) dispanzer za jetične. č) šolska posvetovalnica in poliklinika, d) ljudska zdravstvena šola. e) liudsko kopališče. Čl. 3. Zdravstveni dom ima te-le naloge: a) Ugotavlja in proučuje zdravstvene razmere prebivalstva in ljudskih naselbin v okoHšu, b) odpravlja vzroke slabega zdravstvenega stania z nasveti in deianji, c) si prizadeva s socijalno higijensko zaščito dece zmanjšati umrljivost dece v okolišu, č) skrbi posebno za zdravljenje ietičnih in za zaščito zdravih zoper to sotiialno kug» d) izvršuie vse ukrepe, ki so potrebni, da se odstranijo v okolišu stalno nastopajoče nalezljive bolezni in da se te bolezni tam ne razširjajo, e) skrbi za zdravie in pravilni telesni razvoi šolarjev in daie šolskim oblastem v okolišu potrebna poiasnila in navodila v zdravstvenih vprašanjih, ;) dviga zdravstveno kulturo s higijensko propagando in didaktiko. g) preprečuje, omejuje in odpravlja alkoholizem. Naslednji členi govore o delokrogu v čl. 2. navedenih ustanov. Čl. 10. Podrobno delovanje oddelkov pod čl. 4., 6., 7., 8. in 9. se uredi s poslovnikom, Priprave za konferenco Male antante Beograd. 8. maja. p. V ministrstvu za zunanjo zadeve se vrše obsežne priprave za predstoječo konferenco Male antante v Beogradu. Vlada je prejela poročilo, da prispe češkoslovaški minister zunanjih del dr. Be-neš v Beograd 20 maja dopoldne. Istega dne prispe v Beograd tudi rumunski minister zunanjih del Mironescu. Prva konferenca zunanjih ministrov držav Male antante bo 20. maja dopoldne. Konference se bodo nadaljevale 21 in 22. maia dopoldne. Dne 22. maja popoldne odpotujejo ministri v kopališče Koviljaco, kjer bodo prenočili 23. maja se nato vrši izlet v Sarajevo, odkoder potujejo 24. v Dubrovnik. S temi izleti na Jadransko morje bo končana letošnja konferenca Male antante. Ministrski predsednik pa inšpekcijskem potovanju Beograd. 8. maja. p. Predsednik vlade general Peter Zivkovič se še vodno nahaja v Vrnjnčki Banji. Tekom včerajšnjega ?n današnjega dne je napravil daljša inšpekcijska potovanja ter je danes posetil Novi Pa-zsJe v dečjem dispanzerju, pa ie podrejeno Zavodu za zaščito dece in mater v Ljub'iani. Čl. 16. Hišna oskrba zdravstvenega doma se uredi s hišnim redom, ki ga izda Hisriienski zavod v Ljubljani. Čl. 17. Ta pravilnik stoni v veljavo z dnem ko se razglasi v »Službenih Novi-nah.< Izseljeniška kvota za Zedinjene države Beograd. 8 maja. p. Ministrstvo za socijalno politiko je poslalo vsem velikim županom okrožnico, v kateri daje navodila glede sprejemanja prošenj za izselitev v Zedinjene države. Na področje konzulata Ze-dinjenih držav v Zagrebu, kamor spadata tudi ljubljanska in mariborska oblast, odpade 140 izseljeniških potnih listov. Zadevne prošnje smejo veliki župani sprejemati najkasneje do 10. junija. Posamezni veliki Zupani smejo sprejeti največ do 20 prošenj. Pravica do vlaganja teh prošenj in do izselitve na tej podlagi gre v prvi vrsti ženam in deci izpod 21 let, čijih starši se nahajajo v Zedinjenih državah. Neposredni davki 1.1928-29 Beograd, 8. maja r. V proračunskem le* tu 1928*29 je bilo plačanih neposrednih davkov skupno 1,736.352.796 Din. Prora* čunjenih je bilo 1„673,424.300 Din Napram prošlemu proračunskemu letu se je torej plačalo za 60,428.496 Din več neposrednih davkov. Smrt uglednega sodnika Subotica, 8. maja. č. Tukaj je umrl predsednik okrožnega sodišča Stevan Pav= lovič v 53 letu starosti. Do I. 1915. je bil v Sarajevu okrožni sodnik tedanje avstrij* ske oblasti pa so ga upokojile, nakar je otvoril odvetniško pisarno L. 1919. je bil imenovan za predsednika okrožnega sodi« šča v Subotici. kjer si je pridobil veliko popularnost. Sodniški kolegij je imel das nes sejo, na kateri je sklenil, da se truplo pokojnega Pavloviča postavi na mrtvaški oder v veliki dvorani okrožnega sodišča in pokopjje na stroške sodnikov tega sodi* šča. Nadalje je sodniški kolegij sklenil, da bo vršil do imenovanja novega predsednic ka posle predsednika okrožnega sodišča dr. Vlaho Carevič. „Miss Dalmacija" v Mostarju Split, 8. maja č. Včeraj popoldne se je pojavilo nad Splitom letalo »Miss Dalmacija«, ki je nekaj časa krožilo nad mestom. Letalo je izvajalo vsakovrstne akrobacije, ki jih ie sprejelo občinstvo z občudovanjem in navdušenjem. Zatem je letalo odletelo dalje in se ni spustilo v Splitu, kakor je bilo prvotno določeno, temveč v Divuljah pri Trogiru, kjer je mornariška letalska šola. Danes popoldne je letalo »Miss Dalmacija« odletelo iz Divulj pri Trogiru v Mostar. Avtomobilske nesreče Šibenik, 8. maja n. Danes ob 3. popoldne je pri postaji Siverič na progi Knin-Per-kovič zavozil tovorni vlak v avtomobil, v katerem sta se vozila šofer Ivan Vovko in njegov potnik Peter Uroda. Lokomotiva je trčila v avtomobil na nekem malem železniškem prelazu. Šofer in njegov potnik sta imela toliko duševne prisotnosti, da sta še v zadnjem hipu skočila iz avtomobila. ki ga je lokomotiva popolnoma razbila in vrgla v potok ob progi. Nezgoda ni povzročila nobenega zastoja v železniškem prometu. Sofija, 8. maja p. V okolici Sofije se je danes pripetila težka avtomobilska nesreča. Hčerka poslanca Barijeva je bila pri tem ubita, dva oficirja in dve dami pa so bili težko ranjeni. Poljedelski minister v Skoplju Beograd. 8. maja p. iz Skopi ia poročajo, da je tjakaj prispel minister poljedelstva dr. Fran-geš. Polojedelsfcega mlnasitra spremlja večje število načelnikov Minister poljedelstva pregleduje s svojimi načelniki ustanove svojega resora v Južni Srbiji in nabira gradivo za defmitivno ureditev agrarnega vprašanja v Južji.i Srbiji. Bosanski muslimani pri ministru pravde Beograd, 8. maja p. Danes ie prispel v Beograd cerkveni poglavar muslimanov v Bosni in Hercegovini Reis-ulema Cauševič s predstavniki muslimanskih cerkvenih občin Muslimansko odposlanstvo je interveniralo v ministrstvu pravde zaradi ureditve muslimanskih cerkvenih vprašanj Porast konkurzov Beograd, 8. maja fi. Po službenih podatkih je v prvih štirih mesecih I. 1^29 število konkurzov v vse i državi naraslo od 371 v lanskem letu na 407. ' i Po razorožitvenih razpravah v Ženevi Šesta razorožitvena konferenca je z začetkom tedna za nedoločeno dobo prekinila svoje razprave. Zasedanje s tem še ni zaključeno, marveč se bo nadaljevalo, ko bo predsednik Loudon smatral za koristno, da zopet skliče delegacije. Vsekakor se mora z zadoščenjem ugotoviti, da so dosedanja tritedenska pogajanja bila uspešnejša od vseh prejšnjih. In priznati se mora, da gre to pot zahvala za napredek baš Zedinje-nim državam, ki so prej delale največje ovire razorožitvenim prizadevanjem v onem smislu, kot jih razumejo kontinentalne države s Francijo na čelu. Po dosedanjih znamenjih bi se skoro smelo soditi, da je z izvolitvijo predsednika Herberta Hooverja napočila nova doba v mednarodnih odnošajih in da se nekateri najusodnejši povojni problemi bližajo možnosti realne, pozitivne rešitve. Na šesti razorožitveni predkonferen-ci je podal prvi ameriški delegat Gib-son v imenu svoje vlade dve temeljni izjavi, ki ju je ves miru žejni svet pozdravil z velikim zadoščenjem in ki bosta imeli najboljše posledice. Te so se pokazale že takoj na licu mesta, v Ženevi. Razprave so dobile novo im-pulzijo in se nadaljevale v ozračju zaupanja, ki je zamenjalo prvotno nezaupanje in pobitost. Zedinjene države so predvsem opustile svoje dosedanje trdovratno stališče v vprašanju omejitve oboroževanja na morju. Prej so zahtevale, da se mora natančno določiti, koliko bojnih enot vsake posamezne kategorije smejo imeti poedine pomorske sile, in se vrh tega postavile na stališče, da se mora Amerika tudi glede manjših enot popolnoma izenačiti z Veliko Britanijo, kakor se je na vvashingtonski konferenci izenačiila z njo glede velkih bojnih ladij. Na tem mestu smo že večkrat razložili, zakaj bi z zmago te zahteve dosegla Amerika dejansko premoč na morju in končno potisnila nekdanjo kraljico oceanov, Anglijo, na drugo mesto. Le-ta se je z razumljivo ne-popustljivostjo upirala ameriškim pre-tenzijam in ob tem sporu so se razbila vsa dosedanja razorožitvena pogajanja. S sprejemom one metode v določevanju razmerja pomorskih bojnih sil. ki jo je 1. 1927. predlagal francoski delegat Paul-Boncour, je vlada Zedinjenih držav dejansko omogočila sklicanje nove pomorske razorožitvene konference, ki bo — upati je — bolj uspešna, nego je bila predlanska »konferenca treh« žalostnega spomina. Zedinjene države so napravile še drugo nadvse znatno uslugo mirovni misli. Gibson je izjavil, da njegova vlada pristaja na francosko formulo glede izvežbanih vojaških rezerv, ki bodo izvzete iz bodoče mednarodne konvencije o znižanju oboroženja na kopnem. Ameriki se je v tem vprašnaju pridružila tudi Anglija, ki je doslej isto tako energično pobijala francosko tezo. Tako se je tudi v tej nadvse kočljivi točki dosegel sporazum med glavnimi silami sveta. Čeprav Rusi in Nemci iz razumljivih nagibov še nadalje oznanjajo »polom« razorožitvene debate v Ženevi, mora nepristranski opazovalec priznati, da se je dosegel velikanski napredek. Razorožitev ni izvedljiva naenkrat, marveč se mora korakati k njej samo v etapah, sicer bi zadela svet še hujša katastrofa, nego je bila svetovna vojna. V sedanjem stanju splošne varnosti in razmerja med državami je mogoče težiti samo k omejitvi in znižanju oborožitve na kopnem, na morju in v zraku. In v t(vn stremljenju je bil dosežen v Ženevi nepobiten napredek. Enilog I jubavne drame Ogulin. 8. maja. č. Včeraj je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na 12 let težke ječe neki Anton Hrastina. ki je ubil Sofijo poročeno Ferari. Z njo je imel Ijubavno razmerje že pred odhodom v vojno proti volji njenih staršev. Pred njegovim povrat-kom iz vojne se je Sofija poročila z nekim Ferarijem s Sušaka. Hrastina je čakal kritičnega dne nanjo za nekim zidom. Pred tem je popil štiri litre vina. Ko se mu je približala na 20 metrov, je streljal nanjo iz revolverja in Sofija se je zgrudila mrtva na tla. Soremembe v mornarici Šibenik, S. maja. n. Danes je prevzel dolžnosti pomorske obalne komande kapetan bojnega broda Polič, ki je prevzel mesto dosedanjega komandanta admirala Stanko-viča, premeščenega s posebnim ukazom za komandanla v Boko Kotorsko. Zemunski dijaki v Zagrebu Zagreb, 8. maja. n. V Zagreb so došli di-;aki trgovske akademije iz Zeinuna, ki so si ogledali več tvornic in zagrebško okolico. Jutri bodo preko Osijeka odpotovali nazaj v Zemun. Medicinska razstava v Zagrebu Zagreb, 8. maja. n. Jutri bo otvorjena v zagrebškem umetniškem paviljonu medicinska razstava. Otvoritev bo izvršil mestni župan dr. Srkulj. Koncertna turneja vinograd-skega »Hlahola« Praga. 8. mala h. Dne 18. t. m. bo odpotoval v:nogradsk.i »Hlahol« na koncertno turnejo po Jugoslaviji. Pevsko društvo bo obiskalo Beograd. Zagreb. Split in Ljubljano. Izvoz pšenice v Turčijo Beograd. 8. maja č. Po službenih podatkih je bilo prvih sedem dni meseca maia izvoženih v Turčijo 2 milijona kg pšenice v vrednosti 4 milijone dinarjev. Občinski zdravniki v zagrebški oblasti Vsaka občina mora imeti svojega zdravnika — Imenoval jih bo oblastni komisar — Privatne prakse ne bodo smeli izvrševati brez posebnega dovoljenja čin- pa po potreb! tudi več. Občinske zdravnike imenuje komisar oblastne sa-mouprave, za njihovo nastanitev, preskrbo in plačo pa morajo skrbeti občine. Občinski zdravnik ne sme vršiti Zagreb, 8. maja, n. Na seji strokovnih referentov zagrebške oblastne samouprave, ki se je vršila danes, je bil predložen načrt nove uredbe o občinskih zdravnikih. Uredba bo v kratkem stopila v veljavo, ker je dosedanja prenehala veljati. Načrt vsebuje 14 členov in določa med ostalim, da mora imeti vsaka občina po enega zdravnika, glede na terenske razmere in velikost ob- privatne prakse brez dovoljenja oblastnega komisarja, v kolikor pa mu je dovolj ina, ne sme biti v škodo službenih dolžnosti. Smrt zaslužnega poljskega politika Pred 14 dnevi je v Tešinu umrl Josip Londzin, star in za Slovanstvo bivše avstrijske Šlezije zelo zaslužen politik in nacionalen delavec, Ki sc ga naši starejši politiki poznali še iz dunajskega parlamenta. Pokojni Londzin je bil rojen 1. 1863. ter je študiral v Bielsku, Olomucu in na Dunaju. Kot mlad vikar in zaveden Poljak je rano prišel v konflikt s kardinalom Kop-pom, vratislavsKim nadškofom, ki je kot tak (iz pruske Šlezije!) vršil cerkveno oblast tudi v delu avstrijske Šlezije ter bil znan zaradi svojih germanskih tendenc. Londzin je ustanovii poljsko gimnazijo v Tešinu. bil tajnik ^Šolske Matice« za te-šinsko Slezijo in je več ko 40 let urejal poljski poljudni časopis »Zvezda Tešinska«. Bil ie poslanec tudi v svobodni Poljski, od lanskih volitev pa član senata. Politično je šel s Pilsudskim. Londzin je bil v Tešinu zelo popularna osebnost in zaradi svoje objektivnosti priljubljen pri vseh veroizpovedanjih (katoliki, evangeliki, židi) in narodnostih. Zadnja leta je bil (prej je bil tudi katehet na gimnaziji) župan v Tešinu. Poročilo kominterni o berlinskih izgredih Varšava, 8. maja a. Detektivi poljske politične policije so aretirali na varšavskem kolodvoru nekega tujca, ki je potoval s tujim potnim listom. Pri natančnem pregledu njegove prtljage so našli v skrivnem predalu kovčegi seznam vseh komunističnih voditeljev in organizatorjev poslednjih krvavih nemirov v Berlinu. Razen tega seznama je bilo v kovčegu izčrpno poročilo o poteku in organiziranju berlinskih nemirov, namenjeno vodstvu moskovske Ko-minterne. Varšavska policija misli, da se ji je posrečilo s to aretacijo ujeti enega glavnih sovjetskih emisarjev, ki s? sodelovali pri nemirih v Berlinu. O aretaciji in vsebini zaplenjenih dokumentov je takoj obvestila berlinsko policijo. Avstralski novinar žrtev berlinskih nemirov Berlin, 8. maja. s Danes dopoldne se je vršil pogTcb avstralskega novinarja Char* lesa Mackaya, ki je bii pri zadnjih nemi=> rih ustreljen v Berlinu. Pogrebnih sveča« nosti so se udeležili člani angleške kolo* nije in angleški novinarji v Berlinu. An* gleškega poslanika je zastopal poslaniški svetnik Michoison. Društvo berlinskih no« vinarjev je odposlalo na pogreb posebno deputacijo, ki je položila na grob inozem« skega tovariša lep venec. Pogrebu je pris sostvoval tudi zastopnik tiskovnega oddeb ka v zunanjem ministrstvu. Miren pogreb berlinskih žrtev Berlin, 8. niaia s. Danes opoldne je bil pokopan večji del žrtev krvavih nemirov. Na pokopališču so se odigravali žalostni prizori. Večina žrtev se sploh ni udeležila demonstracij ter ie padla pod streli policije, ko je gledala skozi okno svojih stanovanj ali hitela na svoje delo. Polurna stavka, ki so jo propagirali komunisti kot protest, je bila izvedena skoraj v vseh večjih obratih brez incidentov Lloyd George o izpraznitvi Porenja London, 8. maia s. V Banggoru so L!oyda Georgea po volilnem govoru vprašali ali namerava doseči, da bi se angleške zasedbene čete takoj umaknile iz Porenja. L'oyd George je odgovori! brez oklevanja: »Že opetovano sem silil vlado i.n si sploh ne morem tolmačiti, zakaj so naše čete še vedno tamkaj.« Otvoritev razstave v Sevilji Madrid, 8. maja s. Kraljevska dvojica, ministrski predsednik Primo de R Iver a in številni visoki dostojanstveniki so odpotovali v Sevillo. da se udeleže otvoritve ibero-ameriške razstave. Propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji Dunaj, 8. maja a. Avstrijsko-nemška zveza objavlja v svojem glasilu, da je sedaj število njenih članov doseglo 1.004-211. Glavni ciR te organizacije je propaganda za priključitev Avstrije k Nemčiji na temelju samoodločbe narodov. Poletne vožnje »Zeppelina« Friedrichshafen. 8. maja s. »Grof Zeppelin« je zaključil s poletom na Dunaj svoj spomladanski program ter bo pričel sedaj s poletnimi vožnjami. Po določenem načrtu bo »Grof Zeppelin« starta! dne 15. maja za polet v Ameriko. Njegovo bivanje v Newyorku fe preračunano samo na tri dni. fako da se bo že 25. maia v-rnil domov. Jun.Ha in juilila bo izvede! daljše polete na Norveško. Švedsko in Finsko ter v polarne pokrajine. Zastrupljenje na ženitovanjski pojedini Nantes. 8. maia s. Na ženitovanju }e po vži-v 3-1111 neke jedi obolelo 80 gostov na znakih zastruipljenja. Oče neveste je umrl. Justifikacija voditeljev mehiških vstašev Mesico, 8. mata a. Včeraj so bili ustreljeni v Sonori tri)« vodite1!ii »Religioznega pokreta«, ki je bil v bistva samo organizacija za izvajani?« terorističnih napadov ne vladne čete in poštne vlake Težka nesreča v Rusiji Moskva. 8. maja a. Pri meslo Halič v guber-nili Gomel s« I« prevrni! na reki čoto z mladimi deklicami. Utonilo Je 9 deklic. Tudi v Belgiji je par primerov črnih koz Bruseli, 8. maja s. Kakor poroča »Libre belgique«, so v raznih bolnicah v oskrbi bolniki, oboleli na kozah. Jutranji listi ugotavljajo. da primer črnih koz, o katerem so poročali včeraj, ni edini, temveč da je po raznih bolnicah še več takih bolnikov. Zdravstvene oblasti so podvzele vse mere, da preprečijo razširjenje epidemije. Snežni viharji v Kanadi London, 8. maja. a. V južni Kanadi so divjali za to dobo nepričakovano silni snež* ni viharji, ki so odtrgali od prometa cele pokrajine v Manitobi. V snegu je obstal tudi brzovlak, ki je peljal delavce in pot* nike v \Vinnipeg. Ker je ielo primanjko« vati hrane potnikom, ki so ostali v zasne« ženein vlaku že pet dni, je odposlalo ka« nadsko vojno ministrstvo eskadrilo voja« ških letal, ki so vrgla s padali potnikom večje množine hrane. Organizirana je tu« di posebna letalska ekspedicija z letali, ki imajo namesto koles smuči, da prepeljejo potnike v \Vinnipeg. I Poboj med cigani zavoljo ženske Bukarešta, 8. maia g. V Kimpolungu se je vršila te dni strahovita bitka med dvema ciganskima plemenoma, v kateri je bila ena oseba ubita, 30 pa lahko in težje ranjenih. Vodja ciganskega plemena Jurij Ni-colae je hotel po starem ciganskem običaju za ženo hčer drugega ciganskega plemena in je ponujal za deklico visoko odkupnino. Vodja drugega plemena je ponudbo odklonil in tako se je ponoči vnela strašna bitka. Cigani so se oborožili s sekirami in kosami. Boja so se udeležile tudi ženske, izmed katerih so nekatere udrihale celo z otroci po svojih nasprotnikih. Šele, ko je nastopilo orožništvo in aretiralo najbolj vročekrvne borce, sta se obe plemeni pomirili. Kočevsko pismo Po deževnem in mrzlem aprilu je nastopil pri nas maj v vsej svoji lepoti. Cvetja sicer še ni veliko, bukve pa so že ozelenele in gozd se vsak dan bolj odeva v svežo zelenino. Prva majska nedelja, ki je bila soinčna in vedra, je izvabila izza mestnih zidov miado in staro. Dolga vas. Šalka vas in Stara cerkev so kar najbolj primerna izprehajališča za popoldanske izletnike. Vse okoliške gostilne so bile polne gostov, ki so se ob prvi vročini ohlajali s svežim pivom. Promenada za gradom in v Haufovem drevoredu je oživela in to zlasti na večer pred šmarnicami in po njih, ki so sedaj do polovice meseca nemške. Tudi slado-ledar je prišel že do svoje veljave. Po dolgi zimi se je vse oddahnilo in sedaj vse hiti, da si na prostem, čistem zraku, ki je pri nas tako blagodejno prepojen z vonjem gozdovja, pribavi telesu novih moči. Tudi že zgodaj zjutraj je v mestu živo. Pomočniki in trgovski vajenci se grejejo na solncu, zunaj mesta pa naletiš na študenta. ki se s knjigo v roki pripravlja za dopoldanski pouk ali pa morda celo za maturo, do katere je samo še mesec dni. Na polju vse hiti z delom. V aprilu so zamudili, zato hite v maju. Povsod vidiš sejalce in sadivce z vrečami krompirja, koruze ali fižola. Pšenice pri nas skoraj ne sejejo. Za gradom kopljejo delavci jame. v katere bodo posadili lipe, ker se kostanji, ki so do sedaj obsenčevali to izprehajališče, suše. Florijanov sejem preteklo soboto "je bil zelo obiskan. Kramarji so precej iztržili in tudi živine se .ie precej prodalo. Ker se pri nas vrše sejmi le bolj redko, bi bilo zelo dobro, da bi se upeljali redni tržni dnevi, kakor jih imajo po drugih mestih. Pri mestni vodarni in elektrarni so podrli tovarniški dimnik, ki je bil zadnje čase čisto neraben. Opeka pa se bo še prav lahko porabila za zidavo hiš, ker je znano, da se nahaja v takih dimnikih najboljša opeka. Pretekli teden se je vršila na magistratu svečana seja občinskega odbora; bil je zaprisežen župan in vsi odborniki. Zaprisega! je vladni svetnik sreski poglavar g. Loger. Sprejeta je bila soglasno brzojavka. ki jo je odposlal župan g. Lončar Nj. Vel. kralju Aleksandru kot zahvalo za častni naslov, ki ga je podelil slovenski univerzi v Ljubljani. Poleg tega je bila odposlana tudi žalna brzojavka gospej vdovi vojvode Stepanovipa. Največ so pretrpele v tej zimi naše ceste. Po večini so tako razrite in razko-pane. da je vožnja po njih v kvar vsem vozilom. Sedaj popravljajo majhen trak ceste. ki vodi iz Kočevja v Cviškerje. Delo vodi cestni mojster g. Emil Bižal. Država, mestna občina, uprava premogoko-pa in ves kočevski sodni okraj bodo morali tukaj skupno nastopiti, kajti lahko rečemo, da so ceste na Kočevskem najslabše v Sloveniji Bmkoštni šport v Beogradu Zagreb, 8. maja. r Včeraj se je vršil se» stanek predstavnikov športnikov beograi« ske in zagrebške univerze. Razpravljali so o velikih jugoslovenskih spornih priredit, vah, ki naj bi se vršile med pravoslavnimi binkoštnimi prazniki v Beogradu. Te pri« reditve bi tvorile hkrati svečano proslavo lOletnice ustanovitve Univerzitetnega spori nega kluba v Beogradu. Tekmovala bi ob? dneva moštva beograjske, zagrebške. Jfuh-lianske in sofijske univerze. Prvi dan (drs 23. junija) Zagreb proti Liubliani in Beograd proti Sofiji, naslednjega dne LjubHt> na proti Sofiji ter Beograd proti Zacrefcu Pred skorajšnjim prihodom kraljeve družine na Bled Bled, 8. maja. Kakor čujemo, prispe že jutri s posebnim vlakom na Bled glavno dvorsko osobje, da uredi in pripravi vse potrebno za prihod kraljeve družine. Zatrjuje se, da bo kraljica s kraljevičem Petrom in princem Tomislavom prispela že prihodnje dni. To se smatra tem verjetnejše, ker se v kraljevski družini v kratkem pričakuje vesel dogodek in je baje kraljeva želja, da bi se tretje dete rodilo na Bledu. Kdaj bo na Bled prispel kralj sam. ni znano, soditi pa je, da se v Zagrebu ne bo zadržal dalje časa. Zborovanje učiteljstva Ljubljana, 8. maja V beli dvorani Uniona se je danes zbralo 300 učiteljev in učiteljic iz kranjskega, kamniškega, laškega in litijskega okraja. Navzoči pa so bili tudi ostali člani zadruge »Učiteljski dom« iz ljubljanske oblasti. Razpravljali so o perečih stanovskih zadevah in posebej še o gospodarski zadrugi učiteljstva ljubljanske oblasti. Slovensko učiteljstvo se bori že 53 let za zgraditev prepotrebnega lastnega doma. Krivda, da ta važna gospodarsko-socialna akciia še ni uspela, leži predvsem v slabih gmotnih razmerah, s katerimi se učiteljstvo bori že od nekdaj. Zborovanje je vodil cerkljanski šolski upravitelj Josip Lapajne. ki je poročal o dosedanjih težnjah učiteljstva. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Kobal iz Ljubljane, navaja, da ima zadruga 490.000 Din neobremenjenega premoženja. Po poročilu nadzorstva, ki ga ie podal šolski upravitelj Matiia Pelko iz Zagorja, .ie bila staremu odboru podaljšana funkcijska doba. Načel-stvo je dobilo naročilo, naj kupi primerno stavbišče ali pa gotovo stavbo za Učiteljski dom, ki naj postane žarišče gospodarskega. socialnega in kulturnega razmaha našega učiteljstva. Tekom leta bo učiteljstvo izvedlo eiektno loterijo in računa, da bo naša javnost z naklonjenostjo podprla njegove plemenite smotre. Po občnem zboru zadruge Učiteljski dom je predaval ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Trček o zadružništvu. nakar je predsednik U.IU g. Škul.i nodal situaciisko poročilo o stanovski organizaciji, urednik »Učiteljskega tovariša« pa je obrv1 ožil članstvu splošno prosvetno stanje in tolmačil zadeve, ki zanimajo naše učiteljstvo. Borba za stanovanja Ljubljana, 8. maja Zadnje dni je opažati veliko borbo za stanovanja. Hišni gospodarji so zopet začeli vlagati nove stanovanjske odpovedi pri okrajnem sodišču. Oddelek za stanovanjske odpovedi je bil zadnje tri dni naravnost blokiran. Vodja oddelka se je moral skoro kar zabarikadirati, da niso posamezne stranke naravnost silile vanj. Za avgustov termin je bilo podanih 266 novih stanovanjskih odpovedi, od januarja do 8. maja pa vsega skupaj 866. Nekateri hišni gospodarji, ki so bili odpovedali stanovanje za majski termin, pa so včeraj oblegali oddelek s predlogi za deložacije. Bili so kratko zavrnjeni z utemeljitvijo, da se imajo deložacijski predlogi vlagati šele po 8. maju. Za jutri torej pričakujejo na sodišču večjo množino predlogov, poleg katerih bo vsak gospodar moral izpolniti posebno izjavo v dveh izvodih in z navedbami: ali se odpovedano stanovanje nahaja v zgradbi, ki je spadala pod omejitve stanovanjskih zakonov, ali je odpovedana stranka zaščitena po členu 3. novega stanovanjskega zakona in koliko najemniko-vih rodbinskih članov stanuje v odpovedanem stanovanju. Izvod te izjave dobi z deložacijskim predlogom tudi stranka, ki ji je bilo stanovanje odpovedano. Ko najemnik prejme to izjavo, se mora v 8. dneh zglasiti na sodišču. Ce sodišče ugotovi, da je stranka zaščitena še po novem zakonu, se bo deložacija zavrnila, v nasprotnem primeru pa se bodo morale stranke izseliti do 15. junija. Mestni magistrat je za avgust odpovedal 64. strankam, po večini iz razloga, ker že več mesecev niso plačale najemnine. Med stanovalci v mestnih hišah je bilo zadnje dni nekaj razburjenja zaradi povišanja najemnin. Določitev najemnin je temeljila na kva-draturnem sistemu in se je kvadratni meter ocenil na letnih 80 do 120 Din. Kako huda je borba za stanovanja, kaže tudi naval strank na mestni stanovanjski urad. Dnevno je prineslo 50 do 70 strank nove prošnje za stanovanja ali intervencije pri deložacijah. Samo za stanovanja v novi mestni hiši na Poljanski cesti, kjer je ran lii vsega 116 stanovanj, je bilo vloženih nad 1700 prošenj. V uradu samem, ki je skromna luknja, so se odigravali prav mučni prizori. Nekatere stranke so bile naravnost grobe. Zanimiva razstava za ženski svet Ljubljana, 8. maja V telovadnici mestne dekliške šole pri Sv. Jakoba je danes popoldne otvorila ženska strokovna nadaljevalnica razstavo del svojih učenk. Škoda, da bo poučna in informativna razstava odprta samo še do jutri, četrtka zvečer. Kdor si razstavljene objekte ogleda, ne bi verjel, da je mogoče naučiti obrtne va-jenke. ki so obiskovale oo večini Ie osnovne šole in so mnoge prišle z dežele v mesto, v tako kratkem času toliko koristnega in lepega, da v mnogih spretnostih ne zaostajajo za go.ienkami srednjih obrtnih šol. To je pač metoda, ki gre po najkrajši noti praktične smotrenosti do sigurnih uspehov. Učiteljski zbor pod ambicioznim voditeljem g. Alojzom Gorjupom si je moral te bližnjice poiskati po večini brez tujih navodil, ali pa iih vsaj prilagoditi našim razmeram in zahtevam. Zato nam pa razstava dokazuje, da morebiti nobena druga šola ne more pokazati enakih uspehov, ki so za vsakega obiskovalca tako presenetljivi, da mora oceniti učiteljski zbor kakor učenke le z največjo pohvalo in priznanjem. Dočim so na vseh drugih šolah učenci do skrajnosti preobloženi z najnepotrebne.išim balastom. uči ta šola le ono. kar je praktično in koristno vsej splošnosti. Izdelki mladih modistic. kroiačic in šivilj so tako precizni in lepi. da vzbujajo splošno občudovanje. Poglejte, kako slikajo po naravi klobuke, kakor bi se izobraževale za umetnice. Znani ilustrator »Zvončka« g. Frbežnik. pisatelj Vilko Mazi in g. Lampe iih uče od risanja in slikanja do najpri-mitivnejših početkov do najokusnejših osnutkov. Gojenke same komponirajo za najrazličnejše okrase in tehnike namenjene ornamente. ki so prav tako originalni kakor odgovarjajo nainovejši modi. Gospodična Hrovatinova jih uči izdelovati prave načrte, kakršne menda delajo drugje visoko-šolani arhitekti in umetniki, tu se jim pa oravj le krojno risanje. Zaklel bi se pa tudi, da bodo zakotni pisači ob ves kruh, tako je gdč. Likozarjeva naučila svoje učenke, kako se delajo vse mogoče listine, prošnje, kako se vodijo knjige in računi, še celo. kako se napovedujejo davki. Celo modelirati znajo! Pa ns z ilovico in plastelinom. temveč kar bombaž stiskajo, namažejo z želatino in poslikajo, da lahko na razstavi občudujemo najrazličnejše gobe, ki iih niti naš slavni gobar Ante Beg ne bi poznal. To je patent samega gospoda voditelja, zato tudi vse tajnosti ne smemo izdati. Risbe, slikarije in najpreciznejše vezenine, osnutki in modeli na.iapartnejših klobukov in najmodernejših oblek za vse prilike. sedaj moderne cvetlice iz klobučevi-ne, batik in slikanje na svilo, to in ono in še mnogo drugega bo zanimalo naše dame in jih razveselilo. Nas pa najbolj veseli dejstvo, da se lahko s tako šolo postavimo v Ljubljani. Čestitamo! Neroden vlom v Borzo dela Liubliana, 8. maja Pred javno borzo delo v Čopovi ulici je bilo danes dopoldne med brezposelnimi nenavadno živahno pomenjkovanje. — Zakaj neki danes ne odpro borze? Deset je že ura in še nismo dobili dela! Pa se je kmalu raznesla med njimi govorica, da je ponoči posetil borzo dela svedrovec, ki se je nadejal dobrega plena. Uračunal se je! »Še žernade ni zaslužil, tepec!« so menili brezposelni. Bilo pa je takole: Kakor običajno, je sluga danes ob 7. zjutraj prišel v urad, da bi vse pospravil. Zapazil pa je v uradu velik nered. Nekateri akti so bili razmetani, a nekateri predali po pisarniških mizah nasiloma odklenjeni. Takoj je o tem obvestil policijsko ravnateljstvo, ki je poslalo tja detektive. Neznani vlomilec se je ponoči splazil v urad skozi stranišče. Na prvih vratih je hotel najprej šipo odstraniti na ta način, da je začel odlamljati kit. Ko pa je zapazil, da ie znotraj ključ, ie šipo razbil in vrata odklenil. V uradnih prostorih je komodno začel pregledovati mize, predale in drugo. Za nezaklenjene predale se ni mnogo brigal, zaklenjene pa je s silo odpiral in v njih vse prebrskal. Brez že-ljenega uspeha. Nikjer ni nišel niti ficka. Jezen je nato razmeta! v ravnatelievi pisarni nekatere akte, stopil v čakalnico, odprl okno in skočil na prosto v Conovo ulico. Med zaklenjenimi spisi je bilo vsega skupaj okoli 80 Din gotovine, ki je vlomilec ni našel. Blagajničarka ga. Kikljeva je tako pre- | vidna, da dnevno skrbno spravi ves denar. Ce pa bi imel vlomilec le srečo, bi pograbil 3.890.50 Din. Pri škontraciji blagajne pa so ugotovili, da je vse v redu. Vlomilec je moral biti prav neroden in neizvežban. kar je sklepati tudi iz daktiloskopičnih posnetkov. Čudodelec, pustolovec in skopuški tihotapec Domžale. 8 maja Pred dnevi se je pojavil v Domžalah neki Miloš Venceslav. Imenitna osebnost, ta Miloš! Izdajal se je za profesorja z 59 diplomami, za čudodelnika in izumitelja. Hodil je po hišah in nagovarjal ljudi, naj mu plačajo po 300 Din. nakar jim bo od vseh podrobnosti razložil človeško življenje. Z nikomur ni maral govoriti zastonj, marveč je računal po 15 Din za vsake pol ure. Imel pa je vzlic temu zelo slab izkupiček. Ne pije ničesar, celo ne spi baje nikoli. Pravi, da lahko hodi po sredi morja, pa makar nosi 300 kg na svojih plečih. Mož je še dokaj leno oblečen, s seboi pa nosi sveženj reklamnih listov, na katerih se poleg omenjenih čudnih reči razodeva še to. da je on. Miloš Venčeslav, od Boga poslan, da reši našo deco. Ker pa čudaku posel v naših krajih le nikakor ni šel v klasje, se je mož poda! na občinski urad in prosil podnore. Izdajal se ie zooet za profesorja Občinski tajnik, ki je bil sam v uradu, mu je podporo seveda odklonil. — Čakajte no! je dejal čudak. — Dam vam eno uro odloga, da si dobro premislite! Nato se je zopet odstranil iz občinske pisarne. Ko se ie točno ob uri zopet vrnil, pa je doživel neliufco presenečenje. Prijela ga je orožniška patrulja, ki je bila o njem obveščena. Odgnala ga ie v kamniške zapore, odkoder ga bodo bržčas poslali v Ljubljano, da mu strokovnjaki pregledajo obisti in ugotovijo, ali je mož v mogžanih neko'iko pahnjen ali pa je pustolovski komediiant. Snlošno smo imeli zadnje čase nekaj prav čednih obiskov. V torek je prišel neki tujec k mehaniku C ogledovat kolesa. Predstavil se ie za »višjega monterja« Avgusta Wo!kerja z Dunaja, navajajoč, da ie zaposlen pri montaži strojev v Bonačevi tovarni na Količevem. Pregledoval ie kolesa. končno pa je na lepem poprosil mehanika. naj mu posodi nekaj denarja, ker da ima on same šilinge. Čim pa se bo povrnil iz Ljubljane, kamor gre denar menjat, bo vse vrnil in kupil kolo. Mehanik C., ki ie dobra duša, ie tujcu radevolje izročil 120 Din. Toda višji monter se le ni zlepa odpravil v Ljubljano. Podal se je v Slo-karjevo gostilno, kjer je bil še naslednji dan na hrani, pa tudi prenočeval ie tu. Obnašal se je prav kavalirsko, govoril je celo francoski. Kakor da bi se odpravlial na izprehod, se je v gostilni poslovil: »Adieu, au revoir!« — In je. kakor po- Spored vesele zabave in smeha! Močno ojačen jazz-orkester! Dražestna, temperamentna in šarmantna L I L I A N H A R V E Y v nainovejšem in najboljšem njenem filmu veselja, smeha in zabave Noč v Londonu Film o mladi in izredno ljubki dami ter o čudnih, veselih dogodkih, ki so se ji primerili v nekem velemestnem londonskem hotelu tekom ene same noči. Smeh! Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Krohot! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA motoma, vzel še neki dežnik. Ker se le ni več vrnil, ga je mehanik C. prijavil orožnikom, ki so ugotovili, da mož ni nihče drugi, kakor zloglasni, našim varnostnim oblastim že dobro znani pustolovec Friderik Hatz. Orožniki so ga zasledovali do Kranja, kjer je bil aretiran in oddan v zapore. Mnogo se naši ljudje zadnje dni pogovarjajo tudi o temle: Tomaž Orehek, doma iz Žej pri Domžalah, je bil že dalje časa osumljen tihotapstva s saharinom. Orožniki so pod vodstvom narednika Skoka oni dan na lepem izvršili hišno preiskavo in pri Orehku zares našli večjo množino prepovedane sladke robe. ki io je imel skrito pod streho in jo je v manjših količinah raz-pečaval v okolici. Orehek. po domače Bizjak, je zelo bogat posestnik. Samo gozdov-je njegovo cenijo na 300.000 Din. Pri vsem tem pa je strahovito skop in si niti ne privošči vlaka, kadar ima v Ljubljani opravka. marveč gre tjakaj raje peš in brez denarja. V mestu simulira, kakor da ie slep na eno oko in berači po ljubljanskih restavracijah. Zgodilo se ie celo, da je prodajal naberačeno meso. Kako bo zdaj pogledal. ko mu bodo zasolili zapor in visoko globo, to zanima naše hudomušne radovedneže. Novi zločini roparjev Kolenca in Jakopina Višnja gora, 8. maja Iz zaporov sodišča v Višnji gori sta pobegnila 25. marca dva izredno nevarna in prekanjena pustolovca. Prvi je 1903 v Trbovljah rojeni in v Mirno na Dolenjskem pristojni France Kolenc, drugi pa 1906. v Potoku pri Litiji rojeni Ignac Jakopin. Oba fanta sta izredno nevarna individu!a, ki sta prišla v konflik z zakonom zaradi raznih tatvin in vlomov, pa tudi zaradi raznih pustolovščin. V zaporu v Višnji gori pa je ostal njun tretji pajdaš starejši France Jakopin, ki se je obema pridruževal pred aretacijo na pustolovskih pohodih. Kolenca se bo morda javnost spominjala še iz prejšnjih opisov, ko smo ga orisali kot izredno nevarnega klateža, ki pa je bil seveda vedno elegantno oblečen in je nastopal po deželi kot simpatičen »ženin«. Slike groznega ognjenega pustošenja pri Mirni Žalostna uso,S. K. Z * se je odločila, da osnuie novo knjižno serijo, ki se bo imenovala »Savreine-nik«. Tu se bodo objavljali samo izvirni spisi sodobnih domačih pisateljev. Tn razširjenje programa je »S. K. Z.< mogoče že zato, ker je finančno v razveseljivi meri aktivna. Shawove slavnostne igre se bodo vršile v teku meseca avgusta v Malveru pri Londonu. Prireja jih znani Sha\vov propagator, gledališki podjetnik Barrv Jackson. Ob tej priliki bo premiera najnoveše drame »The Apple Cart« (Voziček z jabolkami). 50 - letnica Milana Marjanovi-:a Dne 12. t. m. bo dovršil 50 let znani publicist, pesnik, novelist in kritik Milan Marjanovič. Njegovo ime je znano vsakomur, kdor se je le malo zanimal za srbohrvatsko književnost. Ni zlepa tako nlodovitegn književnika kot je Milan Marianovič. Nemara nima niti sam pregleda čez svoje delo. Že zgodaj se je posvetil publicistiki in .je izdajal celo vrsto listov in časopisov. Njegovo »Zvono« je pred vojno budilo mlade duhove in jih pozivalo k jasni kulturni opreJe- litvi. V tistih časih je bil Marjanovič zelo bojevita natura in odločen propagator modernih svobodomiselnih idej. Bil je ustanovitelj »Juga«, »Vihorac, »Savremenika«, »Slobodne Tribune«, deloval je v raznih redakcijah in sodeloval skoro v vseh časopisih napredne smeri. Hrvatska moderna je videla v njem svojega voditelja. Sicer je bil pristaš narodnega edinstva Srbov. Hrvatov in Slovencev ter je v ide.ini borbi za ta danes že realizirani vzor potrošil ogromno energije. O čem je pisal Milan Marjanovič? Malo je vprašanj, ki se jih ne bi bil dotaknil. Pisal je in še piše o narodno-gospodarskih in političnih vprašanjih enako spretno in inte-resantno kot o subtilnih estetskih, literarno- teoretičnih in filozofskih problemih. Kot 351eten mož je poslal pesnik (zbirka »Via eruris), z dramatiko in novelistiko se je bavil ves čas in se še bavi: po povratku iz emigracije je začel pisati knjige o spiritiz-mu "in teozofiji. Ob istem času. ko se je ogreval za sta*-o indijsko modrost, je kazal mnogo zdravega čuta ;.a najbolj realne probleme jugoslovenske vsakdanjosti. Bojevnik, upornik, nemiren duh. ki mu je življenje samo akcija in ideje samo odsev življenja, ie postal vodja cele generacije in njen najizrazitejši predstavitelj. Med vojno ie bil Marjanovič član Jugo-slovenskega odbora in si je kot publicist pridobil velikih zaslug za našo nacionalno-politično propagando, zlasti v Ameriki. Sedaj je designiran za načelnika Presbiroa beograjskega zunanjega ministrstva. Mladenič se je zlasti po Dolenjskem predstavljal kot bogat lesni trgovec in je lovil v svoje mreže posestniške hčerke, ki jim je obljubljal zakon. Oba Jakopina doslej nista bila še tako poznana, vendar sta popolnoma vredna Kolenčeve tovarišije. Kakor hitro sta se nahajala Kolenc in Ignac Jakopin na svobodi, sta se zopet naselila v okolici Št. Ruperta in Trebnjega, kjer sta pričela živeti divje življenje ski-talcev in tatov. Vsa tamošnja okolica ju pozna kot nevarna vlomilca. Zato se nista drznila približati se ljudem in sta se naselila v neki zapuščeni bajti. A še v to bajto nista prišla prenočevat vsako noč. Veliko noči, tudi mrzlih in deževnih, sta prespala v prosti naravi, da sta se ognila orožnikom. Seveda pa sta bila oba pobegla arestanta med tem navzlic vsem nevarnostim, ki so ju obdajale vedno na preži, da si pripomoreta do plena. Vlomi in tatvine so bili v tamošnjih okrajih na dnevnem redu. Danes je bilo vlomljeno v to ali ono hišo v okolici Trebnjega, naslednji dan so si pripovedovali o novem vlomu prebivalci okolice Št. Ruperta ali Mokronoga. Vlomilca imata, odkar sta zopet na svobodi, na vesti že nad 15 vlomov in tatvin. Povsod, kamor prideta, se pojavljata oborožena z vojaškimi pištolami. V ponedeljek okrog 12. ponoči sta nenadoma skočili skozi odprto okno posestnice Marije Pungerčarjeve v Gabrijelah v občini Tržišču pri Mokronogu, dve temni senci. Gospodinja je pričela klicati vsa prestrašena, pa je od strahu kmalu onemela. Moška sta se ustavila sredi sobe in tedaj je gospodinja oba razbojnika, dasi sta bila maskirana, spoznala. Roparja, ki sta imela čez sredo obraza privezani ruti. sta potegnila pištoli in zahtevala od gospodinje in gospodarja denar. — Če ne daš denarja, te stane življenje! sta zakričala roparja, videč, da se gospodar in gospodinja obotavljata. — Samo 250 Din imam. je odvrnil gospodar. Vse drugo sem izdal za vole, ki sem jih kupil danes na sejmu . . . — Pa daj tisto, kar je ostalo! sta koman-dirala roparja in sprejela denar, ki ga jima je ponujal preplašeni gospodar. Nista pa se zadovoljila samo z 250 Din, marveč sta prebrskala potem še vse sobe ter našla med perilom skritih 80 Din in si nabrala okrog 15 kg suhega mesa, nekai kg sladkorja, nakar sta se oskrbela še z nekai pari čevljev in perilom. Izginila sta izpred oči preplašenega zakonskega para po isti poti, kakor sta vdrla v hišo. Dve uri nato sta vdrla v Gabrijelah v hišo Jožefa Lužarja. Kakor pri Pungarčer-jevih, sta tudi tu atakirala gospodarja in izsilila od njega 800 Din gotovine. Zatem sta mu pobrala tudi uro in par čevljev. Orožniška postaja v Mokronogu je bila obveščena o teh dveh ponovnih ropih šele naslednji dan na sejmu v Tržišču in se je takoj podala na zasledovanje obeh roparjev patrulja. Drzna roparja pa sta zopet izginila, kakor bi se vdrla v zemljo. Stanovske zadeve naših fotografov Ljubljana, 8. maja Včeraj dopoldne se je v posvetovalnici Zbornice za TOI zbralo nad 30 članov Pokrajinske zadruge fotograiov za Slovenijo in razni zastopniki, ki smo med njimi opazili tajnika ZTOI dr. Pretnarja, za magistrat komisarja Čehuna, za Zvezo obrtnih zadrug preds. Josipa Rebeka, za zagrebško zadrugo predsednika Fiirsta in druge. Ko je podnačelnik g. Hibšer prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, je načelnik g. Grabjec pozdravil vse navzoče in podal izčrpna poročila o delovanju zadruge v mi-nuletri letu. Njegovo, kakor poroči'o blagajnika so navzoči sprejeli s pohvalo in soglasno na znanje. Predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Re-bek je v daljšem govoru poročal o obrtnem zakonu ter podal razna pojasnila o delovanju Zveze in priporočal, naj se vsi obrtniki čim bolj sklenejo okrog nje. Občni zbor je po njegovem govoru sklenil, da plača za vsakega člana letno 20 Din za Zvezo obrtnih zadruj; in se zato poviša članom članarina za 15 Din letno. Prav tako je bil spsejet tudi proračun za 1929. soglasno ter se je zvišala članarina na 130 Din letno. Zastopnik ZTOI dr. Pretnar je pozdravil discipliniranost zadruge fotografov, čeprav je pogrešal na občnem zboru večino članov. Najvažnejša točka občnega zbora je bil sprejem izpremembe zadružnih pravil v tem smislu, da naj traja 1. učna doba vajencev v bodoče 4 leta, 2. da sme vsak mojster imeti samo enega vajenca, le v izjemnih primerih, kjer ie stalna zaposlenost in več nego trije pomočniki pri enem mojstru, si sme vzeti še enega vajenca, nikakor pa jih ne sme imeti več kakor dva: 3. naj v bodoče znaša pristopnina 1000 Din; 4- mora biti vsak vajenec ljubljanske oblasti zdravniško pregledan, preden je sprejet v uk, obenem pa morajo vsi vajenci imeti vsaj meščansko šolo ali pa 4 razrede kake srednje šole Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosit jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz-Josefova« grenčica in »manjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pr' liudeh. ki morajo mnogo sedeti. z »FRANZ JOSFFOVO« vr>do. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ir. špecerijskih trgovinah. t Hotel „BelIeviie" Oficijelna otvoritev restavracije in vseh prostorov v nedeljo 12. maja.--Dopoldanski in popoldanski koncert. v Peter Sterk9 hotelir in restavrater. Domače vesti * Dar kralla svojemu rojstnemu mestu. Na Cetinju je predvčerajšnjim bila na svečan način odkrita slika ki jo je poklonil kralj svojemu rojstnemu mestu Cetinie. Slika visi v dvorani mestne uprave. Predsednik občine Miloševič se je v imenu mesta zahvalil kralju za dar ter vzkliknil na kraljevo zdravje, nakar je vojaška godba za-svirala himno. Kralju je bila poslana Pozdravna brzojavka. * Izpit za rezervne pešadijske oficirje so položili v rezervni oficirski šoli v Sarajevu nasledneji naredniki - dijaki iz Ljubljane: Lado Ambrožič, Josip Babnik. Anton Berg-trann, Vile Bernik, Janez Babnik. Edvard Cerkvenik. Bogdan Cerovac. Vlado Czurda, Franc Cebohin, Josip Dougan. Lado Hribar, Rudi Kobilica, Kari Klembas. Joža Kržin, Mario Kodrič, Alfonz Ložar, Viktor Moko-rel. Stane Ponikvar, Viktor Plevelj, Milan Robežni k.Igor Sever, Bogomir. Salberger, Franci Strehovec, Karlo Strickberger, Edvard Stuclj', Stojan Velepič, Milan Vrtačnik Lado Vrtačnik, Bogdan Zadek. M. Zalokar, Stane Žaboak, Maks Žitnik. Čestitamo. * Kaj bo Jugoslavija razstavila v Bar-celoni. S parobrodom je bilo te dni v Barcelono oposlanih devet velikih zabojev raznega materijala. ki bo razstavlien na mednarodni razstavi v Barceloni. V teh zabojih se nahaja pet velikih reliefnih kart in sicer dve karti celotne naše države, potem reliefne karte splitske luke. Šibenika in Boke Kotorske. Reljete je izdelal profesor Jendrašič v Sarajevu. Razstavljeni bodo v posebni sobi našega paviljona. Odposlani sta bili nadalje dve veliki pomorski karti, ki prikazujeta naše svetilnike in pomorske objekte ter naš redni promet na vseh naših in tujih progah. Razen tega ie bilo za turistični oddelek odposlanih mnogo lepih diapozitivov z motivi Jadrana in Črne gore, okoli 200 velikih fotografij znatnejših krajev na našem Priimorju od Sušaka do Ul-cinia in Črne gore, nadalje narodne noše iz raznih krajev naše države in 35 diagramov, iz katerih je razvidna prednost naše klime pred italijansko in francosko. * Jadranska Straža Y Atenah, fz Soluna so izletniki »Jadranske Straže«, med katerimi je tudi nekoliko Slovencev, nadaljevali svoje potovanje v Atene, kier so si ogledali znamenitosti mesta in okolice. V ponedeljek zvečer ie Grško - jugoslovanska liga priredila izletnikom v Faleronu velik banket katerega se je udeležil tudi naš atenski poslanik s poslaniškim osobjem. Predsed?t& lige je s toplimi besedami omenjal medsebojne prijateljske odnošaje ter nazdravil našemu kralju, v imenu Jadranske Straže pa je g. Božidarevič govoril o mirnem sodelovanju Jugoslavije in Grške ter nazdravil predsedniku grške republike. Govorilo je še več članov Lige in Jadranske Straže. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti. Končno je bil z odobravanjem spreiet predlog, da se pošljejo brzojavni pozdravi kralju Aleksandru in predsedniku gršike republike. * Izlet Umetnostno-zgodovinskega društva v Dalmacijo. Za izlet UZD v Dalmacijo se je priglasilo 21 izletnikov, za katere so prostori I. razreda na izletniškem parniku »Salona« že rezervirani. »Salona« odhaja s Sušaka v sredo 15. t. m. ob 14.30 na šestdnevno pot ob Dalmaciji. Ker je treba denar za parnik (1700 Din) odposlati naprej naj priglašena najkasneje do sobote 11. t. m. opoldne pošljejo podpisanemu v muzej. V ponedeljek 13. t. m. dobe nato pri podpisanemu vozne listke za parnik. Kdor ne mara uporabiti hrvatske proge na Sušak, naj si pravočasno oskrbi potni list Pri policiji (2 sliki) ter tranzitni vizum za dvakrat pri ital. konzulatu (25 Din). Oni. ki uporabijo udobnejšo zvezo na Sušak preko Italije, odhajajo iz Ljubljane s prvim jutranjim brzovlakom. V ponedeljek 13. t. . ob 20. v zadnji sobi restavracije »Slon« sestanek izletnikov, na katerem se dogovore vse podrobnosti. Dr. St. Vurnik. muzej. * Smrt častnika. Umrl je predvčerajšnjim v Gradcu naš rojak generalmaior v pokoju Adolf Smole, rodom iz Sevnice ob Savi. Pokojnik je bil svojedobno komandant žandarmeriie na Štajerskem. V pokoj je šel leta 1904. * Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je včeraj umrl v Ljubljani g. Fran Kalina dolgoletni zaslužni član orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogreb pokojnika bo 9. t. m. ob 17. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. — V Ljubljani ie preminula v visoki starosti 89 let ga. Elizabeta Peki e n k o v a. Pogreb bo 9. t. m. ob pol 16. iz hiralnice sv. Jožefa k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je umrl v Ljubljani %. Viktor Lenček, uradnik pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgrad-cu — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Vse gg. dopisnike Izvenljubljanskih listo* prosi ravnateljstvo Ljubljanskega ve-Iesejma, da se blagovolijo udeležiti sestanka, ki se bo vršil v četrtek 16. t. m. ob 16. popoldne v pisarni velesejma. * Filmsko snemanje naših morskih ko« pališč. Na Sušak je predvčerajšnjim prispel Josip Kleinent, režiser filmske tovarne »Stella«. z direktorjem Belo Kertesom, ki bosta v sporazumu z Zvezo za pospeševanje turizma snemala naša pomorska kopališča. Snemanje se vrši po nalogu angleške filmske družbe Continental Exchan-ge v Londonu. Fi^m se bo predvajal v vseh večjih mestih Evrope. * Miss Crower v Jugoslaviji. V Beograd je predvčerajšnjim prispela Miss Crower, delegatka Rockefellerjeve fundacije. Prepotovala bo Južno Srbiio, da pregleda tamkajšnje institucije, ustanovljene s podporo Rockefellerjeve fundacije. * Iz lovskih krogov nam pišejo: Glede na svoječasno notico v Jutru* o jubileju g. I Straha je treba ugotoviti, da g. Strah nima v loviščih Lovske družbe Devica Mariia v Polju od 1. 1921. nobenega lovsko službenega opravka in da ie imenovani ushrž-ben pri nekem ribarskem klubu kot ribiški čuvai. In ne peljf nas v skušnjavo ... Prekrasna, ganljiva in globoka filmska drama o materinski ljubezni ter o spravi in bratstvu vseh narodov. V glavni vlogi dobre matere nepozabna Marry Carr. I Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. ur. H Najnlžie cene! KINO IDEAL. H * Zapuščeni grob junaka Malgaja. K tej včerajšnji notici nam je poslala ookojniko. va sestra naslednje pojasnilo: Ni res, da na grobu že več let ni nobenih cvetk, temveč je resnica, da sem jih vsako leto prinašala iz Ljubljane spomladi in jeseni. Tako tudi še nedavno, ko sem jih na dan smrti vsa-dila na grob. Že pred nekaj tedni je tudi sestra vsadila na grobu obeh pokojnih bratov, ki počivata drug poleg rugega, enako cvetje. Predrag nam ie spomin na Franja, da bi kraj njegovih zemeljskih ostankov Pustila pozablienju. Nerazumljivo nam pa je naslednie: Ko sva s sestro vsadili svoj-čas na oba groba od doma prineseno grmičevje (japonsko kutino), je na Josipovem ostala in lepo cvete, dočim io na Franie-vem vselej nekdo izru.ie. Vsadili sva jo letos zopet in želimo, da jo tisti, ki so jo doslej izruvali (morda v mneniu. da je plevel), puste rasti. Ravno tako bršlian. katerega vsa vsadili, da bi zakrival rušeči se spomenik, ki pa ga ne moreva prenoviti midve, ker morava po svojih skromnih močeh skrbeti za naš živi spomenik, to ie naša uboga mati, ki leži že od Franieve smrti hroma in s skromno pokojnino 400 Din mesečno ne more živeti sebe in sestre, ki ji streže. Kdor ne veruje tem vrsticam, naj se prepriča sam v Št. Juriju. — A. Mirka Vajda roj. Malgajeva. * Razstavni odbor za prireditev binkošt. ne razstave psov v Ljubljani je podaljšal prijavni termin za prijavo psov do U. maja t. 1. ob 18. uri. Kdor torej doslej še ni prijavil svojih psov, naj to nemudoma stori, ker je tako v interesu razstave kakor tudi vsakega posameznega razstavljalca, da bodo razstavljeni psi točno navedeni v razstavnem katalogu. Prijavljenih je že mnogo prvovrstnih psov, med njimi tudi nekaj inozemskih. Razstavni odbor podaljšuje prijavni termin vsled tega, ker še doslej ni dobil rešene svoje prošnje za dovolitev popustov pri prevozu razstavljenih živali, razstavljal-cev in obiskovalcev. Zamudniki naj torej izkoristijo podaljšanje termina in pošljejo prijave na Poslovalnico razstavnega odbora v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, telefon 2779. * Izletniki, ki ste namenieni v nedeljo skozi Pekel pri Borovnici, ne pozabite po-setiti mimogrede velike kmečike veselice. ki io priredi ta dan podružnica Kmetijske družbe na Zgornjih Otavah nad Begunjami z bogatim sporedom, ki ie samo v prosti naravi v hribih na kmetih mogoč. Na programu veselice je poleg dobrot za želodec in grlo godba, petje, ples, šaliiva pošta, bogat srečolov in prosta zabava. * Strojna šola v Bakru. Iz Bakra poročajo, da bo novo poslopje za strojno šolo v dveh ali treh mesecih popolnoma dovršeno in izročeno svojemu namenu. Tudi potrebni stroji bodo pravočasno montirani in pripravljeno šolsko orodiie. Septembra bo šola na slavnosten način otvoriena. * Planinski dom na Mosorju. Hrvatsko planinsko društvo in njegova podružnica Mosor v Splitu sta izvedla akciio za zgradbo planinskega doma v Dalmacifi in sicer na Mosorju, ki ga ie zaradi njegovih studencev in divnega razgleda opeva! že Ka-čič - Miošič. Dom bo urejen tako, da bo odgovarjal zahtevam moderne turistike. Imel bo pritličje in prvo nadstropje ter prostora za prenočevanje 100 planincev. * Smrt našega rojaka v Zagrebu. V Zagrebu je predvčerajšnjim v visoki starosti 86 let umrl naš rojak Anton Gnezda. Pred 70. leti je že prišel v Zagreb ter si ie v hrvatski prestolici priboril odličen položaj. V lastni hiši na Jelačičevem trgu ie imel trgovino s steklenino in porcelanom, ki ie bila največja daleč naokoli. Tudi v društvenem in družabnem živlienju le igra! odlično vlogo. Ko se je v vojni dobi tudi v Zagreb slišalo grmenje topov s soške fronte. ga je obšla groza: prodal ie hišo in trgovino z obvezo, da pusti skupilo deset let v mestni hranilnici. Klavzule za valorizacijo v pogodbi ni bilo in tako ie nekdaj premožni Anton Gnezda postal siromašen mož in je v siromaštvu tudi umrl. * Obiskovalci Rogaške Slatine se opozarjajo na »Občinski dom« v bližini kolodvora s ^o dobro opremljenimi sobami, katerih cene so od 20 do 70 Din. V pred- in posezoni 33% popusta. * Radovliiško učiteljsko društvo bo imelo svoie zborovanje dne 13. t. m. ob 15. na Jesenicah. * Ogenj v Šoštanju. V nedeljo ob 3. ponoči je pogorel posestniku Valentinu Re* cnicu kokošnjak s 23 piščanci. Ker ie bila zraven stanovanjska soba in shramba za orodje, je zgorelo tudi precei obleke in orodja. Posestnik Renric ima tem občut-nejšo škodo, ker mu je že lani pogorelo tudi stanovanjsko poslopje. * Obešenega na drevesu so našli pri Fa-sani v Istri mladega I. Marinkoviča. Starši piavijo, da je samomor izključen. Marin-kovič ie b:l ustanovitelj fašiia v Fasani in povelinik fašističnih avangvardistov. * Žalostna smrt kraškega kmeta. 41-letni posestnik Jakob Cotič iz Kostanjevice je bil po opravkih z doma. Ker ga le ni bilo domov, so ga šli iskat in našli so no dolgem času njegovo truplo v nekem prepadu blizu Temnice, kamor je padci ponoči v temi, ko se je vračal domov. * I. G. Farbenindustrie proizvaja z raznih strani ocenjeni produkt, ki prihaja v Jugoslaviji v trgovino pod imenom FARMOL »FARMOL« deluje izvrstno v uporabi kot sredstvo proti moljem, a prav tako služi za podlago pri proizvajanju raznib preparatov za desinficiranje zraka. Kot »FAR-MOL-DESINFEKTOR« ie obenem sredstvo za osveženje in desinficiranje zraka, kar je zlasti namenjeno javnim in mnogoobi-skanim lokalom, na pr. hotelom, bolnicam, šolam, poslovalnicam, klosetom itd. Glavna prodaja tega »FARMOLOVEGA« proizvoda ie poverjena, kakor doznavamo, tvrd-ki »Techna. Zagreb, Prilaz 36a. za vso Jugoslavijo. 76 * »ANKER«-poIice. Posestnike starih »Anker«-poIic opozarjamo, da ie mogoče stare police prav ugodno konvertirati Pojasnila daje liubljanska podružnica, Kra'ja Petra trg 8. * Tovarna Jos. Reich spre;e»na mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. * Klobuke Iz klobučevine (Filz). damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za • -"^laviio • Me^ve* mafitf"1'♦»•■•». ITO — zobna oasta najboljša! * Ure za birmo: Slavko Rus. Dunajska štev.. 9. 656 * Kava ali čaj? Mnogi ljudie trdijo, da čai zelo dobro prenašajo, kave pa ne. ker je zanje »preveč močna«. Da nreiščeta to vprašanje, sta psihologa Lehtnann in Weil napravila poizkuse, primerjajoč učinke kave in čaja. Objavila sta rezultate v »Arhivu za hi.gijeno«. Delala sta na ta način, da je Lehmann pripravljal poizkuse ter mešal poskusne pijače, pri čemer je me-nia.ie vporablial navadno kavo. kofeina prosto kavo Hag. čaj ter tudi čaj s pri-datkom kofeina. \VeiI .ie pil te pijače, ne da bi mu bila znana sestavina mešanice in opazoval bitje žile. dihanie, nastop razburjenja. spanje itd. Pokazalo se ie, da ie tako pri čaju kakor pri kavi razburljivi učinek odvisen edino le od količine zavžite-ga kofeina. Kava Hag se tudi tokrat po okusu ni dala razlikovati od kave s kofeinom, toda ni bilo za posledico opasnega razdraženja živcev ali povzročen.ia nespn-nja. 55 Iz UiiMiane u— Oglasni odelek »Jutra« v Prešernovi ulici bo danes za stranke odprt od 9. do 11. dopoldne. Telefon štev. 2492 in 3492. u— Narodno gledališče. Drama uprizori danes komedijo »Dobri voiak švejk« z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah. Režiia prof. Šest. — Dijaška predstava v drami bo v soboto ob 15. Uprizori se poslednji-krat Klabundova igra »Krog s kredo«. — Opera odide te dni z vsem svoiim ansamblom na gostovanje v Dalmacijo ter bo pela v Splitu Fausta. Ljubezen treh kraljev, Rigoletta. ZaljubMen v tri oranže. Borisa Godunova, Salomo — Gianni Schichi. Tra-viato, v Dubrovniku pa: Zaljubljen v tri oranže, Tosco. Traviato. Daliboria, Sevilj-skega brh ca in Fausta. u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno vabi vse člane Narodnega gledališča, da se udeleže pogreba umrlega %srenchcoat površniki najmodernejša noša za gospode. Najugodnejši nakup pri tvrdki FR. LUKIČ, Stritarjeva ulica. (t&hmanb&a dariia v veliki izbiri po znižani ceni L. VILHAR. urar, LJUBLJANA Sv Petra cesta 36 Damske pomladne plašče Kasha in Couvercot od Din 400 naprei krasne modne bluze » » 70 > krila gladka in plissč » » 80 » obleke volnene od 220. peritae » » 75 » F. in I. GORIC4R, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi! Flor nogavice rokavice, damske torbice, moderne obleke, bluze, razno damsko perilo po n-ajsolidneiših cenali pri ŠTERK nas). KARNIČNIK, _Ljubljana. Stari trg 18. Birmanske oblekce v vseh velikostih po zelo nizkih cenah 'lobite edino le pri tvrdki Belihar in Velepič. Ljubljana, Mestni trg 13. Oglejte si zalogo. 6M> člana orkestra g. Frana Kaline, danes popoldne ob 17. Zbirališče pred mrtvašnico splošne bolnice, u— Beograjski književniki v Ljubljani. Zabeležili smo že ponovno, da bo ljubljanski PEN-klub priredil dne 13. t. m. v Narodnem gledališču recitacijski večer srbskih književnikov iz Beograda. Opozarjamo na ta izredni pojav kulturnega zbliževanja ljubljansko občinstvo, pa tudi okoličane, v kolikor imajo ugodne prometne zveze. Prireditev bo v dramskem gledališču (ob 20. uri). Nastopilo bo šest uglednih pesnikov in pisateljev. Slovenci smo dolžni pokazati z obilno udeležbo, da nam le res do pravega, pravičnega in realnega kulturnega zbližanja s Srbohrvati in da cenimo literaturo, ki j« dala svetu več velikih imen. u— Kolektivna razstava R. Jakopiča bo trajala le še nekaj dni. Zbrana so na tej razstavi prvič in skoraj gotovo tudi zadnjič najznačilnejša dela iz niegove mladostne dobe do danes Razstava se preseli prihodnji mesec v Zagreb. Omogočeno 'e vsakemu, kdor ima dobro volio. da si io ogleda, ker kdor je revež in nima gmotnih srftlstev, jo lahko obišče brezplačno. Seveda. kdor pa ie srečnejši od teh in razpolaga z denarjem, temu ni nikakor zabranje-no. da plača več kakor ie določena vstopnina. — Oglejte si razvojno ureiena Jakopičeva dela! Danes, v četrtek ob 17. bo vodi' po razstavi dr. Stanko Vurnj^c. u— Tudi Glasbena Matica ljubljanska ie poslala kralju zavalno brzojavko povodom odlikovanja naše univerze. Kralj se je preko ministra dvora presrčno zahvalil za pozdrav. u— Pomladanski Izlet društva »Soče« v Sotesko pri Sv. Jakobu ob Savi se bo vršil danes na praznik. Odbod za pešce ob 14. od Kolinske tovarne, drugi z vlakom ob 14.0,8 do Črnuč in ostali ob 15. z avtobusom (Pečnikar) z Marijinega trga. Izleta se udeleži pevski zbor korporativno. Člani in prijatelji, ne premišljujte predolgo, odločite se takoj vsi za Sotesko. Prvovrstno vino in prigrizek poceni na razpolago. K mnogoštevilni udeležbi in točnosti vabi odbor. u— Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi na mesečno zborovanje v četrtek 16. t m. ob pol šestih zvečer na kirurškem oddelku. Predavajo dr. L. Šavnik: Uporaba rentgenovih žarkov v ginekologiji in asistent dr. V. Guzelj: Struma. u— JNAD Jadran priredi jutri ob 20. predavanje. Govoril bo g. dr. Kramer o razvoju časopisia. Udeležba za vse člane obvezna, prijatelji vabljeni. u— Šolsko predstavo z velepoučnim filmom »Grob na severnem tečaiu« priredi ZKD jutri v petek 10. t. m. ob 14.30. Vsi šolski zavodi uživajo ta dan pri tej predstavi izreden popust, in sicer znašajo za dijake in učitelistvo, ki se udeleži tega filmskega sporeda korporativno. cene 2 Din oziroma 4 Din za sedež. Vstopnice nai si zasigurajo šolska vodstva v tainištvu ZKD v petek dopoldne od 9. do 12.. kjer lahko naroče in iavijo število posetnikov. Ostale vstopnice se dobe s popustom pri blagajni, ki bo odprta od 14. dalje. Šolska vodstva naprošamo, da opozore mladino na ta izredno poučen in šolski mladini nadvse primeren film u— 10-letnica Narodnega železniearskega glasbenega dntštva »Sloge'.. Ob pril;ki svo.ie prve 10 letnice in V. rednega občnega zbor? ie izdala »Sloga« v priročni knjižici poroči'o o svojem razvoju ter obenem poročilo za V. redni letni občni zbor. ki se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 15. v društveni glasbeni dvorani. Knjižico dobe vsa prosvetna društva kakor tudi društveni člani breznlačno. Po občnem zboru se bo ob 18.30 v Zvezdi vršil v proslavo 10 letnice društva prvi letošnji promenadni koncert društvene godbe. u— Društvo trgovskih ln industrijskih nameščencev v LJubljani vabi svoje člane na izlet, ki se bo vršil v nedeljo na Sv. Goro pri Litiji. Odhod z vlakom ob 7.38 ziutrai. Izleta se udeležijo tudi člani ostalih v Zvezi včlanienih društev. Pridite z družinami in prijatelji! u— »Grob na severnem tečaiu.« Danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice film. ki nam predoču-ie ekspediciio na severni tečaj. v izredno krasnih slikah ie prikazan lov na kita. na severne medvede, tjulme in mrože. Film je izredno poučen ter ga je priporočati predvsem osnovno-šolski mladini in diiaštvu. Cene izredno nizke. u— Sokol I. bo napravil dva izleta. Danes v četrtek 9. t. m. preko Šišenskega vrha smer Koseze. Podutik, Dolnice. št. Vid ob železniški progi v Ljubljano. Zbiramo se ob 14. pri kopališču »Ilirija« t>;u zapisnika se bodo vršile volitve v davčni odbor, nakar bodo sled;la poročila pravno - personalnega, finančno - gospodarskega. stavbno - vodoregulacijskega in socijnlno - političnega odseka. Vršila se bo morebiti tudi nadomestna volitev v posamezne odseke. e— Smrtna kosa. V torek ?e umri? v celjski javni bolnici 27-letna Marija Zab'i-kovšek. služkinja iz Košnice pri Ce\:u. V sredo pa je umrla v bolnici 54-letna Mariia Peršin. delavka iz Trnoveli pri Celiu. e— Karamhol avtomobila s kolesarjev. V nedeljo popoldne se je pelial trgovec ?v»n Zdolšek iz Gaberja s svojim kolesom po Moške srajce spod. hlače, kravate, naramnice, rokavice, nogavice, modne pasove, palice, po najsolidnejših cenah pri ŠTERK nasl. KARNICNIK, Ljubljana, Stari trg 18. glavni cesti iz Spodnje Hudinje proti domu. Vozil je, kakor je predpisano, pra/ilno po desni strani ceste. Nenadoma ie pridrvel za njim s silno brzino, — očividci Udi-ju, da je znašala 60 do 70 km na uro, — reki avtomobilist in hotel Zdolška prehiteli. Pri tem je zavozil premalo na levo in se je z vso silo zadel v kolesarja, katerega je močni sunek vrgel kakih 10 metrov v stran. Pri padcu je Zdolšek dobil k sreči le nekaj lažjih poškodb. Preden pa se je mogel pobrati s tal, ie brezobzirni avtomobi-jist že oddrvel proti mestu. Vendar pa so pasanti spoznali evidenčno številko njegovega avtomobila in se bo moral zagovarjati zaradi prehitre vožnje in lahke telesne poškodbe pred sodiščem. Obenem pa bo moral prcc&j globoko poseči v svoio listn'co. e— Dirjanje avtomobilistov. Včeraj je bil tukajšnji policiji ovaden šofer osebnega avtomobila s številko 16-118, ker je vozil skozi mesto z brzino ca. 50 km na uro. Za stražnikov opomin in znamenje. naj voz! počasneje, se ni zmenil. Primerna kazen ga bo na.ibrže izpametovala. e — Nesreča pri delu. V torek popoldne so delavci in monterji Mestne elektrarne popravljali veliko cestno svetiljko, ki je razpeta nad križiščem Aleksandrove ulics in Krekovega trga. Pri delu so uporabliali raztezno lestev, ki so jo po končanem opravilu hoteli zopet zložiti in odpeljati. Pri zlaganju lestve je zašel elektrotehniški vajenec Mestne elektrarne Ivan Šošter, stanujoč v Spodnii Hudinji, po lastni neprevidnosti med dva lestvina dela z glavo. Šošter se je onesvestil in bil nemudoma prepeljan z avtomobilom v javno bolnico, kier ga je dežurni zdravnik preiskal in obvezal, nakar je bil Šošter odpuščen na zdravljenje v domačo oskrbo. Njegove poškodbe So malenkostne, le precej strahu ie užil. Iz Kranja r— Poslovilni večer g. majorja Jankovi: oa. V soboto je priredil naš francoski kro» žek poslovilni večer orožniškemu majorju g. Telemahu Jankoviču, ki odhaja nazaj v Beograd. Večer, na katerem se je zbrala vsa odlična družba mesta Kranja, je lepo posvedočil simpatije, ki jih je pridobil v svojem kratkem bivanju g. Jankovič. V slovo mu je spregovoril mestni župan go* spod Pire. Navzoč je bil tudi lektor ljub« ljanske univerze g. Vev s soprogo, ki je popoldne predaval v francoščini v kino« dvorani Talija. Pozornost je vzbudil s svo« jim izvajanjem pevski kvartet pod vod« stvom urarja g. Rusa. Po oficijelnem delu sc je razvila animirana zabava. r— Osnovna šola v Stražišču priredi da« rtes na praznik popoldne v Sokolskem do* mu zanimivo mladinsko igro »Tičji kralj«. Iz Škofje Loke šl— Podružnica SPD bo imela v nedeljo svoj občni zbor v mestni posvetovalnici. Razen običajnega dnevnega reda se bo tu« di razpravljalo o premestitvi filijalke v Skofjo Loko. Iz Ljutomera lj— Sokolska iomjola, običajna pomla« danska prireditev, se bo vršila v nedeljo, 26. t. m. ob 15., tudi tokrat na Glavnem trgu. Med številnimi lepimi dobitki ome« nimo 1. tombolo — 2000 Din v gotovini —, ki si jo gotovo marsikdo želi, zakaj kdo pa danes ni potreben tako redkega cven« ka? Iz Novega mesta n— Proslava jubileja zaslužnega sokob skega delavca g. Ljudevita Papeža je ze« lo lepo uspela. Oder je bil okusno okra« šen v narodnih barvah. Starosta g. Marin« ček je v temperamentnem govoru orisal jubilantovo delo na sokolskem področju. Ganljiv je bil prizor, ko je stopil na oder župni starosta g. dr. Vasič s slavljencem, obdan od zastavonoš sokolskih praporov, naraščaja in članstva. Po govoru dr. Va« šiča, ki je opisal slavljenca kot tihega in skromnega delavca, sta čestitala g. Papežu v imenu moškega naraščaja dijak Segedin in v imenu ženskega učenka Grmova. Med gremovitim ploskanjem je bila jubilantu poklonjena diploma v zlatem okviru, dar JSS, bokal, dar članstva, ter lep kip, dar naraščaja. Sledili so nastopi naraščaja mo« .ske in ženske dcce ter članstva. Vse vaje so bile brezhibno izvedene v splošno za« dovoljstvo publike. Med odmori je igral sokolski orkester pod vodstvom dirigen« ta g. Fakina. Orkester se je v kratkem ča« su tako izpopolnil, da v kratkem pričaku« jemo presenečenje z večjim koncertom. » 1 « ■ O konfekcijskih tovarnah Neki berlinski list poroča: Berlin, Bre-slava, Frankiurt n. M., Monakovo, Stettin so provedii v nekaterih tvornicah moške konfckcije preureditev izdelave od ročnega dela na strojne proizvode na tekoče pramene, Stettin proizvaja po novem sistemu tedensko 3—4000 oblek. Ta novi sistem omogoča izdelavo produktov za znatno nižje cene, a znatno boljše kakovosti, ker se more pri strojni izdelavi uporabljati samo prvovrsten materijal. Sporočamo torej javnosti, da izdeluje tvornica Tivar (oddelek za konfekcijo) že nad tri leta moško konfekcijo na tekoče pramene po ameriškem vzorcu. Tvornici Tivar je na ta način uspelo, določiti moški konfekciji nižje cene kakor so sicer v veljavi po vsej Evropi, in se je tudi v istini ugotovilo, da so moške obleke proizvodnje Tivar v vsej Evropi najcenejše. Tvornica Tivar prodaja svoje izdelke direktno trgovinam z oblekami, brez posredovanja vmesnih prodajalcev. Na vsaki Ti-var-obieki je odtisnjena proizvodna vinje-ta, in sicer na ovratniku, vrhu tega pa je prodajna cena obleke ali plašča že vnaprej označena na vinjeti mere, tako da je vsak odjemalec siguren, da mu prodajalec ne more zaračunati višje cene, temveč se mora zadovoljni z onim malim rabatom, ki tnu ga je priznala tovarna Tivar. 667 Šport Športni drobiž Tik pred odhodom v Bukarešto je moral savezni kapetan še enkrat izpremeniti po« stavo naše nogometne reprezentance. Bo« načiču je namreč težko obolela njegova ma ti, zaradi česar ni mogel odpotovati. De« finitivna postava torej naslednja: Mihelčič «Ivkovic, Beleslin « Arsenijevič, Premrl, Kunst«\Volf, Hitrec, Lemešič, Pa« velič, Gilier. Na predlog francoskega nogometnega sa« veza je upravni odbor našega saveza pri« stal na to, da bo sodil reprezentativno tekmo Jugoslavija : Francija švicarski sod« nik g. Pavel Rouff. Angleška profesijonalna nogometna re« prezentanca bo to leto igrala proti Fran« ciji, Belgiji in Španiji. Tajnik angleškega saveza je izjavil, da namerava prihodnje leto ta reprezentanca prirediti turnejo po Srednji Evropi ter ob tej priliki igrati tu« di z Nemčijo. Vlada Uruguava je za svetovno nogo« metno prvenstvo dala na razpolago 300.000 peset, to je približno 1.25 milijonov zlatih mark, ako se bo svetovno prvenstvo vrši« lo v Uruguavu ob priliki stoletnice neod« visnosti te države. Z ozirom na visoko vsoto bo vsekakor zanimivo ali bo kon« gres FIFA v Barceloni sklenil, naj se sve« tovno prvenstvo vrši v Južni Ameriki, ali pa da se bo priključil predsedniku Rime« tu, ki meni, da se mora prvo svetovno no* gometno prvenstvo vršiti v Evropi. Našo čast v tekmovanju za Davisov po* kal je rešil zadnji dan Krešo Friedrich, ka« teremu je uspelo, da je v singlu porazil izvrstnega grškega igrača Efstratiadisa s 6 : 1, 6 : 2, 6 : 4. Pa tudi Schaeffer se je zadnji dan držal bolje nego dosedaj. Sa« mo z veliko težkočo se je večkratnemu pr« vaku Grčije Zerlendiju posrečilo, da ga premaga s 6 : 4, 7 : 5, 6 : 4. Rezultat zad« njega dne- je bil torej 1 : 1. Končni rezul« tat, s katerim je zmagala Grčija, je 4 : 1. Grčija bo v drugem kolu igrala proti Dan« ski. Današnje prvenstvene tekme v Ljubljani Nadaljevanje prvenstva v I. B razredu in v juniorski skupini. Na športnem prostoru S K Ilirije odigrata danes prvenstveno tekmo SK Svoboda in SK Sla-vija. Ob 15. postavita v boj rezervni garnituri, ob 16.45 I. moštva. Za start Svobode, vodečega kluba v I. B razredu in aspiranta za prestop v I. razred, je mnogo zanimanja Dosegla je nekoliko izvrstnih rezultatov tudi proti našim najmočnejšim moštvom. V današnjo tekmo proti Slavij} gre s precej sigurnimi šansami, čeprav je treba računati s tem, da ji bo nudila Slavija trd odpor. V skupini juniorskih moštev se odigrata danes dve tekmi: na prostoru Ilirije ob 10.30 med juniorji Ilirije in Jadrana ter na prostoru Pri-morja ob istem času med juniorji Pr-imoria in Slovana. SK Svoboda : Villacher Athletik Sportklub V nedeljo 12. t. m. se bo odigrala na igrišču Ilirije prijateljska revanžna tekma med gornjima kluboma. Gosti so v zelo dobri formi ter nastopilo proti Svobodi s svojim najboljšim moštvom. Svoboda vodi sedaj v I. B razredu in je že v več tekmah porazila prvorazredne klube, tako Hermesa kot Slovana. Tudi proti prvaku Primorju in Iliriji je dosegla že zelo ugodne rezultate. Priče tek tekme bo ob 15. Pol ure pred tekmo koncert železničarske godbe »Zarja«. Današnji nastop Concordije v Mariboru Danes v četrtek gostuje v Mariboru proti Železničarjem zagrebško nogometno mošwarrante-r. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 8. maja, 1929. Višina barometra 308 8 m. ................................ >«»M<«M»»«MM«MM«»»K»>H Kraj Cas Barom. Temper. Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 763 I 762 2 762-9 763-0 16 15 18 19 Skopije 7. 762-8 18 Split 76^-2 18 !> u Ot > 50 60 50 60 50 50 Smer vetra ia brzina v m in sek. E 2 NE 2 WSW 2 \V 2 mirno NE 2 5 3 1 1 Padavine Vrsta dež v mm do 7. ure Najvišja temperatura danes v Ljubljani 23.0, najnižja 10.0. Solnce vzhaja ob 4.41, zahaja ob 19.13, luna vzhaja ob 4.12, zahaja ob 18. Dunajska vremenska napoved za četrtek; Pretežno jasno in toplo; morda nevihte. Občni zbor Gremija trgovcev v Kranju Pretekli torek popoldne se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor Gremija trgovcev za srez Kranj. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik gosp. Franc Sire iz K ^nja. Načelstveno poročilo vsebuje zanimive podatke o gibanju trgovstva v kranjskem srezu. Gremij šteje 749 članov; v I. 1928. jih je odstopilo 52, pristopilo pa 61. Izmed članov izvršuje med drugim 240 trgovino z mešanim blagom, z lesom 87, z branjarijo 56, z deželnimi pridelki 43, s špecerijo IS, z manufaturo pa 17- Gremij je vzdrževal v šolskem letu 1927../'28. tri trgovsko - nadaljevalne šole. po večini iz lastnih sredstev. Trirazredno gremi.ialno šolo v Kranju je obiskovalo 64 učencev in učenk. Učni uspeh je bil prav dober. Enorazredno šolo v Škofji Loki je obiskovalo 9 učencev in 6 učenk, enorazredno šolo v Tržiču pa 3 učenci in 15 učenk. Gremijalno načelsfvo je izvršilo v prete lem letu nebroj intervencij, obravnav in posredovanj. Mnogo se je storilo za rešitev vprašanja odpiranja in zapiranja trgovin, ukinjenja točilnih pravic v trgovinskih oblatili in glede pritožbe zaradi kršenja od sira ni konzumov, zaradi načina prodaje soli ild. Poročilo o računskih zaključkih je podal gosp. F. Berjak, zanimiv referat pa gosp. Ivaiser, tajnik Zveze gremii^v. V odbor so bili izvoljeni dosedanji člani načelstva: Fran Sire, F. Beriak, Janko Sajovic. (Kranj); Savnik Anton, Kašman Anton (Škofia Loka); Globočnik Franc, Kokalj Ferd. (Tržič); Demšar Franc (Zalilog). Doklade in pristop nina so ostale tudi za prihodnje leto nespremenjene. = Padec Vojne škode. Ko je sredi preteklega meseca tečaj Vojne škode pričel naglo nazadovati in je dosegel 416 — 418 Din za obveznico v nominalni vrednosti 15- 295 — 305; 16? 285 do 292.5: »7« 275 - 282.5. Otrobi: baški 177.5 do 180; banaški 172.5 — 1775. + Dtinaj-ka borza za kmetijske proizvode (7. t. m.) V skladu z nazadovanjem tečajev na ameriških borzah in na budimpeštan-skem terminskem tržišču so tudi na dun.a>-ski borzi cene popustile ter so bili znižani vsi uradni tečrni. Ponudba pa ni bila znatna. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 35.5 — 36.5. madžarska potiska 39 — 40, iugoslovenska 37 — 37-25: rž: marchfeld.ska 33.5 _ 34. madžarska 32.5 — 32.75; korit?«: rodunavska 35.5 — 36, Iaplatska 36.5 do 36.75. + Dunajski svinjski sejem (7. t. m.) Do-gon: 11.189 komadov, od tega 1485 iz -Jugoslavije, 7250 iz Poljske in 939 il Rumunije. Pri živahnem prometu so se mesni praš'"či podražili za 15 grošev, pitane svinje pa za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje T. 2.45 _ 2.55, angleške križane 2.40 do 2.60, kmečke 2.30 — 2.60 in mesne 2.20 do 2.65. Zaščitimo matere, da si ohranimo (lečo! K letošnjemu materinskemu dnevu, v nedeljo, 12. maja. arija Grošljeva Ob materinem grobu Temne, težke, tesne grude so se krste oklenile, v čvrsto breme se strnile, da ne vidim več Te, mati! Solnce spleta jasno vigred, žalne vrbe in ciprese so kot biserne zavese, drobni pesek — sami zlati. Jaz pa plačem v grobne cvete, sclza t' zlate rose tone, z mano tužne anemone l-lačejo na sveti trati. Ti. le Ti si me ljubila, mati, ljubavi kraljica, srce Tvoje je resnica, drugo — bežni le prevrati. Križ pogreza lastna peza, krvavi ves marmor beli, prek in prek so ga objeli rož zapaljeni škrlati. Križ pogreza lastna peza. vero strlo je trpljenje, težko, težko je življenje, brez ljubezni, moja mati! Materinski dan Proslava Materinskega dne za mnoge napredne in kulturne narode ni nič novega. 1. 191.3. so proslavili mater prvikrat javno v Ameriki. To slavlje je uspelo nad vse pričakovanje in ie v razmeroma kratkem času vžgalo vso Ameriko ter prodrlo v vse sloje naroda. Veliki ameriški državniki so pravilno ocenili moralno iti odgojno vrednost takih proslav, zato je predsednik ameriških Zedinjenih držav že pred leti izdal proglas, da je smatrati Materinski dan vsakega 15. maia za velik državni praznik. Tega dne plapolajo na čast ameriškim ma-teram zastave na vseh državnih poslopjih, na univerzah, gimnaziiili. ljudskih šolah ter po vseh drugih prosvetnih ustanovah se više poljudna predavanja, ki poveličujejo materinstvo. Po parkih in po javnih trgih igrajo godbe kakor o priliki največjih narodnih svečanosti. Ameriki so po vojni sledile vse pomembnejše evropske države, ki proslavljajo že skoraj vse dan mater. Še celo Japonska ima svoj Materinski dan že celih 13 let. Na kongresu Narodnega ženskega Save-za SHS na Bledu 1. 1926. je bil soglasno sprejet predlog, da naj bo tudi v Jugoslaviji en dan v letu — droga nedelja meseca majnika — posvečen materi, njeni nesebični ljubezni napram rodbini, družbi in državi. Zastopnice N. Z. S. so takoi zainteresirale šc nad 160.000 otrok močni Posladek Rdečega križa za to slavlie, ki ima nedvomno blažilen in vzgojen pomen za mlade otroške duše. Tako se sedaj že v tretje trudijo v Narodnem žen. Savezu včlanjena društva v zvezi s Pomladkom Rdečega križa za uspešno proslavitev Materinskega dne. . V vseh šolali v državi naj bo po odo-breniu ministrstva prosvete št. 5669 0d 1. 1929. po vseh razredih v soboto. 11. maja ali ponedeljek, 13. maja ena ura oouka posvečena materi. Vrše nati se kratka preda-vantja. šolski koncerti, deklamacije, dijaki nai pi.šcio svoje naloge o materi itd. Najlepše izvršene naloge nagradi glavni odbor Pomladka Rdečega križa. Ministrstvo vojne in mornarice je obešalo. da tega dne v dnevnem povelju opozori vojake na važnost proslave Materinskega dne. V glediščih in kinematografih naj bi se uprizarjale temu dnevu primerne predstave. « Dobrodelne organizacije, ki se bavijo z zaščito matere in dece, naj v spomin na ta dan razdele nagrade potrebnim materam, ki to zaslužijo. Vsi. vsi nai tega dne izkažejo spoštovanje in priznanje materam, pa najsibo na kakršenkoli način. Stori nekaj, kar bo mater veselilo: Poseti jo. pokloni malo darilce v cvetju ali kaki drugi obliki, pelji jo v gledališče, koncert ali na izlet, izvrši namesto nie kako delo, daj da vsaj tega dne počiva. Napiši ji pismo, ako je že umrla pojdi na njen grob! Posebno pažtijo zaslužijo zapuščene, v bedi živeče ter nesrečne nezakonske matere. Poleg svoie matere se spomnite tudi teh! V dom vsake matere nai na materinski dan posije žarek sočutja, ljubezni iti priznanja! Alojzija Štebi: Žena spada v hišo »Naša kultura propade ali nn se dvigne to ie odvisno od tega. ali bomo znali rešiti žensko vprašanje v njegovem najglobljem smislu ali ga ne bomo znali rešiti« — tako govori sociolog Goldscheid. V čem ie nai-globlii smisel ženskega vorašania. ki sra razlagajo nasprotniki in Dregoreči n-iegovi zagovorniki tako različno? Ta smisel ie v materinstvu. Od pomena, stališča, ki ga zavzame v oreroicni družbi mati. od zaščite. ki ic bo deležno materinstvo. >d tega vsega zavisi bodoči kulturni razvoi člove štva. »Žena spada v hišo' — ie boiiii klic nasprotnikov ženskega gibania. ki skorai vedno lahko računa na najširše odobravanje, ali ta »hiša« v kateri nai danes gospodari žena. ni več takšna, kakor ie bila takrat, ko so ljudje potovali še s poštnimi vozovi. Danes v dobi avtomobilov in aeroplanov, telefona in radia ie stvar drugačna in 'cžia Težia zato. ker ie ostalo gospodinjstvo na isti stopnji, a ženo so razmere prisilile, da samo še glumj gosoodinio. ker mora tudi ona izvrševati poklic. Ali za nieno dvorno delo. za delo rnatere-gosoodinie iti za ^elo izven hiše ni preskrblieno niti naimanie; nihče ne obrača paznic na to. da bi se jej to dvojno delo olajšalo. Materinstvo brez poklica ie danes malokateri ženi dosegljivo. Toda namesto, da bi se ženi olai-šalo izvrševanje obeh poklicev, ki in neizprosno terja ekonomsko živi iciMe nd nie. sc po.iavlia vprašanie. na kakšen način bi se izključilo ženo iz pridobitnega življenja, namesto da bi se iskala sredstva, da ne ovira poklic ženo v materinstvu. Vidimo posledice pretežke obremenitve žene in stokrat na dan slišimo, da žene — matere slabo izvršujejo oba svoia poklica. Zakai se pa vsi oni. ki so polni pritožb, ne vprašalo ra.ie. kako bi ženo razbremenili? Kakor ie ostala zunania organizacija življenja v hiši ista. kakršna ie bila pred sto in več leti. tako ie ostalo tudi notranie družinsko živlienie isto. Oče ip no obstoječem državljanskem zakoniku še vedno poglavar družine, samo on odloča o usodi otrok. Vse države so se v teku zadniih 50 let izpremenile iz absolutistične vladavine v konstituionalne. Samo naivažneiša državica v vsaki državi, družina, ie še vedno absolutistično urejena. Žena — mati ni državljan, nego podložnik. včasih preveč suženjski nodložnik. včasih uporen, ali ni eno ni drugo ni zdravo. Veljavni državljanski zakonik niti naimanie ne upošteva za ekonomijo človeštva tako pomembnega materinstva in se povsod skrbno izoeiblie besede starši, temveč govoriori vseli važnejših pravicah le o očetu. Žena nai rodi. neguje deco. ali kadar pride do končne odločitve o otrokovi usodi — ima pravico odločanja le oče. Marsikdo bo morda ugovarjal. da v praksi stvar ni tako strašna. Ali to ie varliiv sklep, ker se one intimne družinske tragedije nikdar ne odigravalo »red iavnostio. nego med štirimi stenami in kvečjemu še v sodni dvorani. Toda mi vidimo posledice takšnega stania. posledice, za katere iščemo vzrokov povsod drugod. Vid imo. da ne obstoji več ono družinsko življeniie. ki ima sto in stoletno tradiciio. vidimo na starost zapuščene in v bedi živeče roditelje, vidimo doraščaiočo mladino, ki komaj čaka, da zapusti takozvani dom. Zakaj? Ker družina ni zgraiena na enakopravnosti. In ker tega ni. kier vlada eden. ki ima pravico zapovedovania. a vsi drugi samo dolžnost, da slušai-o. tam se ne morc-io razviiati takšni medsebojni odnosi, ki bi ustvarjali priietno in toolo ozračie. Res ie. da nravice same no sebi ne zadoščajo. da bi se obstoieče razmere izboljšale. Pravice moraio priti v kri in meso onega, kateremu nai služiio v dobro. Zato danes še tolikokrat slišimo: kai bi koristile ženi vse pravice, sai' bi i.ih ne znala tioo-rabliati! Morda ie resnica, da danes še nimajo vse žene one stoonie izobrazbe in samozavesti. ki sta potrebni, da ie oni. katerega ščitijo zakoni, tudi prežet za>'esti. da iih lahko izkorišča. Ali kakor se moremo naučiti plavanja samo v vodi. tako bodo tudi žene postale eno s pravicami, kadar iih bodo imele. Kakor ie državljanski zakonik krivičen proti zakonskim materam in iim ne daie popolne materiialne zmožnosti, da bi bile v pravem smislu besede matere, tako ie po drugi strani -»velikodušen« naoram nezakonskim materam. Državlianski zakonik sicer pravi, da ve dolžnost nezakonskega očeta, da prispeva k vzdrževaniu otroka — ali hitro pristaviia tudi sledeče: ako nezakonski oče nc more materialno skrbeti za otroka, pada ta dolžnost izključno lia nezakonsko mater in — če ona ne more — potem na njene starše, torei samo na njene, \sak izmed nas pa ve. kako premeteno se zna večina nezakonskih očetov umakni ti tej dolžnosti in v naiveč primerih ostane težka briga za vzreio in vzeoio otroka samo na materi. Pritegnitev nienili staršev ie silno problematična stvar, sai vemo. ka ko se postopa z ženami, ki postanejo matere na način, ki ga družbn ne odobrava. Tako se izoreminia »velikodušnost« 7 ikona napram nezakonski materi — ker stvarno ima ona vse pravice in dolžnosti — v ne. pretrgano vrsto žrtev.-trplienia in bede za mater in otroka. Naloga nas žen ie. da se borimo za bolfše določbe v zakoniku, določbe, ki bodo tivedie popolno enakopravnost med inaterio in očetom in za določbe. ki bodo izdatneie ščitile nez.ik-im-kn deco. Sr ečnejša bodočnost človeštva oa ni (.d-visna samo od tega. da bo uživala žena — mati enakopravnost in zakonsko zaščito. Govoriti o materi, a ne govorili hkratu o deci. ie isto. kakor bi govoril 'i^-iec 1 barvah. Prošlo stoletje ie orinjslo človeštvu nikdar pričakovan tehnični razvoi. ki je prodiral z naravnost mrzlično t.aeiostio in se ni brigal za človeške žrtve. katere ie ta razvoi terjal. Šele v 20. sioi.ui.i so se dvignili glasovi, ki zalitevaio. Ja postani zopet človek središče vseh vrednot, in zaščita človeškega živlienia v vsakem t-./.ru ie postala važen socialni orobijm. ,';i ined temi zahtevami ni poslednja ona ki pravi, da ie treba obračati vse večin skrb kakovosti novih rodov, kakor kolikisti. Ekonomično gospodarstvo s človeškim živlicnu-m ie -danes predmet razprav biologov, evgeni-kov itd. ki zahtevajo, da se zaščiti' 1 rezerve, iz katerih se obnavlia rod. A največja rezerva v tem smislu ie žeita — mati Žena — mati. katere produktivne sile niso zavarovame. ki ie z dvoinim delom preobremenjena, deca. ki ie zaradi nezaščitene matere izročena bedi — vso ,0 so grehi. katerih ni mogoče popravit'. Vir produktivnosti ie ž 11 iim i zastrunlien. Zat-i ie v takozvani socijalni zakonodaii tako važno da se uresniči zavarovanie materinstvi, da da se na široko organizira zašc:ta delavstva. tnater in dece. Vse to so stvari, o katerih se žal pri nas razoravlia površno, a dela še boli površno. Samo žena bi u-hko zanesla v to panogo zakonodaistva smo-trenost in velikopoteznost. Tehnični razvoj nam pa ni prinesel le ogromnih tovarn, uaoorecizneišiii strojev za vse mogoče produkcije, ni na-n omogočil samo to. da razdalj soloh ni več l ego je brezobzirno tlakoval s\oi Dohod z neštetimi človeškimi žrtvami. Višek enega in drugega pa ie bil dosežen v voini. v tem strašnem, slepem, nesmiselnem uničevanju. Bilanca svetovne vojne ie vneiovpij >ča. 10 milijonov ljudi je poginilo na boiiščili. približno dvakrat toliko ie bilo raniciiih Izračunali so. da bi s krstami nadhh tla. kovali Kl.OliO km dolgo not. to ie pot od Berlina do Vladivostoka! Narode, ki so bili zapleteni, ie svetovna voina velvl 1 oolesr teh ogromnih človeških žrtev š? približno okolo 9000 miliiard dinariev. Iz teh številk ie iastio. da so matere ene ccie generacije rodile in sc mučile za to. da iim ie voina furi.ia neusmiljeno tniči'a, Kai so one v trolieniu in mukah us varisie. Da li naj se zopet ponovi krvav3 igra? Žr-lia po miru. žel:a no bratstvu ned vsemi narodi ie danes po prestanih strauoia': boj' živa kakor kdai prei. Naiboli živa pa ic v ženah. Vemo. kako bi bilo potrebno iz-premeniii zakone, da bi dobila tudi žena vse one pravice. ki io dvignejo s oodreienega s;ali-šča podložnika v družini, družbi 111 državi v enakopravnega člana. Vemo. tudi jjot. Pot ie samo ena edina: politične pravice, politična enakopravnost. Kdor danes nima političnega glasu, niega se ne č"'" potrebe, zakoni in želie se ne morejo uveljaviti. Volilna pravica ie ženam prav tako potrebna kakor lačnemu denar, da kuni kruha in si reši živltienie. Kadar bodo imele žene aktivno in pasivno volilno pravico v vse zakonodaine in upravne oblasti, takrat se začno politični voditelii šele resno zanimati za naše težnje, in žensko vpraša-nie_ postane važno in takrat šele bo mogoče. da bomo obširno in z uspehom govorile o ženskem vprašaniu v njegovem naiglobliiem smislu, to ie materinstvu. Pot ki nas privede do takega izvrševanja materinstva, ki bo materi radost in človeštvu največja korist, pelje skozi politično in dr- žavljansko enakopravnost žene z možem, in na kraju tega pota zopet dobi veljavo, ali povsem drugačno kakor io ima danes, geslo: Zena spada v hišo! Vi vsi! 1.) Oče. odtrgaj v božji naravi v krogu rodbine svoji ženi — materi eno samo cvetko kot simbol spoštovanja in hvaležnosti. 2.) Sin — akademik, postavi pred svetišče m Al nip matere odpr s cvptjpin za uč<*n-ca, srednješolca in kolego, da položi nanj v misli na mater eno samo nrištedeno nov-čanico za najrevnejše vseh mater — za materinski fond. (Koliko se vas bo odzvalo?) 3.) Hčerka, ogrej domače ognjišče s toploto materine ljubezni, pogrni skrbno opoldansko mizo in položi pred materin krožnik eno samo cvetko, v kateri se ji bo poklonila tvoja duša. 4.) Občina, zasadi na svoja lia plodovito jablano, ki bo v krasoti majniškega cvetja trajen simbol zaščitnice materinske ljubezni. Naj obsiplie njeno cvetje, tvoji darovi, od trpljenja strta materinska srca. 5.) Visoka vlada, razorji globoko obsežno njivo svoje zemlje. g. inž. arh. D Serainik in inž. arh. Janko 0:na-lien. Medtem je bil rok podaljšan do 5. marca t. 1. O podališaniu pa so bili obveščeni zgolj nekateri interesentic. Inž. arh. Rohr-man ni vedel za podališanic in ie odposlal svoje načrte do 15. februaria. Dne 8. marca Pa so mu poslali iz Noveca Sada obvestilo. da ie rok podaljšan in to službeno Mater dolorosa Hodili sva skupaj v šolo. Tudi. ko sva si ustvarili vsaka svoj dom. sva bili vedno v najprisrčneiših stikih. Najini otroci so se skupaj igrali, prepirali se, včasi tudi stepli, pa so si bili zopet dobri. Samo Ivan, njen najstarejši deček je bi! drugačen. Bil je najrajši sam, upodabljal ie iz lesa ali gline razne živali in risal, toda ko se je naveličal svojega dela. je nastal med otroki krik in vik. Nagajal je zdai temu. zdaj onemu, iemal jim igrače in šči-p:i! jih skrivaj. A ona — Ana — ga je karala samo zlepa: »Ivan. Ivan, lepo te prosim, miruj!« Da v vsem sva se strinjali, le v tem ne: bila ie proti vsaki telesni kazni otroka, iaz pa zanjo, seveda v najskrajnejšem primeru. ko vse drugo ne pomaga nič več. Ob početku vojne je bil Ivan star dvanajst let: hodil ie v gimnazijo, bil je sicer zelo nadarjen, a površen in nemaren v svojih nalogah in len v učenju. Ko je Italija vstopila v svetovni boj, je odpotovala Ana s svoio rodbino v notranjost države, kakor ie bilo potrebno za urade, v katerih je bil nastavljen njen mož. Par let mi ie večkrat pisala in potožila to in ono. toda trdi in hudi boj za obstanek in skrb za ohranitev n.-.jinih doraščajočih otrok je pretrgala najino dolgoletno vez. Na moja pisma mi je odgovarjala le kratko na dopisnici, pozneje niči tega ne več. Proti koncu vojne sem dobila obvestilo, da ji je umrl mož, potem pa nič več, naj sem še tako prosila in pisala. Povodne razmere so sc že nekoliko uredile in izboljšale, tako da sem se lahko lotila poizvedovanja in nisem mirovala prej, da sem iztaknila Anino bivališče izven mej naše držav«... Ko sem pozvonila, mi je odprla njena najmlajša hčerka. Spoznala sem jo takoj po ljubeznivem nasmehu, velikih, temnih očeh, iz katerih je sijala sama miloba in dobrota kakor takrat, ko je bila stara sedem let. Ana. moja prijateljica. )e sedela za mizo in krpala nogavice. Sključena v dve gubi, popolnoma siva, suha in drobna, to naj bi bila ona — Ana? Sed.-li sva si nasproti redkobesedni kakor vsi, ki se zopet vidiio po dolgih letih in ne vedo, kje bi začeli s pripovedovanjem. »Čudiš se, kaj tie — je dejala, »ko me vidiš takole sključeno in strto, dasj sva istih let. Mene je zlomilo, tebi ie prizaneslo. Veš, ko bi ne imela svoje najmlajše, bi še tega kupčka nesreče — pokazala je vsaj mala pomoč! Zvečer je prihajal prej domu i 11 tudi na univerzo je hodil bolj redno. Koncem meseca- je dobil plačo in tedaj je izgovoril tisto grozno besedo. Prosila sem ga nekaj prispevka, ker sem morala poravnati nujen račun, tedai je siknil komaj slišno tako-le med zobmi: — »Pijavka!« Komai slišno a zame tako glasno in ostro, da se mi je beseda zasadila v srce kakor nož. O, sai sem mu vse odpustila že davno, a pozabiti ne morem te besede nikoli. Drugi mesec so ga že odslovili iz pisarne in tudi na univerzo ni zahajal več. Iskal je službo zdaj tu zdaj tam. a nikjer ni obstal. Končno je dejal, da potrebuje denarja, ker je sprejel službo potnika neke veletrgovine. Dala sem mu svoj zadnji prihranek. Odšel je in od tedaj ga nisem videla več. Pravili so mi. da se klati po raznih mestih, da ima povsod opravka s policijo, da ie bil že zaprt... Zlati moi otrok, ko bi mogel slutiti, kako ie meni! Vse bi mu odpustila, vse, samo da bi prišel! Hotela bi deliti ž njim zadnjo skorjo kruha, samo pride naj, vrne naj se: vse bova pozabila in novo življenje začne: sai ni mogoče. da bi moi Ivan bil 111 ostal na krivih potih, sin moj s krotkimi očmi in ... Ne. ne. vse ostane, kakor je bilo: zato ga raie vidim mrtvega, nego zločinca zavrženega«. Ko se je zmračilo, nisva hoteli luči in Ana je pripovedovala: »Danica in Janko imata vsak svoj dom. O Ivanu že kai veš ali vsai slutiš? Res ne? Se li spominjaš, kako je bil lec in »rčkan, ko je majhen deček, podil obroč? Pa kako sem bila ponosna na njegov talent! Ali še veš, kako sem. gledajoč ga. citirala Ado Negri: »In velik bode, kakor sem sanjala, da bom jaz in obvlada! bo one izredne višine, katerih sama nisem dosegla.« Četvero otrok mi je pohaiaio v šolo. pa sem morala z malo moževo penziio skrbeti za vse sama. To so bili strašni časi! Ivan, veš, nima slabega srca, gotovo mu ie bilo hudo, ko ie videl moje trpljenje pa je prišel nekoč vesel domov in povedal, da bo v neki pisarni po tri popoldneve v tednu in da dobi precejšnje mesečne dohodke. Kako sem bila vesela! Vsaj nekaj, nase — ne bilo več. In Aua ie glasno zalbteia, da me ie pretreslo do mozga. Mesto ribjega olja prijeten prašek je tudi t vroči poletni dobi prava slaščica. obvestilo ic nrciel tri dni no nreteku po-daljšanega roka. Temu postopanju z našim arhitektom odgovarja tudi celotno postopanie. O načrtih je odločevala prva žiriia. v kateri ie bi! samo en arhitekt: potemtakem so imel! drugo žirijo le za tekmovalce, ki so iih že vnaprej izključevali iz vrste nagrajencev. Naknadno se ie izvedelo, da so v Novem Sadu naročili in seveda tudi primerno plačali načrte treh nemških arhitektov, katerih noben ne uživa posebnega slovesa. Ne samo. da ie bi! prvotno določeni rok veliko prekratek, tudi podaljšani« ie velialo le za nekatere. Nagrade s n bile razdeljene tako. kakor ie bilo spričo vsega tega pričakovati: prvo je dobil novosadski domačin. med razstavljenimi načrti pa se ic opazi! tudi načrt člana žiriia. arh. Brašovana. Skratka: gospoda ie postopala v tei važn! zadevi čisto 00 domače« in nikakor ne fair za arhitekte, ki so tekmovali. Redkokdai se nudi našemu arhitektu prilika. da gradi gledališče. Morda samo enkrat v življenju in še tega ne. Načrti za tako stavbo zalitevaio že zaradi notranie tehnične ureditve ogromno dela iu podrobnega sttidiia naimodenieiših evropskih gledališč. Razumeli bomo tedai umetniško ambicijo trojice mladih slovenskih arhitektov. ki so morali v 69 dneh obdelati uorav ogromen materiial. In uspeh? Yoroča občinam, da stalno [►odpirajo ljudske knjižnice. \ isokošolsko dijaštvo in učiteljstvo naj [Kidpirata ljudske knjižnice: vodita dosedanje, ustanavljata nove in zanašata zanimanje za knjige med vse sloje. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani se nameni za našo centralno ljudsko knjižnico. s katero naj bi sodelovale vse naše knjižnice. . 4.) (ilasilo ZKD »Prosvetni glasnik« naj bo njeno službeno glasilo. Posebno |>ozor-nost naj posveča odrom (primerne igre, praktične nasvete) in knjižnicam (primerne knjige, organizacija in poslovanje knjižnic). 5.) Organizirati je treba zbiranje dramskega repertoarja in prevajanja. Razširiti je treba centralno odrsko garderobo. Tudi po deželi naj se osnujejo marijonetna gledališča. Dnevno časopisje naj oodpira naše ljudske odre. Videč pomanjkanje dobrih ljudskih iger, naj pisatelji ne omalovažujejo velikega pomena odra: dali naj bi ntu originalnih, pa tudi prevedenih, za naše razmere prirejenih iger. Dramski tečaji naj postanejo trajna prosvetna ustanova. Z nji mi bo rasla kakovost našega ljudskega odra, kjer bo našlo dostojno uprizoritev vsako dramsko delo. 6.) Izpopolni naj se filmska centrala, ki naj da na razpolago čim več filmov. Izvede naj se sezonski abonma in snuje ožja orga nizacija naših kinematografov. Storijo naj se potrebni koraki, da se ukinejo razvoj kulturnega in poučnega filma ovirajoče 7.) Posebno pažnjo in delo je treba posvetiti mladini. Podpirati je treba njena glasila. Vsako društvo naj še posebej o tem razmišlja, sklepa in dela. III. Smatramo, da podelitev mono[>ola oddajne radiopostiije v Ljubljani organizaciji enega svetovnega naziranja ni niti pravična, n i l i koristna veliki kulturni nalogi, ki bi jo mogel radio vršiti. Zahtevamo revizijo v tem smislu, da se postavi ta važna kulturna ustanova na nevtralno podlago. IV. Knjiga je merilo narodove kulture. Zato je problem književne krize splošen kulturen problem, ki se tiče neposredno prosvetnih društev in zahteva sodelovanje pri rešitvi. Izrekamo svoje priznanje Tisk.tvni zadrugi za njeno knjižno delo. Enako izrekamo priznanje Vodnikovi družbi, ki mora podvojiti število svojih članov in v ta namen naj društvo in prijatelji posvetijo njenim vrlini poverjenikom nekaj ur pomoči ali pa sami storijo svojo kulturno dolžnost. V nobenem društvenem ali zasebnem domu naj ne manjka vsaj skromna knjižnica. Društva naj to misel propagirajo in organizirajo. Društva, javni zastopi. denarni zavodi, premožni poedinci naj bi med živimi ali z volilom stavili našim založništvom na razpolago potrebne glavnice v svrho širjenja in [»ocenitve naše knjige. Šolska oblast naj naroči podrejenim osnovnim in srednjim šolam, da vcepijo mladini spoštovanje in ljubezen do knjige. Šole naj izpopolnjujejo svoje knjižnice ter omogočijo njih najlažjo in najpogostejšo uporabo. Prirejajmo dan naše knjige s prireditvami o knjigi, s knjižnimi darili, organizirano prodajo knjig, nabiranjem naročnikov Vodnikovih knjig in knjig naših založb. Avtorski zakon naj ne zapre z nepremagljivimi tehničnimi in gmotnimi ovirami pota k prosveti in dobri prevodni književnosti. Obrtni zakon naj opusti vsako ozkosrč-nost glede kolportaže naše knjige, zlasti pa poštene poljudne literature. Tudi dnevno časopisje naj s svoje strani knjigi |>osveti potrebno pažn.io s poročili o novih knjigah in 6 propagando čitanja in nakupa knjig. V. Smatramo, da je potreben ožji osebni stik med naprednimi prosvetnimi delavci in sklenemo, da postani vsakoletni prosvetni dan ZKD prvi korak k uresničenju tega smotra. Izčrpna razprava o delu in smotrih ZKD Referati in diskusije na Prosvetnem dnevu v Ljubljani Popoldanske prireditve so bile namenjene posvetovanjem o nekaterih vprašanjih tehnične narave, zato so se vršile ločeno v dveh skupinah istočasno iti so se udeležili enih ali drugih posvetovanj popolnoma poljubno tisti delegati, ki so hoteli iznesti svoje posebne želje v tem ali onem oziru. V tajništvu ZKD so se ob pol treh popoldne zbrali zastopniki naših organizacij, da v tc-variškein razgovoru razjasnijo nekatera vprašanja, tičoča se tehničnega poslovanja društev, včlanjenih v ZKD . Razgovore ie otvoril g. dr. Stojan Baiič, ki je predvsem podal delegatom nekoliko zaupnih pojasnil k dopoldanskim referatom in zlasti omenil vzroke, zaka.i se ni vršil prvotno nameravani »Večer naše knjige«. V nadaljnjem govoru pa .ie poudaril, da vodstvo ZKD izvaja prosvetno delo na ta način. da se izogibl.ie vsaki cepitvi sil. Vodstvo .ie za vsako kooperacijo z organizacijami istega svetovnega nazora. Doslej se je včasi dogajalo, da se je energija iveh trosila za eno iti isto stvar, zato ho treba v iskrenem sporazumu v bodoče eliminirati vsak pojav, ki bi količkaj spominjal na tak dvotiren sistem v prosve!nem deit. Prisotni delegati so z zadoščenjem vzeli na znanje izjavo g. dr. Bajiča, da si ZKD narav-nost želi ozkega vzajemnega sodelovanja z drugimi naprednimi organizacijami, in so izrazili željo, da se centralne organizacije dogo\ore o postopku in delitvi dela. Nato .ie g. Evgen Lovšin e kratkem podal temeljne smernice za gradbo novih domov in za amortizacijo, oziroma sanacijo že obstoječih. Na temelju orjaške sanacije sokolskega Tabora ie dal poročevalec delegatom inuogo praktičnih nasvetov glede finančnih operacij pri grad l.ii i;i /lasti razjasni! finančno stran takih podierii Delegati so se živahno zanimali za poročilo in nekateri izmed njih so ti:-JI naprosili porrče-valca. da naj jim tudi v bodoče pomaga s svojimi strokovnjaškimi nasveti. Veščak v knjižničarski panogi prosvetnega dela. g. Matiia Rode. je naro v globoko zasnovanem poročilu, ki ie izžarevalo ljubezen do stvari in veliko strokovno izkustvo. podal delegatom glavne smernice za ustanavljanje in poslovanje Knjižnic ZKD. Priporočal .ie skupno nakupovanje knjig iti tiskovin, enotno in skupno vezavo knjig ter iznese! celo vrsto praktičnih nasvetov, kako je treba agitirati za dobro knjigo in propagirati knjižnice med ljudstvom. V svrho štednje pri naročanju kniig i:i tiskovin je predlagal ustanovitev posebne zveze knjižnic. Njegov referat so .sprejeli zastopniki prosvetnih organizacij z zadoščenjem in stavili v debati na referenta obilo vpra-lajij, na katera je g. Rode po svojem ve- likem izkustvu izčrpno in točno podal potrebna pojasnila. Zadnji je g. Rudolf Prešeren povzel besedo in delegatom v stvarnih izvajanjih pojasnil temeljne zahteve pri snovanju društvenih k-'rov. Društva se zavedajo, Ja je kino najboljše moderno sredstvo za širjenje kulture, vedo pa tudi, da so te vrste institucije obenem ivreusk vir dohodkov, zato je najiskrenejša želja vsakega društva, ustanoviti si lasten kino. Ker pa je ori današnjih razmerah zavoljo itn Jih obremenitev z davki težko misliti na rentabilnost društvenih kinov, priporoča poročevalec le snovanje kinov za tiredaianie kulturnih iil-mov, ki so cenejši, se lažje dobijo in so take predstave oproščene vsakih davčnih dajatev, ako ohranijo kulturen značaj s tem, da so zvezane z uvodnim predavanjem. Vzporedno s temi referati se :e istočasno v zborovalni dvorani ZKD vršila diskusija o naši napredni dijaški omladini, o gledaliških odrih in dramskih tečajih O gibanju srednješolske in akademske generacije je podal prav lepo in zanimivo poročilo fil. Viktor Hrovatin, v diskusiji pa je bilo podanih več tehtnih nasvetov in direktiv za preosnovo in izpopolnitev organizacijskega dela med našim dijaštvom. O gledaliških odrih ie na zelo učinkovit način poročal naš najboljši praktik in naj-prizadevnejši oderski delavec ravnatelj g. Jakob Špicar iz Radovljice. Povedal je v lapidarnih izvajanjih, močno oprtih na lastne izkušnje, vse. kar je bilo treba organizatorjem podeželskih odrov povedati in svetovati. Izvrstno je njegov referat in ve-lezanimivo diskusijo popolnil višji režiser prof. Osip Sest. ki je obeležil veliki pomen in uspehe dramskih tečajev ZKD. Zel je za svoja izvajanja toplo odobravanje. Ko je tako bil izčrpan ves dnevni red. so se vsi delegatje zopet zbrali v zborovalni dvorani, kier je predsednik direktor g. Jug v poslovilnem govoru poudaril najpopolnejši vnanji in notranji uspeh Prosvetnega dne ter se z bodrilotn za novo leto zahvali! vsem referentom in delegatom. Soglasno je bil ob zaključku sprejet njegov predlog, da se predsedstvo ZKD zahvali načelniku ministrstva za narodno zdravje g. dr. Andreju Štamparju brzojavno in ravnatelju ljubljanskega Higijen-skega zavoda g. dr. Pircu pismeno za vso naklonjenost. Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi Za samostojno gledališče v Mariboru Zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo nalaga smotrena in dosledna kulturna [*>« litika majhnega naroda, zlasti v zadevah, tičočih se njegove periferije, kjer se v ob« močju dveh kulturnih sfer narodni organi* zem le polagoma osvešča in le ob skrajni čuječnosti vseh kulturnih činiteljev staplja s svojim živim središčem, moramo odločn zavrniti izvajanja ravnatelja ljubljanske drame. g. Pavla Golie v sobotni številki »Jutra« z dne 30. marca, ker so zgrešena. Maribor je obmejno mesto in njegovo gledališče ima pole g umetniških nalog, še drugo izredno važno nalogo, ki je Ljublja na v tej meri daleko več nima, namreč /ia« rodnovzgojno in narodnoobrambno: zato mu samostojno in stalno gledališče ni sa« mo potrebno kot simbol narodne osamo« svojitve in lastne tvorne sile, marveč mu je še v večji meri narodno vzgojevališče, ki dela smotreno na tem. da otme tuji kul« turni sferi ali pa apatiji zapadle množice, ki je Srbstvu dražje od osrednjega — beo« grajskega. Tudi ima vsako gledališko občinstvo ei« sto svoj duševni obraz in duhovne potrebe, ki so posledica tako njegovega družabnega nivoja kakor tudi temperamenta. Oderska umetnost je po navadi kompromis med či sto umetniškim stremljenjem gledališkega vodstva in zahtevami občinstva. Ni treba, da bi bila ta koncesija zato že neumetni ška; pač pt daje sicer formalnemu umetni* škemu hotenju lokalno barvo in ustvarja psiho!oško«gledališko atmosfero, katero mo« ra upoštevati vsako gledališče, ki računa na obisk množic. Te atmosfere, ki soodloča tudi pri izbiri repertoarja, kakor tudi pri dramaturškem in režijskem prirejanju del. ni mogoče niti narediti niti' nadomestiti. Zato je uspešno in trajno gostovanje ljub lianskega ansambla tudi s tega vidika pro« blematičnega značaja. Mariborsko gledališče pa svojega delova« nja ne omejuje samo na Maribor, marveč gostuje redno v Celju in Ptuju. Torej je že praktično izvedlo tisto koncentracijo, ki jo ima Ljubljana sedaj v mislih, pa je do« sihdob še ni izvedla niti na lastnem ožjem področju. in je tako še manj verjetno, da bi uspešno in trajno delovala v tako od« daljenih mestih kot sta Maribor in Ptuj. Narodna kultura raste iz podrobnega truda poedinih delov v celoto, torej indi« vidualističnim potem. Ne koncentracija vsega kulturnega dela v enem samem sre« dišču, temveč tekmovanje med posamez« nimi kulturnimi žarišči je načelo kulturne politike. Pri drugih narodih bi morda raz« migljali gledališki faktorji o tem, kako bi bilo mogoče ustanoviti še kako novo stalno gledališče S»aj bi gledališki razmah in vzga« janje gledališkega naraščala ob enem po« sredno koristilo tudi centralnemu gledali« šču. Zamisel dramskega vodstva ljubljanskega gledališča pa je tudi zgrešena iz razlogov čisto tehničnega in organizacijskega znača« ja. Gostovanja ljubljanskega osrednjega osobja bi bila za našo, po veliki večini si« romašmo gledališko publiko predraga. Kaj« ti naše meščanstvo v Mariboru šele nasta« ja. pri tako znižanih cenah pa, kakor se dajejo posebno našim uradniškim abonen« tom. bi bilo vsako trajno gostovanje ne« mogoče. Po današnjih izkušnjah bi zahte« valo vsako tako gostovanje najmanj 4 do 5 tisoč Din kritja, dočim znaša v Mariboru povprečni inkaso nekaj čez 1700 Din. Ako bi Ljubljana hotela redno vršiti svoja go« stovanja. bi s tem tvegala znatno gmotno škod*> ali pa bi morala prenehati z gosto« vanji. Povdariti je treba, da omogoča obstoj tu« kajšnjega gledališča le skrajna delavnost, požrtvovalnost in žilavost njegovega osob« ja; zakaj subvencije ne zaležejo niti za pol sezone! Znano je tudi, da se je lani Mari« boru državna subvencija znatno znižala, Ljubljani pa v primeri z Zagrebom in Beo« gradom le malenkostno, pač pred vsem za« to, da se da Ljubljani možnost "večkratne«^ ga opernega gostovanja v Mariboru. Tega pa se je doslej le enkrat poslužila in še ta« krat zahtevala garantirano tako ogromno vsoto, kakor je Maribor niti vsak mesec en« krat ne zmore. Že ta prvi primer Ijubijan« skega gostovanja dokazuje, da je stalnost ljubljanskih gostovanj v praksi neizved« Ijiva. Ako bi prinesel predlog gospoda Golje slovenski kulturi v splošnem in Mariboru posebej kak plus, bi mi sami bili prvi. ki bi ga podpisali z obema rokama Malo zboljšanje ljubljanske drame pa ni ekviva« lent za par ljubljanskih gostovanj v Mari« boru. Kajti ta bi kaj kmalu usahnila, na« kar bi prišel Maribor ob svoje stalno gledališče, katero je vzdrževal že pod Avslri« jo okoli 60 let, v naši državi pa vseh 10 let od prevrata sem in to še na neprimer« no višjem nivoju kakor prej pod Nemci. Končni efekt bi torej bil — ogromen mi« nus. Sicer pa. caveant consules! Ni umestno, da se o tej vseskoz zgrešeni zamisli v naši javnosti sploh razpravlja. Kajti brez dvo« ma bodo v Beogradu pri odmerjanju prora« čuna kaj radi črtali nekaj, o čigar lik vida« ciji že sami vodimo debato, kakor tudi ni dvoma, da naše nemštvo samo čaka trenot« ka. da izgubi tukajšnje gledališče samo« stojnost. Izguba narodnega gledališča bi pomenila strahovit udarec obmejnemu slo« venstvu v narodnostnem pogledu. Vse govori za to, da ohrani mariborsko gledališče še v naprej svojo samostojnost in da se mu zaradi izrednih nalog, ki jih vrši na severni meji, celo zviša dosedanja nezadostna državna podpora. Narodna odbrana — Jugoslovenska Ma« t i ca — Slovenska straža — Zveza kulturnih društev — Orlovska podzveza — Družba sv. Girila in Metoda — Sokolska župa — »Svoboda«, delavsko prosvetno društvo — Prosvetna zveza — Glasbena Matica — Slovensko pevsko društvo Maribor — Mu« zejsko in zgodovinsko društvo — Drama« tično društvo — Profesorsko društvo — Aero«klub. Klobuke zadnje pomladanske novosti v najrazličnejših modnih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in slamnike nudi bogato založena specijalna tr-—: govina klobukov :— .J O S. POK nasl. M. BOG A"T A J LJubljana. Stari trg štev. 14 Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežba! Za povzdigo obrti v Sloveniji I rad in pospeševanje obrti je priredil doslej 17» tečajev, ki jih je posetilo 4390 4390 obrtnikov. l'rad za pospeševanje obrti v Sloveniji je izdal zanimivo [>oročilo za dobo od 1. aprila 1928 do 1. aprila 1929. V informacijo našemu obrtništvu priobeujemo iz njega naslednje podatke: , Proračunsko leto 1928. 29. je 19. leto obstoja Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Urad se udejstvuje predvsem didaktično. Pred vojno je bil namenjen bivši Zavod za pospeševanje obrti, katerega naslednik je današnji urad. le za Kranjsko. |>o preobratu pa se je razširil delokrog na vso Slovenijo. Zavod ie priredil od 191(1. do 191«. 31 tečajev s 734 udeleženci, urad pa po vojni 139 tečajev s 3656 udeleženci: skupno je bilo torej dodej 1711 tečajev, ki jih je posetilo 439» obrtnikov. Poučevalo se je t 30 različnih strokah. Za proračunsko leto 1929. 30. so prijavljeni naslednji tečaji iz oblačilne stroke, in sicer v Ijuhlianski oblasti: 4 čevljarski v škof-ji Loki. Kostanjevici. Hrastniku in Križah pri Tržiču: 3 krojaški, in sicer 2 v Ljubljani in eden v Hrastniku: v mariborski oblasti: 4 čevljarski v Šoštanju. Mariboru. Ormožu in Ljubnem ter 5 krojaških, in sicer 2 v Šoštanju. 2 v Braslovčah in 1 v Ljubnem. Urad je ukrenil vse potrebno za financiranje višjega strojniškega in. višjega elektroinslalaterskega tečaja. Višji strojniški tečaj bodo obiskovali samo najboljši že izprašani strojniki. Podati se jim namerava vse teoretično in praktično znanje modernih parnih naprav, ki jih naša industrija od dne do dne v večji meri modernizira. Praktične preizkušnje % instrumenti se bodo vršile v obratih ter se bo zato priredilo tudi več ekskurzij. Isto velja za višji elektro-instalnterski tečaj. Absolventi se bodo morali podvreči ob zaključku tečaja strogemu izpitu. Tako izvežbani strojniki in elektro-inslalaterji bodo gotovo dobrodošli v naših industrijskih obratih, kjer še vedno vlada pomanjkanje domačih kvalificiranih moči. Da z«more obrtnike na svoiih obrtnih toča iih vedno informirati o najnovejših pridobitvah v njihovih strokah, pošilia urad svojo strokovne učitelje od časa do časa v inozemstvo. kjer si lahko izpopolnijo svoje znanje. Tako jo poslal I. 1927. na Dunaj strokovnega učitelja za krojaštvo g. Alojzija Knafla. lolos pa slrokovnega učitelja za čevljarstvo g. Josipa Steinmana. ki ie od 17. septembra 1928 do 21. januarja 1929 obiskoval več strokovnih tečajev. Keramik g. Franlišek P.eran ua uporablja vsakoletne počitnice na Češkoslovaškem. da zasleduje razvoj tamkajšnje cvetoče keramične industrije. Posebno pozornost je urad v tekočem lotu posvetil lončarski obrti. Posrečilo se mu jo pridobiti ljubljanski oblaslni odbor, ia jo prevzel financiranje za postavitev vzorne lončarske peči v Mlaki pri Komendi, ki se ie bodo posluževali lončarji iz Mlake. Gore, Podboršta in Gmajniee. Kakor hitro bodo izvršene za postavitev peči potrebne formalnosti, se bo z delom takoj pričelo. Občina Mlaka se je zavedala važnosti nameravanega podjetja ter je v ta namen kupila na občinske stroške za postavitev peči pripraven svet. Ravnateljstvo upa. da se mu l o polagoma posrečilo industrializirati vso našo lončarsko domačo obrt. Da bi se ta cilj čim preje in čim lažje dosegel, vodi po uradu nastavljeni strokovni učitelj za keramiko g. Beran pouk ua keramični šoli tehniške srednje šlo v Ljubljani, ki naj vzgoji za našo še nerazvito keramično industrijo dobro iz-vežban naraščaj. Na tehnični srednji šoli ima urad tudi svojo keramično peč ter 7. vsemi najpotrebnejšimi stroji in materiialom opremljeno delavnico, kjer se vrše predvsem praktično vajo ter vsi v stroko spadajoči preizkusi. Zelo pri srcu je v uradu skozi dolgo vrsto let tudi stalna mizarska razsuta. na kateri naj bi zlasti neimoviti. sicer pa sposobni in agilni mizarji dobili naročila, oziroma od| > rodni i razslavljeno blago. Zadeva je zaenkrat tako urejena, da se bo izrabilo v navedeni namen nakazano pod|M)ro ljubljanskega oblastnega odbora v znesku 20.000 Din za uredbo razstavnih prostorov v mizarskem paviljonu ljubljanskega vol.'sojina. kjer so leta 1928. ravno mizarji dobili toliko naročil, da jih doloma še do danes niso izgotovili. Urad upa. da jih tudi lotos sreča no bo zapustila. Za naše pletrtrje vzdržuje urad v Koloziji vzoren vrhov nasad. iz katerega dobe sadike vseh pri nas i>spolago {Kitrebno število različnih najmodernejših pletilnih etrojev. Upati je, da *e b« ta obrt sličuo raz- vijala kot v Nemčiji in da bo igrala ulogo tudi po deželi, posebno če se vpel)»J): Operetna glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.20: Koncert na orgle. - 11: Orkestralen koncert. — 16: Koncert lahke glasbe. — 18.45: Komorna glasba. — 20.05: Baletna in nlesna srlasba francoskih in ruskih mojstrov. — Večerni koncert orkestra. — BF.RLIN 16.30: Koncert lahke godbe. — 20: Mešan večer in zborovski koncert. — FRANK-FURT 16: Prenos koncerta i/ Stur.garu. — 20.15: Koncert operne glasbe. — Orkestralen koncert. — LANGFNBFRG 16.30: Koncert vojaške godbe. — IK..1O: Prenos iz opere v Kolnu: Hans Pfitzner: -Pale-strina«. glasbena legenda v 3 deianiih. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.20: Prenos 'r gledališča: Meverbeerova ooera »Afričan-ka«. — Moderni šlagerii. — BUDIMPEŠTA 12.2o; Koncert opernega orkesira. — 17.40; Madžarske nesnr: s spremljavo ciganske godbe. — 20.30: Klavirski in violinski koncert. — 22: Koncert voiaške godbe. 23. 'O: Reproducirana glasba. - TOULOUSF 20.35: Koncert orkestra in solistov. -LONDON 19.15: Koncert lahke godbe. — 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21 .35: Mešan večer m godba za ples. ^ RIM 17.30: Popoldanski koncert. - 20.45: Simfoničen koncert in pesmi. — STOCKHOLM 18: Prenos večernic. — 20: Orkestralen koncert. — 21.45: Koncert solistov. Petek. 10. maia. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — ]7: Koncert radio-orkes-tra. — 18: Primeriaioče veroslovie. — 19: Francoščina. — 19..*): O lepoti u-plienia (dr. Debevec). 2i: Dvo-rakov večer II. Sodeluieio: sra. Osterc -Medvedova in ga. Medvedova. — 21: Koncert radio-orkestra. 22: Poročila in napoved časa. — ZAGRF.B 13.15: ReDroduci-rana glasba. — 17.15: Popoldanski konccrt. — 20.35: Večer a r i i in pesmi. 22: Prenos inozemskih postal. BFO: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos iz opere. — 22.30: Pevski koncert moškega zbora. — 23.30; Ciganska godba. — TOULOUSF 20..? 1: A ko rde o n koncert. — 20.45: Pevski večer in reproduc:rana glasba. LONDON 21.35: Simfoničen koncert. 23: resenecema. M. 1 n: (iodb i za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. - 20.45: Operetni večer. — STOKHOLM 1*20: Koncert lahke glasbe. 20.15: Koncert go. dal nega orkestra, glasba. 21.40: Reproducirana 3van Jizovicar trgovsko vrtnarstvo Ljubljana. Kolezijska ul. 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove, ^a razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaditev vrtov jn balkonov. Izposojanje dekoracijskih dreves za plese in dr. NaroČila iz dežele se izvršujejo točno in solidno. Letošnja špecijaliteta sadike «Cliabaud nagelčki». KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Iz življenja in Popoln soinčni mrk v tropskih deželah Danes se bo zmračilo sonlce za pet minut — Zakril ga bo nevidni mesec — Prikazen bodo opazovali na otokih Indijskega oceana Iandska ekspedicija za opazovanje Danes je za vse astronome sveta dan važnih dogodkov. V tropskih de* želah se bo v polnem dnevu zmračilo soince za pet minut in to v tako ugod* nih okoliščinah za opazovanje, kakrš* ne se nudijo le redkokdaj. Zato se ni* so strašile največje zvezdarne sveta nobenih stroškov, da so za ta dan or* ganizirale obsežne ekspedicije v de* žele, kjer bo soince za teh pet minut, zakrito od nevidnega meseca, prene* halo sijati. Sama Nemčija je odposlala štiri skupine astronomov. t zvezdam v Potsdamu, Kielu, Ham* burgu in Gottingenu. Gre pa za res* nično važna opazovanja, med kateri* mi omenjamo v prvi vrsti opazovanje tako imenovanega »Einsteinovega efek* ta«. Po Einsteinovi teoriji se svetlob* ni žarki na svoji poti mimo solnčne krogle odklonijo. Ta odklon žarkov znaša ob robu solnca 1.75 ločne sekunde, a to neznatno razliko ujamejo na fo* ■tografsko ploščo, ki nudi potem tem boljše pogoje za fino izmerjenje, čim večje so slike. Velike slike pa zahte* vajo seveda specijalnih širokokotnih objektivov in ogromnih precizijskih fotografskih aparatov. Nemško*ho* soln£nega mrka 1. 1926. v Benkoelenu na Sumatri je bila n. pr. opremljena z horizontalno dvojno kamero 8.5 m žariščne razdalje in 20 cm proste od* prtine. S to kamero so dosegli sliko solnčne oble. ki je merila nad 8 cm v premeru. Kaj to pomeni, nam postane jasno, če pomislimo, da dosežemo z navad* nim objektivom solnčno sliko, ki ni večja od glave drobne bucike. Seveda pa so potrebni še drugi ogromni apa* rati za opazovanje solnčne krone, za spektografske nosnetke itd. Koliko truda stane že prevoz teh orjakov v daljne kraje, kjer bodo nameščeni! Letos so jih morali prepeljati n. pr. na otoke Indijskega oceana, na sever* ni del Sumatre, v sredino Malake, v južni del zadnje Indije, na Filipine ali na Karoline, ker samo v teh delih zem* Ije bo mogoče opazovati popolno za* mračenje solnca. In potem, ko jih pri* peljejo in montirajo, je treba celote* denskih vaj, celotedenskih poskusnih manipulacij, da bo v velikem trenut* ku šlo vse kakor namazano. Vsaka se* kunda, ki bi jo po nerodnosti izgubili, bi pomenila neuspeh. Če je pa nebo v tistem času oblačno, je bil seveda ves trud in vsi stroški zaman. Uradniki s ponarejenimi izpričevali V Budimpešti je policija prijela ln zaprla Edvina Rbserja, ravnatelja in lastnika višje trgovinske šole. Roser je izdajal ponarejena izpričevala ne* šolanim ljudem. Preiskava je dognala, da je dobilo službo z njegovimi pona* rejenimi dokumenti nič manj ko 60 uradnikov peštanskega magistrata. Po* lieija je uvedla preiskavo zoper Roser* ja in zoper vse imejitelje njegovih zrelostnih svedočb. Za birmaiice izgotavljamo lepe obleke po meri prav poceni. Botrom nudimo ugoden nakup modernega blaga za obleke. DRAGO SCHWAB, Ljubljana. »Moj dom je širni svet« Nedavno se je vršila v Nottmghamu na Angleškem poroka ciganskega para, ki ga vidimo na te) sliki. Mladoporočenca sta se odpeljala takoj po poročnem obredu na — svatbeno potovanje. Voz ju je čakal pred cerkvijo. Kaj je doživel Tagore v Ameriki Veliki bengalski pesnik Rabindra* nath je nedavno obiskal Ameriko, iz katere je topot iadrno pobegnil. Pri dopotovanju na ameriška tla so ga namreč oblasti tako neljubeznivo spre* jele, da se ni hotel niti odzvati pova* bilu univerze v San Franciscu, ki ga je prosila za predavanje. Odšel je, ne da bi stopil na predavateljski oder in dal nehvaležni Ameriki slovo, kakor sam pravi, za vedno. Po izkrcanju je moral Tagore v ka* ranteno, ki je v Ameriki glede na azi* jatske narode še mnogo strožja kot za Evropce. Karanteno je prestal in po* tem se je preselil v hotel. Reporterji so ga jeli oblegati, a Tagore je užaljen odklanjal slehern razgovor. Čakal je samo na japonski parnik, na katerega se je, čim se je zasidral v ameriški lu* ki, vkrcal. Molčal je do odhoda. Šele sveta na odprtem morju, ko se je čutil pro* stega tesnih okov ameriške neprijaz* nosti, je izpregovoril in podvrgel po* stopanje ameriških oblasti strogi, a za* služeni kritiki. Pritožil se je nad po* stopanjem poliq;je in carinikov ter označil njih vedenje za nekulturno. Amerika, je dejal Tagore, gleda na Azijo kot na manjvredno deželo. Mi* kajo jo samo spolne perverzitete in slični izrastki, ne pa dejansko stanje, ki je povsem drugačno. Nil Prikupna lahna obleka, kakršno nosijo letos ženske pri domačih opravilih Pomota s Suderlandom O ruskih caricah Katarini I. in Ka* tarini (II.) Veliki je ohranjenih polno anekdot, ki se objavljajo sedaj ob 250 letnici Katarine I. in 200 letnici Katarine II. Posebno zabavna je tale: Nekega dne je bil ruski dvorni ban* kir Emil Suderland vržen v ječo. Re* vež si je belil glavo, zakaj vendar so ga zaprli, kaj je prav za prav zagrešil. Slednjič so mu povedali, da ie bil are* tiran na ukaz carice, ki je odredila, da bo dala Suderlanda nagatiti! Nesreč* nik se je vil v obupu in premišljal, ka* ko bi se rešil smrti ... Nasvetovali so mu, naj predloži carici prošnjo za po* miloščenje. To se je zgodilo in kance* lar grof Bruce je prečital carici vlogo bankirja Suderlanda. Ko je končal, se je spustila carica v smeh. ki ni hotel nehati. Potem ie razložila kancelarju, da je Suderland žrtev pomote. Cari* ca ie imela psa. ki se je zval Suder* land. Poginil je in ukazala je, naj ga nagatijo... Če se tujcu preveč zaupa Američan Fred Hubort je prispel s svojo ženo v Evropo na oddih. V Ri* mu se je seznanil z nekim elegantnim Škotom, katerega je srečal pred dnevi zopet v Benetkah. V kavarni je pred« stavil Škot Hubortu nekega Angleža, svojega prijatelja. Američan ni niti vprašal, kdo sta prav za prav neznan* ca. Pogovarjali so se in se shajali dan na dan v kavarni. Škot in Anglež sta predlagala, da bi vsi štirje kupili kak primeren dar za papeža. Američan in žena njegova sta bila zadovoljna. V zavodu »Credita Italiano« je Ameri* čan izmenjal v italijansko valuto ček za 6950 dolarjev. V kavarni je izročil Američan denar Škotu, da naj pregle* da in prešteje, če je vse v redu. Ob* enem je Anglež občudoval dragoce* nosti na rokah gospe Hubortove. Sne* la mu je prstane, ki jih je občudoval. V primernem trenutku se je Anglež nagloma oddaljil in za njim Škot. Od* nesla sta Američanu denar in drago* cenosti v vrednosti nad 200.000 lir ter izginila. Policija ju išče, pa ju ne more najti, ker sta že kdo ve kje čez mejo. II. J. Magog: Morilec? Gospod Rozov je bil obhodil nepri* jazno obzidje, ki je trnjeva seč bra* nila dostop do njega in prišel do mr* kih duri, nalik jetniškim vratom, vseh okovanih s ključavnicami in žeblji. Zgradba se mu je videla negostoljub* na in zlovešča; ni se mogel odločiti, da bi potegnil za zarjavelo verigo in po* zvonil. Vihar se je zaganjal vanj, dež mu je bičal obraz in mu curljal po obleki. Vse okoli ni bilo videti hiše in če je hotel priti v to mrko poslopje, je mo* ral skozi bodečo goščo, ki mu je trga* la stegna; raztezala se je obakraj poti, kjer jc stal njegov pokvarjeni ^avto* mobil. Med tem se je bilo stemnilo. Kje naj potrka za pomoč in zavetišče pred ne* vihto? Gospod Rozov ie potegnil za verigo in zvonec je turobno zapel. Ni se nadejal prijaznega sprejema. Toda ko je zagledal bedasti in skoro živinski obraz, ki se je zdajci pojavil med polodprtimi vrati, je nehote sto* pil korak nazaj. — Česa želite? je vprašal godrnjav 'glas. Preden se je odločil, da mu odgovo* ri — ali da mu obrne hrbet, kakor ga je na prvi mah prevzela želja — si je gospod Rozoy moža nekoliko ogledal. Sodeč po njegovi uniformi in belem predpasniku, je utegnil biti kak sluga. Toda zakaj je njegov obraz tolikanj neprijetno spominjal na raznike v jet* nišnicah? — Avto se mi je pokvaril in vrhu tega sem zgrešil pot. je pojasnil go* spod Rozov. Prenočišča iščem, pa me* hanika. da mi popravi voz. Ali ni v bližini kake vasi? — Do najbližje je dobri dve uri ho* da in pot je slaba, je odgovoril sluga. Šofer bi vam že lahko malo pomagal, a prav zdaj ga ni doma. Gospodu Rozovu se je vrnil pogum. — Aii bi ga lahko počakal? je pred* lagal malce negotovo. Sluga ga je premeril od nog do gla* ve; videti je bilo, da se obotavlja. — Povabil bi vas noter, je odgovoril, ali . Gospod Rozov si je to oklevanje razlagal no svoje: segel ie v žep in po* nudil slugi napitnino. Toda storil bi bil mnogo bolje, da mu je dal dogo* voijiti. — Nu, je dejal možak, kakor da se je premislil, in vzel ponujeni mu no* vec. Bolie vam bo vse eno kakor zu« nai v viharju. Pojdite z menoj! Vedel ga je do hiše in ga pozval, naj stopi v preddvorje. Ob pogledu na porcelanaste vaze. obešalnike z zrcali in povoščeni parket s preprogo se je nesrečni avtomobilist nekoliko pomi* ril. Tisti mah so se odprla neka vrata in na pragu se je pojavil eleganten, smehljajoč se gospod. — Kaj je, Baptist? je vprašal slugo. — Neki popotnik je tu. ki išče za* vetja pred nevihto, je zagodrnjal slu* ga, ki mu je bilo očividno neprijetno, da so ga zalotili pri kršenju hišnega reda. Domačin — Rozoy ga je imel za hišnega gospodarja — je bil videti pri* jetno iznenaden. — Naj stopi noter! Gosta, ki nam ga pošlje tako srečno naključje, je tr~» ba lepo sprejeti, je vzkliknil s kar smešno svečanostjo v glasu. Gospoda vabim na naše malo slavje! Ne meneč se dalje za slugo, ki se je bil že pripravil, da začne naštevati po* misleke, jc prijel gosta pod pazduho in ga potisnil v bleščeče razsvetljen salon, kjer je sedelo kakih dvanajst oseb. Bili so sami moški. Ob niegovcm vstopu so se vsi ozrli vanj in gospod Rozov je začutil, da jim ni dobrodo* šel gost. Med tem ko ga jc ljubeznivi gospodar posadil v naslanjač pokra j veselo plapolaiočega kamina, so se gostje pomenljivo spogledovali in si skrivnostno šepetali na ušesa. — Posušite se, ga je prijazno pozval gospodar. Predstavili se bomo kasne« je. Toda prišlecu ie njegova ljubezni* vost zvenela nekam krivo in zdelo se mu je, da leži na zbrani družbi nekaj zločestega. Tudi Egipt ima svojega Landruja Iz Kaira poročajo, da je orožništvo v Sayeda*Zeinambu prišlo na sled zlo* čincu Landrujevega tipa. Posestnik Mohandel Kaliil, ki ima svojo vilo v samoti imenovanega kraja, je bil že delj časa pod policijskim nadzorstvom in vohuni so ugotovili strašne reči. Ugonabljal je ženske po vzorcu mar* seillskega Landruja. Že pred leti se je moral Kaliil za* govarjati zaradi smrti svoje žene Mu* allahe. Vendar ga je sodišče oprostilo, ker mu ni moglo dokazati krivde na tem, kar se je zgodilo. Od tistega ča* sa je živel Kaliil še bolj samotarsko življenje. Ljudem je obrnil hrbet, kar ga pa ni oviralo, da bi se odrekel od časa do časa ženski družbi. V zadnjih letih so videvali ljudje, da so Kaliila večkrat obiskovale žen* ske, ki so potem izginile brez sledu. Ko so pred kratkim našli na gnojišču Kaliilove vile zakopano žensko truplo in se je ugotovilo, da je mrlič Zabija Madruhova. ki je bila pri Kaliilu v obiskih, se je takoj pojavil sum, da je Kaliil zopet izvršil zločinsko dejanje. Orožništvo ga je pozvalo na odgovor. Priznati ni hotel ničesar. A ker so ljudje govorili, da je svoje žrtve zako* pal na vrtu, so prekopali zemljo in odkrili, da trohnijo v prsti človeške kosti. Mnogih se je držalo še meso, znak. da še ni dosti časa, odkar so bili mrliči pokopani. Po dosedaj zbranih podatkih je Kaliil osumljen umora dvanajsterih žensk. Kljub temu pa čvrsto taji, da bi bil izvršil kakšen zločin. Na vsako vprašanje, kam so izginile njegove gospodinje in ženske, ki so prihajale k njemu v goste, odgovarja kratko in cinično, da je vse, ki so bile pri njem v službi, odpustil domov žive in zdra* ve. Zadeva je zbudila v vsem Egiptu velikansko senzacijo. Oblasti preisku* jejo dalje in upajo, da se jim posreči dobiti v roke popolne dokaze o Ka* liilovi krivdi. Zločinske ženske Angleška policija je ugotovila, da je po vojni izredno narastlo število žen* skih zločincev. Baje je to posledica vojnih let, ko so postajala dekleta pre* zgodaj samostojna. Med voditeljicami sedanjih zločinskih tolp jc vsekakor več žensk, ki so bile med vojno zapo* slene pri vojaštvu in v tovarnah name* stu na fronto odpoklicanih moških. V navodilu, ki ga je razposlal Scotland Vard (londonsko ravnateljstvo) se de* lijo zločinke na tri razrede. K prvemu spadajo one, ki so vedno dobro oble* cene, izobražene ter imajo velemestni Govoreči film je zahteval konstrukcijo novega tipa prelomnega aparata. kakršnega vidimo na naši sliki. Čudni ljudje!... Na kako zborova* nje so se bili neki sešli? In kaj so bili? Rozov je čutil, da se menijo o njem in očitajo gostitelju, ker ga je bil privedel med nje. Toda le*ta je r o o led očividno zmagal nad njihovimi pomisleki; s hli* njeno prijaznostjo je glasno povzel: — Zakaj bi iznreminjali spored? Gospod lahko ostane. Treba ga jc Ie o vsem poučiti. Stopil je k Rozovu, ki mu je že za* čenjalo puhteti od obleke, ter mu za* dal nenadejano vprašanje: — Ali ste že kdaj ubili človeka? — Jaz? je osupel vzkliknil vpraša* nec. Kakšna misel!... Ne, nikakor ne! — Zdi se, da vam misel na umor ni prijetna, jc s pokojnim usmevom me* nil gostitelj. Odpor pa bi vas utegnil miniti, recimo v posebnih okoliščinah. Ali bi ubili človeka, da si rešite živ* ljenje? — Seveda, je energično odvrnil Ro* zov. ki ni vedel, kam oni meri. Vesel grohot je sprejel njegov od* govor. Nekateri so celo kriče pritrje* vali in cepetali od divje razposajeno* sti, ki si je Rozov nikakor ni vedel .jazložiti. — Dobro... Preizkusili vas bomo, je resno izjavil hišni gospodar. Ravno prav ste prišli!... Bili smo že v ne* maihni zadregi. Pomislite: hoteli smo poslati na oni svet zelo dragega nam prijatelja, ki nam je na moč nadležen. nastop. Prikažejo se ob seziji v naj* boljših kopališčih na Angleškem, pa tudi na Francoskem. Smukajo se okoli mednarodnih bogatašev, hotelov in bank. Po večini so včlanjene pri med* narodnih vlomilskih, tatinskih in dr. družbah. Te ženske o priliki tvegajo tudi najdrznejši rop, če treba, ugrabi* jo tudi otroke. Na razpolago so jim avtomobili in motorni čolni, s kateri* mi lahko hitro pobegnejo. — Drugi razred tvorijo »podgane«, ki kradejo po trgovinah, pri zlatarjih in drugod. Velike tvrdke imajo zdaj lastne žen* ske policiste, ki nadzorujejo te »odje* malke«. Po večini nridejo po dve ali tri skupaj. Če ujamejo tatinsko »pod* gano«, ne najdejo pri njej pogosto ukradenega blaga: odnesla ga je njena tovarišica, ki se je držala v ozadju. _ Tretjo skupino imenujejo »pridna de* kleta«. Služijo kot hišne, pestunje al: kuharice. Pri prvi priliki okradejo go* spodarja. kateremu se znaio poprej prikupiti, in pobegnejo. Vse te žene so po večini jako mlade. Prebivalstvo Francije naraslo Število prebivalstva Franciie ie lan: naraslo na 41.020.000 napram 40,920.000 leta 1927. Porodi so presegali smrtne primere za 70.205. Registriranih parok je bilo 339.104 napram 337..S64 leta 1927. Lani je bilo rojstev 745.315 napram 741.70$ leta 1927. Umrlo ie lanJ 675.110 oseb, leta 1927 pa 676.666. Celotno število prebivalstva pa je še vedno nižje kot predvojno. Mokra država v suhi Ameriki V severoameriški državi Wisconusi-no se je vršilo ljudsko glasovanje o prohibiciji, ki se je izreklo proti nji. Vsled tega je tudi državna skupščina sprejela zakonski predlog za odpravo prohibicije v NViscousinu. Tudi v senatu bo predlog odobren. Toda akcija \viscousinskega zakonodajnega zibora pomeni le demonstracijo kajti tko država tudi opravi probibi-biciiski zakon, bodo vršili njegove funk ciie nemoteno dalje zvezni agenti in kazni se bodo določevale po zveznih sodiščih Zedinjenih držav. Zrelost za zakon na Angleškem Angleški parlament jc te dni sprejel predlog, da znaša zrelostna doba za zakon v angleških deželah za oba spo* la 16 let. Zakonski predlog bo sedaj predložen v podpis kralju, nakar bo uzakonjen. Doslej so veljali drugačni predpisi. Deklice so se smele možiti že z 12., fantje pa ženiti s 14. letom. Zdaj boste storili to vi namestu nas. Vse je pripravljeno. To rekši je odgrnil zastor, ki je za* krival kot sobe. Prestrašeni gost je za« gledal moža z zamašenimi usti, prive* zanega k naslanjaču. — Vi ali on, se je zarežal čudni go* stitelj. Pritisnite na gumb in električ* ni tok ga bo ubil. Potem lahko odidete. Neizrekljiva groza in stud nad ta* kim početjem sta prevzela Rozova. Hotel se je upreti, a tisti mah so se zgrnili okoli njega demonski obrazi in dva tucata rok sta se preteče izteg* nila proti njegovemu vratu. V blaznem strahu sam ni vedel, kdaj se je s pr* stom dotaknil porcelanskega stikala in pritisnil... Na stropu je zagorel lestencc. Obsojenec jc vztrepetal in obraz se mu ie spačil ... Rozov se je od groze onesvestil. * — Vprizoritev je bila strahotno ver* na, je pozneje pripovedoval nerado* voljni krvnik. A vendar je bilo vse zgolj komedija in nimam na vesti ni* kakega človeškega življenja. Toda ko sem se zavedel in zagledal pokraj se* be zdravnika umobolnice, ki me jc bi* lo vanjo spravilo naključje in neumen strežnik — tako neumen, da me je bil spustil med resnične norce, ki so imel; svojo »zabavo« — ni dosti manjkalo, verujte mi. pa bi bil za zmerom ostal v blaznici — tako silno me je bila stvar pretresla. = 9 0 CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsuka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 <0€dor ho&e da so mu poč/)« po posti naslov aH QaQc drugo informacijo ticoco so malih oglasov naj priloži v mnamfeah a sicer no ho projol odgovora t « CENE MALIM OGLASOM: mmmmmm^—^m^Bmm^^mmm^mm^mmKmm Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Absolventa vis. šole za svet. trgovino sprejme «01 ufcifluika vtle-podjetji v L,ubijam. Poji n !h> na oglasni oddelek »Jtitrn« pod šifro »Služba pri velepodjetju«. 12358 Žensko osobje kuharice »obance lekieta »a vse pTO'lajaikt- nataka r:ee in uradnic* najhitreje namešča v Beogradu in v provinel Zavod zh narnje štenja Va--e Carapiča 6 — Beograd 10273 2 mesar, pomočnika dobita takoj s užbo — Ponudbe Da ogla<-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Jlcear« 1-347 Mizarja-modelirarja prvovrstne«* strokovn.aka ia izdelavo modelov iz nmetneea kamenja, sprejme Ivan Ogrin, stavbenik v l.jubljani. Grubarjevo nabr it* S." 12354 Plačilno natakarico in eobaruo, kavcije zmož jii ter prvovrstno kuharico in perico išče za sezono hotel »Triglav«, Bohinjska Bistrica. 12D40 Strojnik dobi takoj nameščenje. Poru ibe ra le-no industrij ko družbo Razboršek & /-"raj. Slov. Bistrica 12335 Brivski pomočnik •a-no perfektna moč. po možnost: dober onduler. ki reflektira na trajno mesto, jnere nastopiti takoj pri Vjekoslavu G.iurinu v Ma-riboru. Jurčičeva 'J. 12332 Kovaškega pomočnika dobro izvežbani ga v pod-kcvanju konj. volov in drugih kovaških delih sprejme takoj Franc Kre-mesec. Metlika 12329 Delovodja ob enem bnii-ilni mojster, z daljno prakso v tovarni lepenk.*, dobi službo Imeti mora izpit za parne stroje in hiti ve;,, popravil pri elektromotorjih in elek-tričnib napeljavah. Ponudbe le pu[>oluoma treznih in • zanesljivih rnfiektautov z navedbo dosedanjega delovanja in zabte\ plače na pooružmeo »Jutra« Muri bor doiI »Bela lepenka«. 12313 Vzgojiteljico s potrebno šoi.-ku naobraz-bo kakor tudi po možnosti s prakso iščem za takoj ali kasneje. Plača po dogovoru. Ponudi)« se prosi na oglasni oddelek »Jutra« poil šilro »Sposobna 10:10-. 12297 Brivskega pomočnika jnladesra in dobrega delavca. veščega bubi striženja, sprejme takoj ali po dogovoru Ivah Mrak. Radovljica. 12112 Stavbno podjetje v Ljubi ani sprejme v službo maturanta, absolventa tehn. srednje šole Ponudb* je vložiti do 15. t. m. na osrtas. oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«. — Navesti je plačo in event dosedanjo službo. 12411 Gospodično »a serviranje iri inkaso v slaščičarni, |>o možnosti že izvežbano, staro 18 do 24 let, taUnj sprejmem Potrebno: pridnost. znanje hrv. (slov > in ne-riškegra jezika in kavciia 5.(Kil Din. .Jo-sip Supper. slaščičarna. Crikveniea. 12099 Ključavničarske in mizar, pomočnike ter mojstra sprejme tvornica vagonov v Smeder. Palanki Akordno delo. Hrano je mogoče do biti v tovarniški kantini za 10 Din dnevno (zajtrk, ko silo in večerjo) Ponudbe poslati na upravo tovarne v Smeder. Paianki do 10 t. m. 11854 Služkinjo vajeno vsega dela in kuhe. sprejmem takoj, fciaslov ojrlasuem oddelku »Jutra«. 12400 Vajenca poštenih staršev sina. že lim za pekarsko obrt takoj Matevž Zadravec, C"lje. pekarna, Gosp. 3. 12317 Fanta za domača hišna dela sprejmem. Naslov v podružnici Jutra v Celju. , 12425 Šoferja izvežbanega vozača, z dobrimi spričevali sprejmem Ponudbe na podružnice Jutra. Celje pod »Stalno mesto«. 12426 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v finih deiih. eprejnie takoj Ignac Grašič, Kranj. 12342 Brivskega pomočnika sprejme s 1. junijem Ivan Sekš. brivec v Litiji. 12384 Starejšo žensko vajeno vseh del v gospodinjstvu. predvsem snage, kuhe. dela na vrtu in pranja, sprejmem Ker je služba stalna in zelo lahka, je predpogoj poštenost zmož nost in mirnost. Ofertu ;e priložiti sliko Na oglasni oddelek ..Jutra« pod šifro '28—361etna«. 12427 Več oblikolivcev dobro tzvežbanih iščemc za takoj. Ponudbe na naslov: Osjefka ijevaoniea že-ijeza i tvornica etrojeva d. d., Osijek. 12337 14—15 letno dekle, ki je zdravo, pošteno, resno ter sposobno za iz obrazbo v domačem gospodinjstvu, sprejmeta priletna zakonca brez otrok, hišna posestnika, ne daleč od mesta na Štajerskem Ker se namerava dekleta za lastno prevzeti, odnosno obdržati, imajo za sprejem prednost sirote brez matere. — Ponudbe na ogla', oddelek »Jutra« pod šifro »Dober nasvet«. 12229 Urar. pomočnika mladega in spretnega v ma lih delih, sprejme Josip Fabjan, urar v Črnomlju. 12432 Več pletiljk in natikaric k okroglim avtoma t o m sprejme tekstil, podjetje v Ljubljani — Ponudbe na poštni predal 4.'. 12491 Deklico boljšo in pritlno. 15—16 let staro, za pomoč v trgovini sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12548 Učenko sprejmi m v trgovino v mešanim blagom v večjem in-lustrijskem kraju One z meščansko ali trg. šolo imajo prednost Ponudbe po možnosti s sliko na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka 21« 12475 2 slikar, pomočnika trajno de'o sprejme takoj Josip Kelbl Moste. V poštev pridejo samo popol noma samostojni delavci. Plača od 7—10 Din na uro 12407 Klepar, vajenca sprejme Valentin Zaletelj, St. Vid pri Ljubljani. 12470 Dobra kuharica lobi s 15 majem t. 1. službo na žandaruierijski Staniči v Zidanem mostu. Ponudbe poslati na postajo. 12480 Potnika špecerijske stroke agilne-ga. iščem kot družabnika, s kapitalom 15.000 Din, za dobro idoč predmet. ' Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik kompanjon«. 12526 Potnika dobro uvedenega v trgovi nah električnih potrebščin, sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 12488 Posredovalce zanesljive tečem t\a nafcu povanje drv Ponudbe na Offlas. oddeltsk »Jutia« pod »Provizija«. 11788 Izurjena pletilja z več stroji sprejme vsaku delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11502 Urar. vajenca boljših staršev, sprejme takoj Kafko Marš, urar, Ljutomer. 12434 Čevljar, pomočnika ajenega finega dela. sprejme takoj Ivan Peternelj — Radovljica 29. 12428 Učenca sprejme takoj elektrotehnično podjetje Ponudbe na ogias. oddelek .Jutra« pol Lčenec takoj«; 12512 Elektrotehnik mlajši, dobi takoj službo. Plača po sposobnosti. Po-oj je popolno obvladanje nemščine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod siTro »Elektrotehnik«. 12513 Učenko z meščansko šolo sprejmem takoj za ilamsko krojačico M Kavčič. Hrenova ul 7 /.glasiti se je med 12 iti 14. uro. 12447 Starejšo žensko ki mora biti dobra kuharica ter položiti nekoliko kavcije, sprejmem za vodstvo gospodinjstva k staremu, boleiinemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12441 Učenko ki se želi priučiti kuhanja, sfrrejme takoj večja restavracija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12442 Natakarico na račun, ki ima voditi kuhinjo na svoj račun — iščem 7.» gostilno v industr kraj-u. Vpoštevajo se le ponudbe tistih, ki morejo dokazati moralno neopor č nost ter položiti kavcjjo. Nastop meseca maja. — Ponudbe na upravo »Joeipdol« Ribnica na Pohorju. 12431 (i- Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Šteparico dobro izurjeno v stroki in vajenko sprejme Ivan ilalner. Skofja Loka 12490 Stavbno podjetje sprejme polirja z nižjo obrtno šolo. žensko pisarn:ško moč z znanjem knjigovodstva. Ponudbe z zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1«. 12524 Lokal, zastopnika z dobrimi referencami ver-ziranega v poslovanju s privatnimi strankami, iščemo za takoj, proti fiksni plači NasI ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1252H Gospodinjo ki opravlja vsa hišna dela m zna dobro kuhati, sprejmem k samskemu gospodu Ponudbe s sliko in zahtevo plače ni oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena m zanesljiva gospodinja« 12451 Kontoristinjo s perfektnim znanjem o> ruške in slovenski stenografije. sprejmem v tehnično pi-arno. Sam, pismene |,o. nudbe z navedbo zahtevkov na poštni predal 103 — Ljubljana, 12443 Za zastopnika s stalno plačo in provizijo sprejmem agilno, značilno in trezno osebo s kavcijo 80-25.000 Din. Ponudbe s podatki na oglasni oddelek Jutra pod značko «25.000 kavcije« 12272 Fina šivilja izdeluje najmodernejše plašče [Ki MtO Din in obleke [io 50 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12390 Šivam kovtre po zelo ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12393 Fina šivilja vešča krojenja, sprejme iz trgovine vsakovrstno delo (obleke, bluze in perilol na • lom — Naslov v ogla-nem oddelku .Jutra«. 12522 Akviziterje in krajevne zastopnike — airilne ter s prakso išče domača zavarovalnica, zlasti ?.a požarni nezgodni in ž'v-Ijenski oddelek. Ponudbe na ogla-r.i oddelek »Jutra« pod »Stalno nameščenje«. 12495 Pletilje 7. lastnem strojem sprejmem in oddam delo na dom. — Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«. 12543 Šofer z večletno prakso, zmožen vsakega [»opravila, star 23 let, »bsolvent meščan šole, vešč pisarniških del, išče službo, ('peljal bi se tudi v trgovini. Gre tudi k tovornemu vozu Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Trezen«. 12311 Gospodična resna, vi oke in lepe postave, stara 27 let. želi službo osebne sobarice pri datni, za spremstvo otrok ali bolehnega boljšega gospoda na morje ali kot ho telska sobarica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Skromnost«. 12381 Trgovski pomočnik izučen v trgovini mešan, blaga, išče kjerkoli službe Naslov » oglasnem oddefku »Jutra« 11843 Plačilna natakarica in podnatakarlca zelo čedne zunanjosti želita službe, najraje kje v kakem letovišču. Dopise pod »Mira. Mara« na podružnico Jutra v Celju. 12321 Natakarica želi službe bodisi v restavraciji ali pa v kavarno. Po možnosti na sezijo. Grem tudi k morju. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »natakarica. 12413 Trgovski sotrudnik s 60.000 Din želi premeniti dosedanje mesto. — Ji' iz ugledne podeželske rodbine, priden in popolnoma zanesljiv. Dcpi-e na oglasni oddelek »jutra« pod »Dobra spričevala«. 12349 Absoknitinja trgovske šole. s končnim izpitom, zmožna tudi nemščine v govoru in pisavi, išče primernega mesta — Cenj. ponudbe prosim pod značko »Nastop takoj ali k;isneje« na oglasni oddelek .Jutra«. 12339 Prodajalka mešane stroke. žpM služI« Mariboru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12460 Šiviljo za oblake in p(,ri!o iščem na dom pri Mariboru. — Ponudbe s ceno na upravo • Jutra« v Mariboru pod »Šivilja«. 12537 Knjigovodstvo z inventuro in vsemi bilancami v 40 urah. — Ako se oglasi do 5 frokventantov. se urnina zniža Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12507 Kdor prodaja aH kupole AUTO oaj ee obrne n« naslov Karo! C&mernik Ljubljana Dunaiska 36 .Jugu Auto telelon 2236) m vpo šljt popis voza kakršnega ž«li orodati 1I1 Kupiti Pri t«m posredovanju »e oaj bolj varujejo interesi oro lajales in kupca. 83 29. Gospa Mreinova se je jela vrtiti iD plesati kakor obsedena, a šfuka je bila stanovitna da nikoli tega. Ubožica je poskakovala med gvojim perilom kakor Indijanec in Janez Ribi? ni skakal nič slabše od nje, o ne! A ščuka ni hotela izpustiti slastnega grižljaja. Vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Fran Gradišar, kleparski mojster in vodovodni instalater. Rimska c št. 14. 12546 Učenko za strojno pletilstvo sprei-me takoj J mjna, Sil fl poleg mitnice. 1254» Potnike manufakturne st.roke — za privatne stranke iščemo. Obširnb ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Velefirma« 12207 Pozor! Potniki, zastopniki! Visoko provizijo, event. tudi fiksno plačo nudimo za prodajo naših predmetov (slik na platnu itd.) privatnim strankam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visok« provizija«. 12107 Potnika agilnega. pri trgovcih In gostilničarjih v Sloveniji dobro vpeljanega sprejmem proti dobri proviziji. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sposoben 220«. 12271 P.va oblast. Koncesijonlrana šoferska šola Camermk Ljubljana (Jugo-avto) Dunajska cesta 36 leleton 2236 Strokovnjašk) teoretični pouk tn praktič □s vožnje na različnih mo dernih avtomobilih s pri četkero vsakega prvega 254 Nemško govoriti se vsak dobro in hitro nauči po moji metodi. Salen-drova ulica 4/11. 12477 Osebo ki razume madžarščino v govoru in pisavi, iščem. — Ponudbe do U. maja na oglas, odlelek »Jutra« pod »Madžarščina« 12473 Nemščine se priučiš najhitreje na podlagi gramolonskih plošč. — prodam celoten kurz nemškega jezika, sestoječ iz 15 plošč in 2 knjig, za 101X1 Din. Breg št. 14/111 — oi 1. do % 3. ure. 12518 Šofer zanesl:iv vozač, z večletno prakso, želi službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv šo-ier«. 12445 Pletilja 7,a nogavice išče rlužbo. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12515 Šcfer priden, mlad in trezen, ki dobro obvlada nemški jezik. išče službo. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11487 Brivski pomočnik prvovrsten, vešč dela. želi premeniti službo v Ljubljani z junijem. Ponudbe na oglas oddelek »Juira« pol »Stucer«. 12492 Prodajalka •samostojna, dobra moč, ab-solventinja trgovskega tečaja. s prodajalsku in pisarniško prakso — zmožna kavcije >n samostojnega vodstva trgovine, išče mesta Cenjene ponudbe prosi poil »Odgovarjajoče mesto« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 12535 Velika razprodaja Radi prodaje niše prodam vse blagu, kakor: Klobu ke čepice, srajce, perilo, ovratnike in raanšete. dež nike. nogavice, naramnice, slamnike itd., telovadne potrebščine. Prt »Anvri kancu«, Ljubljana, Stari trg lu. 12201 Vrata, okna in železno ograjo vse dobro ohranjeno. (K) zelo nizki ceni proda Sever & Komp.. Ljubljana, Go«po svetska cesta 5. 12348 Nabiralci znamk dobe za 10 Din 50 različnih znamk od držav, katere sami navedejo. Avgust Potu šek, Kranj. 12336 Vrtne stole prodaja gospodarska pisar n» 1'ribuč na Glincah — lelefon 2605. 10078 Proda se: venecijansko ogledalo v okvirju od Fa.ianse; 2 štirioglate sklede. Mei«-sen. druga perioda (ca 1800); 2 Figurini »Schafferfiguren« ca 25 cm visoki, kavalir in dama. Neapeljska kraljevska manutaktura porcelana (ca 1800 obstavila obrat); skleda za sadje (Frucht-schale), ca 20 cm premera. ca 10 cm visoka. Ruska carska tvornica porcelana; srebrna starinska vaza. — Poizve se na Kongresnem trgu št. 7, dvorišče — med 11. in 14. uro. 12532 Žaganje v vsaki množini po znižani ceni prodaj* parna žaga V Seagnel ti 99251 Odpadke od psrkatov bukove in hrastove ta kurjavo do stavlja po ntzk, ceni na •lom V BcagnetU. parna žaga v Ljubljani u go reoj.-kim kolodvorom Kfc Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L Brozovič. Zagreb, liica 82 Kemična [•istiinica perja. 189 Službo v trg. skladišču i š č p zanesljiva • oseba, stanujoča v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra in zanesljiva moč«. 12394 Koncesijo za izdelovanje zdravilnih likerjev, s tirmo. recepti in vsem potrebnim inven tarjem prodani Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Koncesija«. 12165 Lesene jermenice prvovrsten domač izdelek ima sta'no v veliki izberi Rudolf Deržaj. Ljubljana. Kolodvorska ulica štev 29 120 Plačilna natakarica z dobrimi spričevali, zmož na kavcije, išče boljše mesto. Gre tudi v sezono. — Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Plačilna«. 12538 Prodajalka mešane stnrte, želi premeniti službo s 15. julij m. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«. 12232 Deklica stara 17 let, zdrava in močna, vešča nekoliko kuhe in pospravljanja sob, želi službo v Ljubljani. — Na-tcpi lahko 15. maja. Ponu Ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. T.« 12368 Žagar z veiletno prakso ln dobrim spričevalom želi premeniti službo. Le stalno mesto. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12309 »Nar. Enciklopedija« srb-ko hrv .slovenska, kompletna. vezana, naprodaj za 550 Din Naslov v Oirlas. oddelku »Jutra«. 12410 Biografski leksikon kompleten, ravnokar izdan, primeren za pisarno, urad ali občino, hrvatske izdaje, olistoječ iz 4 knjg, 3 so že vezane v orginal. platnice, ena pa je še v zvezkih. platnice zraven, prodam Na«lov pove oglasuii oddelek »Jutra«. 1250« Cementne izdelke cementne cevi, kakor tudi pe«ek iz najboljšega pesko-loma nudi po breršonku-renčni ceni tvrdka Mihael Omahen, Višnja gora. 12449 Sadjevca imam več vagonov v talo-gi ter nudim istega po najnižji ceni Oddaja najmanj 300 1. Naročila sprejema Leo Rataj. Sv. Lenart v Slov. goricah. 13536 Kočijo enovprežno. polkrito. v dobrem stanju (KerSičevo delo). zelo pripravno za it-voščka v letovišču, proda hotel »Bellevue« v Ljubljani. 12368 Brivci, pozor! Dve toaleti z ogledali, umivalnik z marmornatimi poščicanij ceno proda He-šik, Ljubljana VII. 12420 Vrata za garažo ter žično vrv za apnenco proda Cvek. Kamnik. 12343 Štedilnik ki se d* vzidati, dobro ohranjen poceni naprodaj v Šiški. Lepodvorska ulica 35 12468 Trjfovci, pozor! A1to želite v svojo trgovino dobičkanosno moderno predtiskarijo Z4 ročna dela — pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bled 29«. Pro-pekti gratis. 12463 Otroški voziček ponikljan. dobro ohranjen in decimalno tehtnico po-cpni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12509 Železna blagajna VVertheimer, Wiese & Co. št. 2, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12485 Avtomobila Enodružinsko hišico Fiat. Tvpe 501 in 509. v najboljšem stanju naprodaj po ugodni ceni — »Alko«. Ljubljana, Kolizej. 11131 Motorno kolo 7mamke »Pucb«. brez ventila. 220 cem, 4.5 HP. nov. 7. Bosch razsvetljavo — Lichtmaschine, dva sedeža (Soziusasitz). stranske torbe, naprodaj. — Tvornica sladne kave Viktor Jarc, Maribor-Lajtersberg. 12453 Motorno kolo znamke A. J S., v zelo dobrem stanju, s priko ico ali brez prodam Vprašati v Trnovem, Kolezijska ul 18 12448 v dobrem stanju, z vrtoin, v najbližji okolici Ljubljane kupim takoj. Ponudhe na naslov: A Gotjč, Loke pri Zagorju ob Savi. 12238 Avto tovorni, do 2000 kg, kupim. Ponudbe z navedbo tipe na naslov: Herman G r č a r. Ihan-Domžale. 12194 mifirrrm Radlodetektor Tungsram, popolnoma nov. izboren. dva kristala, za 160 Din proda Japeij. Tržič 12523 Vsakovrstno zlato kupuj» po najv šiih cenah C e r n e — juvelir Ljubljana, \Voffova ulica 3 38 Pohištvo Več hrastovih in mehkih spalnic ter ktiliinj-kih oprav proda Josip Kurnik, Zgor nja Šiška. 12187 Omaro za knjige ognjevarno (feuersicheren BUcherschrank) kupimo. — Ponudbe z navedbo dimenzij (globočine širine in višine) tei cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Takojšnje plačilo«. 12330 Več spalnic hrastovih in mehkih ter kuhinjskih oprav proda Av Cerne, Zg. Šiška. 12259 Špecerijsko stelažo in 2 pulta z linolejno vlogo ugodno prodam. Vprašati v Oernetovi ulici štev 263/1. 12366 Hladilna omara (Eiskasten) skoro nova in otroška postelja |»oeeni naprodaj E. Mrak. Cesta v Rožno dolino, paviljon. 12462 Novo omaro iz meliktga In-a. za obleko ugodno prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12472 Lepe spalnice po 2700 in kuhinje to 1250 D:n prodaja Vidmar, Zg. Šiška 2. 12525 Pohištvo Kupim več rabljenih, a dobro ohranjenih postelj, dve omari za obleko, več močnih gostilniških miz. pult trorabo vrta n event. tudi klavirja. Elektrika. Na?lov v ogla i>"n oddelku »Jutra«. 12o76 Pekarno o d d a tn v naje-n v sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« U517 Stavbne parcele v mestnem logu pripravne tudi za velika podjetja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11815 Velik kompleks ob Dunajski cesti v Ljubljani, izredno pripraven za vsako podjetje, s stanovanjsko hišo. pisarniškimi prostori in skladišči prodam iz proste roke za ugodno ceno Ponudbe sprejema in po jasnila da.ie odvetnik dr. M. Pire v Ljubljani. Ciiraleto-v» ul. št. 1 od 15—18 ure. 11814 Srednje posestvo krasno, v b!ižini Maribora, (njive, travniki. gozd in vinogra I). vse v najboljšem »tanju ugodno prodam. Naslov v oglasn m oddelku Jutra. 12318 Posestvo na zelo ugodnem položaju, obstoječe iz velike nove hiše z gostilno, gospodarskim poslopjem, venecijansko ža:u, valjčnim mlinom, stanovanjsko hišo za po-le. veliko njivo in gozdom, prodam Ponudi* na Ljubljana, |Kištni predal 85. 12263 Nekaj zemljišča kupim od Celja do Žalca za postavitev delavnice. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 12423 Velik, svetel lokal z delavnico v sredini meta takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj lokal«. 12500 Svetel lokal priprave^ za vsako trgovino, oddam proti odstopni-ni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — Gradišče«. 12501 Iščem gostilno na račun ali v najem, ja takoj ali pozneje Juliia-rs Erlač, Sv. Ema. Pr-stava. ižgjg Gostilno 7- večjimi gospodarskimi prostori iščem v bližini kake postaje med Laškim in Slov. Bistrico v najem ali na račun. Dopi=e 7. natančnim opisom pod »Ptremljiv« na pol-užnico »Jutra« v Mariboru. 12439 Osebno pravico dam v najem po dogovoru. Cenjene dopise ped šifro »Gostilna« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 12456 VrtiUlki par Krompirja zdravega, prebranega vagonov kupim takoj. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Krompir«. 12450 Seno sladko, dobro. suho. večja količina naprodaj. Liti a. ga. Roblek. 12195 Furnirja 16.000 čevljev jesenovega. 5.000 čevljev črešnjevega in 2000 čevljev brstovega ugodno proda F lome le na trgovina v Medvodah 12118 Prazno sobico s štedilnikom oddam za 200 Din. Naslov v oela*. oddelku »Jutra«. 12391 Sobo :n kuhinjo z vsemi pritiklinam in električno razsvetljavo oddam v sredini mosta. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod siiro »Juni:«. 12397 Na stanovanje s hrano ali hrrz spr<--jm*7\ dijaka ali poštenega gospoda. — Naslov v ogla-n m oddelku »Jutra«. 124'i9 Lepo sobo s_ hrano ali brez oddam s 15. majem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1J519 Vdova brez otrok išče svetlo in suho soi.o # hrano, s strogo sefariranim vhodom — v Ljubljani ali bližnji periferiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dostojna dama« 12494 Gospodično sprejmem na stanovanje io hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ ]->j i Gospoda sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Poizve .-e n Mestnem trgu štev 24 T. 124Č9 Sobo z 2 posteljama oddam s 15. t. m Istotatn sprejmem sostanovalca. -Ulica na grad št. 7. 12523 Opremljeno sobo v sredini mosta oddam gospodu s 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12510 Sobo oddam gospo,lu f 15 jem na Celovški cest; £8. 12541 Gozd s stavbnim lesom prodam — Pojasnila daje Katarina Kac, Pekre 4. 1245" Vilo na Bledu 7 sob 7. inventarjem in pri tiklinami. velik park. zelo uirodno prodam za 150.000 Din. Vprašanja do 15. t. 111. tia naslov; Jože Bere, Bled 12430 Gozdno posestvo 48 ha s ca. 13.000 smrek jelk in mecesnov. od 17 cm naprej, l uro od kolodvora Prevalje na Lešali proda Kunz, po domače Podlesnik 12429 Vila v Logatcu tik hotela »Kramar«, vi-o-kopritlična, 4 sobe, kopalnica in vrt, radi selitve ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12478 Posojilo od 50—100.000 Din proti ugodnim obre=tim ali udeležbi na dobičku iščem za 6 mesecev Varnost nu lim v za pogojeno vsoto kupljenih strojih Ponudbe pod »Varnost 1101« na oglssni oddelek »Jutra«. 12166 Kompanjon Vložil bi v dobro idoče podjetje 70—100.000 Din. V podjetju želim osebno sodelovati. Točne in resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsestrano 'o-merc. naobražen«. 12370 Gostilna v Zagrebu dobro idoča. obiskovana od Slovencev, naprodaj zaradi nakupa nos-stva v Sloveni ji. Gostilna se prod« z licencami ako je potrebno — event. tudi odda v najem proti kavciji Eksistenca sigurna; stanarina nizka. — Interesenti, po=lužite se prilike! Vprašanja na upravo »Jutarnjega Lista« v Zairre-bu, Ilica 246. 12433 Stavbna parcela lepa. za vilo. v sredini mesta, so'nčna lega. naprodaj Reflektanti naj se javijo pod šifro »Parcela za vijo 1890« na oglasni oddelek »Jutra« 12503 Stare moške obleke in drugo kupujem Dopisni-ea zadostuje, da pridem na doni. A. Drame. Ljubljana. Gallusovo nabrežje štev. 29 12174 Družinska hiša z vrtom, č trt ure od Glavnega trga v Mariboru naprodaj. Vpra*a se v trgovini v Vetrinjeki ulici 13. Maribor. 12533 Več stavbnih parcel po Din 8 in 10 m« prodam Rudniku, poleg glavne ceste. Naslov pove oglasni 12511 oddelek »Jutra«. 12484 Velike trg. lokale za železnino ali kako drugo podjetje oddani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zeleznina«. 12395 Trgovino t 91 ranim bUgom ki >b-stija te 8 let, oddam i.a prometni cnsti v Mariboru radi preselitve v lastno hišo. Resna vprašanja na Glavno pošto v Mariboru pod »Dobra bodočnost 20 tisoS«. us^i Lokal za pisarno in po možnosti tudi za mirno delavnico, v mestu, vsak po približno 15—20 m» iščem za takoj. Ponudbe na osrlas oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 40«. 12540 Zamenjam stanovanje 2 sob in kuhiuje v sredini ine-ta 7.a manjše, istotako v centru, event za 1 ali 2 prazni sobi. eenarirani, naj raje kar iz stopi išča. Po nu lbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — junij«. 12359 Stanovanje 3 gob s kupaluici išče za takoj a'i pozneje tričlanska družina Ponudbe na ogl^s Oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno 5«. J2355 Hišni posestniki! Stauovanja. ti jih oddajate bodisi za maj ali poznejši termin prijavite za oddajo tvrdki »Posest«. Miklošiče va cesta 4 — Prijava in po«redcvanje za oddajalca popolnoma brazplačno 78 Stanovanje sobe in kuhinje iščem za 3 odrasle osebe. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutr3« pod »Mesec maj«. 12444 Stanovanje sobe. kuhinje in pritikMn oddam e 15. junijem mirni stranki, ki bi plačala za 1 leto naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r»od šifro »3600«. 12446 Stanovanje 2 sob. kuhinje in prltiklin išče za takoj ali s 1. junijem družina treh oseb. — Plača okrog 1200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka S«. 12440 Stanovanje sobe. 2 kabinetov in ku hinje oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12471 Sobo in kuhinjo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12481 Stanovanje 3 sob. kopalnice in priti klin iščem v mirnem po-lop. •n. Plačam do 2100 Din. — Ponudbe pod »Za 19698« na Publicitas, Zagreb, Gundn-ličeva U. 12405 Stanovanje 2 sob. kuhinje in balkona, v L nadstropju v vili1 oddam takoj stranki brez otrok. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sub. L. St.« 1253J Stanovanje enosobno oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12547 Sostanovalko boljšo "prejmem takoj v sredin; mesia. Elektr. razsvetljava. Naslov v oglas, oddelka -Jutra«, 12367 Klimatično višinsko letovišče Ramsau pr: Schladinmgu, Štajersko. Penzi a »Alm-frieden«, 11U0 m. krasno, r igliča-tem gozdu ležeča, elektr luč. kopelji. dunajska kuhinja, maščobne n ležalnt kure. 10272 Izobražen gospod 27 let star. sim|alič«ii. dobro situiran. v ugledni :n samostojni poziciji, z ler^j bodočnostjo, želi re.-nega znanja z ravno takšno damo. ki razumeva današnji življenski položaj. Cenjene dopise s sliko in po nim naslovom prosim pod šilro »Prijeten dom«. 12264 Gospodična mlada. inteligentna Zeli dopisovati z enakim jro-spodom, s katerim bi skupno razmotrivala. 'kaj je cilj življenja. Cenjene ponudbe na og'a,sni oddelek Jutra pod »Cilj«. 1.308 Nesrečna v zakonu. 36 let stara, čedne zunanjosti želim znanja s starejšim gospodom. Ponudbe na ojrla-siii oddelek Jutra. Maribor r«vl »Boljša sreča«. 12.41 » Monoton-r dvignite pišimo. 12421 Želez, uslužbenec želi znanja z ločenko ali vdovo z nekaj premoženja. Ponudbe na oglas, o ldel» k »JutTa« pod šifro sRe«nlčna ljubezen«. 12464 Ovire Shajanje radi nevamo»ri izključeno. — Tozdrav fi. 12479 Hudiček! 14. maja oh dvajsetih. Prek. šernov s[>onienik. Pripeljem Anko. Hudička. 1.435 Odgovor! Pro«im šifro »Mlada« štev. 11781 za naslov in sliko, katero dara na zahtevo nazaj. 124li6 »Lepa bodočnost« Dvignite it'tno v ogla nem oddelku »Jutra«. — Igo. 12407 Srčkano Kamničanko v zelenem plasčku. ki jo vidim vsako sredo in petek Ljubl jani, v s^rent tvu blondinke. prosim za sestanek. »Igralec«. 1Ž49S Gospodična želi znanja s kakim boljr šini gospodom. Dopise, če mosoče s si i V n na ogla-n i oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča J4« 1248? Elegantna dama stara 28 let. želi znanja » naobraženim in dobro s:tu-iranim gospodom, v svrh> družabnosti. Cenj. dopi-n a oglasni olde'ek »Jutra* pod šilro »Nesebičnost«. 12490 Florida - da Pismo teše. 12498 Sama sva kriva da je tako! Ca»am dan«, ob 5. pred pošto. 12531 Slavček! Na svidenje, če mogoče? 8Uvic% 12-1G3 V oglasnem oddelku cjutra» jc dvigniti sledeča pisma: A M, Auto, A B. 1UO, Birdonali, Brezplačno. Bu btštucer, Čolnarna. Cif-ta ljubezen. Čipke. Castor in Poilux, Cirto delo. Čoln. Ciklamen 25. Dva gospoda, Dober mehanik. Delaven. Dobra provizija. Da'jša praksa. Dober za-luž' k, Ck>w=tenca zajamčena. Er-na. F M P. 30, Fred. Fotelj 16. Fotoapirat. Hišnik. Izurjena Šivilja 21, ludu-»trija kravat. Kemija. Ka pital 150.000 Ključavničar. Kmečko dekle. Kranjski, Konzern von Radiofabriken S. Kočevje. Lokomobila. Leksikon. Letovišče. Lokal in stanovanje, Lepa bodočnost, Ljubezen ni izključila. Les. Mlada Matema-■Včne tabele. Monoton. Mar-got. Mir. Marljiva 149. Mi ren Ljubljana 7 Margareta Miren "taiioj. M r 57. Notice 11- Nakupovaiec. Novo-poročenca. Na deželo Otroška oprema Odkritosrčnost preurejeno .-tanovanje. Provizija. Potnik 948. Prodaja »trojev. Preprosta soba. Pomlad 50. Plavam leto naprej, Prodaja ka Prodajalka, 19 Posestvo Platonov učenec, Promptno plačilo. Poštena plačnica. Postranski za-lužek. Plačilni na.a kar. Pridna in poštena prodajalka, RMšna zadeva 27, Resnost. Razglednice. Sta-aovanje. Sladkega ;ena. Siovenjcradec. Stara litina. Stavbišče pri kolodvoru. Snažnost. Sezija. Sv. Križ Dad Jesenicami. Suho -tanovanje, Samostojna kuharica. Stalen 73. Siururno-t blajrajničarka. Senorita Kosita, Srečen dom. Svidenje 125. Stalen 73. Simpatija. Snažno. Šofer 84. Sve erji. fcupa. Trgovsko izobražen. Temeljito. Takoj etanova nje 10750. Turbina. Točen plačnik, Takoj na razpola go. T. Takoj aii pozneje Tir. Ugodna prilika. Vele firma. Visoka provizija "VVost. Vrnem točno. Večer »e ure. Veiee.-sport. Več;a toba, Vijolica. Vestna kuharica. Ve. tna gospodinja Zvesta ljubezen. Zažeijeni «nai. Zajamčena stvar, dežele, 2agir. Življenje 28. 300, 50, 3(10 oralov, 40. 10. 60. Stroj za gurabnJce (Kuopflcchnia^chne) za sukno in u-nje proda Vo-kač. Ljubljana, Krekov trg 10. 12414 Motor 8 HP, na surovo olje. le v brezhibnem stanju kupim Ponudbe z navedbo cene na naslov: Anton Bule, Mokro nog. 12437 Šivalni stroj ženski, št malo rabljen, kupim proti takojšnjemu plačilu Ponudbi na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Šivalni stroj 1« 12516 Lokomobila stabilna. 50 H P. skoro nova. ugodno naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« 12534 LU* JL Gospod X definitivno, vojaško, dr-iavno ali privatno <-iuiho. t starosti od 30—40 let, ki želi biti srečen v zakoiiu in preživeti v-a leta v za-dovo jno^ti. naj piše dobri gospodični, pri kateri mu je to zagotovljeno Dopise s točnim naslovom in sii : o na ogla.-m oddelek »Jutra« pod »Vedela družica št. 12506 Vdovec-častnik irednjib let. želi poznan st\a s soli-Ino vdovo br^z otrok ali gospodične, staro SO—40 let. v svrho ženit-»e. Dopi-e s fotograliio (diskretnost zajamči nai [K> #lati r.a osrla-ni cddeiek Jutra pod št. 375 1-375 Klavirji Etčinway. Bo-eniorter. Hfil-zl & Heitzmanu Forster g. ingl so nesporno najboljši in jih dobite na najman' c b r o k e I e ori tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana. Mestni trg št. 3. 125 Kanarčki ilahtni vrvivc; (E ielroiler). čistokrvni, izvrstni pevci, pasme Ritsclie so dosegli na III. Jugoslovanski raz-»tavi razrtd A 324. B 318 točk. Dobili so prvo ča tno pr°dhodno darilo: srebrn lavorjev venec: razen tega veliko zlato malo zlato in ■ve iko srebrno pozlačeno kolajno. Prodajam samce po 200. 250 do 300 Din. pamice so razprodane. — Razpošiljam po povzetju in jamčim, da pride ptič živ. Franc Golob, Ljubljana. UraDilniška cesta 8. 12499 Istrski brak Otroške vozičke popravlja, emajlira, poni-kla ter tapecira najceneje Nardin in drug, Poljanska cesta 31. 12300 Krznar Ivan Knehtl v Ljubljani Marijin trg 1. IV nadstr se vljudno priporoča ta popravila kožuhovlna?tib plaščev — vsakovrstnih jopic ln vrat nikov ter vseh s krznar sko strukc p padajočih del. čez poletje po polovičnih cenah 116 Foto Staut z majpro z d i ž a n p cpne 11811 Več kot 21 let se uporabljajo Larncin kap stile z najboljšim uspehom pri kapavici (triperju). belem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnah skatljica po 25 Din — Po pošt' pošilja lekarna Blum. Suhotica 13 115 Javna dražba Dne 14. t. m. se vrši Mariboru, Cvetlična ul. IS ob 16. uri javna dražba raznih predmetov: pisalne ga stroja, železne blagajne 2 pisalnih miz. klavirja, di vana. daljnogleda. ročne blagajne, zlatnine itd 12392 Opeicarstci stroji kompletno z Iokomobilo za 60 HP, vse v najboljšem stanju naprodaj. Pojasnila daje: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grub. nabr. 8. 6403 Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi 8( šivalni stroji in koles* „Gritzner ' tn „Adler" za dom obrt in industrijo le pr I0S. PETELINC Liuiliana joieg Prešernov* |e ioomenlks ob rodi 'ouk 't?.en e ttrejplaU« Večletna garancija Zahtevajte ponudbe KA BI KM O ""'/.' luevajt^Drezpl ač m I cenik poštnine prosto amstvf Elegantna plošnata uikelj. cilinder ura s Kamni kot slika Jl» Ista v gladki škat . Ijici »R o s k o p f« f"' Najcenejše fcakovo--ti »R o . S o p f« U'1' iletno Jam.-tvo. Ls neod rovariaiočt se vrne denar Anton Kiifmann Maribor 36-a Soeciialisr ta samo holjše švicarske ure. Cet:ik brezplačno. Moška obleka še dobro ohranjena srednie velikosti, se kii'pj takoj Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« Pud »Obleka«. Dobavitelje za zdravo sikuto, celoletne iščem. Najnižje ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šilro »Skuta«. 124.58 Moški klobuk pliša- t. je bil vzet v nedeljo na Gradu Oseba, ki j« poznana, nai ga vrne v go stilni na Gradu, da se izogne posledicam 12483 Karkoli želite kupiti ali prodati, oglasite na poštni predal 216, Liub-Ijana. 12529 Pozor ženini in neveste! Ž1MNICE (mat.race). posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, di vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg št. 7. poleg Mestnega doma Ročno torbico vsled opivtrf večjega lovi- s ključi sem pozabila dne žča naprodaj za 700 Din. 7. maja zvečer na klopi v Cenj. vprašanja na oglasni Prulah. — Najditelj naj jo oddelek »Jutra« pod šifro • proti nagradi vrne na po'i-♦Brakc. 12476 ciji. 12461 Razpis službe direktorja Društvu »Putnik« v Beogradu, Ko-iarčeva br. 1, je potreben za Centralo direktor. Ponudbe vposlati do 1. junija t. I., z naznačenjem kvalifikacije, dosedanjega službovanja, znanja tujih jezikov, referenc itd. Ponudbi je priložiti prepise uverenja o dosedanjem službovanju, a tudi naznačiti. na kako plačo se reflektira. Refiektanti morajo biti državljani SHS z regulirano vojno obvezo. 6ijcle$ Mig i on Prvovrstni francoski izdelek. Najložji tek Cene brez konkurence Viktor Bohinec LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 21 Ceniki brezplačno! lHa$nani£o pre&edtve P. n. občinstvu in vsem cenj. odjemaL cem naznanjamo, da smo se s 1. majem t. L preselili iz dosedanjih prostorov v Šelentarnovo uMnn 1 ter se za obilni obisk in nadaljno naklo* njenost priporočamo. »S I N G E R« ŠIVALNI STROJI D. D. (Botri, botricet Največje veselje birmancu so dobre in zdrave slaščice in vsakovrstni piškoti, katere vam priporoča prznano solidna, stara trgovina T. \ ovotny katera se je preselila z Dunajske c. 9 na Gosposvetsko cesto štev. 2 nasproti Figovca. 6440 {Kupimo 2 ali 4-sedežen. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Avtomobil«. 6444 Vrtne klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v T.t«MS-,r»' ^maiska cesta 35. dbaiiCa Ghmance po Ztff- iattSh cenah *nt. Kajfež, urar, Liubl'ana Miklošičeva c 14 (nasproti Uniona- Izvršitev solidna in točna! Domenik Battelino NASL. SIN TOVARNA- UMETNEGA KAMENJA Ljubljana, Slomškova ulica 19 Izdeluje teracotlak, nadrobne sporne nike, balustrade. portale. stopnice ir vsa v stavbno stroko spadajoča dela. vsakovrstne vaze. betoniranje vodo metov itd 41ct> a Po konkurenčnih cenah! _ yh>c ^VA c Doživetja kralja Debeluha in sinka Debelinka Valjčni mlin NASTRAN pošta Radomlje, nudi svoje priznano najboltše pšenične izdelke, ki so vsled rtjih kakovosti tudi najcenejši — po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike in vzorce. 6320 Na cenejša n najlepša blrmonsuo dan a nudi tvrdka A. FUCHS, Se enhurgova ul ca 6 Knjiga s 120 zanimivimi risbami. Naj-orijetnejše kratkočasenje za naše malčke. a tudi za odrasle. Knjiga stane 12 Din. po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«. Prešernova ulica 4, ter pri podružnicah »Jutra« v Mariboru n Celju. V največji in najlepši votlini je stanoval kralj- vladar Golega griča. Kraljica je bila že davno umrla in kralj je imel samo še sinka Debelinka. Vsak večer je moral Debelinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripovedoval istorije iz starih, debe-"ih pritlikavskih knjig. Dopisi ŠIŠKA. Sokol Šiška priredi v nedeljo celodnevni pešizlet čez Orle v Škofljico k br. lavorniku. Ob 7. zbirališče članstva pred telovadnico, za ljubljansko članstvo pa ob pol 8. na dolenjskem mostu. Popoldne od ■i. do 4. nastop vseh oddelkov, po telovadbi prosta zabava. Ostalo članstvo se lahko posluži vlaka, ki odhaja ob 13.15 popoldne iz Ljubljane, ali pa avtobusov. V primeru slabega vremena se bo vršil izlet na binkoštno nedeljo. D. M. V POLJU. V nedeljo je vprizoril dramatični odsek našega Sokola na zelo okusno dekoriranem odru dramo v štirih dejanjih »Morje«. Vsi igralci so podali svoje vloge izredno dobro. Občinstvo, ki se je predstave udeležilo v povoljnem številu, se je tako poglobilo v prireditev, da ie bilo pri nekaterih prizorih ginjeno do solz. Vse priznanje gre prirediteljem za trud ter občinstvu, ki poseča kulturne prireditve našega sokolskega društva in ga materijalno podpira. Želeli bi, da nam Sokol v kratkem vprizori še kakšno dramatično predstavo. Zdravo! Ljubitelji dramatike. MOSTE. V nedeljo so prišli na svoj račun tudi oni Moščani in sosedje, ki niso videli prejšnjo nedeljo igrokaza Manice Romanove: »Prisega o polnoči Sokolska dvorana je bila zopet razprodana kljub lurjevanju in izletom. Tudi to pot ni štedilo zadovoljno občinstvo z aplavzom. Zal, da nismo imeli v naši sredi gdč avtorice: pre-iela bi gotovo še več dokazov priznanja kakor zadnjič, kajti igralci so rešili svoje vloge nad vse častno. Pozabili smo. da igrajo pred nami diletantje. Igra je zaradi romantičnih prizorov res privlačna. Pisana ie tako poljudno, da človek nehote misli, da se odigrava pred njim resnično življenje. Med odmori nas ie zabaval z lepimi spevi gledališki kvartet, ki smo ca pri zadnji vprizoritvi pogrešali. Zadovoljne so bile tudi naš? sestre Kolašice. po katerih ini-:ijativi se je vršilš predstava. Na uho povemo. da je bilo mnogo, mnogo truda, preden se je »Prisega« vprizorila. Toda jeklena volja ge. predsednice je premagala vse ovire, saj so ji šli na roko g. režiser in vsi drugi ki poznajo nieno prizadevanje in neumorno delovanje. Občinstvo ie hvaležno Kolu. ki je prineslo v Moste več življenja. ŠOŠTANJ. V soboto se bo vršil koncert svetovno znanega Zika-kvarteta v tukajšnjem Sokolskem domu. Za izredni umetniški dogodek vlada veliko zanimanje. Spored obsega komade: Beethoven op. 18. št. 3. Debussv: Andante in Scherzo iz godalnega kvarteta in Dvorak: kvartet C-dur. Predprodajo vstopnic je prevzel ravnatelj Koritzkv. LJUTOMER. Sokolsko društvo v Ljutomeru ie priredilo v soboto ob 20. v Sokolskem domu pomladansko telovadno akademijo z nastopom vseh telovadnih oddelkov, ki so izvajali lepo !n točno izbran program iz češke telovadne literature. Nastopili so pri prireditvi tudi gostje bratje iz Maribora, ki so pod vodstvom prvaka br Primožiča izvajali bravurozne vaje na bradlji in drogu. Vse oddelke je vodil agil-ni in požrtvovalni načelnik br. Franjo L.iu-bej, ki je tudi vse točke naštudiral. Njemu in društvu iskreno čestitamo k lepemu večeru, ki ga ie nosetilo občinstvo v zelo lepem številu. Po akademiji «e je vršil pozdravni večer na čast gostom: bratom in sestram, ki so v nedeljo nato polagali pred-njaški izpit —cir. ŠOŠTANJ. Lepo je tukajšnje gasilstvo v nedeljo proslavilo svojega zaščitnika sv. Florijana. Ob pol devetih so se zbrala gasilna društva Šoštanj mesto, tovarne VVoschnagg in iz Družmirja pred Gasilnim domom in odkorakala z godbo na čelu k Sv. Florijanu. V vznešenih besedah je omenil naš novi kaplan ljubezen do bližnjega. ki gori v srcih gasilcev. Na koru ie igrala godba tovarne VVoschnagg, kar je pripomoglo pri darovanju za cerkev, ki ie okusno popravljena, k lepim denarjem. Po službi bož.ii se je vršila ljudska zabava ob zvokih godbe in petju pevskega zbora gasilcev Le prehitro so nas zapustili gasilci pri Sv. Florijanu. Ob pol 3. je še zapel pevski zbor pred hišo cerkovnika gasilsko »Naša pesem«, zaigrala je še godba v slovo, pa ie šlo v veselem razpoloženju med igranjem in petjem nazaj proti Šoštanju. Ootovo ostane ta dan v lepem spominu gasilcem kakor tudi njihovim prijateljem. Omeniti moramo še priprave za SO-letnico mestnega gasilskega društva. Zanimanje za to slavje je že veliko in prireditev bo gotovo ena najlepših v Šoštanju. Usoda naših izseljencev Izseljeniško gibanje v Sloveniji se je letos nekoliko ustavilo. Število izseljencev, ki odhajajo z ljubljanskega glavnega kolodvora v razne prekomorske države, zlasti v Kanado. Argentino in USA, pada napram prejšnjim letom v mesecih in četrtletjih. Toda opažati je, da so se začeli transporti izseljencev iz Slovenije koncentrirati v Zagrebu, kjer delujejo razne sile. da bi se izseljevanje sploh osredotočilo za vso državo v Zagrebu samem. Pri tem so baje mnogo interesirane razne paro-brodne družbe in razni agent.ie. Izseijenci iz Slovenije so v gotovih pogledih močno materijalno prizadeti in bo treba posvetiti našim ljudem še več.io pozornost, da ne ^>odo postajali v Zagrebu žrtve rafiniranih špekulantov Podatki glede irsetiencev, ki so bili \ aprilu odi^remljeni iz Ljubljane, so prav poučni. V aprilu je odpotovalo preko luže 56 ljudi, dočim ie bilo prejšnja leta njih število dvakrat in celo trikrat večje ob tem času. V Kanado je biio odpremljenih 11 izseljencev, v Argentino 7. ostali so bili povratniki. Toda istočasno se v Zagrebu zbirajo transporti za Kanado in je vmes mnogo Slovencev. Lani ustanovljeni oblastni izseljeniški urad v Ljubljani se je izkazal kot prav potrebna in dobra socialna institucija. V kratkem času je urad organiziral natančen kataster o izseljencih, s pomočjo katerega vodi evidenco o usodi izseljencev, o razmerah v posameznih prekomorskih in drugih državah ter gre vsem izseljencem s svetom in dejanjem na roke. Na urad se zatekajo tudi izseljenci, ki so postali žrtve brezvestnih agentov, ali pa ne morejo priti rednim potom do svojih pravic. Izseljeniški urad pa ima tudi nalogo pospeševati kolonizacijo naših južnih krajev. Zadnji čas se ie pokrenila akcija, da bi se v Južni Srbiji ustanovila močna kolonija naših poljedelcev. Do tega jg prišlo na tale način. Pred dnevi je prišla večja sknpina krepkih kmečkih fantov na izseljeniški urad ter zaprosila, naj iim urad preskrbi vse potrebno, da bodo lahko odšli v Franci.10 ali na Holandsko s trebuhom za kruhom. »Tam dobro služijo! V Ameriko ne moremo. toda stroške za pot na Holandsko premoremo.« Izseljeniški nadzornik jim je primerno poiasnil delavske in socijalne prilike v Franciji in na Holandskem. Prečital jim je zapisnike vseh onih nesrečnih ljudi, ki so tam iskali dela, a so se morali vrniti domov berači. Prečital jim je tudi poročila mnogih tam biva.iočih delavcev, ki tožijo, v kakšnem bednem položaju se nahajajo. — Doma ni zaslužka! Gospod, dajte nam poiskati magari kje drugod kmečkega dela. — Dobro! Če ste pogumni in vztrajni, lahko dobite delo v Južni Srbiji. Tam se naselite kot kolonistf. Dobite zeml.io in po 10 letih postanete samostojni kmetje. — Prav lepo! Pa dal- nam bodo kako puščavo, kjer bomo v vednih neprilikah ir, stiskah. Ko jim je nadzorn;k pojasnil, kako bi se lahko organizirala akcija za Južno Srbijo, kjer bi ji moblasti preskrbele zemljo, se .ie 20 kmečkih fantov odločilo, da poskusijo svojo srečo tam doli in eden je pristavil: — Bolje na našem jugu. kakor pa tam kje v Avstraliji, kjer morajo naši sekati in delati po šumah, sami sebi prepuščeni. Koliko pa bo treba denarja? Kakor za Kanado? Morda še več? Morda mani? In so izračunali, da utegne kolonist z 10.000 Din na jugu že prav dobro izhajati. Sokol Sokolsko društvo v Stepanji vasi priredi r nedeljo 12. t. m. svoj maj>n;ški izlet v Borovnico — skozi Peklo — na Vrhniko. Odhod iz Ljubljane (glavni kolodvor) ob 6.10 zjutraj. Udeleženci naj si kupijo voz-ne liste do Borovnice. K obilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje Sokola odbor. Mostarska sokolska župa je ena najboljših v Jugoelovenskem sokolskem savezu. Iz zadnje statistike posnemamo, da je štela koncem 1. 1928. v 24 društvih 2255 članov in članic ter 531 naraščaja in 75S dece oboj ^a spola. Število članstva je naraslo v 14 društvih, v 6 je nekoliko padlo, v enem je ostalo stanje nespremenjeno, troje pa je bilo preteklo leto nanovo ustanovljenih. Poleor društev deluje v župi 25 selskih čet, ki pripadajo 7 društvom ter imajo 1043 članov. Slednja delujejo zelo zadovoljivo ter jih župa vsestransko podpira razen v sokolskem delovanju v ožjem smislu tudi s tem, da jim prireja kmetijska predavanja ter jim tudi v gospodarskem pogledu nudi svojo pomoč pri nabavi raznega orodja, semena itd. Društvenega zdravnika ima 11 društev. V župi je bilo leta 1928. skupno 180 predavanj, 1808 nagovorov pred vrsto in 696 raznih drusih prireditev. Društvenih knjižnic je bilo 20. Tehniško delo se je v župi razvijalo zelo zadovoljivo kljub temu. da se morajo društva boriti z velikimi težkočami zaradi telovadnih prostorov. Prosvetni odbor župe Ljubljane se je konstituiral na svoji prvi seji kakor sledi: predsednik br. Prosenc, njegov namestnik Svajgar, tajnik Hrovatin,, knjižničar Sket, novinar Švajgar. Izmed važnejših sklepov omenjamo, da se bo v župi vršil dne 15. septembra v Ljubljani sestanek vseh društvenih prosvetarjev, ki bodo imeli najprej važne razgovore o raznih predloženih referatih, nakar se bodo storili tudi vsi, za praktično delo potrebni sklepi. Bratska žup-na društva že sedaj opozarjamo, da bo prosvetni odbor razposlal glede sestanka že poprej vpraševalne pole, da bo pravočasno pripravil vse potrebno za uspešno vršitev sestanka in zbora. Dalje se ie vršil tudi razgovor o izdanju priročne pomožne knjige za prosvetno delo ter se je v tem pogledu izvolilo ožji odsek, da izvrši vse priprave. »Sokolski glasnik« poziva v svoji zadnji številki, ki je izšla L maja, vse svoje naročnike in sodelavce, naj vpošljejo o sedanji obliki in vsebini kakor tudi načinu urejanja svo.ie kritike, da se jih lahko v primeru, da bo zadostno sredstev na razpolago, uporabi za izboljšanje lista in njegove vsebine. Dvajsetletnico praznuje letos župa t Sarajevu. ki je bila ustanovljena pod imenom bosansko - hercegovačka srpska sokolska župa. Ob jubileju bo župa izdala spominsko knjigo, kjer bo opisano vse delo Sokolstva v Bosni, zlasti pred vojno, dalje pa tudi vse trpljenje sokolskih voditeljev med svetovno vojno, ko so jih avstrijski rahlii mnogo pobili. nekateri pa so si le s težko muko rešili življenje. — Novo izbrano starešinstvo ima na čelu br. dr. Vojo Besaroviča kot starosto. dr. B. Vidoniča kot načelnika. Jelico Dopudjo za načelnico in St. Markoviča kot prosvetarja. Delo v tem predelu države pa bo v bodoče vršila roko v roki s sosednimi župami: mostarsko. cetinjsko in tuzlansko. Naraščajski odsek pri načelstvu COS je izdal priročno knjižico: Razpored in obse* naraščajskih tekem, ki bo gotovo služila vsakemu vodniku naraščaja prav dobro. POZOR! Kdor hoče sobno slikarije po oajmo. dernejših vzorcih io prvovrstno Izvršitev, se bo otfasiJ 1« pri I MART1NCU F K* Starč). — Naročila »prejema Poljanska cest* št 20 ali pa Tavčarjeva al št. IZ Cene solidne. Stlri cilindri 32 k. s. 90 km na uro. Voz z izredno elastičnim motorjem. Eieganfcne. udobne karoserije. V normalni Izvedbi se more dobaviti takoj. Šest cilindrov 50 k. s. 110 km na uro. Dolga, posebno nizka šasija. Karoserija elegantne linije, krasne barve z Iuksuxijoz.no, a vendar de-centno opremo. Zelo kratek dobavni rok. Vsak voz reprezentira v svoj! kategoriji prvovrsten izdelek glede kakovosti elegance in varčnosti v pogonu. Te prednosti kakor nizke cene in povoljni plačilni pogoji povzročajo rastočo priljubljenost Škodovih avtomobilov. Zahtevajte brezplačno in neobvezno predvajanje voz. v SkodoTi zavodi, zastopstvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica Telefon 2966. Zagreb, Račkoga ul. br. 2 Telefon 6306 Nekaj norega tudi na obroke! Kdor bo. e dooro in poceni kupiti šivalni stroj, kolo (bicikelj) od Dm 1.500 naprej nai se ob ne na tvrdKo Avgust Pečnlk, Stožice št. 47, p. Ježica pri Ljubljani. - *-: LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA javlja tužno vest, da je gosipod Viktor Lenček uradnik pri podružnici v Slovenjgradcu Po dolgi mučni bolezni dne 7. t. m. v Ljubljani preminul. Biagopokojnika. ki je bil več let naš zvest sotrudnik, bomo ohranili v najboljšem spominu. V LJUBLJANI, dne S. maja 1929. Ljubljanska kreditna banka. Po dolgi mukepolni bolezni je danes umrl nas predragi oče, brat in svak, gospod Franci Kalina član orkestra Narodnega gledališča pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek ob 5. popoldne iz mrtvaške kapelice Splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Mag. št. ad 16.251/29. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave kanala v ulici. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. do ponedeljka, dne 13. maja 1929 do 11. ure dop. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti. Mestni magistrat ljubljanski dne 7. maja 1929. 64 '2 Dvokolesa najboljših svetovnih tnatnk v veliki izbiri, zelo poceni Najnoveisi modeli otroških vozičkov JJutra-: v Ljubljani. 6426 Krajevne razglednice I Po najnovejših fotografijah, izdelane v vzornem h, krotasku p0 najnižji Ceni dobavljamo takoi zThtevai"- »Razglednica«^°račun - <*«nl oUdelek Vj^fpS - - ——————____ 6«?80 Vtgovce i$vo§niča\je in uvodničarje i. dt. tr^Trlda V0Z':m S fOVOrnim dva do trikrat na te- h t™ ^ €f Pn' t6i priHki ^evzamem vsakovrstno blago. hTreS prelij R|V° ™ " "hteva "»d™ ^ v svrho Prevoza. - Blago prevzamem in dostavim direktno. Prispela so uoia kolesa tieniškh tovarn po na »nižjih cenah. — JAMSTVO l L t TO! V specijalni trgovini otroških vozičkov OTON ZEMELROK - Marijin trg 8. W čas je. da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira puškar LJUBLJANA Konsjresm trg št. 9. F. K. KAISER, Uprava In orkester Narodnesa jledališča v Ljubljani javljata tužno vest, da je preminul zaslužni član Narodnega g e-dališča in tovariš, sospod Fran Kalina Bosreb se vrši v četrtek, dne 9. t. m. ob š. uri pop. iz mrtvašnice tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu sodelavcu in zvestemu tovarišu časten spomin! V LJUBLJANI, dne 8. maja 1929. Občina Ljubljana Hoctni aojrreboj iar#d Svejkove pustolovščine v svetovni vojni razveseljujejo ves Svet. Imamo jih tudi Slovenci v dveh knjigah. II. knjiga, ki popisuje Svejkove doživljaje na potovanju na bojišče za fronto, na fronti, v ruskem vjetništvu in po vojni zopet v Pragi, je pravkar izšla in velja broš. Din 46__, vezana Din 56.—. Dobiva se v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI Prešernova ulica 54. ali Mariboru Aleksandrova cesta 13. + Pogrebni MT0kompt in iukaso menie ter naka-lila v (u in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon št. 204(1. 2457. 2548 Interiirban 2706 2S06 37-L »JUTRO« It. 107 12 = Četrtek, 9. V. 1929 ttlchel Zčvaco: 119 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Čudili se bodo pred vsem temu, da je ta osebnost dotorej pohabila svoje dostojanstvo, da je vzela hče HAiVI najnovejši in tehnični izpopolnjeni motocikli vseh tip letnik« 192!» dosnelL . oglejte si veliko zalogo ! - Zahtevajte prospekte! - Prodaja na 12 obrokov! . ProdaiTon^ ,ne Reithofer I>nnlop Cord z 10% popnstom *a v«,afie BSA motorjev. - Znaten n«. n J* !£> J!* Castrol in Vačam Mobioll. Zastopstvo „„ ' popnsf pri olj« Promptni plačniki dobe znaten popu«t! 99 moforcykles" Maribor, Trg Svobode 6 7 4213 Urejuj* Uavoruj Kavlj.a LzJaja za konzorcij «JUra» AdolJ Ribnika*. Za Naruoao askari*, d. d. kot tiskaru*rja t rane Jc/cršck. Z« iD vratni del je odgovuicu Aiojzi, NUVat v « Ljubljani.