'ostnina plačana v gotovini LETO LVIII V Ljubljani, v sredo 29. oktobra 1930 ŠTEV. 248 1. izdaja Cena 1 Dij -- ■ ---—-——___________________________________ f I IBJ f^ f-* M eshs 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« '"т,.гк *<"" т _____^ ^ pondeljku m dneva po prazniku „Mussolini - naslednik Viljema" Ducejev govor razburil vso Evropo — Celo desničarji odrekajo fašizmu vsako simpatijo Rimski govor Govor italijanskega predsednika vlade v palači Venezia ob priliki osemletnice fašističnega pohoda v Rim spada orgnnično v vrsto njegovih retoričnih umetniK, ki jih je poklonil Evropi v Li-vorno, v Firenci in v Milanu. Kakor prejšnji, se deli tudi sedanji v dva popolnoma ločena dela: enega, ki je namenjen samo italijanskim ušesom, in drugega, ki je naslovljen na zunanji svet, predvsem na države, ki imajo čast biti sosede kraljevine Italije. Ako primerjamo med seboj vse štiri govore, ki so vsi programatični — če smemo verjeti fašističnemu tisku — potein bomo najprej ugotovili, da je predsednik Mussolini posvečal vedno manj pozornosti zunanjepolitičnim problemom, medtem ko so notranjepolitična vprašanja postajala deležna vedno večje nege. Kakšen Italiji neprijazen kritik. kar mi nismo, ker hočemo biti objektivni, bi .'<. lega lahko sklepal, da se zdi vodji fašizma za-uikrat bolj važno, da okrepi notranjo moč svoje stranke kakor pa da načne polemiko z inozemstvom, katera mu že izza časov govorov v Livorni in Florenci ni prinesla preobilo lovorov. Nolranja moč fašizma in tudi vera italijanskega ljudstva v I odrešilno moč fašizma, oba napravita vtis, da sta j v padanju, med tem ko zunanji svet motri sedaj Mussolinijeve govore ne sicer z brezbrižnostjo, ker prihajajo od zastopnika velikega naroda, ampak z doslojuo treznostjo, ki izvira iz prepričanja, da bi se Evropa znala braniti pred vsakim destruktivnim pokrelom od kaferekoli strani bi ludi prišel. Nas seveda ne zanima toliko ono, kar je I vodja fašistov imel povedati svojim pristašem na jubilejni dan velikega zgodovinskega dogodka. Ob takih prilikah se obnovijo spomini na skupne zmage in na skupne prestane žalosti. Uspehi se primerjajo z zamišljenimi načrti. Poiščejo sc napake, idejne in taktične, ki so krive neuspehov. Napravijo se novi Irdni sklepi za bodočnost, upadli pogum se zopet dvigne, mlade moči se vtelesijo v gibanje, dajo se nove smernice, postavijo novi cilji. Zborovanje fašistov v palači Venezia je ta del programa tudi v najlepši harmoniji uresničilo, narod jc bil navdušen ob bodrilnih besedah svojega vodje, ki je pri poslušalcih zapustil vtis, da jc »fašistična Italija izvojevala svojo najbolj blestečo zmago«, kot vznešeno piše naš kolega v Trstu. To jc vse dobro in mi pristavljamo, da jc tudi potrebno, ker je fašističen pokret rabil novega poleta po nekaterih nezaupanje zbujajočih dogodkih zadnjih 12 mcsccev. Mi bomo z veliko večjo pozornostjo brali oni kratki del rimskega govora, ki je posvečen zunanji politiki. Tudi tam najdemo razveseljive točke. V Livorno iu v Florenci je Mussolini, če so naši spomini še sveži, naslovil zelo neprijazne besede na našo zaveznico Francijo. Govoril jc o legionih, ki vstajajo in ki ucvstrašeno pričakujejo svoje sovražnike onstran alpskih velikanov. V Rimu je to poglavje izpuščeno. Treznost francoskih politikov, ki se niso pustili izzvati ter mirno nadaljevali z delom za varnost svoje domovine, je imela ta blagodejen vpliv, da Mussolini na tej strani ni več iskal neprijateljev fašistične Italije. Mi niti ne verujemo, da so mu to zmernost narekovali italijanski finančniki, ki iščejo posojila na francoskem trgu. To je brez dvoma vesela ugotovitev in evropski miroliubi bodo hvaležni Mussoliniju, da je odsjranil eno negotovost, ki je kot mora ležala na celi Evropi. Tudi njegove zahteve po reviziji mirovnih pogodb niso več tako brutalne, naj jih skuša utemeljiti s členi pakta Društva narodov, ki, mimogrede povedano, do sedaj ni še vžival posebnega spoštovanja italijanskega prvega ministra. Namigovanje na možnost revizije državnih meja v Evropi je tudi razumljivo za Italijo, ki se je posta vila na čelo nezadovoljnih držav v Evropi. To so koncesije, ki jih mora dali na račun političnega položaja. Vso naiSo pozornost pa zahteva čisio nov moment v italijanski zunanji politiki, katerega je Mussolini jasno izrazil, ko je rekel, da gospodarski položaj sili Italijo v miroljubno ekspanzijo proti podunavskim pokrajinam in proti orijentu in da leži ravno v tej gospodarski nujnosti razlog za njeno politiko prijateljskih zvez z Madjarsko, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo, da ne štejemo Albanije, ki jc po pisanju pariškega časopisa postala italijanska prefektura. Mi moramo torej v bližnji bodočnosti računati s podvojenim pritiskom Italije v smeri proti Donavi in proti Istambulu. To je dejsfvo, ki mora nas Jugoslovane zdramili in nas strniti, ker se slučajno mi nahajamo na progi italijanske ekspanzije. Mi sicer z veseljem vzamemo na znanje, da bo to »prodiranje zgolj pacifistično In se bo posluževalo pacifističnih sredstev«, vendar nas ta obljuba nc sme uspavati, dokler nimamo garancij, da ludi države, katerim Italija ponuja svoje prijateljstvo, pod pacifizmom nc razumejo isto, kot pa italijanski ministrski predsednik. A tudi Mussolinijev pacifizem nas navdaja s skrbjo, ker po njegovih lastnih besedah lemelji na sovraštvu. Delaj, sovraži, molči, to je nevarno geslo. Sovraštvo ni krščansko. Sovraštvo je bila gonilna moč poganskega Rima, v katerem vidi fašizem svoj j Franci'a Pariz, 28. okt. z. Mussolinijev govor je odjeknil v tukajšnjih krogih kot bomba. Levičarski tisk je bil vedno nerazpoložen proti Italiji. :>Echo de Pariš«, ki je bil vedno naglašal potrebo prijateljstva in dobrih odnošajev z Italijo, ugotavlja, da sS seda.' med Italijo in Francijo nastali prepadi, ki jih diplomacija ne bo mogla premostiti. Zelo različni so vzroki, da je Mussolini baš v lem času potrdil svoje govore, ki jih je imel v Livornu, Firenzi in Milanu. Muesolini je poskusil prestrašiti Francijo, moral je pa opaziti, da Francija ve svoje meje zavarovati. Radi tega hoče Mussolini še enkrat, in sicer pred sestankom razoro-žitvene konference pokazati Evropi, da so on noče meniti za razorožitvene sklepe, ako se pred lem ne izpolnijo italijanske zahteve. To njegovo zadržanje podpirata dve dejstvi: 1. ženitev kralja Borisa in 2. možnost smrti Ahmcd bega Zoga. Mussolini čuti, da so njegovi posli nn jugu Evrope zadovoljivi. »Lo Petit Journal naglasa, da zahteva Mussolini revizijo mirovnih pogodb, ne loliko v korist premaganih kakor le na korist Italije. Ne samo v Franciji, marveč tudi v drugih državah prevladuje prepričanje ,da se Evropi s tem ne more koristiti, marveč se vse postavlja na kocko. Sicer pa versaill-®ki mir, predvsem pa statut Društva narodov nudita dovolj sredstev za preskušnjo pol. položaja. :>Ito!>ubliquc< ugotavlja, da je Mussolini, preden se jc poslužil pretenj, poskusil od traneoske vlade dobiti finančno pomoč. Francoska vlada pa na njegove ponudbe ni pristala. Radi tega se je Trst, 28. okt. ff. Iz lukajšnjih tašit-tičnih listov izvemo, da se jo izvršil nov napad na -Novi list<, ki izhaja v Gorici. Po dobljenih natančnejših informacijah se je izvršil napad na sledeči način: Avtomobil, s katerim je bil odpravljen zadnji -.-■Novi liste v Trst, je bil v bližini Opatije ustavljen od avlomo-bilista, ki je privozil v nasprotni smeri. Najprej je ukazal, da naj se ugasnejo vse luči, potem pa je zahteval, da se mu izreči vsa naklada Novega listat. Ko so bili vsi zaboji zmetani na cesto, je fašist ukazal šoferju, naj vozi naprej proti Trstu. Pozneje so prišli novi fašisti in vzeli seboj zaboje, ki so vsebovali 6000 izvodov »Novega lista-. Vest o nočnem napadu se je razširila po Gorici v jutranjih urah in zbudila povsod veliko razburjenje. Gre za napad na avtomobil javne prevozne družbe, ki je od oblasti priznana, in kateri občinstvo izroča blago v prevoz. Občinstvo se не glede na narodnost vprašuje, kam bo dovedla pot, ki so jo ubrali goriški rasisti pod vodstvom novega tajnika Avenantija. Pripovedujejo, da se je v zadnjem času zopet pojavila fašistična »squader d.azionk (napadalna četa), ki jc že pred fašističnim pohodom v Rim strn- Železmca Milan - Muncken Pariz, 28. okt. as. »Journal« jc mnenja, da jc prišel na sled nevarni nemško-italijanski kooperativni pogodbi. Kakor poroča list, sta Italija in Nemčija sklenili, zgraditi železniško progo iz Miin-chena v Milan, ki bo za 160 km krajša od st. gott-hardske proge. Nova proga bo le prav na kratki razdalji vodila preko avstrijskega ozemlja in ho stala okoli 2 milijardi frankov. Omogočila bo direktno zvezo med Italijo in Nemčijo. Nikakor ni misliti, da ima nova železnica lc namen, preskrbeti delovne prilike. Nasprotno, s tem je samo dopri-nešen dokaz, da se Italija vrača v svojo predvojno politiko. vzor. Fašizem se torej idejno ni razvil, ostal jc poganski po svoji zamisli in po svojem duhu. Koliko je torej vreden pacifizem, šc tako lep, čc pa ima za motiv sovraštvo! Mussolini k posebno strogostjo obrnil proli Franciji. List dalje naglaSa, Daily Heraldt, MacDonaldov list, postavlja kot kontrast včerajšnjo ratifikacijo londonskega pakta in Mussolimijev govor. List misli, da ni resno, kar govori Mussolini o vojnih pripravah. Pač pa jc resno nasprotno: vojne priprave obstojajo in možnost vojne ni izključena. Nova Evropa jo popolnoma slična stari. Diplomatska borba za ustvaritev raznih zvez je v polnem teku, vojna mornarica in vojska sta v pripravljenosti. Vse to nas ne sme tirati v obup, trarveč nasprotno v še večjo voljo za delo. Ako hočemo zagotoviti mir, je treba delo za mir podvojiti in ga izvesti brez ozira na vojno proti tistim, ki jo pripravljajo. Daily Express< izjavlja, da je Mussolini ponovno pokical, da jc naslednik Viljema, ki jc rad rožljal s sabljo. List pravi, da je v interesu Italije \i!ivaia Рпптгзко Torej je takšna .skvadra izvedla drugi napad na >Novi list« ter istolako napad na glasbenika I.ojzeta Bratuža. Ista jc opustošila pisarno dr. Birse v Ajdovščini. Javnost dobiva vtis, da ni zadosti varna pred temi nepostavnimi napadi in da policija ne nastopa dosti odločno. Rimsko vlada je : Novi liste dovolila, njen predstavnik ga cenzurira, a nazadnje lahko skupine mladičev preprečijo izdanje lista. To jc proti vladi. To jc ilegalno. Javnost se vprašuje, kdo prav za prav ukazuje. Nekateri odgovarjajo, da vsi. Nadalje izvemo, da jo goriška policija aretirala g. Ladija Drufovka iz Trsta, ker se jc v neki goriški gostilni razgovarjal s svojo zaročenko v slovenskem jeziku. Drufovka je zaprt že teden dni. Policija mu dan za dnem. obljubuje, da bo izpuščen, toda v resnici ga drži naprej v zaporu. Rimska vlada je sklenila ukiniti s prihodnjim šolskim letom italijansko gimnazijo v Tolminu. V gimnazijskih prostorih se bo odprla kmetijska šola, ki je po mnenju vlade za Goriško bolj potrebna. Štirje od lanskih maturantov na lej italijanski gimnaziji so lani zbežali v Jugoslavijo. 9 letnica fašistične ere Rim, 28. okt. as. Devellelnlca fašistične ere se je danes praznovala z vsem običajnim ceremonije-lom. Na hiši, kjer so se 1- 1919. »brali fašisti k prvemu sestanku, so odkrili spominsko ploščo. V vili Borgheso jo izročil Mussolini novim društvom, ki so pristopila k fašistom, posebno edinici 10.000 vojnih invalidov, novo zastave. V svojem nagovoru jo stavil na navzoče vprašanje, ali hočejo braniti Italijo z orožjem v rokah, tako kakor so jo branili pred leti. Množica mu je odgovorila z navdušenim in gromkim: г1)а1< Prvič se je današnji dan praznoval v Italiji kot narodni praznik. Vse trgovine so bile zaprte in je kazal Rim povsem nedeljsko lice. Poveljnik fašističnih udarnikov Rint, 28. okt. AA. Poveljstvo nad fašističnimi udarniki je bilo poverjeno poslancu Scorzi. Novi poveljnik je sporočil predsedniku vlade Mussolini-iii, iin štejejo po enem tednu zadevni mladostni lašiji okrog 170'.000 članov. Dunajska vremenska napoved: Najbrže neko liko bolje, toda nestalno. Temperatura raste. in svetovnega miru. da Mussolini drzi jezik /.a zobmi. Nemčiia Berlin. 28. okt. z. Včerajšnji Mussolinijev govor obravnava samo današnja Germaniac, organ državnega kanclerja dr. Briininga in pravi, dn predstavlja veliko presenečenje, кет je Muesolini zapustil svoje dosedanje rezervirano stališče nasproti fašistom in internacionalcem na evropskem hori-contu. Nikoli ni bilo mogoče dokazati, da rimski fašisrli finančno )>odpirajo nacionalno-borbeno zvezo Avstrije in Nemčije. Taki glasovi so se stalno iz Rima demontirali. Sani duce ee do sedaj ni upal vtikati v notranje razmere drugih držav. 14. septembru smo že naglaeili, da je radost, s katero je fašistični tisk i>czdravil zmago nacionalnih socialistov v Nemčiji, torej dejansko neprijateijsko stranico, v najmanjši meri nepriijateljski akt. Prisiljeni smo to trditev danes ponoviti. Čudimo se, da Mussolini danes misli, da je vstop 107 narodnih socialistov v državni zhor zmaga lušističnega duha v Evropi. Mussolini je hil doslej realen politik, zato so čudne njegove sanje o zmagi v deželi razuma. Romunija Bukarešta. 28. okt. AA. Govor italijanskega ministrskega predsednika Mu-solinija je naletel v romunski javneeti na veliko nezadovoljstvo. Listi naglašajo vojni zgacaj govora, ki spominja na Viljema It. List >Luptac, pravi du Mussolini žvenketa s sabljo. Večerni listi prinašajo obširne komentarje angleškega in francoskega tiska o Mussolinijevem govoru. -- Pelegrinetti pri sv. Očetu in drž. tajniku Rim, 28. okl. p. Nuncij na jugcslovan&kcni dvoru insgr. Pellegrinetti je bil danes sprejet o svoji iniciativi in po načinu, kako je nastal, anulacijo vseh dosedanjih front in zbiranje narodnih vrst v eno in edino fronto za kralja in domovino. Govoril jc o gospodarski krizi in obljubil, da bo ludi železniški resor ]>ri:pomogel k njenemu omiljenju, da pa se ne sme preveč zahtevali glede ogromnih izdatkov za investicije, v katere so se ž^ doslej vložile težke miljarde, ki se pa ne rentirajo tako, kakor bi si mislili. Kar se pa samega zborovanja tiče, je treba prihod ministrov smatrati kot posledico naredbe z najvišjega mesta radi direktnega stika z ljudstvom in radi spoznavanji razmer med ljustvom. Za njim je govoril minister Drinkovič, ki jc na kratko označil program vlade s temi-le besedami: Mir, delo in tolerantnost na znotraj in iače-nje spoštovanja naše države na zunaj. Prosvetni minister Maksimovič je najprej govoril o narodnem zedinjenju in o velikem pomenu 0. januarja in 8. oktobra. Naito je govoril o objektivnosti in dobri volji sedanje vlade. Zedinjene države vseh Arabcev? Pod vodstvom Anglije se izdeluje načrt za združitev vseh arabskih držav Palestinska politika je s tem v zvezi — Bagdad prestolica zveze T.lnmbul, 28 о1ч t. or V»S doplsml, ie f* en-•vcai o obširni obori ievalni akciii, Ki se vrši po cel Mali Vri v >n k., leri v-o wd«K/cni Arabci sul-. i-at.- Ib i Saud.v in Fejsakivo kraljestvo Irak. Danes ч-nt \ slami poslati dopolnilne internacije, •'»n kafeio, dn «c le »a čel тсЛ Nrabči pok tel, utegne popolnima predruga-čHi politično raz-••»•delitev v nv.ih hiv ^ejfc tur*kega cesarstva, 'ninu ie da dr? Velik« Britanija v svoiih rokah sod. »ultanirt* Ikn SmhIr v Hedtasu. nadalje kvs-eviiw Ivak, mmd.il Palestine in Transjordanije. -ven meneča obm. .. .« Sirija, navl katero 'ies \ i vi 1' inoi' i Zato m iu»kv<», če ie vedno \ cl'K. potemiiv Angležem ori^lo na misel da bi a abska plemen«, vkl4ičivši celo tgipet, če •voij.sče d--.'i v neko v isto zedin enih driav, •'••»d katerimi b obd :il \ngliia omiljen pro-tektorat. It tvvih \ moi »zveni da -e ministrski pred-^dr" . fcral*cvine ?e .zdelal tozadevni na- Ort odob 4-n'oir Velike B: itani,t ler da ga bo aepo*la \ na ikra «em {»si vsem arabskim pt«. tobs am. (.,vo sc v o.o. bo ministrski picd-odnil t>čr' rrvi.-- pod vodstvom kakega Črna smrt . -,-vnv naglico koraka [ч» Nctiviji črna V soboto so udeležbi 30.000 ljudi pokopava:- x VisA-vri: pn Aachenu 2t>0 Jrtev rudar skep* ;>vUva. V Msdorht. ki šteje 11.000 prebi-vakrv skvvrai ni družine, v kateri ne bi obžalovali smrt dr.i^ih svojcev, očetov, sinov, mož, bratov. Toda e»b sli opoldanski uri, ko so v Alsdorfu odmevale pogrebne c*šiiii iu cerkvene molitve z.i ponesrečence in so množice v nemem molku ,x»lt\ Ijale od grobov, s« je ol» Sjaari pripetila nova strašna nesreča, ki je zahtevala dosedaj <*> mrtvih, ki ]ih je v temnem rova doletela usod« iu so pomrli strašno opečeni od ognja ali zadušeni od strupenih jamskih plinov. Grozna nesreča v .Mavbathu j« po izjavi jamske komisije posledica eksplozije jamskega plina. Premogokopni rovi v Mavhaehu so sploh znani kot jako nevarni radi eksplozivnega jamskega plina (treskavice). Poleg tega so li premogokopni tcvirji zelo globoko le/cči iu zahtevajo obširen in dobro delujoč aparat za zračenje, /e lela 1885. se je pri|4'iila nekoliko južneje od M*yl»aeha velika rudniška nesreča v rovu Caniphaiiseii. ki je zalite vala življenje 175 rudarjev. Tudi tedaj je eksplodiral jamski plin. Leta l'H)7. pa je v rovu Reden .-e zadušilo 150 rudarjev. Kov Reden le/i nekaj slo metrov severno od Mavbacha. Tehnika se /c desetletja z vso siki bori proti Zahrbtni morilki v temnih rovih. Do eksplozije v rovih more priti nn ta način, da sc velike iiuio-/.ine sproščenega jamskega plina združijo z aimos-feričnim /rakom. Kol učinkovito protisredsivo. da se eksplozija nc razširi, ampak ostane omejena nn čim manjši sektor, se /e mnogo let uporablja kauniiti prah. 'davni rovi so ob straneh obloženi 7. vrči. napolnjenimi s prahom. V hipu, ko se eksplozija primeri, se radi zračnega jiritiska vrči prevrnejo in izlresejo velikanske množine prahu, ki radi svoje obilice in gostote uslvari nekakšno sle no, ki ote/i nadaljnje prodiranje strupenih jilinov in ek-plo/ijr. Tako ostanejo smrtonosne |*)sledioe eksplozije omejene na manjši prostor. To napravo pa je potreba seveda večkrat izjx>polniti in kon-Irolirati. če dobro funkcionira. Rudniško vodstvo v Akdorfu trdi. da grozne katastrofe ni povzro-čila eksplozija jamskih plinov. Toda, ker sc noben drug vzrok ne more navesti, je vse prepričano, da gre za jamske pline, da pa se le noče priznati, ker so bile varnostne naprave pomanjkljive in nezadostne iii jih je prid komaj dobrim tednom nek komunistični poslanec v |>arlamentarni interpelaciji omenil. Tudi v Maybachu gre brez dvoma za eksplozijo jamskega plina. Maybach le/i v zasedenem ozemlju iu so Francozi, ki eks|»loalirajo rudnike. Tudi slovenskih in jugoslovanskih rudarjev je nekaj v Posaarju. Iz ondotnih premogokopni h revirjev so često prihajale tožbe, kako silno pomanjkljive so varnostne naprave, n kako gre vse za tem, da se spravi za учако ceno čiin več premoga na svetlo. Alsdorlska in Maybaška rudniška nesreča spadala med največje v zgodovini. Ena največjih, ki jo je jiovzročilo vnetje in eks|ilozija jamskih plinov, sc je zgodila v marcu I. 1006 v severni Franciji nn premogokopnem revirju Courričrcs, ki jc zahtevala 1200 življenj. Večje preimigokopne' nesreče pa so bile v Nemčiji v poslednjih letih. Eksplozija jamskega plina v rudniku Radbod je leta 1P08 zahtevala 141 žrtev, na rudniku Lotliringe. pri Bochumu je 1. 1012 izgubilo življenje 117 ru darjev, In blizu lani v rudniku minister Slein leta l'»25 zopet П5. 7a zadnje slučaje vsaj Je dognano, dn so nesrečo |K>vzročile pomanjkljive varnostne naprave. V v sti gokMi se nam v Iej |xrs|ieklivi kaže moderni s.ipilalizein. kateri jc gnan od same dobičkaželj-rosti. ČioveV mu je samo še kupčiisko blago, nič v*s. Da pr hrani nekaj tisočakov, kar bi stala boijU oprema rudnikov, riskira življenje stotine mi r*c»: Um« brezj-w*mu kapitalizmu kli-»k»fa pilnea, kateremu M Kil dodeljen *л- stopnik Velike Britanije \ činu pi>dkralia ali gu-v ernerja. Iz Hedi.ua se pcn>ča preko IlajJaad«, da bi tn predlog ne bil slabo spregat, кет na eni tirani asijiura Arabcem neodvismvst, na ilrugi slrani jim pa nudi gospodarsko pomoč Velike Britaniie in l>a garancij« za varnost. Dozdeva s«, da |e nova palestinska politika londonska vlade, kl i« ро^>о1тмпа v nasprotju a deklaracijo lorda Ballouria, ki je rezervirala Palestino iekliučno za ck. Angliji ie italijanska politika proti Orijcntu neprijetna, ker to moti v njenih načilih. Velika redln|<>na arabska drlava bi za vedno onemogočila vsak inozemski vpliv no ie že od nekdaj ta evropske velesile lako aaf«l|cne pokrajine. Na drugi strani pa *lišim nasprotujoča mnenj«, tei d« AngUia j« prav »a prav varuk griko- turškemu prijateljstvu, ker hoče maloazijsko nevarnost odstraniti. Časi jc pa prepustila italijanski diplomaciji, ki se niti nc zaveda, da je pomagala kovali Veliki Britaniji orožje proli njej sami. Nailsl bodo resnične le ali one vesti, dejstvo je, da nam bo orijentska zemlja prinesla š« mnogo novih odkritij v pogledu mcdnaTodn« politike. London, 28. okt. or. Reutcr poroča iz Bagdada, da namerava iraški ministrski predsednik jvotovali v London, da predloži angleški vladi gotove načtle za obrambo arabskih interesov v bliž-mem Orijcntu. Bevruth, 28. okt. ur. Iz Pariza poročajo, da ie priilo do sporazuma med angleško m trancosko rlado radi ccvi-odvodnikov za odtekanje irašk"ga petroleja. Petrolej bo deloma tekel v llaifo, de-Lvma v Tiberlas. Arabska plemena, ki živijo ob novi odvodni progi, so izrazila svoje zadovoljstvo nad to rešitvijo. Kairo, 28. okt. or. Stranka vvnfdislov jc imela ItiKaf rborovan e, na knterem se je med drugim sproJilo vprašan e zdruiitvc vseli arabalkih dužela pod pokroviteljstvom Kgipla. Sestanek državnikov v Angori Pred podpisom važnih mednarodnih pogodb VuUra. 28. okt. V V. Pivdseilnlk grJki^ vlade Ven ;el>in minister zunanjih zadev Mihalakopii. los sla m- davi m stala - turškim Uiinlstnun za zu nanje v.uieve s TevČik-Ruždi-bejcm. Sestanek jo trajal celo uro in je [»otekel v jako prisrčni atino-stivri. Na ir em so je govorilo o vprašanjili, ki se tičejo obeh driav. Nato je bilo kosilo, ki ga jc priredil minister Tevčik-Ruždi-bej obema grškinm ministroina Venlzelosu in Mlhalakcpulosu na čast Villitelosa ui Vlihalnkopulosn je nato sprejel prod-šolnik turške republike naTi-MuMnfn-Kemal-[»aSa. Temu sprejemu je prtsi-stvoval Tevčik-Ruždl.bej. Ankara. 28. okt. V.\. Orško-turSkn |»ogodb:i n prija4eljt.lvu in ureditvi vprašauja onii'jtvo pomorskega obt roževauja na temelju statusa i|Uo 1k> I »odpisana 30. t. m. Ankara, 28. oklobra. A A. Na banketu, ld ga je priredil snoči na čast predsedniku grške vlade V(4ii7.elo»u predsednik turške vlade Izntel pašu, je imel [Melednfi govor, v katerem je izrekel dobrodošlico Venizeloso ;u Izrazi! кл-оје velika zadol vokietvo tor dejal, da obisk ti i delo slučaja, temveč posledica naravnih in logičnih skupnih naporov v oilju politike miru iu sporazumevanja, ki se vrši navzlic ležkočam z vso odločnostjo, zaupanjem in močjo s strani obeh držav. Zbližan je med obema narodoma izhaja о<1 laussanske konference, kji.4- so državniki obeh narodov imeli priliko, da se razumejo in sporazumejo, da ugotovijo, da to zbližanje ni samo rezultat razgovorov, temveč neobhodna potreba obeh držav. Konvencija z 10. junija t. 1. jo črtala z dnevnega redu vprašanju finančne prirode ter napravila jKit za častno skii^mo sodelovanje na llatkanu in vThottnrni bazenu Sredozem. morja rmsl obema narodoma, katerih potrebe so v vseli točkah skupne. Na kraju je Izmet |iaša dejal, da vidi v ob -ku velik ;>onieu in da bodo bodoča po-koljenja obeh driav morala biti hvaležna onim. ki so delovala za grško-turško prijateljstvo. Kaj je izjavil Venizelos Ankara. 28. okt. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik grške vlade Venizelos je sprejel Angleški prestolni govor Zgodovinski cerimonijel London, 29. ckl. АЛ. Danes jc kralj osobio olvoril parlament. Solnčno vreme jc privabilo izredno velike mnof.ice, ki so g,ed;ile spre\od in kraljevo dvojico, ko se je pel ala v stari državni kočiji iz buckinghameke palače do Westminstra. Kočijo je vleklo osem konj. Postiljoni so nosili kraljevo livre'jo. Na vsa'ki slrani kočije so jahali kra''evi konjušniki in telesni strnžaji. Razen kraljeve kočije je bilo v sprevodu pel kočij, v kateri so se vozili uradniki kraljevega dvora. Voz s kra'.;evo krono je vozil proti NVestminstru pred kral evim sprevodom. Prihod kralja v lordsko zbornico je pozdravilo 41 lopov. Kralja so sprejeli visoki uradniki, nakar je stopil k prestolu v lordski zbornici, kjer je imel prestolni govor. London, 28. okt. as. Danes opoldne ob 12 je angleški kralj prečifal prestolni govor in s lem otvoril jesensko zasedanje angleškega parlamenta. Bil je lo prvi preslolni govor, ki ga je kralj po svoji bolezni sam imel, in je to tudi prvi pre-iolni govor kralja jxk1 socialističnim kabinetom. Kriij je izrazil svoj up da bo parlament us|xšdo po- danos novinarje, katerim je razloiil zgodovino nastanka grško-lur5kega prijateljstva, o kalereiu je dejal, da poteka še od časa looarnske konference. Venizelos je daljo delal, da so \ cilju |>ojačenja lega ! prijateljstva pripravljena mnoge pogodbe in razne konvencije, Ui so bodo zdaj v Ankari [Hidpisale. \lrsl njimi je tuili [»ogoilbu o s|>oni7.umu o omejitvi |к>-morske oborežilve in aneksa temu sjiera/uinu. Cilj le pogodbe je omejitev [»omomke i»boroži've obeh driav in oči drugih držav v slučaju napadalne vojne. V notranjepolitičnem delu svojega govora zagotavlja kralj, da bo vlada nadaljevala svoje prizadevanje proli brezposelnosti in jo bo skušala ublažiti s lem, da bo pomagala zunanji trgovini, da poveča kapaciteto industrije. Na koncu naj>oveduie kralj volivno reformo, ki jo tako dolgo že zahtevajo liberalci, in pa načrt za ratifikacijo vvashinglor'kegt dogovora o osemtirnem delavnika. V tem prestolnem govoru, katerega vsebina je mer od a j na za usodo kooperacije delavske stranke z liberalci, ni nikake koncesije liberalcem. London, 28. okt. as. Ptr minut, predno se je angleški kraljevski par pripeljal p»rlameni2rno palačo. da prisostvuje otvoritvi parlamenta. je nenadoma zadela kap worcevterskeg2 i.kofa. ki se je nahajal na cesti med gledalci. Bi! ie 05 let star in ie bil od 1. 1919. vvoroetitrski štoL Nemiri v Porurju Aachen, 28. okt. as. V več rudnikih essenAt цл premogovnega revirja je prišlo včeraj in daee" do divjih delnih stavk, ker so uprave rudnikov ponekod odpustile dane upravnega sveta, ki so ob priliki pogreba alsdorlskih žrtev pozivali na Uav-ko. Aacbenska policija je bila poklicana na po»»vx is se ji je tudi posrečilo, preprečiti nemire- L", večjih ugieim je prišlo tudi v Palenberg^ . -r jc ir-v»i3£a divje napadla mestnega župana. brer.*»-tr <Јо*чвг i Miniti. Vi seje smrt me«? d» lavsho. i' -rorilt 1Ш1орНi eva družba. V' 'mi tur s ■oOcvdk ya> Snežni orkan nad Cehoslovašho Pra«». A oirf A A. V» lik Mietai t-rkan Je pri Mdejal relik« škod« r /ujrvzLoepili krajik < ešk« »1««а£ке. Мвоц«, tii-ka prrjvii pv4rila z visokim »uc^om in ^vl«n:lj»oimi linojtuiai drogovi, ki jih }r orkan >/*♦! um tračnice. Veliko "tsi j«- rpiuii uitpoooljuih im T»,»kri»-n prem«-t. I? M«>a-k«-*« 1» >IMl||l M«ra»sk»- l»ko porWa>« o pod'i'«,ili rlbarjili m »eliti -kvdi- N< kslMijii u>f*ium t blttiuj Osirvtb цпч, puiodi-uj Protirevolueija v Braziliji Rio de Janeiro, 28. okt. A A. ProlirevolucIJo-narni |»oizkus konjeniških |xilki»v in vojaškega re-daretva sc jo ponesrečil. Bilka je Irnjnhi več ur iu je bila sila krvava. Dr. Julijo Presles se jc zalekcl v britski konzulat v Sao PaolU, Id gn varujejo močili vojaški oddelki. Rio de Janeiro. 28. okl. AA Иппоч Je bil aretiran bivši predsednik bruzlljslte vlado Malerlnno v Irennlku, ko Jft bolel vkividi se tm neko ladjo. Tudi bivšegu rovnati'!1a brazlljnke nuirndne banko so danes zaprli. Nevv.vork, 28. okl. A A. Asuoclnhil Piress po-niča I* Rio ile .laneira, da se je prvi [mik vojndio milice uprl. Vlndlne črto 4o po dvolirneni IrMu tii boju ukrotile vstaše. Na bojišču je obležalo okoli UH) mrlvih. Itlo de .Taneiro, 28. okl. A A. Lisi »Glob j»ri-občuje intervju svojega M rudnika z generaloni Vargasoni, ki je v razgovoru pivludll, da je sedanju vlada sumo niču sila iu da bo izročila oblast zastopnikom ti,•!rudnega pokre ln, Ji I f>e v kratkem ncslu-iiejo. G operni jo nn koncil iiilervi.uvii naglanl), da Imenovanje dnlclprjn Frane« zn iivlnNrn mmanjilli zadevn Unte, da iinun-ravn vlhdn ohriMilll bratsko iii pnlsiVIliP valitofiiije v razmerju med BmuHiJo iu dniginii drlavmiil. Pred revolucijo v Egiptu? Jeruzalem, 28. okt. a«. Včeralsnjn pogajanja i мч1 V'nt'd stranko in liberalci чо «e konČnovMJavno razbila. Vatdlsll |»ri|»rnvljnJo odličen napad na vlado. NhIiiis pašn jo sklical »ji potek hongre* Vafd stranke v Kairo, du sklepajo o konutilllCllHkl spremembi kral ja. Lisi i Vafd stranke povtdičujeju v oslrih člankih zgled južnoameriških re|iublili iu pripravljajo razpoloženje /,u si»opad v |>elpk, ki nuj bi dal povod revoluciji, Minislr-dii prrdseillilk ,4ylki paša jo mobiliziral policijo i/. Knlre In provlnoe, Schachlova agitael'a Nevvvork, 28 okl. p. Dr. Schneht Je na svojem potovanju prišel v Chieago. \a lamoinjl unlver/.i je imel predavanje o repuraeijski m vprašanju. Naglasil je, da je gospodarska kriza v Združenih drfavah v neposnvlnt zvezi z gos|nidat*kii!i vič, Maaiič, nad- hko! dr. Bauer, župtui di'. Srkulj, rwklor Ikflobrk ter drugi odlični zaslo«miki javnih korj»ora<;ij. Po-evetilev je izvršil belgrajski nadškof dr. Rodič. Belgrajeke vesti Belirad, ZH okt, AA. Na predlog minii.Ua 7љ poJjtde'stvv v soglasju s predsednikom ш ni-strskeg« sveta je odobren kredit 45 000 Din zadružni ioli v Zagrebu za n.t-n'j vzdrževanje. Belgtad. 28 okl. A A. Puiijedelsko mnirlr-slvo )e vjnogiadoi zadiugi v Metliki nakazalo p:k/OI'i'- n'tg-.i sina, ki pa .« ovtaj tuyoiku> dovae. Udri »e je tudi del cefte. Skol dr. 1. Tomažič - novi stolni prost v Mariboru Od smrti blngopokojnega stolnega prosta dr. M. Mateka je bilo to mesto pri tukajšnjem slol-nel kupiIIju nezasedeno. 7л\ stolnega prostn lii-vantinskega jo sedaj Imenovan pomožni škof dr. ч тМШШтШж m • «wi ^iL^ ' ' ШЛ вШш^ .,.,.!1«,Г,ј|,<.,11јм,1|Тј)Г1ГГ1Г»П;||Г|1И11<ПЈ1МГЈ iljiJij/uiirl r(<*inirJilri«iiririi,1ijtffniMu;i « f '' 'чдаВГЧ, >.ч\Vv Г.-^лГ. '.'V- ,." ..• : :'-•;••-'v V-> ; Strašna povodenj v Slov. Krajini Lendava pretrgata nasip - Kučnica udrta v hiše - Cigani na drevesih Ljutomerska okolica kakor jezero Ivan Tomažič. 32 let deluje ljubeznivi in volno prijazni dr. Tomažič v lavantinskein vinogradu Gospodovem z uspehom in trdno zaupajoč v milost božjo. Najvišjo priznanje za vnemo in gorečnost, s katero je deloval za blagor lavantln-skili vernikov, pa je prejel, ko ga jo 18. junija 1028 imenoval sv oče za pomožnega škofa In-vantinskega z naslovom škofa Imrgalonškega, in pa sedaj, ko prevzema mesto stolnega prosta la-vantinskega. Presvetlemu škofu želimo prav iskreno, da bi njegovo delovanje na novem mestu spremljal v obili meri blagoslov božji. Velika nacionalna ekskurzija v Pariz V dnevih od 15. do 22. novembra 1030 priredi Jugoslovanki turista« v Belgradu v sporazu- I mu in pod vodstvom delegata belgrajske občine ! m odbora za odkritje spomenika hvaležnosti Iran- 1 coski republiki veliko nacijonalno ekskurzijo v : Pariz iu svečano polaganje venca ua grob francoskega neznanega vojaka. Protektorat nad tem izletom je prevzel francoski vrhovni komisarijat za turizem, tehnično vodstvo po Franciji pa francosko nacijonalno združenje za turizem, ki bo sprejelo iu prevzelo izletnike žc na avslrijsko-švi-carski meji, jih vodilo po Franciji in Parizu in spremilo čez švicarsko do avstrijske meje. Program za ogled Pariza in okolice je sestavil po nalogu vrhovnega komisarja za turizem g. 'l unot, predsednik Nacijonalnega združenja za turizem v Parizu. Ta spored nudi redko priliko, da izletniki v kratki dobi 4 dni in 5 noči spoznajo temeljito Pariz in njegove zanimivosti. Ljubljanski izletniki se pridružijo dne 15. novembra ob 20 na ljubljanski postaji iu potujejo čez Jesenice—St. Veit, Innsbruck, Ziirich in Bcllort v Pariz, kamor prispejo 16. novembra ob 22. Stroški so preračunani za udeležence iz Ljubljane, ki bi potovali v 11. razredu, na 4650 Din, za potnike v III. razr. pa 3750 Din. V to vsoto je vračunano potovanje iz Ljubljane v Pariz in nazaj, prehrana med vožnjo in v Parizu, stanovanje v prvovrstnih hotelih, prevoz prtljage, vožnja z ' avtomobili, obiski gledališč, muzejev in zabavišč in vse takse in napitnine. Interesenti se lahko prijavijo do 5. novembra 1930 v pisarili »Jugoturista«, Knez Mihajlova ul. 7, Belgrad (palača »Ruski car«). Vsak prijavitelj mora položiti do navedenega roka 1000 Din in najkasneje do 10. novembra poslati »Jugoturistu« od krajevne policijske oblasti vidiran potni list in eno fotografijo radi nabave Irancoskega in drugih tranzitnih visov. Iz prijaznosti sprejema prijave tudi mestni ekspedit v Ljubljani, kjer je tudi na vpogled podrobni spored potovanja. Napredek naših planinskih vasi Rateče—Planica, 28. okt. Polagoma napredujemo. Prej neznatna gorska vasica je postala znano in priljubljeno letovišče. Prebivalstvo se je začelo zavedati, da ima 0(1 letoviščarjev in ljubiteljev jilanin tudi kak dohodek. Da se more napravili gostom boljša udobnost in prijeten užitek, se je vršil 20. t. ni. ustanovni občni zbor lotoviškega društva pod županovim predsedstvom v dvorani »Mlekarske zadruge*. Izvolil se je odbor, ki mu načeluje g. župan Jos. Pintbah in ki ima nalogo odstraniti nedostatke, ki motijo blagodejni mir, da bo uravnaval oddajo stanovanj in sploh skrbel za udobnost tujcem, ki posečajo naš kraj. V povojnih letih se je pri nas napravilo mnogo občekoristnega. Dosegli smo lasten kolodvor, napravili lepo široko cesto od kolodvora do vasi, napeljali vodovod z zdravo pitno vodo, uravnali hudournike, ki so ob vsakem nalivu napravljali občutno škodo na vasi in po poljih, zgradili smo lepo veliko stavbo mlekarske zadruge, ogradili smo na italijanski strani obširen občinski pašnik in še mnogo drugih del. Vse to večinoma s tlako in državno podporo. To jc ob-Judovanja vredna podjetnost in pridnost naših va-ščanov. Neobhodno potrebna bi bila elektrika. Te se pa ne moremo kar nn svojo pest lotiti vele d nezadostne vodne sile. V suhem vremenu hudourniki izgubijo svojo moč, od Dovjega, kamor je iz Za-vršnice napeljana, jc do nas daleč, štiri uro peš-hoje, in v tem pogledu jc tudi še dideč čas, ko bomo zamogli pritiskati na električni gumb. Letos je zima zgodaj potrkala na vrata. Preteklo soboto je ves dan snežilo, nasulo se je snega v ravnini 12 cm,"po hribih ga je pa po pol muliu. Z lahkoto so nekateri spravljali les s sanmi v dolino. Torej je idilična Planica zasnežena. In če lm pihal ostri sever, bo nudila zn praznik Vseh vol-nikov ljubiteljem zimskega Sporla dosli razve h iln. M. Sobota, 27. oktobra. Včeraj okrog desetih je zaropotal po mestu boben. V hipu je bilo vse na nogah Ledava jo pretrgala nasip. Soboti preti povodenj« sc jo sli-I šalo povsod. Možje so pograbili motike, lojKite in I so hiteli na usodno nieslo. Lcduva jc drla ko mogočna reka. Razlila se je po okolici v takem obsegu. kakor ljudje ne pomnijo. Sreča v nesreči jo bila, dn je pretrgala nasip nižje Sobote in se je tako voda razlila samo po njivah in travnikih. V Soboti je udrla veda v Benkovo tovarno in v nekatere hiše ob obrežju. Hujše so bile prizadeto druge vasi. Obmejna Kučnica je tako rekoč podivjala. Bregove jo voda prestopila že včeraj. Proti večeru je popla-| vila nepregledna polja in travnike. Ponoči se jo "azlila že po Rankovcih in Vančavasi. V neka- tere hiše je tekla voda skozi okna. Da se je po- ! lastil ubogega ljudstva strah in obuj), ni treba na-glašali. Krog dveh po polnoči jc dosegla voda cigansko naselbino Puščat. Ubogi cigani vso noč niso zatienili očes, ker so se bali, da jih voda zdaj in zdaj prežene iz bornih koč. Ko so zagledali vodo, ki jo vdrla v hiše in je vedno bolj naraščala, so zapustili ležišča in hiteli ven. Od vseh strani jim jc šumela voda nasproti. Ciganko so pograbile oiroke in zbežalo z njimi nn neki vzvi-šenejši prostor. Možje so splezali na drevesa in so na njih čepeli do dneva. Voda še sedaj narašča. Raztrgala je ceste in se vali po polju in travnikih proti Muri, ki je žo ludi prestopila bregove in bližnjim vasem preti s poplavo. Od Črensovec proti Dolnji Lendavi siji1 razi i 1 črnec. V Trnju je vdrla voda v hiše. Ljudstva se je polastil obup. Obilno deževje jo že dosedaj naredilo mnogo škode, [»vodenj je povzroči pa šc več. Mnogo setev jc uničenih, drugi pa radi velike vode sploh sejati ne bodo mogli. Vsled tega bo gospodarska kriza, ki jc že sedaj kritična, mnogo večja. Ljutomer, 27. okl Velika povodenj v okolici Ljutomera, o kateri smo včeraj |>odrobneje poročali, jc naredila mnogo škode. Poljo je poplavljeno, mnogo snopov ajde in prosa je voda odnesla, tikve — ne samo veržejske — so druga za drugo plavale |>o vodi, ceste so poškodovane, pota so razdrta, manjSi mostovi so izginili. Tudi živali so trpele, jiosebno zajci. Zanimivo je bilo videti trepetajočega zajčka, kako je sedel na tikvi in z njo vred jilaval po vodi. Ponekod je voda vdrla v stanovanja, v kleli in hleve. Danes jo voda nekoliko padla, je jwi še vedno velika. Okolica Ljutomera je morju ]>o(lob-na Vromenik pa so Sc ni dvignil. Ljubljana častita Češkoslovaški Ljubljana, 28. oktobra. Danes je slavila bratska češkoslovaška republika 121elnico velikega zgodovinskega dne, ko so Čehi in Slovaki j. lastno moč;o v vza.emnosti z vsemi zatiranimi naiodi bivše avstro-ogrske monarhije in v vzajemnosti z narodi antante vrgli iaz jarem avstrijskega orla in si nn razvalinah habsburške države zgradili lasten državni dom. Več stoletij stara želja in sanja Cehov 111 Slovakov se jc izpolnila. 28. oktobra 1918 jc minulo pudani-štvo in podložništvo in v tem enem dnevu so naši slovanski bratje na severu doživeli vso slast narodne svobode v lastni državi. Vsako leto slavi Češkoslovaška z največjim sijajem obletnico tega velikega dne in z njo se radtijejo vsi prijateljski in bratski narodi, dan, ki ga slave Praga, Brno, Bratislava ln druga češkoslovaška mesta in kraji z vso radostjo, je ludi radosten dan za vsa mesta bratskh narodov in radosten dan tudi za Ljubljana, srcc Slovencev, ki so bili po usodi in po medsebojni vzajemni ljubezni tako dolgo združeni. Umevno je zato, da je Ljubljana proslavila glavni češkoslovaški narodni praznik z isto svečanostjo in z istim navdušenjem kakor češkoslovaški kraji sami. Raz vsa poslopja v mestu so vihrale zastave, jugoslovanske in češkoslovaške. Od tri četrt na 11 pa neprestano do dveh opoldne sc je vršila na češkoslovaškem konzu-atu recepcija. Dolga vrsta odličnih dostojanstvenikov, zastopnikov oblasti in uglednih zasebnikov ter zastopnikov društev je prihajala čestitat. Med odličniki, ki so prišli čes>litat, -.o biii knezoškof dr. Gregor Rožman, vršilec dolžnosti bana dr. Otmar PirkmBjer s soprogo, predsednik viš ega dež. sodišča drž. Rogina, za vseučilišče rektor dr. Alfred Šerko in proreklor dr. Metod Dolenc, mestni poveljnik, brigadni general Popovič z na- Praznik Kristusa Kralja Pa čclnikoni generalnega štaba dravske divizije, polkovnikom Miličevičem, za mestno občino župan dr. Puc in podžupan, profesor Kvgen Jarc, višji državni pravdnik dr. Graselli, vsi konzuli v Ljubljani zastopanih držav, svetnik Bajić, za rudarsko načelstvo ing. Strgar, za zbornico za TOI predsednik Ivan Jclačin in podpredsednik Ivan Ogrin, za Pokojninski zavod predsednik Vekoslav Vrto-vec in ravnatelj dr. Sagadin, za Jugoslovnnsko-češkoslovaško ligo ravnatelj Rasto Pustoslemšek, za Jugoslovansko gasilsko zvezo starosta Josip Turk in predsednik kongresnega odbora Rihard Engelsberger, dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva, za Slovensko planinsko društvo predsednik dr. Fr. Tominšck in Maks Hrovatin, za Glasbeno Matico predsednik dr. Vladimir Ravnihar, za Kmetijsko družbo ravnatelj Lah, dalje za ,ika,demsko mladino predsednik SSLU Šukljc, za UJU poverjenik Škulj, dalje so čestitala šc r; zna društva, kakor Jadranska straža, Ruski kružok in Ruski Rdeči križ ter izredno številni drugi odlični zastopniki in zasebniki. Gratulante sta sprejemala konzul dr. Resi in vicekonzul Cihelka, oba vidno radostno presenečena nad tolikimi dokazi simpatij, ki ,jih uživa bratska češkoslovaška republika v našem javnem življenju. Zvečer ob osmih se je vršila v operi pred razprodanim gledališčem sijajna slavnostna predstava Smetanove »Prodane neveste«. Na sijajen, res bratski način, je Ljubljana danes manifestirala vso svojo veliko ljubezen, spoštovanje in vzajemnost, ki jo čuti za češkoslovaško republiko. Geslo: »Zvestoba za zvestobo« ima šc vedno svojo staro veljavo in o bo obdržalo tudi v bodoče. Naj živi, naj se krepko razvija bratska češkoslovaška republika in naj bratje Čehi Ln Slovaki šc dalje rasto v moči in v ugledu pred svetom! med hrastniškimi delavci Hrastnik, 28. oktobra. Z belini snežnim plaščem so bili ogriijcni vrhovi gora, Mrzlice iu Kuma, ki obdajajo hrast-niško kotlino. Uboga dolina, koliko pomanjkanja in bridkosti in stiske so morali to leto prestati tvoji otroci vsled brezposelnosti, te črne žene rudarjev! Temna resnost leži na vseli obrazih, ker šc niso minili dnevi revščine in se kruli reže se bolj na malo, kajti dela sc tedensko samo pet dni. Kedaj bo prišel dan, da bo dela zopet za vse dni in zaslužka za pomanjkanje Irpcče otroke ter za odplačilo starih dolgov, nastalih po prisilnem brezdelju. V takih okoliščinah smo obhajali r>voj prvi i praznik Kristusa Kralja v naši zasilni delavski | cerkvici Kristusa Kralja, v dvorani g. Logarj:i. Res je samo dvorana, kajti radi svoje revščine se žalibog nimamo cerkve, kakor bi jc bil Kristus Kralj vreden, toda ljubezen delavskih žen. deklet in mož in njihova požrtvovalnost jc odela dvorano v cveljc in vence, da je dehtelo kakor na vrtu iu gaju. Saj so blage delavske žene iz hiše rudarskih upokojencev spletle same 110 ni vencev. Oltar jc bil odet v rdeče cvetje kakor za škrlatast plašč v čast in slavo Kristusa Kralja, kakor jc oznanjal napis na obeh straneh oltarja. Prekrasen oltarni irt so poklonile Kristusu Kralju cerkvene jievke, elc čiste roke, zlato srce. Mogočno doni stalen odpev v tej veličastni jx:smi in kompoziciji g. Mava: Kristus z Golgote, križanim jc vodnik, Bog, ki vidi vse, on jc naš tolažnik; mi smo Tvoji tisočkrat, Kralj, ki greš med nami, križani brat. V večernem mraku sc jc pa zbrala množica nad 2000 vernikov razne starosti in razvila se je veličastna procesija z gorečimi svečami na Logu. Kakor bela cesta se jc vila množica v vrstah ob navdušenem petju Kristusu Kralju. Stotine sveč so osvetljevale okna delavskih stanovanj, kjer jc šel mimo sprevod. In ko jc zažarel stolp zasilne cerkvice v umetni razsvetljavi mnogoštevilnih žarnic iu balončkov, ter sc je na strehi blestel križ v srebrnem sijaju luči, jc iz višav nad ccrkvico oznanjal napis v rdečem žaru: Slava Kristusu Kralju. I o prekrasno razsvetljavo je z življenjsko nevar-dostjo montiral g. Elči Dolanc. V temno noč, razsvetljeno po vseli brezštevilnih plamenčkih, se jc glasilo petje otrok v koralu, glaseč se: Kristus živi — Kristus kraljuje — Kristus zapoveduje. Za vsakim tem vzklikom je pa zadonel večglaseu odgovor iz slotin otroških grl: Slava Kristusu Kralju. Po prihodu nazaj v cerkev jc g. kalehet Ratcj, ki jc lepo pomaga! vodili procesijo, imel sv. blagoslov, nakar se jc z himno: Kristus mora kraljevati, pelo gromeče od vseli navzočih, zaključila slovesnost. Tako smo pri nas delavci slavili v naši borni delavski ccrkvici Kristusa Kralja pravice in ljubezni. Ali sle sc pa kje drugje po naši domovini, ko ste obhajali ta veličastni praznik, kaj spomnili tudi hrastniških delavccv, ki trpijo pomanjkanje in liedo, pa hočejo vseeno postaviti svetišče delavccv Kristusu Kralju5 Лкп ne zaradi nas delavccv. pa vsaj radi Kristusa Kralja, pošljite kak dar cerkvenemu stavbnemu društvu v Hrastniku. Sai: Dar /a cerkev v llmtnikii, dal -i Kristusu Kralju. Akademiki, akademičarhe! Danes oh 2 popoldne je redna skupščina Akademske zveze. Ker je spored važen, prosim fini večje udeležbe! — Gg. starešine toplo vabljeni! Za Ak. zvezo: Mirko Polokar, predsednik. Št. Jernej na Dolenjskem Prosilcem za podporo cementa za napravo gnojišč v vednost in ravnanje sporoča okr. načelstvo v Krškem v dopisu i. dne 18. t. in. sledeče: j Kad i letošnjega neugodnega jesenskega vremena ki ovira vsa stavbna dela, kr. banska uprava lo jesen no bo več razposlala cementa za napravo gnojišč in gnojniSnill jam. Vkljub temu posamezniki, ki so zaprosili zn jesensko napravo guojiši in ki so dobili tudi že načrte od tukajšnjega kme tijskega referenta, lahko gradijo gnojišče s vojiir cementom. I'o načrtu določeno množino cementa ju prejmejo naknadno v zgodnji pomladi istočasno 5 drugimi prosilci. — Vsem drugim prosilcem bod< izdeiani točni načrti na licu mesta Se v teku t( jeseni, tako da bo za spomlad vse pripravljeno u gradbo. Obvestilo o zgornjem takoj vse interesen te, osobito pa one, ki so prosili za jesensko napra vo gnojišč.* — K temu pripominjamo, da je lan sko ielo ob tem času napravilo s podporo bivšo obl samouprave okrog 30 posetnikov gnojno jame. Tud za to jeaen je bilo 3(5 prosilcev, od katerih pa š« nobeden nima načrta, zalo bodo morali čakati d( pomladi. Sejni. Kor jo letos spomin Vernih duš nt ponedeljek, bo živinski, konjski in krainarski so jem v ponedeljek po Vernih dušah, t. j. 10. novembra, na kar opozarjamo kupce in prodajalce. 0.75 kg težak krompir jo /.rasel na njiv posestnika in župana g. Frana Videla i/, fcaibovega Lep uspeh naprednega gospodarstva je pripisovati gnojenju z umetnimi gnojili. Umrla je v jionedoljok 72lelna užilkarica Za-gorc Jožefa iz Št. Jerneja, stani mati g. bogoslovca Cvelbarja. Dobra krščanska žena, počivaj v miru! Povodenj ob Krki je zopet naredila •/. o®l-mino veliko škode, fce po prvi povodnji so morali kmetovalci njive na novo |iosejoti, in sedaj zopet nesreča. Vijolicam na vrtu g. Turka Franceta iz Št Jerneja tudi sneg ni škodoval, šo vedno cvctejo. Hrastnik Blagoslovljena d-•'" Prva celotna izdaja 1 Doktorla Franceta Prežema zbrano delo Cena Din 40 —, cleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska kn|!qarna « LjubilenL 9iaj pravite ? V imerikitnskem Slovencu* sem zadnjič Jnvl lo-le, ker je ц. Urankar dal piil no* nekaterim Slovencem; Hlizu dvajset roj*kov je bilo letat amo is ('hirat/e deportiranih f domovina. Vbo-ffi ljudje *•<> jiriili sun v /drntene drlave no prepovedan naisn. fV/JR *riro&t-imo. ampak tfretna in jih zadavimo na vse firši nn fin kakor davi chii a.iki Imndil, Krtjnovskr nalnve, ki ?e ia-k^» maščnj«le inrd Kruto lastno krvjo. 1*»' rojaki цо bili „umret di portirani n a p r i p o r o r i I o si o r r n s k i h bratov i n s iste r. Hnjii x-»o rasih kakor volkovi. I olkovi ne bodo šli nad živega volka, samo na m <:« st spravijo, slovenski volkovi 'pa t** je jo .-.i i mu bratu. Kaj mti'š od tega. te naznaniš *i ;n!'a, da ni prišel na nravi naftn ve: leio r I o ob ul-itrno N al vri ko.. Sar/rade ve dobiš. iz kake posebne ljubezni do postav menda ue delni ferm. *ai>w zato delaš, ker si suienj ardr ne-rošrljirrsli. n a j o i'št nn naki'. najsramolnejie In lani. nn kateri t nore b vitehnH rhvveikn littšo. \, ie tovarni, kjer hi ne razsajala nerošfljirost slovenska: . /m rojak mu ho ,so sinil m in boljšo plačo., Pn Inka nerošclji co$t, reprar ni I epu t ti ne drla i as'i nobeni ma, je ii kolikor toliki> razumljiva: *r,m i/i/ na tri ul-opi zemlji, ki jr petim potoni in bakterij..... nendpustljira pn ie nevoši- Ijivosl r naiem si uro ju. zakaj vnuipii ne more biti lako krroieljeh. pi.arkn iie more biti lak krvost s in lti,'< ne ne tako strašna, kakor je rojak, ki preskrbi wi irmn Jrrai išn ih porlariiski vozni hatek. Frjh Pravim, da < o. Ivankar po ftrariri hud. M'»lini pa, dn ta »tm-eml. ii , vetka, ki )xi ima rev imen. r Ameriki si It poganja kali. t i hote gos)*v1 l: ven kar idel, ia mik....... rti, naj pride pogledat malo k vem r domovino. Prav sedaj je v bujnem t vetju, kakor kje na Jutrovem. kier ni zime Koledar Sreit*. Varcis. škof: Ida. -devica. ■ i-k-'iol napoveduje spre- Štiri ure ujet v Ze nezavestnega so rešili z velikim trudom Ljubljana, dne 28. oklobra. Dogodek, kakor s« pripeti \ Ljubljani morda le vsakih deset let enkrat in ki bi se kmalu končal s smrtjo marljivega mladeniča, se ie danes pripeH, in le sreča je, da so nesrečo ljudje Se ob pravem času opazili. Starinska, in ena največjih ljubljanskih hit, je hiša štev, 3 \ Gosposki ulici, last trgov ca Karla Preloga, je danes prišla na vrsto, da dimnikar očisti njene dimnike in štedil-nike po številnih stanovanjih. Očistiti dimnike v tej hiši p,i ni lahko delo, ker jc hiša zidana skoro iz samega kamna in je dimnik precej ozek. Dimnikarska dela v tej hiši kakor tudi v okolici izvršuje dimnikarski mojster S c h a u e r. Nalogo, da očisti dimnik, ie imel danes n egov 19 letni pomočnik Andrej R i h t c r . stanujoč Pred konjušnico štev, 2. Rihter je pričel r delom ob 10 dopoldne. Stanovalci hiše so videli mladega dimnikarja, ko je šel v podstrešje, katero mu e odklenila hišnica, potem pa ga dolgo ni bilo videli. Nihče v hiši ni slutil, da ie dimnikar p eživlial prav tedii morda najstrašnejše trenutke v svojem življenju. Rihter sc ic iz podstrešja spustil po dimniku i skozi tretc in drugo nadstropje v prvo. Tam pa i je v ozkem dimniku \ zagati naenkrat obtičal, j Njegov položaj ni bil prav nič prijeten V množini i saj. diirmilke smole in druge nesnage si ni vedel I nfkamor pomagati. Ni mogel nc naprej nc nazaj I Povrhu tega pa ga je pričel du.šiti dim. Kar je pa bilo naietraineii«, je hila zavest, da za njegovo usodo nihče ne \c in da mu ni od nikoder pričakovati pomoči. Počasi je pričel izgubl ati zavest. t.e slttiaj ie nanese!, da so se ljudje Čez dolgo C a!a pričeli zanimati zn Rihterin Ko ga ni bilo oh 1 domo\ h kosilu, jc pričelo njegove tovariše Mala hroniha •ђ Vi Vernih >tn- dan -nle p resi d*n. Ran- , tta uprav,- lntv-ke banovine --poroča, da je pol«i ' prazivik.-i \ --h -vetnikov 1. novembra pouitn pros' I (udi N emih d.;š .111 (leto- dne novembra!. ! Uoen. ki oli.lojo ia dom iz šolskega kraja, so J of.iMŠča' ' šolske . 'b božje \ ne.iclfo. dne "2. no- I vombra. Učon.-.-m n učenkam se Icplo priporoča. «Јл ч>та ji r okiiisitv grobov tn^nov iz -ve. : toviH .,..:v. narodnih borce\ iu prosvdiiieljov. * Vli ste ii> prijavili kot naročnik na knjižne zbirke, ki jih proti me-oč- 1 nemu plačevanju izdaja .Ingeslovanska knji-Carna v Ljnbliani? Zahtevajte hretplarni ce nik! Interesenti iz lavaiHinske ikofije. pi-ilr Tiskarni >v. ( irila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov za štajersko! •k Rjupi-ana -luzlut !iano>in-kcsa zdravnika K;i p Din ter I |irilw«liij»K-< |ie i Milice - ProsUoi za lo mesto mo- | raj,( vložili pn.vihm kolkovane ler z vsemi prilogami \ Mlii—in čt. 12 uradniškega zakona oprem- ; jj'oiio proflnje mi jk.'Kiie « .lo 15. novi-mbra 1030 po- ! tom Tulravstvene občine Trebnje kraljevski ban-ki | irpravi v Ljubljani it V^Milni-—(Iplotiiica. S prvim novcn.br«!. epremonimo vozni red \ 1 oliko, da bo odhajal I popolajvaja jut raniti temperatura je bila v Ljubljani 2.4 C, v Mariboru 2" C. v Zagrebu 5" C. v Belgradu o C, v Sarajevu Jo 1*C. v Splitu o-fcote: Vsi sosedni hribčki so pokrili s snegom. Tudi na ravnini je mrzlo ko v začetku zune. — V k Ljub mrzlemu vremenu pa ie našle dne 2/. ..m. Župniška služkinja Terezija deset krasnih vijolic, ki imajo ravno tako močan duh, kakor s-potmadjie. ir ..Skromen pozdravček iz Mokronoške dc-line nam je poslala gnn. Pavla D u 1 a r j e v a iz Mokronoga: šopek rdečih, čisto svežih lagod. — Pravi: Da ne boste mislili, da smo na Dolenjskem •kar tako. Prav povedano. Tukajle v nušem ure°" ništvu nas je tudi nekaj Dolenjcev, ki vemo, da Dolenjci in Dolemike nismo kar tako. Vrh Uo- leniki lep pozdrav! + .Leksikon za organe |avnc bezbednosti . Izšel re 3. zvezek, in sicer za mesec september. Obsega črko »A« od besede »arhitektonska dela« do konca in črko B« do besede »babica«. Tudi ta zvezek ima 80 strani. Tu zvezek obširno obdeluje asanacijo vasi. avtomobile i.n zlasti promei z o;tmi, in babice. Pod zaglavjem »avtomobilski promet« prinaša celo uredbo o avtomobilskem pro-oielu. ki velja za savsko banovino. Pri navajan u raznih krajev bi bilo priporočljivo, da bi hila n^ih lega nobližie označena, kakor je to v našem »Poučnem slovarju«. Leksikon« se naroča v Zagrebu, Sti. Radiča 26 ic Slovenci, ki potujete v Zagreb, obiščite postibio uri Staroj Harmick. Radičeva ulica 1 ■ Г. . ... Т..1..Х:/. in /'amalovi (na ovoneouf и-к ..ц". - j——— •■■ wr e. imeli nad 150 let sUj-o gostilno na Sveti Gro- rr Gorici. Razen vwto domacib vin se toei tud 3 v Ljubljani stanovali, temveč je pretežna večina deželanov, ki so v Ljubljani umrli v bolnišnici. V le številke pa niso všlolj v Ljubljani umrli vojaki. 7a mestne uboge. Z magistrata: Marsikdo si bo mislil, da je akcija proti beračenju v Ljubljani naperjena proti onemoglim iu ostarelim mestnim ubožcem in proti onim. ki so vsled nesreče zapadli pomanjkanju. Toda temu ni tako in ic ravno nasprotno res. Med prosjaki jih je bilo mnogo, ki so miloščino samo izkoriščali, medtem j ko sc pravi reveži niso niti tipali ali mogli na cesto. Med njimi so taki, ki bolehajo ?e dolga Icla in celo laki. ki nimajo potrebnega oblačila niti za beračenje. Vsi ti siromaki bodo sedaj deležni vsestranske podpore mestne občine, medtem ko bodo nadležni ittjci odpravljeni v njih domovne občine. Zelo hvalevredno je, da je našla akcija toliko odmeva med ljubljanskim prebivalstvom. Toda mnogo jih je še, ki bogsigavedi iz kakih razlogov nočejo priskočiti ubožcem na pomoč in sc do sedaj šc niso odzvali klini mestne občine. Apeliramo na vse meščane, brez razlike stanu in poklica, da prispevajo po svojih močeh, da na ta način ublažimo bedno stanje naibednejših. Mestni magistrat bo pribndnje dni razdelil tablice med one. ki so {■»odpisali izjavo za akcijo proti beračenju, zato pozivamo še enkrai tudi one, ki teh izjav še niso podpisali, da to čimpreje store, da se magistratu delo olajša pri doslavljanju tablic. • t mrli v Ljubljani v času od 18. do 28. oktobra: Terezija !>гагаг, mostna uboga. 80 lei, .Tapljeva ul. 2; .lan Ružička. evidenčni nadzornik v p., 76 let. Pod turnoni 3: Franc Szantner. bivši trgovec, 78 let. Rimska c. 7: Gvozden Pantelič. carinile. 34 let. Masarvkova c.; Ivan Odlazek, sin kuharice. 2 leti. Grajska planota 1; Marjet« če-mažar, zasebtiica. 05 let, Vidovdanska c. 9: Anton ITčakar. poštni uradnik. 50 let. Karlovgka c 20; Bojan Zemljič, sin uradnika. 1 leta. Zaloška c. 11; Ivan Jančar, mizar, 44 let. Vidovdanska c. 9; Marija Sterman, mestna uboga. 74 let, Japljeva 2: Dragica Meglic, hči pošl. sluge. 1 in pol lela, Kar-lovška c. 22; Ana Klander, zaeebnica, 8S let. Ulica Stare pravde 1. — V bolnišnici: Angela 1'odrej^ek, hči delavca. 3 dni. Kodeljevo, baraka; Neža Stojs, žena kajžavja. 34 let. Vel. Dolina; Tončka Lein-fellner, uradnica, 22 lei. Cerkvena ul. 21; šlefan Ako otroci ne morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim ki ima vsled vsebine slada veliko redilno vrednost, je lahko prebavljiv ter vzbuja tek. '. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 42-— i za veliko škatljo in Diu 25-— za malo škatljo. ie Pridelovalce sadnega vina opozarjamo na Huniekovo knjigo Sadno vino ali sadjevec . PrejKitrebna jc ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadno vino. Obsega bogata navodila in nasvete, kako je ravnati s sadjevcem, da ostane okusen, stanoviten in zdrav. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vjrorabo sadnih tropin, da pridejo nam v jirid. Opremljena jc z 12 jiodobami in velja 10 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ie Pri ljudeh i nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josef<-gren-fice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da tičin-j kuje zanesljivo in brez vsakih fežkoč Franz-Josefc-voda celo pri /дјjo le/ki napaki /л1:1ор-nice. j Franz-Joseff-grenfica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Krhno, iinančni uradnik, tO lei. Itesljba c. 2(1: Rejrina Čuden, hči zidarja, 5 mesecev. Drenov grič 40: Frančiška Matoš. trgovska sotrudnica, 22 lei, Vol. Lašče; Marija Marlnč, užitkarlca, 72 let, Gara; Ann Kovač, prodajalka, 22 let, Ravnikurieva ul. 5; Majda Kovačič, hči peka, t mesece. Rožna dolina IV—8; Alojzija llostnik. žena vratarja, 46 let. Knafljeva ul. 7; Franc Sare, bivši mlinar, 05 let. Preserje 13; Jožef Gregorčič, posel nik, 50 let, Tržišče; Ivan Klun, dijak, 17 let, Rimska c. 0; Stanko Ttercog, sin hlapca, 0 mesecev. Zg JMŠka; Ivan škafar, sin posestnika, t lelo, črna vas 23; Jakob Brenčič. davčni sluga. 4!) let, Cigaletova ul. 2;,Anton Hren. sin posestnika. 3 lela. Podbukovje 11: Elizabeta Cerne, hči posestnika, 23 lot, Gotenica; Janko Guzelj. -mini nadsvetnlk, Ii5 lei, Cesia na Rožnik 43; .ložet llrli. dninar. 5.4 lei. Gozd 4; Kranja Zakrajšek. 42 lei. Mlak pri Stari cerkvi; Miha VVohlgemut, delavec. 47 let. Skaručna; Ignac Vr-tačnik. {Hisoslnik. 17 let. Vič: Valentina t>blak. hči hišnico 1 lela. Velika l.igojna; Antonija Rozina, žona rudarja, 34 lei. Loko pri Trbovljah; Viktor štrukelj, sin dimnikarja, 3 leta. vič-Glince; Frančiška Kastolic, žena posestnika, 34 iol. Hrib pri Sevnici: Ivan Kavšek, orožnik \ |v»koju 51 lei. l)o\'j<> 5. 0 Ccsla za t>raciom bo zaprti.. Ravnaleljitvo mestnega vodovoda naznanja, da bo v sredo, dne 29. t. m. začelo razkopavali Cesto ».i Gradom, ker se bodo tam polagale nove vodovodne in plinske cevi. Zato bo cesta med Karlovsko cesto iu Slre-liško ulico približno 2 do 3 tedne za promet z vozili zaprta 0 Mestni pcpisovalni urad bo v četrtek in petek, dne 10. in 31. t. m. zaradi snaženja zaprt. ■ Ljubljanska olika. Tujec nam piše: »Lub-ljana je tujsko prometno mesto in bi lahko malo bolj obzirno postopalo s tujci Ko v Ljubljani izstopim iz hrzovlaka Zagreb—Miinchen, da si ogledam piestolico Slovcni e prosim nekega študenta, naj mi pokaže, kje je Dunajska cesta. Pove mi, naj grem kar naravnost. Bil sem ne vem v kateri ulici. Vprašam drugega, ki mi pove, da sem v napačni smeri. Ko si ogledujem mesto, zaslišim za seboj neko hihitanje in posmehovanje. Dva študenta se smc:eta za menoj in eden reče: »Glej ga, hodi ko raca!<. Sepam namreč malo na levo nogo. kar pa je posledica svetovne vojne. — Tu ec « — Taki slufa i niso v čast L:ubljani ne S'ovenccm. Z vsakomur mora človek biti vljuden in postrež-ljiv. To velja od^astlim posebno pa mladini! Nesreča na Trža-ki cesti. Pred Andrel-lovo tovarno na Tržaški cesti se je včeraj popoldne pripelila težia nesreča. Neki lšolesar je podrl na tla 71etno Mileno Retnicevo, hčerko progovne-ga čuvaja. Dekletce .-i je pri padcu zlomilo desno nogo. Reševalni avto je otroka prepeljal v bolnišnico. Ljudski oder v Ljubljani Na praznik Vseh svetih 1. nov. ob jx>1 8 zvečer. »Mlinar in njegova hčit žaloigra v 5 dejanjih (10 slikah). Na praznik Vseh svetili ob ]>ol 8 zvečer se vprlaori nn Ljudskem odru znana Raupachova žaloigra Mlinar in njegova hči.-. Kakor je že znano iz nedeljskega poročila, se ta igra uprizori zadnjikrat na Ljudskem odru in samo na praznik Vseh svetih. Zato upamo, da bedo vsi, ki so dosedaj že neštetokrat obiskali to predstavo, tudi zdaj po-sledu'dkrat pokazali svoje zanimanje, ter uprizoritev številno posetili. Pred,prodaja vstopnic se vrši od jutri dalje v Ljudskem domu 1. nadstropje, na kar še posebej opozarjamo. tz draštvenetfa iivVenfo Akademska zveza vabi vse člane kat. akademskih organizacij, kakor tudi naše starešinstvo, da se udeleže občnega zbora AZ, ki se bo vršil v sredo, dne 29. t. m ob 2 popoldne v dvorani Akademskega doma. Ker so na dnevnem redu zeJo važne točke in bomo o mnogih stvareh potrebovali vašega muea'a, vljudno prosimo vse, da se gotovo odzovete našemu va'bi'u. — Odbor. Akad. pevski zbor ima drevi točno ob 7 nujno pevsko vajo za nasloj. pri Sv. Krištofu. — Odbor. R»Mfni letni obrni zbor Glasbene Čitalnice v Ljubljani se vrši v torek, 4. novembra t. I. ob 6 pop. v sobi št. 0 Glasbeni« Matic« v Ljubljani. Novo mesto Pni *u«'g. V nedeljo zvečer je zapadel po vsej novomeški okolici po Gorjancih in drugih hribih, kakor tudi po ineslu prvi sneg. V mestu je padlo snega kake 3 cm na debelo. Sneg je bil južen in težak in je polomil precej drevja po gozdovih in nasadih. S leni jc jiostalo tudi l>ol.i mrzlo. Ker solnce le no moie prodreti oblakov, da bi sneg stopilo, jo šo vsa okolica več ali innnj pod snežno odejo. Cpaino pa, da ta snog. ki jo padel vsekakor malo prezgodaj, ne bo ostal. Maribor Strahota pomanfkania Trije ofročički brez očeta io strehe. Vodstvo tukajšnjega banovitiskegn Dečjega doma nam je sporočilo včeraj sledeč pretresljiv dogodek: Danes je pripeljala v banovinski Dečji dom neka Marija O. v dvokolneiu vozičku Iri otročičke, vse premražene iu sestradane ter jokaje prosila za zaščito otrok. Pred štirimi meseci je oče šel ler se odslej ni več vrni! k svojcem. Materino srce pa navzlic težkemu udarcu ni odpovedalo; delala iu garala je, kolikor jc mogla. Preko dneva, ko je bila na delu, jc pustila otročičke doma; zvečer pa sc jc vračala ni obsipala malčke z nežnostjo svojega toplega materinega srca. Nazadnje pa se jc zgodilo, da so materi z otročički vred vzeli streho in da je mati prišla ob delo ter zaslužek. Brez očeta, brez strehe, brez kruha... Strehe ni bilo, ker je bojda preveč otrok...; iu kruha tudi ne. Tedaj jc mati dvignila svoje tri otročičke v izposojeni dvo-kolni voziček ler jih pripeljala v tukajšnji Dečji dom. To jc naredila tedaj, ko so zadnje noči prebili v pomanjkanju in mrazu v listnati štipi pri Limbušu. Pokrite in zadelane v stare cunje, koče in drugo, kar naj bi ščitilo pred mrazom, tako da so samo glavice gledale iz »gnezda«, jih je pripeljala pred Dečji dom; najmlajši ima komaj dober mesec, najstarejši pa štiri lela. Upravitelj dečjega doma g. Dimnik je takoj odredil, da se otr<> ct očistijo iu prehranijo ter oskrbe z novo obleko. Starejša dva sla ostala v domu, z dojenčkom pa se je uboga mati obrnila za pomoč na Zdravstveni dom, kjer so ukrenili vse potrebno, da sc težka usoda uboge matere olajša. □ Inštalacija novega stolnega prošla dr. 1. Tomažiča bo jutri ob osmih dopoldne v tukajšnji stolnici. Predpisane inštalacijske obrede opravi prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin. □ Bog daj srečo. Danes se iioroči v Silbi v Dalmaciji carinik pri tukajšnji glavni carinarnici Dolfe Rtjavec iz obče s|x>Štovane Rijavčeve družine iz Gorice ter v vseh tukajšnjih krogih splošno priljubljen, z gos|)odično Favstino Matesičevo iz ugledne rodbine v Silbi. Novoporočcncema želimo obilo sreče. □ Castitamo. Diplomski izpit iz kemije jc napravila gdčua 1. Dolarjeva. hčerka nrof. na tukajšnji klasični gimnaziji dr. Dolarja. Naše čestitke! U V cvetu mladosti ic umrl v Smetanovi ulici 54 10 letni plclar Uugelbert Spoleuak. Podlegel je težki neozdravljivi bolezni. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvaSnicc na pobreško pokopališče. □ Zdravilišče za jetične železničarje v Vi-solah? Včeraj se je mudila v Mariboru posebna komisija od prosvetnegu ministrstva ter si je pod vodstvom docenta dr. Matka ogledala teren ua Vi-solali pri Slov. Bistrici, ki je zelo primeren za gradnjo sanalorija za pljučno bolne. Upati ie, da sc bo zadeva gradnje sanalorija na Visolah pospešila. П Akademska kottgrcgaciia. Drevi ob pol 20 v \lojzijevi cerkvi sestanek Akademske kongrega-cije. tig. sodali poltiošlevilno! □ Ljudski oder. Drevi ob |K>I 20 vaja. Vsi! □ Otvoritveno predavanje v letošnji sezoni ima Jugoslovanska strokovna zveza drevi ob 20 na Koroški c. 1. Predava prof. S. Cajnkar o današnjem človeku z religiozno in socialne perspektive. D V Ljudski univerzi nastopi v petek dne 31. oktobra znani nredavalni mojster Flelmer iz Dresdena. Recitiral no indijsko legendo o očeh večnega brala, ki jo je spesnil dunajski pisatelj Stelan Zwcig. Omenjena pesnitev je goreči slavospev ljubezni do bližnjega. Vstopnice se dobijo v predpro-daji v Brišnikovi in Hflferjevi trgovini. □ Za nase morje. Drevi predava v kinu Apo-lo odlični predavatelj dr. 1. Rubič iz Splita o Splitu in okolici. Predavanje, ki se vrši v okvirju oblastnega odbora tukajšnje Jadranske Straže, prične ob 20. uri. □ Ljubljana v - Mariboru. Kazen mariborskih športnikov ne bo lega naslova bržčas nihče razumel. Kakšni so v Ljubljani športni odnosi med posameznimi strujami. o tem je žalibog cela Slovenija precej dobro poučena. V Mariboru je šlo dosedaj v redu. Sodeč po razpoloženju na zadnji seji tukajšnjega medklubskega -odbora I.NP so se zasukale in' zavozljale razmere v tem zmislu, da bodo zastopniki dveh tukajšnjih športnih klubov v smislu podanih izjav opustili svoje dosedanje delovanje v medklubskem odboru. Kje tiči krivda ne baš hvalevrednim pojavom, ne bomo ugotavljali. Drži pa: na mariborskem sporinem obzorju sc očrtujejo čudna znamenja. Čudo se poraja: mariborski športniki se »poljubljančujejo«. Ali je to za razvoj mariborskega športa potrebno? □ Tudi Kamnica dobi elektriko Pogajanja s kamniško občino so se ugodno zaključila; nape ljavna dela ie mestno električno podjetje že pričelo in bodo tekom novembra zaključena. □ Radi noža... Viktor B. iz Pefrijancev, po poklicu mlinarskl pomočnik, je dne 23. junija t. 1. v Hrastju zabodel z žepnim nožem Antona Lesja-ka v hrbei; nato jc v smislu navedb obtožnice segel po kosi ter pričel mahati z njo proti Mariji Stuhe-čevi, češ da bo sedaj še „prokleto babo« s koso. Viktor B. se je pri tukajšnjem sodišču zagovarjal, da je ravnal v silobranu, ker so ga bili napadli z grabljami in lesenimi vilami. Obtoženec je bil obsojen na tri mesece in sedem dni strogega zapora" ter na povračilo stroškov. □ Raz vrtiljaka jc psdel 7 letni Albin Koren-čič, sin zidarja, iz dr. Krekove ulicc 28 v Studencih. Zadobil je pri padcu tako občutne poškodbe, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. , . . ,.,».. □ Trenchconti, usnjeni jopiči, zimski plašči. Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni Skornji. galoše, čez 500 vrst krzna, kakor tudi vso ina-nufakturno blago na obroke, L. O r n i k , Maribor. Koroška 9.. Litija Pametna odredbu. Po dolgom trudu županstva se je v splošno zadovoljno«! Litjunov uredila preskrba električnega toka in javno, razsvetljavo. tako du dado žarnice lo|xi in močno razsvetljavo (sedaj nas šiuurčatti zavidajo). Električne siru j« so poslužujejo podnevi tudi razni obrtniki in imajo tozadevno od županstvu dovoljenje, da smejo uporabljati svoje motorje \cčo konzulu za razsvetljavo stanovanj. Kor pa se večina obrtnikov za to odredbo ni brigaln, je županstvo izdalo novo odredbo, po kateri morajo z molor-skiui obratovanjem pro nehati najkasneje ob r> popoldne. Kdor bi po |>etih v žlic prejiovedi Se nadalje obratoval, mu bo za kaoen odvzet tok. I parno, da lx> sedaj prenehalo utriipunje luči, ki škodil je tudi v tteaiinli mori očem. Pri tem bi pripomnili, d n bi /.upu nstvo storilo dobro delo, če l>i tudi projiovedaio ti|xmii)o raznih niasaž-nili aparatov v večernih n radi, ki silno motrio sprejem radio-oddajnih iiostaj. Plazovi se rušijo Promet na mnogih cestah na Štajerskem zapri Maribor. 28. oktobra. 80 velikih plazov se je zrušilo raolii tudi igru. Odličnejši in boljši napadalci Л um I rije pu »o kljub slabemu terenu priborili svojemu klubu zmago v razmerju 5:3 Pri W. A. C.-u sodeluje interuucionalni vratar. — Izid le lekme ni bilii Itaka posebna senzacija, kajti v splošnem se je pričakovala zmaga Austrije. Nasprotno pa jc druga tekma med Slovuiioin iu Vieirno prinesla veliko presenečenje. Povsem nigurno' se je napovedala zmaga Vienne, ki je v zadnjih le tnih pokazala sigurno formo in veliko znanje. Neodločen rezultat v razmerju 1:1, ki ga je izsilil Slovan, •> toliko bolj izuenadil. Nikdo ni mislil, da se bodo dunajski Čehi v tako kratkem času opomogli. Slovan si je tako priboril dragoceno teč ko in šo lepše mtsio v tabeli, ki izgleda podaj tako-Ie: I. Adliniru (12 točk); 2. Rupid (12 točk); 3. Vieuua (11 točk); t. Aiktriu (10 točk); 5. Waoker (0 točk); 0. Slovan (0 točk); 7. Nieholson (5 točk); 8. \VAC (5 točk); 0. Wieiner Sportklub (4 tačke); 10. FAC (3 točke). Reprezentančna tekma v Budimpešti. Čeprav je bilo silno slabo vreme, sla nastopili v ogrski prestoMci češkoslovaška in ogrska nogometna reprezentanca. Igra seveda vsled naliva ni mogla biti kaj posebnega. Gledalcev je bilo okoli £000. Brez kakih neprilik sa je, igru zaključila z rezultatom 1:1, ki odgovarja potoku tekme. Angleži in Škotje so imeli nedavno v Shef-fieldu reprezentančno nogometno tekmo Že v prvem polčasu so si Angleži zagotovili zmago, kajti zabili so kar o golov. Skeleka reprezentanca, ki v prvi polovici ni mogla do sape in ivi dosegla nobenega gola, se je postavila po robu šele v drugem delu igre in desegla ije vsaj časten gol. Rezultat cele tekme 5:1. za Angleže, kii so pokazali najdovršeuejšo igro in zasluženo zmagala. Razno. Francozi so najboljši letalci. Do sedaj je uradno priznanih nad 100 'letalskih rekordov — (točno 102). Od teh jih imajo Francozi 3-1, I. j. največ in so zato i>o številu doseženih rekordov na' prvem mestu. Amerikanci, ki so zasedli drugo mesto, so osvojili 27 letalskih viškov. Neinci pa so s 26 i-eikordi na tretjem mestu. Nemci prvi. V Mlmehnu so se vršile lekme zn evropsko prvenstvo v dviganju ročk.. Tekmovalci so prihiteli iz devetih držav. Bila je lo v celem prav odlična prireditev, katere se je udeležbo 59 najboljših težkoatletov. Borbe so trajale 2 dni. Po narodnosti je Nemčija prva, kajti dosegla ije 10 točk. Z 9 točkami ji sledi Nemška Avstrija. Na tretjem meelu so Francozi s 0 točkami. Njim pa sledijo Egipčani (3 točke), Italija™ 2 točki. Drugo države niso dosegle nobene to ko, •tako n. pr. Češkoslovaška, Švica, llolandska in Poljska. iz službenih objav Razpusti društev. Banska uprava je razpustila sledeča društva: Društvo kmečkih fantov iu deklet s sedežem v Trzinu. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. Skupina Tobačna tovarna Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Podružnica Jugoslovanske Matice v Radečah pri Zidanem mostu. Razpis mest banovinskih cestnih nadzornikov. Banska uprava razpisuje 0 službenih itiesl banovinskih cestnih nadzornikov. Prošnje je vložiti do 15. novembra. Razglasitve preklicev. Omejeno so preklicani: Orošek Urša, zasebnica na Prevaljah; pomočnik Nunčič Franc; Cnioky Marija, najemnice hči v Bodrišnjivesi; pomočnik Anllej Anton; Slruad Jakob, posestnik v Lučovcu; pomočnik Stancer Blaž; Kogej Ljudmila, posestnikova žena v Mačjivesi; pomočnik Kogej Franc; popolnoma pa: Kajba Janez, dninar v Vonarju; skrbnik Crnoša Leopold; Murn Marija posestnikova hči v Vodicah; skrbnik lančič Franc (vsi po sklepu okrajnega sodišča v šmnrju pri JelSah, nadalje je preklicalo okrajno sodišče v Dolnji Lendavi Novak Kalo, Dekležovje, skrbnik je Novak Ana. kofeina prosto zrnato kavo KAVO HAG Delniške v Sloveniji 1919-28 V Vil. letniku (1929-30) »Zbornika znanstvenih razprav«, ki ga izdaja pro esorski zbor juridične fakultete, ob avlja dr. A. Ogris zan mivo razpravo o delniških družbah Dravske banovine v desetletju 1929—1928, tako dopolnjujoč svoja prejšnja tozadevna dela. Iz razprave posnemamo tele za naše čitatelje važne podatke. Leta 1919. je dejansko poslovalo 19 d. d., 1928. pa 73. L. 1920,—1923. e bilo ustanovienih 70 d. d., 1924. in 1925. 16, 1926. nobena, 1927. in 1928. po 1. V desetletju po vojni je stopilo v likvidacijo 14 diužb z glavnico 53 mil. Din (med temi 4 banke), 1 v fuzi,o, 8 v konkurz, 3 pa v drugj obliko. Po strokovni pripadnosti so se razdelile 1921 (v oklepajih poda'iki za 1926): grafične 7 (7), glavnica 5,5 (5.8) mil. Din, stavbne 6 (6) gl. 12 2 (12.2), kemične 7 (7) gl. 13.4 (28.1), tekstilne in oblačilne 7 (6) gl, 40.2 (30.0), trgovinske 5 (6) gl. 5 0 (6,2), kovinske 9 (10) gl. 63.4 (50.9), hranilne 5 (5) gl. 16.7 (16.7), banke in zavarovalnice 12 (16) gl. 948 (115.1), rudarske 2 (1) g!. 203 (200), razne 13 (13) gl. 53.9 (41.4), skupno 73 (76) z glavnico 523.1 (491.8) mil, in rezcivami 107.1 (86 1) mil. Din. Kar se tiče rezerv, je brez n ih 18 družb, do 100,OUO Din ima 19 družb (v skupnem znesku 0.535 mil. Din). Pregled industrijskih in trgovinskih bilanc (torej brez bank in rudarskih družb) kaže: aktiv in pasiv 1081.4 mil. Din; aktiva: investicije 318.5, zaloge 332.9, dolžniki 355.6, ostalo, izgube 74.4, pasiva: glavnica 224,9, rezerve 69.0, upniki 743,0, razno, presežki 44,5 mil. Din. Na 7 velikih družb odpade 206.4 mil, investicii, 210.6 mil. dolžnikov, 229.5 mil. zalog, 191,6 mil. glavnice in rezerv, 415.2 upnikov in 675.7 mil. bilančne vsote. Čisti dobiček je znašal 14.8 (1927 12.9) mil. Din. V letu 1928. je poslovalo 41 (1927 36) družb z dobičkom, 18 (24) pa z izgubo. Dobiček je dosege! 18.1 (15.2), izguba pa 1.3 (8 8) mil. Din, V posameznih skupinah je bilo (v olklepajih podatki za 1927): industr. trg. dobi ek 18,1 (15 2), izguba 1.3 (8.8) banke dob. 11.8 (11.4), izg. 0 (0), rud. dob. 42.6 (36,3), izg. 0 (0) mil. Din, Pri bankah je znašala: stvarna režija 17.9 (17.1), osebna režija 42.1 (41 9) in davčna reži'a 8.4 (15,3)%. Poslovni koeficient je še vedno visok: Posojila D. H. B. Ljubljana, 28. akt. AA. Državna hipotekama banka sprejema pri centrali in pri svojih filijalkah prijave za kratkoročna menična posojila pod temi pogoji: Posojila se daejo v mestih in trgih proti zastavitvi nepremičnin z vknjižbo na prvo mesto in menici z dvema podpisoma. Menice morajo biti s trimesečnim rokom. Obrestna mera znaša 8% letno. Rok za posojila je pet let. Prodcja raznega materijala. Dne 12. nov. se bo vršila pri osr. skladišču materijala v Mariboru olert. licitacija glede piodaje raznega starega materijala (škartpapir, karton od voznih kart, odpadki od stekla, konoplje, platna, sukna, kožulio-vine klingerit tesnilnih plošč, neporabne električne žarnice, s-laro mazivo itd ). Borza Dne 28. oktobra 1930. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko slabejši. Narodna banka je z manjšimi zneski intervenirala v devizah Berlin, Curih in Dunaj, privatno blago pa je bilo za'kl,učeno v devizah Trst in Pariz. Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2274 bi, Berlin 1343,50—1346.50 (1345), Bruselj 787.19 bi,, Budimpešta 988.50 bi, Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 794 68—797.68 (796 18), London 274.27 bi, Newyork 56.34 bi, Pariz 220.45 —222.45 (221.45), Praga 167.51 bi, Trst 294.25— 296.25 (295.25). Zagreb. Amsterdam 2274 bi , Berlin 1343.50— 1346.50, Bruselj 787.19 bi, Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 794.68—797.68, London 273,87—274.67, Newyork 56.74—56.44, Pariz 220.51—222.51, Praga 167,11—167.91, Trst 294.35 —296.35. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5,656 mil. Din. Belgrad. Berlin 1343,50—1346 50, Budimpešta 987—990, Curih 1094.40—1097.40, Newyork 56.25 do 56,45, Pariz 220.51—222.51, Praga 167.11 do 167.91, Milan 294,10—296.10. Curib. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207 525, Atene 6 65, Berlin 122,69, Bruselj 71,825, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.06. Carigrad 2.44, Dunaj 72.63, London 25,0225, Madrid 56. Newyork 515.10, Pariz 20.21, Praga 15.275, Sofija 3 73. Trst 26 9675, Varšava 57,75, Kopenhagen 137.85 Stockholm 138.25, Oslo 137.85, Helsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.56875, (valuta) 12.54 VREDNOSTNI PAPIR|I Tendenca za državne papirje je bila danes nadalje slaba. Le v 7% Bler. pos. se je učvrstilo na 82.50. Promet je bil le v Blerovih posojilih. Bančni papirji beležijo običajni promet v deJnkah Poljo banke,'dočim se je Jugobanka učvrstila na 79.50. Industrijski papirji so zaznamovali zaključek v delnicah Drave po neizpremenjenem teča u, Trboveljska pa se je pri večjem prometu učvrstila od 374 na 380. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 7% Bler. dos. 83 bi, Celjsika pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170—180, Vev-če 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bl„ Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88 bi, agrari 51—53.50, vojna škoda ar. 431—432, kasa 430 do 432, 12. 430—431, 2. 425—426, srečke Rdeč. križa 52 bi, 8% Bler. pos. 91.75—92 (92), 7% Bler. pos. 81.75—82.25 (82.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80.75 do 81.50. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den , Hrvatsko 50 den., Katolička 36—40, PoHo 56 do 56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191—192, Jugo 79—80 (79.50), Li. kred. 122 den., Narodna 8100 bi., Praštediona 925 den., Etno 135 den., Srb sika 188—189, Zemaljs-ka 129—130. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—35, Guttmann 138—140, Sinveks 53—60, Našice 1100—1250, Datuca 100 den., Plvara Sar. 200 bi. Drava 232 50—?37 (235), Šečerana Osiek 298—300, Nar. ml. 20 den., Osj. 68.5°// (73,3%). Nominalno so vse delil, družbe obrestovale: 0% 40 (44), 1—5% 13 (9), 6—10% 15 (15), nad 10% 5 (6). Neobrestovuna glavnica je znašala (v odstotkih celokupne glavnice): graf. stroka 87.8%, trg. 80, stavbna 92, Itov. 33.7, hran. 28,3, tekst. 21,7, kem. 14.6, razne 13.6, banke 0.1%, rud. —. Od celokupne glavnice ind. in trg. (brez liid.) d. d. v znesku 225.0 (223.2) mil. Din je ostalo neobrestcvaiio 67.5 mil. Din (30%), 1927 pa 91.4 mil. Din (40.9%) vse glavnice. Hranilne vloge so znašale koncem 1928: zadruge 1425 mil. Din, reg. hran. 829 mil. Din in banke 735 mil, Din (skupaj 347, tek. računi 388 mil.), skupno torej ca, 2990 mil. Din. Več podatkov o poslovnih uspehih navaj« razprava za tisk. pudjetja (7 deln. dr. iti 9 važnejših zadružnih tiskarn). Vse te delajo z glavnico 7.15 mil., rezervami 0.225 mil. (zadružna podjetja imajo večje rezerve) in upniki 33.23 mil. Din. Čisti dobiček je znašal 0.32 mil,, zgube pa 0.22 mil., kar kaže na malo donosnost posla. Govoreč o ovirah, ki zadržujejo uspešno poslovanje in zabran;ujejo racionalno industrializacijo naše dežele, navaja avtor kot prvo: nedosta-tek lastnega kapitala. Čeprav so hranilne vloge znatne, vendar ostane zelo maio za širokopotezno ustanovno podjemanjc v industriji. Pa tudi kupna moč naših ljudi je majhna, saj ie bilo koncem 1924 v Ljubljani komaj 551 oseb z letnim dohodkom nad 50.000 Din (dejansko jih je veliko več, kakor pravi uradna statistika. Druga velika ovira, s katero so sc borile mnoge delniš.ke družbe, je nc-dostajanje zadostnega in usposobljenega domačega podjetniškega sloja ter prepičla tehnična in komercijalna izdatnost vodilnega osobja. Tretja velika ovira industrijskega napredka pa jc prevelika občutl|ivost odjema napram konjunkturnim in slučajnim okolnostim. Mnogo je odvisno od želve, prezadolženost podjetij jc znatna: obresti so vzele dobiček. Nadalje je vedno več dubioznih odjcmalcev. Nekaterim panogam kvari zaslužek ncsniotrena carinska zaščita. V splošnem je tudi zemljepisni položaj neugoden, ker so prevozni stroški znatni, pa bi bilo zato priporočati prehod na kvalitetno produkcijo. Omeniti je še javne dajatve. Ijev, 190 den., Brod. vag. 90 den., Union 120 -135, Vevče 124 den., Isis 10—46, Ragusea 398--400, Ocean i.i 212.50, Jadr. plov. 560—600, Trboveljska 379—381 (374, 375, 378, 380). Belgrad. Narodna banka 8000 8150, 7% inv. pos. 87 -88, agrari 55, vo na škoda 450 —450.50, 11. 456—456.50, 12. 455.75—456.25. Tob. srečke 22—24, Srečke Rdeč. križa 45, 7% Bler. pos, 87.75 (14.000 do!.), 7% pos. Drž. hip. banke 81.75—82.80. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. Lcndon: 7% Bler. pos. 81.50 -82.50. Newyork: 8% Bler. pos. 91.50—92.59, 7% Bler. pos. 81—82, 7% D. H. B. 80—81. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.30. Wiener Bank-veiein 17.30, Creditanstalt 47 50, Escompleges. 159, Aussiger Chcmische 160.50, Alpinc 19.55, Trboveljska' 46.30, Rima Мнгапу 78.90. Žil n i trg Danes javlja Budimpešta prijaznejšo tendenco, vendar tudi zelo majhen promet. Pri nas kupčija počiva. Interesa za blago ni in ponudbe so le iz druge roke. Cene so ostale popolnoma neizpre-menjene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica g. ban. 75-80 kg 145 do 147.50, ostala neizpremcn,ena. Vse ostalo neizpre-menjeno. Promet: pšenica 5 vagonov, oves 2 vagona, koruza 26 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 4 vagoni. Tendenca neizpremenjena. Sombor. Pšenica: bč. okol. Somhor 78 kg 135—140, ostala neizpremenjena, — Ječmen: bč. 63-61 kg 100—105, bč. letni 69-70 kg 140—150, bar. 70 kg 165—170. — Koruza: bč. pr. 105—110, bč. nova sušena 87.50—92.50, bč. nova garant. 67.50—72.50, bč. nova Dunava šlep dec. 70—80. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 236 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: 16—16.01, zaklj. 16—16.01; maj 16,20 do 16.24, zaklj. 16,20—16 21. — Rž: marc 9.10 do 9.20, zaklj. 9.17—9.20. — Koruza: maj 12.60—12.70, zaklj. 12.65—12.66. Les Na Ljubljanski borzi je bil zaključeji en vagon tesanega lesa. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Povpraševanje ie za jesenove hlode 35—50 cm srednj. premera 2, 2,10, 2.20 in 2.30 m, plohe 90, 100 mm 30X95, 60X95, 95X95 mm isle dolžine kot hlodi, za beli gaber krljičke 32 cm prem. 25 cm, za jeiove škurete 14 mm 60 kbm. 4 m 17—29 cm, od 23 cm dalje, za 30 kbm. javorjevih plohov deb. 33 mm, od 2 m dalje, za več vagonov bordonalov, za večjo množino buk. hlodov 2.20 do 4 m od 30 cm srednj. premera dalje, za 1 vag, smrekovih kratic 25 mm. Živina Mariborski sejem. Prignanih je bilo 12 konjev, 8 bikov, 88 volov, 440 krav, 27 telet. Skupno 575 komadov. Cene: debeli voli 1 kg žive teže 8 do 9 Din, poldebeli 6.25—8, plemenski voli 6 do 6.50, biki za klanje 7—8, klavne krave debele 6.50—7, plemenske krave 5—5.50, .krave klobaisa-rice 3—4.50, molzne krave 6.25—6.50, breje krave 6.50—6.75, mlada živina 8.25—10, teleta 12. Prodanih je bilo 265 komadov. Cene mesa: vdovsko I. 18.20, II. t6—18, meso od bikov, krav in telet 14—16, telečje meso I. 24—35, II. 16—20. Svinjsko meso 15—27 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdkc E. Saborsky et Co.) Prignanih je bilo 8993 pršutariev in 3938 špeharjev, iz Jugoslavije 324. Notirali so špeharji I. 1.65—1.70, najboljši 1,72, II. 1.60--1.62, kmetsiki 1.62—1.72, pršutarji 1.45—2,10. Tendenca: špeharji so sc podražili za 10 grošev, pršutarji pa za 5—10 grošev. Hmelj Niirnberg, 28. okt. as. Pripeljanih je brlo 80 bal, zaključenih pa jc bilo 100 bol. Plačevalo se je za srednji hajlertauski 75—90 mark, za I. 95 du 100, ia prvovrstni wurtenrbc:™ 110, za *re_-nji bndenski 50—60 mark. Inozemski hmelj zopet l brez kupčije. Tendenca mirnejša, cene čvrste. ZA BISERI Blizu mesta Colombo so nedavno odkrili novo bisernišče in angleška vlada jc pod svojim nadzorstvom • dovolila izkoriščanje. Bisernišče leži severno od zgodovinske luke ob cclinskem rtu. Bilo je nekako ob petih zjutraj, pripoveduj« I I. Hemraer v »Germaniji«, ko smo sedeli pri predzajtrku na krovu lahke angleške vladne jadrnice Nautilus«. Morje je bilo mirno in se je v jutranji zori biserno svetlikalo. Ob obali se je vlekla dolga vrsta jadrnic — človek bi dejal, da se pripravlja kaka zgodovinska rega-ta. Kajti vse barke so bile po načinu svoje zgradbe in opreme stare vsaj tritisoč let. Kapitan je pripomnil, da so tu žc pred tridesetimi stoletji lovili bisernice prav na tak način kakor še danes. Takrat so bili enkrat južnoindijski drugič ceylonski potentati, ki so dali nabirati bisere iz morskih globin. Mnogo kasneje so prišli Portugalci, in njim za petami, kakor vedno, Angleži. Danes ima ribarenje v rokah angleška vlada. Ona zapečati vreče z bisernicami. Ona plačuje potapljače. Ona prodaja na dražbi bisernice in zasluži pri vsakem lovu pol milijona rupij ali četrt milijona dolarjev. Delo se začne. Na barkah je 25 do 30 mož posadke; od tega je približno polovica potapljačev, pravih bisernih ribičev. To so ali Arabci ali Tamili in nekaj malega Barjanov. Arabci so spretnejši. Tamili razburljivejši. Potapljači se po dva in dva spuščajo čez visoki in debeli ladijski rob. Nad vodno gladino globoko potegnejo vase sapo in si nataknejo na nos posebno pripravo, ki jim stisne nosnice, da ne more uhajati zrak iu prihajati voda. Na dveh vrveh, ki jih drži in vodi potapljaški vodja, se spuste v globino. Noga ima na eni vrvi v oporo votel kamen, na drugi pa visi vreča iz ličja za školjke. Kot berači se potapljajo, kot kralji se dvigajo z zakladi. Petindvajset sekund ostajajo pod vodo, eden se je mudil celo dve minuti: imel sem uro v roki. Tod in tam se čuti poteg za vrv. To pomeni: Kvišku! Takoj nato se prikažeta iz vode dve ostriženi, mišičasti, rjavi postavi, po katerih polže biserne kaplje morske vede, in lovita sapo. Nekaj je vmes tudi belobradih: potapljajoči se starci. In v vrečah je videti nekaj umazano sivo-zeleno-rjavega: školjke bisernice: zaprte, kakor pesti hazardnih igralcev: v eni jo zlato, biserno, bledo zlato, solze Nereid Egiptovski kralj Kuad. — morskih deklic, druga je prazna. Eden je nabral veliko, drugi malo bisernic, eden počiva, drugi se takoj zopet potopi, in zopet in zopet: saj leži v globini nagrada, zaklad. Suženj potapljač, za njim, dvigni ga! »What about sharks?« praša kapitanova žena. Da sharki — morski volkovi so zelo obzirni. Pravzaprav se jih nihče ne boji posebno. V prejšnjih časih so bili »čarovniki«, ki so s svojimi čarovnijami krotili morske zveri ali vsaj mislili so, da jih krote. Danes se potapljači pogumno spuščajo pet, osem, devet sežnjev globoko. Lc nekateri med njimi nosijo za vratom ali na lakteh amulete, izreke iz korana, ki naj jih obvarujejo pred morskimi pošastmi. Bisernica se plodi dvakrat na leto; ličinke plavajo po morju, dokler se s pomočjo tipalnic nc oprimejo kake skale ali tudi druge školjke, in jih polagoma ne obda trda lupina — školjka. Sedaj je živalica sama zase in ne mara poleg sebe v svoji ječi ničesar drugega živega ali neživega. Če se pa vendar kako tuje telo, morda peščeno zrncc neskončnega morja ali predrzen črviček ukrade v njeno domovanje, potem ga takoj strogo loči od sebe in zazida v večno samoto in smrt: obda ga z izločkom, ki se strdi, okameni, izpremeni v čudovit sarkofag: biser. Ko se lov enega dne konča, se razvije resnična regata: barke tekmujejo med seboj, katera bo s svojimi zapečatenimi vrečicami preje dospela do bisernih skladišč, kajti tamkaj po vrsti sprejemajo plen in dajejo plačilo: tretjino plena (od česar pa odpade precej na račun raznih stroškov, kar pa kapitan preje ni bil omenil). Silna je slika zvečer, ki sc razvije na sodnem dvorišču v Colombu. Tu sede bradati, rjavi trgovci z zvitimi obrazi, gotovi sebe in svoje kupčije, ki jih na njihovem potu za zlatim teletom ne zadrži nobena reč. Za tisoč školjk petinštirideset rupij, petinpetdeset, petinsedemdeset prvič, drugič in tretjič! Vzemi in pojdi, vladi ni za bisere, marveč le za denar. Lov ob slabem, viharnem vremenu teli dni je že vrgel šestnajst milijonov školjk, ki so romale na dražbi v rjave roke in bodo iz njih romale dalje po revnem Jutrovem, na bogate knežje dvorce, v pisane bazare, v skrite predalčke in skrinjice vseh delov sveta kot najdragocenejši, najizbra-nejši, najzaželjenejši nakit žena vseli narodov. •£qKR1TtlN ... -iS'1-1' PFtiL2 i. t Л Sfiffff r 4 \G£B!£T (VTT^lii. KOiltRI OTTvrtiUR. lounima NEUNKiRCHfN нКт*мп *FRiEDRilHWll >ZWEiaRUCK(N /л.швип IftMUKKtN jflflRatnusBp ,„ . w Zemljcvid k novi rudniški nesreči v rovu May-bach pri Frienrichstahlu (Saarsko ozemlje). Žrtve гпабајо 115 mrtvih. Nov spor med chicaškimi roparji Chikaška roparska tolpa, ki ji poveljuje prosluli Al Capone, je te dni spravila s poti enako proslulega poglavarja nasprotne roparske družbe — Jožela Aiella. Nasprotniki so v bližini Aiellovc palače na North-Kolmarski cesti postavili strojnico in čakali, da je prišel Aiello, namenjen z doma, na cesto, ki ;e bila tedaj prazna. Navzoč je bil lc šofer, ki jc z vozom prišel po Aiella. Ta edina priča pravi, da jc videl v bližini le tri sence; ko se jc prikazal iz hišnih vrat Aiello, je začela ropotati strojnica in tisti hip se jc Aiello že zvrnil na - tla. Šofer je hitel na policijo, ki je našla Aiella že mrtvega. Truplo je bilo dobesedno preluknjano: šestdeset krogel je šlo skozenj. Vzgojne in družinske revije Pogreb alsdorfskih žrtev. V Bukovim manjka duhovnikov V Bukovini je velika stiska zaradi pomanjkanja katoliške duhovščine. Po vaseh s 1000 prebivalci imajo !e enkrat na mesec službo božjo, ker so po 10—12 km oddaljene od najbližje farne cerkve. Otroci doraščajo sredi nekatoliških prebivalcev brez katoliškega pouka. Posamezni duhovnik pastiruje 13.000 vernikom, od teh jih ima 4000 v lastni fari in po 3000 v treh sosednjih farah. Po vojni je umrlo doslej 20 duhovnikov, novomašniki pa so bili samo Irije. Duhovna stiska katoličanov je tem večja, ker oblastva pritiskajo na odpad in zvestim katoličanom ni z rožicami postlano. Prohibicijsko sodišče v stiski Na prohibicijskem sodišču v Newyorku se je v teku letošnjega poletja nagrmadilo nad 3000 obtožb. Ce bi hoteli vse te slučaje na reden način obravnavati, bi jih rešili komaj v nekaj letih. Judge Woolsey, prohibicijski sodnik, si je zato izmislil drugo pot. Dal je vsem obtoženim grešnikom naznaniti, da bodo obsojeni, če krivdo prostovoljno priznajo, vsak samo na 25 dolarjev globe. Že prvi dan se je 300 obtožencev priznalo za krive; z ostalimi upajo opraviti do konca tega meseca. Bivši linski predsednik Stahlborg, ki so ga bfli nasprotniki ugrabili in odvedli, ob povTatku na Finsko. Aiello je bil doma iz Sicilije; ko je bil umorjen Toni Lombardo, jc postal edini in neomejeni ukazovalec tako imenovanega »Nord-cluba<-, zločinske organizacije chika-ških nižin. Za pomočnika si je izbral Bugsa Morana in Jacka Zuppa, ki se je pečal posebno z zvodništvom. Zuppa so nasprotniki že pred nekaj časom ustrelili; sedaj je prišel na vrsto še Aiello. Al Capone je v zagrizeni medsebojni borbi obeh največjih chikaških roparskih tolp ostal zaenkrat zmagovalec. Sovraštvo med Aiellom in Caponejem je bilo nastalo v tekmi za predsedstvo »Union Siziliana«, ki je najpomembnejša italijanska zločinska organizacija v Chicagu. Njen zadnji predsednik je bil Merlo, ki je nedavno umrl. To je bil v teku zadnjih dvajset 1et edini izmed predsednikov te roparske organizacije, ki je umrl naravne smrti. Aiello je bil vodja neštetih zločinskih podjetij, toda oblast mu ni nikdar mogla do živega, ker je vedno doprinesel svoj alibi. Kakor Capone je tudi Aiello zelo ljubil razkošje in sijaj. V Evanstonu je imel krasno vilo. Njegovi dohodki so bili bajni in je trošil za osebne izdatke na stotisoče dolarjev na leto. Njegova nasilna smrt je povzročila med chikaškim prebivalstvom veliko razburjenje, ker je brezpogojno pričakovati, da ga bodo njegovi zvesti podložniki maščevali in začeli proti nasprotni družbi novo vojno. Pri tem pa vedno trpi tudi miroljubni del prebivalstva. Kaj skriva Sohara Afriški raziskovalec Bernard le Pontois, ki je že opetovano prepotoval »Črni« del sveta, se je pred par dnevi zopet odpravil v notranjost Sahare. Topot hoče po puščavi nabirati orožje in orodje, ki ga bodo razstavili na predzgo-dovinskem oddelku pariške kolonialne razstave leta 1931. Ti predmeti naj podado sliko o življenju in kulturi davno izumrlih narodov in ljudstev, ki so po računih arheologov obljude-vali Saharo, ki je bila takrat še plodna pokrajina, pred približno 12 do 15 tiseč leti. Bernard le Pontois potuje s petimi ali šestimi tovariši na ogromnih avtomobilih, s katerimi namerava križema prepotovati Saharo. Potovanje bo trajalo približno pet mesecev in bo ekspe-dicija ves ti čas po radiu zvezana s Francijo in celim izobraženim svetom. S seboj imajo tudi dva filmska aparata za fotografiranje peščenih valov, živali, posebno pa življenja po puščavi raztresenih črnskih plemen. Stroške za ekspedicijo je prevzela francoska država, vrhovno vodstvo pa jc v rokah mednarodnega instituta za antropologija Vrtec — Angelček. — Koliko zvestih prijateljev imata med našo mladino oba najstarejša njena lista! Vsaka nova številka pa ji hrani tudi zvestobo ter ji poklanja iz neizčrpne svoje zakladnice vedno novih in svežih darov. Slike, pesmi, povestice, vse, česar mladina potrebuje in kar želimo, da bi imela, vse najde odraslejši oirok v »Vrtcu«, drobnejši v »Angelčku«. Tretja letošnja številka je pravkar izšla, a je njena vsebina preveč bogata, da bi jo mogli vso tu navesti. Omenimo naj le iz »Vrtca« lepo balado Janka Samca »Smrt v Barkovljah«, iz »Angelčka« pa Fr. Rojčev s ia »Na počitnicah pri stricu«. — Mladina in pr ja-telji mladine — sezite po svojem listu! »vrtcc« s prilogo »Angelček« (10 številk) stane za leto 1930/31 Din 22.—, »Angelček« sam Din 8.—. л »Bogoljub« za november 1930 — (c posvečen 100 letnemu jubileju čudodelne svetinje Marijine. Razprave: Brezmadežna — veliko znamenje za naše dni. (A. Košmerlj.) — Marijina svetinja. (Dr. Fr Jaklič.) — Ali hočeš zaklad? (Dr. J. Žagar, M.) — Družba otrok Brezmadežne Device. (Lovro Sfdej, C. M.) — Pesem: Ob stoletnici čudodelne svetinje, Zahvala za čudodelno svetinjo. (Gr. Mali.) — Na svetih kra'ih. (V. Čadež.) — Tonče, božji otrok. IV. (A. Orehek.) Na Marijinih potih: Kakor za ogledalo. 11. Dvakrat ozdravljena. (.1. Langerholz.) Na cilju: Zgodbe krščanske matere. (J. Pucelj.) Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini — Marijine družine. — Kazno. Dobre knjige. — Za življenje. — Odgovori. — Odpustki. — Zahvale. — Prošnje. — Dopisi. Petero lepih slik v bakrotisku kot ilustracije razprav. »Bogoljub stane letno 20 Din in je —- če vpoštevamo dragoceno opremo s slikami — najcenejši nabožni mesečnik, namenjen krščanskim družinam in Marijinim družbami. - * »Kres« št. 8. — Najnovejša številka tega lepo razvijajočega se lista prinaša v spomin na de-ct-letnico koroškega plebiscita članek »Ob desetletnici«, ter »Dežela jezer in gora« z nekaterimi podobami s koroške zemlje. Dalje objavlja »Iz okrožnice papeža Pija XI.« poglavje »Cerkev, država in vzgoja«. Lepa povest Fr. Jakliča; »Janez z Visokega« se nadaljuje (17.—19. poglavje). Franjo Neubauer je prispeval svežo jiesmico »Spomini vsem po j o«, a po znameniti Smi-lesovi knjigi ie priredil Anton Anžič poglavje »Dolžnost izpolnjuj«. — Po urednikovi besedi sledi piester drobiž in naznanila novih knjig. »Kres« velja letno Din 25.—. Uprava: Ljubljana, »Ljudski dom«. * ^Družina«. — Pravkar je prispela 10. letošnja številka »Družine«, ki izhaja v Gorici. — Na prvi strani prinaša reprodukcijo slike talentiranega Ivana Carga: Podoba študenta, gotovo eno najusfielejših njegovih del iz poslednjega časa. — Ivan Pregljeva jx>vest »Magister Anton« je v tem zvezku končana. Članek »S lave pojem tihi deželi« je vreden opombe radi stvarnega, lepega sloga. Nekaj pesmi je prispeval mladi Mirko Avsenak: ^Noveniberska ano-kalipsa«, »Sneg«, »Himna belih cest« iu »Kaplje«. — Vesela B. Kynejeva povest iz ameriškega življenja »Denarja ko listja« se še nadaljuie. Tudi krajšo prozo je objavil M. Avsenak: »Lučka v B e 11 e h e m u«, a Peter Butkovič-Domen je prevedel sijajno kratko jx>vestieo znamenitega francoskega romanopisca Непгуа Bordeauxa: »Čudež o mrazu in g o r k o t i«. Drugega gradiva, ki bo čifateljem radi izredne jiestrosti gotovo zelo ugajalo, ima »Družina« še veliko. Omeniti pa je treba še dve reprodukciji iz naše sodobne likovne umetnosti: Franc Kralj: »Vaška slika« in delo nadarjenega mladega kiparja Borisa Kalina: Mati. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 29. okt.: RAZBOJNIKI. Red D. Četrtek, 30. okt.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 29. okt.: Zaprto. četrtek, 30. okt.: MOC USODE. Premijera. Red C Mariborsko gledališče Sreda, 29. okt.: Zaprto. Četrtek, 30. okt. ob 20. uri: DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA. Ab. B. Radio Programi Radio-Liublfana t Sreda, 29. oktobra: Opoldanski program odpade. — 18.30 Plošče. — 19.00 Dr. N. Preobra-žensky: Ruščina. — 19.30 G. Mile Klopčič: O kitajski narodni liriki. — 20.00 Zabavno čtivo. — 20.30 Jugoslovanski večer, prenos iz Zagreba. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 30. oktobra; 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva, 18 Radio orkester. 19 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohincc: Geologija naše zemlje. 20 Pero Horn: Vzgoja otrok. 20.30 Pevski koncert zbora »Ljubljane«. 21.30 Religiozna -glasba, izvaja Radio orkester. 22.30 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Drugi programi 1 Četrtek, 30. oktobra. Belgrad; 12.45 Opoldanski koncert Radn kvarteta. 20.30 Prenos iz Ljublane. 22.45 Konceri balalajk. — Budapest: 10.05 Konccrt orkesiro. 16 Nabožna glasba, 17.40 Ogrske pesmi v spremstvu ciganskega orkestra. 20.30 Koncert angieške pevke Dorst. Moulton. 21 Lahka glasba nato ciganski orkester. — Dunaj: 12 Opoldanski koncert. 15.20 Plošče. 17.30 Mladinska ura. 19.35 Zabavni koncert. 21 Liudsiki večer: Jesen v glasbi in pesmi. Milan: 12.15 Opoldanski koncert. 17 Plošče. 19.30 Vesela glasba. 21 »Manon«, opera; Massenet. — Praga: 20 Koncert. 22.20 Orge.l koncert. — Lan-genberg: 13.45 Opoldanski koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 21 »Mati zemlja«, drama; Mat Holbe. — Rim: 17 Koncert. 20 33 ^Domovina zvončkov«, opereta (Ranzeto), — Katovice: 12.10 Plošče. 12.35 Koncerl za šoisko mladino. 16 10 Plošče. 17.45 Ljudski koncert. 20.30 Lahka glasba. 22.15 Koncert solistov. 23 Glasba. — Mor. Ostra-ve: 11 Ljudska glasba. Plošče. 16 30 Koncerl orkestra. 18 Koralni koncert. Plošče. 18.35 Ljudska glasba. Pesmi. Recitacije, 19.20 Poljski večer. 19.50 Prenos koncerta iz Prage. — Leipzig: 16.30 Radio koncert. 19.30 Vesela glasba. 21 Slušna itfra. SLOVENEC Din. 67.000- Cabriolet Town-Sedan Din. 68750 Phaeton Zvest svojemu principu, nuditi publiki poizkusno vožnjo. Potem primerjajte, ugodnosti, dosežene pri konstrukciji Priznali bodete, da je Ford kva- svojih proizvodov, je Ford vnovič znižal litativno voz, z najnižjo ceno* cene svojim vozilom. * * Skoraj dnevno se uporabljajo v Fordovi Nekatere prednosti Forda: tovarni nove metode v konstrukciji. Izredno močan motor z niskimi obrati Skoraj dnevno se izboljša konstrukcija — nenavadna okretnost - bliskovita Fordovega voza, katera zopet zviša akceleracija — črez 100 km na uro — svojo vrednost. „ 10—12 litrov bencina na 100 km — Pred leti je obstojala splošna misel, mo:ne neslišne šestere zavore — jek- da mora biti blago izdelano v velikih lene karoserije v okusnih barvah, triplex serijah, brez posebne vrednosti. Ford steklo v vetrobranu — jeklo, katero je dokazal, da to ni resnica in produ- ne rujavi, nenavadno število krogljičnih cira danes 33% vseh automobilov in valjčnih ležajev — precizijsko delo na svetu. visoke kakovosti. Houdaille amortizerji Kakovost Fordovega materijala je ne- — Ford materijal — Ford service. prekosljiva, sposobnostin ekonomičnost * * Fordovih vozil ste postali splošno znani. Cene za plarilo v gotovini, s 5 jekle- * * nimi kolesi s pnevmatikami vred, s V Vašem interesu je, da obiščete pred prednjim in zadnjim odbijačem, franko nabavo voza najbližjega Ford zastop- skladišče vsakega zastopnika v Jugo- nika ter si oglejte od Vas željen voz. slaviji. Izprememba cen brez predna- Napravite brezobvezno in brezplačno znanila pridržana. Tudor-Sedan Standard-Coupe Tudi cene Fordovih tovornih vozov so znatno znižane AVa asi Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasi nad 9 vrrtic se računajo viš/e.Zaoqla*e strocjo ttqovskega in reklamnega značaja v?aka vntica 2Di'r?. Naimanjsi zne$eklODin.Prbiojbina za iifroEDin V>akogia> treba plačati pri naročilu.Na piimena vprašanja odgovanamo le.čejepriložena znamka.Cek.račun Ljubljana 1&3Wel.št.2?-28 r I v* »V » • Vluzbeiscejo Kovaški pomočnik išče službo za takoj. Naslov: Jože Medle, Velike Brusnice p. Novem mestu. Gospodična išče službe kot vzgojiteljica. Vešča slovenskega in nemškega jezika, službo nastopi takoj. Naslov v upravi pod št. 12.315. Mehanik vsestransko izvežban, s 13 letnim samostojnim delovanjem išče službo. -Ponudbe pod šifro »Prvovrstna moč« št. 12.1% na upravo »Slovenca«. Objave Gospodična simpatična — izučena v knjigotrški stroki in mu-zikalijah, se prosi, da se javi z opisom na upravo pod >Muzikalije 12.326. Službodobe Sprejme se hišnik kateri se razume tudi na vrtnarsko delo. Ponudbe aa upravo pod »Hišnik in vrtnar«. Dva zidarja vajena dela v kamnu — sprejme ing. Dukič in dr., Ljubljana, Aleksandrova c. Dekle pošteno in pridno, čedne zunanjosti in lepega vedenja, ki ima veselje do otrok in vseh gospodinjskih del, sprejme takoj 4 članska obiteli v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Dobra služba«. i>otak Šoferska šola prva oblast, konc.. Ča-inernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Dvoje stanovanj z 2 sobama in z vsemi pritiklinami oddam po zelo zmerni ceni s 1. novembrom v Zeleni jami, Prešernova ulica 15. Stanovanje 2 sob ali z 1 sobo, kuhi- MMM1J Gostilna na prometnem kraju razpotja, 20 min. od postaje, se odda v najem po ugodni ceni. Proda sc tudi z inventarjem vred v dobrem stanju. Poizve sc pri Ignac Emeršič, Sp. Breg št. 76, Ptuj. Denar 90/ /O posojilo na prvo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi Upravništvo »Merkur« -Ljubljana • Šelenburgova ulica 6-II., telefon 30-52. Piilte tako1 po veliki brizplalnl KATALOG tovarno glasbil, gramofonov in harmonik MB1NEL & HKKOLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-B in tudi Vi bote imeli dobro godbo in vo-soljo t hiši II Kil pitno Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6/11, tel. 30-52. Avtomobilisti in motociklisti pozorl — je in pritiklin, se odda Kupujem avto- in motorne stranki brez otrok event. plašče, vsake količine. — z odraslimi, takoj ali po- Just Gostinčič, meh. de-zneje. Tovarniška ul. 21.1avnica, Maribor, Tatten-Zelena jama. ' bachova ulica 14. Naznanilo P. n. cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da prevzameva z dnem 2. novembra 1930 v svoje lastno vodstvo kolodvorsko restavracijo v Slovenjgradcu katero jc dosedaj vodila ga. Lavra Stoinschcg. Cenj. obiskovalcem se bo nudila prvovrstna kaplica in dobra kuhinja. Priporočava se za obilen obisk Franc in Elizabeta Mareič. Naš dosedanji zastopnik za Slovenijo tvrdka A. Prelog, Ljubljana. Marijin trg 8 nas ne zastopa več v prodaji Remington strojev Našo prodajo za Slovenijo REmiKGTON DHLTON pisalnega stroja stroja za seštevanje in množenje smo poverili gosp. Josipu HillertU, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 2/1. - Telefon 27-26 Generalno zastopstvo Remington in Dalton strojev: II1HTHDOR, Zagreb, Hlca 9 Posestva lepa, velika in mala, v nižini ali na hribu, kakršno si pač kdo izbere, naprodaj. Poleg tudi lepa polja in travniki, sadonosniki in gozdovi. Interesenti naj se zglase pri: Pavel Sedov-niku, Vir, Dravograd. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Prelog, Ljubljana Židovska uL 4 in Stari trg 12. Vilo blizu Stadiona, dvostano-vanjsko, z velikim vrtom, z vsem komfortom in stanovanjem za hišnika, prodam. Pogoje in naslov pove g. dr. Janže Novak, advokat v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3. Prodamo Žaganje in drva odpadek od parketov oddala v vsaki količini parna žaga lavrenčič & Ko, Ljubliana, /ošniakova ul. 16, za goremskim kolodvorom Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ — Zagreb, Illca 82 Kemična čistilnica perja. Il П РГП ЈТП Rabljene instrumente za tamburaški zbor kupimo. Ponudbe z navedbo cene na Prosvetno društvo .»Vodnik« na Kopriv-niku, p. Bohinj. Bistrica. Philipsov jubilejni pianino s petletnim iamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9. Pianine, orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. Obet Tapetniške obrti vsa dela, popravila, izvršuje najceneje F. Novak, tapetnik, Maribor, Slovenska ulica 24. Jože Prelesnik nasl. Drobnica, lesna trgovina in zaloga drv, Ljubljana VII - Janševa ulica (Šiška). • Sporočam svojim cenj. odjemalcem novo telefonsko številko 33-89 in se priporočam. Hodrocc vrhne iz la atrika močno blatfo Din 260 — mreže - postel ne odete e žimo • cvilh naiceneiš-kupite pri Rudolf Sevet L ubliana, Marijin trg 2 Telefon 2059 Grahom moka se zdravniško priporoča! ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživaio veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetiu Pavel Sedej. umetni mlin. Ja» vornik. Gorenjsko. - ! Prodam več vagonov vezanega, sladkega, napol sladkega in konjskega sena j Nadalje prodam 1 vagon prvovrstne otave — Vprašnje: L Inocente, Postumia Grotte - Italia. Klavirji Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirievl Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno nai-boljši (lahka, precizna mehanika) Prodaia iih izključno Ic sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica • v .»♦«•♦• Izmed sodobnih književnih izdaj so TOOIIGVl Alti priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Premog suha drva Pocjačno, Bohoričeva ulica 5 Ženo vino lekarne Dr G P1CCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele malokrvne, odrasle in otroke. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubhana Stari trg št 32 Lanene tponine In druca krmila nndt nafreoe) Velrireovma žita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA RetljeTa ccsta 24. Mi mlin s turbino na tri tečaje, vse v najboljšem stanju, prodam v bližini Celja. — Poizve se pri podružnici »Slovcnca« v Celju. Pozor peki ш trgovci Najboljša gornjebačka moka prvorazredne marke DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske zveze« r. z. z o. z. Ljubljana Lokal primeren za trgovino s sadjem ali delav nico za čevljarja, krojača ali drugo mirno obrt, se odda v Ljubljani, Celovška cesta št. 7, v hiši Konzumnega društva. Poizve se: Kongresni trg 2. Štev. 257/1930 preds. Razpis Mestna občina celjska razpisuje službo plinskega tehnika pri mestni plinarni. Pogoji: popolna strokovna usposobljenost in večletna uspešna praksa, ki jamči tudi za uspešno vodstvo plinarne; jugoslov. državljanstvo; neoma-: deževana preteklost; telesno in duševno zdravje. Plača po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje, v kojih je navesti tudi zahtevek glede prejemkov, je vlagati pri podpisanem mestnem načelništvu do 15. novembra 1930. Prošnjam je priložili razen rojstnega in domovinskega lista tudi usposoblienostna dokazila in službena spričevala v originalu ali pa oblastveno over- Xd!r bntvvlan; Ф<лА<х/ аллтео oJU, кШсММ 6 /пАлеИЛс V Modroce peresnice, otomane, diva-vane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture dobite najsolidneje pri SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6 Čita.jte in širite »Slovenca«! 1 jenem prepisu. Mestno načelništvo Celje, dne 20. oktobra 1930. Mestni načelnik: dr. Goričaa s. r. Razglas prodaje zemljišč! Posestvo pokojnega Antona Šušteršiča v Zg. Šiški št. 23 se bo razprodalo potom prostovoljne javne dražbe na licu mesta v torek 4. novembra I 1930 ob 1. uri popoldne (ob 13) in naslednje dni j ob istem času. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega po-| slopja, vrta in dvorišča, Štirih njiv, treh travnikov, osem gozdov in več stavbnih parcel od Vodnikovi , cesti in Kosovi ulici v Zgornji Šiški. 1 Celotna površina zemljišča meri okrog 15 ha. I Prodala se bo vsaka parcela posebej, za stav-bišče primeren svet pa po posameznih stavbnih parcelah. Zdražitelji imajo pri dražbi položiti 10% va-dija od vzklicne cene. Pogoji plačila v treh mesečnih obrokih pc odobritvi kupčije, ki jc za prodajalce osem dni neobvezna. Natančnejši vpogled pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 37, ali zapuščinskem oskrbniku j Francu Šušteršiču v Zapužah, p. Št. Vid nad Ljub ' ljano. MU SSi Папз Dominik: j>.Z o d Ф v? ;Р»ио S JS -00 ■g uin и si 1 J--^ I-Šglžo e os Ш M tr - ..=»£* so e-aO •• S — 2 StJ-5 S* S « S •e« > e »R3 C !►« Jto o I £ i ISIti N CD •sls: Moč treh 23 a N » а « v I S.S 8 » o « o — J „ S • 5 л M j 1 73 ul i •! «u s ; • r ?§s J I Roman iz leta 1955. Pogledal je Atmo. Nem pogovor z očmi. Atma je prikimal in se obrnil k Silvestru. Elrik jc videl, kako se za zgrbančenim Indčevim čelom trudijo misli, da odstranijo zapreko. Videl je, ko se je Silvester z roko prijel za čelo, kakor bi hotel zadržati bežeč spomin ... Uspavalna Atmina moč je zmagala nad silo ljubezni. Erik Travvor je prekinil molk. Nazaj k našemu delu! Videl sem tvoje načrte in pregledal tvoje račune. Daj mi pojasnila k temu.c Silvester Bursfeld se je ozrl z zamišljenim izrazom učenjaka na papirje, ki so ležali pred njim. Vprašanje telenergetične koncentracije se mi je posrečilo rešiti. Misli si, da imam tu v naši hiši stroj, ki ima tisoč konjskih sil. Jasno je, da morem silo tu na mestu uporabiti za vse mogoče. Toda doslej ni bilo znano nobeno sredstvo, kako bi pustili to silo delovati strnjeno v eni točki na poljubno razdaljo. Pri vsakem poizkusu, da bi izžarili to energijo, se je oslabila, čim bolj se je razširila. Dokaza, ki bi držal, seveda ni. Tisoč konjskim silam mora biti vseeno, ali se uveljavijo tu ali na katerikoli zemeljski točki. Erik Truvvor ga je prekinil: >Če bi imeli tu milijon, g« bi imeli sto milijonov konjskih sil, potem bi jih mogel ti uveljaviti na vsaki zemeljski točki?« Tako je. Na vsaki točki. Mogel bi silo stisniti na I kateremkoli mestu avstralske pustinje ali Broadwaya v New Yorku v prostor enega lešnika. Mogel bi jo prikazati tudi v obliki razširjenih elektromagnetnih polj. Vsak učinek je mogoč.' Erik Truwor je zamišljen zmajeval z glavo. »Sto milijonov konjskih sil v prostoru enega lešnika ... v smodnišnicah vojskujočih se sil... to zadošča za večni mir.c Silvester Bursfeld je pojasnjeval dalje: Strnitev sile je bilo izhodišče za moje delo. Premišljal sem dalje... Čemu bi proizvajal silo šele na enem kraju in jo na drugem uveljavljal, ko je vendar ves prostor prenapolnjen s preobilo energijo . . . Sklepal sem, da mora zadostovati, ako spustimo v prosior učinkovito krmilo. Samo neznatne množine posebne oblikovne sile, ki sproži na oddaljenem mestu prostorno silo. Sklepal sem pravilno. Sklepanje ni kazalo nobene pomanjkljivosti. Toda praktična izvedba se ni helela posrečiti. Tako daleč sem bil, ko sem prišel v Trenton. Vsako prosto uro sem posvetil temu vprašanju. Dr. Glosin je imel tam dobro delavnico in dovolil mi je, da delam v njej. Takrat nisem vedel, da je izdajalec.« »Ki je izdal tudi tvojega očeta.« Soma Atma je izgovoril te besede. Silvester se je ozrl liki sanjač, ki se mahoma prebudi. Slišal sem vedno, da jc napadlo mojega očeta uporno kurdsko pleme. V Pankong Cou so mi pravili o tem ... Kuansar... naš stari učitelj, je pripovedoval o tem .. Atma je nadaljeval s svojim mirnim, zvonkim glasom: »Čemu bi pač kalil čisto zrcalo mlade duše, Glosin, prijatelj tvojega očeta, ga je izdal. Navuči, Angleži, so tičali v ozadju. Oni so povzročili napad) ker je imel tvoj oče skrivnost velike iznajdbe... Do tu je vse jasno. Potem postaja negotovo.« :>Kaj je bil iznašel moj oče? Kje je ostal?.: Razburjen je izdavil Silvester vprašanja. »Ne vidim nič jasnega. Sigurno je, da ni več med živimi. Že dolgo ne. Drugače bi bil moj duh moral najti njegovega. Njegov izum je nudil moč. Nudil veliko moč. Zato so ga Navuči dali oropati.« Erik Tuwor je prekinil Indijca: »Pustite mrlve pri miru. Silvester, pripoveduj dalje.« ..Govoril sem o Glosinu. V njegovi delavnici sem znova začel s svojimi deli... Previdno, kajti njegova radovednost je bila sumljiva. Nisem maral delati nepotrebnih zapiskov. Kar sem moral zabeležiti, sem napisal v tibetskem jeziku. Mahoma mi je uspelo. Čez noč navdihnjenje. V sanjah sem videl žarilnik za oblikovno silo povsem natanko...« Erik Tuwor je neverjetno zmajal z glavo. ^-Sanjske razrešitve... роипато jih. Vse je v redu. Ko se prebudimo, pozabimo sanje ali pa je rešitev brez smisla... Sanje so pene .. »Ne vedno. Dogaja Se, da duh v spanju zapusti telo in gleda jasno.« Atma je to prigovorih Silvestei je nadaljeval: »Videl sem obliko in stikalo žarilnika še čisto razločno, ko sem se prebudil. Celo svojo pripravo sem spravil v majhno skrinjico...« »V mahagonasto?« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik. Franc Kremžar.