lirmseikef. fs*7» HolidafS. VTSAB XXVIII* GmuLU —T- JsSMS PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE —— ■ ■ i A«c«»taaee forSMtltng »t >pmU] r»W of poito« prnrkM for In I^ctlon CHICAGO, IIX., TOREK, 23. JULIJA u severu in vzhodu Italije i dan temnejši zaradi poja-iUlijanakih straž in zali italijanske armade, ki itrdbe in koplje strelske t ob jugoslovanski in avstrij- eji. anesljivih virov v Jugo-i poročajo, da je zadnje me-rte tisoč primorskih Sloven-rpribežalo čez mejo v Jugosla-Vsi ti beguni so vojaške tL Med njimi je tudi mno-| Italijanov, ki ne marajo iti v t Afriki. ,22. jul. — Vsaka nadalj-i intervencija a strani Velike uije glede mirne poravna-itilijansko-abesinskega kon-se bo izjalovila. To je je Munsolinijevega lista (Popolo dltalia", ki izhaja v i. tualno ne vemo, če Angli-ipno 8 Francijo namerava »o poseči v afriški spor z >m, da odvrne vojno," je v uvodniku, ki ga je list »vil na prvi strani. "Vsak mora imeti pred seboj ki je, da mora abesinski ce-rpristati na vse glavne zahte-| Italije, ali pridobiti slednjo, umakne glavni del svojih w V prvem in drugem fju bi bil tak napor zaman," jučuje uvodnik. točilo, ki ga je prejel list ■w»aj(ero" iz Addis Ababe, da ho zunanji diplomat-[» bpitolu Abeninije izrazili ttv*nje, ker jim je bil Se-»J*v bojeviti govor, ki ga Pretekli četrtek v par-ntu- P°slan v prevodu. V kroifih Hmatrajo, da je bil škodljiv italijanskim in- !J*Wm članku "II Messa-w»ia dvom, če je imel le sploh pravico, ko je ■J*'1 za gospodarja Uit poudarja, da v ■^J' »Ploh ne obstoja enot-•jMizem, "kakršnega po-P"d imenom država, niti oblasti nad glavarji ■"-ki vladajo različne sek- ^ Ababa, 22. jul. - Po ?IJI H" v^raj vrši- 7'V?onMtr^ije, s kate-> »datvo podprlo stali- ik Wasaiejs, ki je v M v parlamentu po-, naj U>ri do zad- 7'a Italijanom v » "»varijo. l^mtrarije no pokaza-ohraniti neod- , noben napada- L. J' znanji urad objavil b; * katerem naglaša, ^ » "Ufcnjatvo v Djinni • Komunike je od- u eta »J',1' ^Ja in U "dpraviti to T«tW) , J 1 r™a Mitaui. Japonskih indu-,'"rn"v- Je dane« naročilo ' w orožja in «v hla, M jU1jjin. ^ omiuri" ffvtovi krogi *k hju M ■ ■ l>; | na- Katoliki y Nemčiji se uprli nacijem Hitlerjevci obdolženi kršitve konkordata Berlin, 22. jul.—Katoliški duhovni v Freiburgu, Baden, bo ignorirali svarilo, da jih čakajo težke kazni, če bodo še nadalje vodili opozicijo proti na-cijski kampanji, katere cilj je odprava "političnega katolicizma". Duhovni so v cerkvah preči-tali pastirsko pismo svojega škofa, vsebujoče obdolžitev, da je nacijska kampanja kršitev konkordota, ki ga je Hitler sklenil z Vatikanom. Poročila javljajo, da so bili v vseh katoliških cerkvah člani tajne policije. Imeli so nalogo, da aretirajo vsakega duhovnika, ki bi v svoji pridigi podži gal na odpor proti nacijski od redbi, toda aretacij ni bilo. Pojasnjeno je bilo, da tajna policija ni podvzela nobene ak cije v Badenu, ker ni bila odredba, ki jo je izdal Franz Guert-ner, justidni minister, in v kateri je zapretil s prosekucijo proti vsakemu duhovniku, ki bi kršil Goeringov edikt, objavljena. Baden namreč nima nobenega sobotnega večernega časopisa. Walther Koehler, badenski premier, bo na pritisk nacijev nedvomno izvajal odredbo in pričakujejo, da se bo borba med katoliki in nacijskimi avtoritetami, ki je že sedaj resna, poostrila. Poročila iz drugih katoliških središč v Nemčiji se glase, da duhovščina ni bila nadlegovana pri opravljanju svoje službe, ker se je v svojih pridigah izogibala političnih vprašanj. Najnovejši element v borbi med katoliki in naciji je obdolžitev, da katoliki in ne naciji kršijo konkordat, ker v svojih listih napadajo Hitlerjeve mladinske organizacije. Domače vesti Obisk Chicago. — Te dni je obiskala gl. urad SNPJ Josephine Ka-rič ii Witta, 111. Smrt na cesti Chicago. — Rose Koren, stara 54 let in vdova, je pred nekaj dnevi, ko se je vračala domov, padla na uličnem hodniku So. La>wndale ave., v bližini doma 8NRJ in obležals mrtva. Srčna hiba in vročina sta jo u-morili. Doma je bila ii Zasade pri Cerldjah na Dolenjskem in njeno dekliško ime je bilo Jure-ČKJ. Bila je članica SSPZ. Vlak povozil rojaka Ročk Springs, Wo! — Zadnje dni ja vlak povozil Franka Tro-jarja. Odpeljali so ga še živega v bolnišnico. Bil je samec in doma z Martinjega vrha pri Železnikih na Gorenjskem. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Joe Jeršin je prejel žalostno vest, da je v Višnji gori umrl njegov oče Anton, Jeršin, atar 75 let. V Ameriki zapušča aina. Iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Tu sta bila zadnji mesec poročena Albert Gregorič in Berta Grego-rič, oba iz Prvačine na Primorskem. Zaročila sta se Franc Ur-šič iz Jezera pri Preserju v ljubljanski okolici in Pavlina Sulič iz Prvačine. Holandtko letalo teleb-nilo ob goro/ 13 mrtvih San Bernardino, Švica, 22. jul. — Holandsko potniško letalo, ki je letelo iz Frankfurta v Milan, je zadnjo soboto treščilo ob skalnati vrh v tukajšnji okolici in padlo na tla. Vse o-sebe v letalu, trinajst po številu in od teh devet potnikov, se je ubilo. Ponesrečenci so bili Nizozemci, Angleži, Nemci in Švicarji. zadolžene domove Uitanova HOLC je ie prevzela nad sto hiš Washington, D. C., 22. jul. — Sedaj se je dosnalo, da je federalna vlada do 15. julija podvie-la akcijo, da se na javni dražbi proda domove 718 posestnikov, ki so namenoma ali drugače zaostali s plačili obresti in glavnice na posojila, katera so prejeli od Home Owners Loan korpo-racije. To število je primeroma nizko, ako se upošteva, da je vladna poaojila. dobilo 882,974 hiš-nih posetnikov, ki so bili v nevarnosti, da bodo izgubili svoje imetje. Skupna vsota, ki jo je vlada posodila hiinim posestnikom, je $2,666,532,268. Doslej so le 104 domovi prešli v posest vladne korporacije, ki jih bo skušala prodati ali oddati v najem. Korporacija je bila prisiljena ustanoviti poseb- PRITISK' TRU-ST A ELEKTRIKE - NA KONGRES Kongresna preiskava rasgalila raketirske metode elektrar-skega trusta TELEGRAME PISALI AGENTJE Waahington. — CFP) — Kdor ima dosti denarja, lahko napravi velik "masni pritisk" na kongres v prizadevanju, da dosete, kar želi. In ker ima elektrarokl trust dosti denarja, je res poplavil kongresnike a tisoči in ti* soči telegrami od "volilcev", katere so agentje kopirali it telefonskih knjig. S to taktiko ao v nižji zbornici uspeli, da je u-bila "smrtno klavzulo" glede "holding" ali matičnih družb v zakonskem načrtu za regulirano divizijo, ki je prevzela to na~1 nje elektrarskc industrije, logo, da obvaruje federalno vla-! Pred senatnim odsekom je te do pred izgubami. | dni pričal J. A. Fisher, ravna- Izmed 712 dolžnikov, proti l™1^® W«»stern Union v katerim je vladna korporacija1 JG kongrssnl- uvedla sodnjisko postopanje, je' kom P 1300 te,effr»mov Pr°- 232 takih, ki bi )ahko plačevali obveznosti, a so namenoma izo-stali s plačili. < Unija odrekla sprejem relifar jev Starokopitneživ Washingtonu so se temu tfprli ti klavzuli za odpravo parasit-skih "holding" kompanij. Diktiral jih je R. B. Herron, agent Associated Gas A Electric kom-panije in podpisal z imeni "volil-cev", katere je kopiral po abecednem redu iz mestnega imenika. To so potrdile tudi nekatere druge priče iz dotlčnega mesta, ki so obenem še izpovedale, da je agen "na povelje od zgoraj" tik pred pričetkom kongresne Verska vojna na Irskem in v Indiji Devetnajst ubitih v obeh ' deželah preiskave setgal originalne telegrame. To je družba storila tud (tampel) v Gurvart. v drugih mestih. Do razkritja tega "masnega pritiska" je pripomogel kongres nlk D. J. Driscoll (d., Pa.), ki je v dveh dneh prejel it VVarre na 816 telegramov proti "smrt Dve nepojasnjeni raz-štrelbi v Carigradu Istanbul (Carigrad), Turčija. 22. jul. — V soboto je bila silna eksplozija v municijski tovarni v tukajšnji okolici. To je že druga razstrelba ta mesec v isti tovarni. Vojaška cenzura ne dovoli nobenih podrobnosti v časopisju in močne vojaške straže naokoli tovarne ne puste nikogar blizu. Mehiiki verski Vštaii ugrabili eeetro governerja? Mexico City, 22. jul. — Iz države Durango je prišla vest tukajšnjemu listu "E1 Bia", da so "kristovci", mehiški verski vsU-ši, ugrabili Matildo Torres, sestro governerja Enriqua Torre-sa v Durangu. Governer je izjavil, kot sporoča ta vest, da to dejanje, če so ga res izvršili verski rebeli, gs ne bo omajalo pri njegovem odločnem izvajanju proticerkvenih zakonov. Matilda Torres je izginila zadnji četrtek. Republikansko stranko bodo morda prekrstili Green Bajr, Wi*. — Tu se je začelo gibanje, da si republikanska stranka spremeni ime. Novo ime aaj bo "konetitucio-nalna stranka (Counstitutional party)". mignili omenjeni firmi, "da moralni oziri japonskega bizni-sa ne dovoljujejo prodajanja o-rožja, ki bi ga Italija rabila pri ns- zatiranju Abesinccv." Oroije in ladje naj gradi vlada Bremerton, Wash. — Tukajšnji svet kovinarskih delavcev, ki delajo v vladnem arzenalu, Je soglasno sprejel resolucijo, naj vlada prevzame vso gradnjo bojnih ladij in tudi municijo in orožje naj izdeluje v svojih tovarnah. To bo znižalo stroške, Washington. — (FP) — Vprašanje organiziranja relifnih delavcev v VVashingtonu je v centralni uniji povzročilo večji boj. Stara garda Je za enkrat uspela, kU d - } vl. in porazila reso učijo unije NRA | de, d gf) b||| , J,den. uslužbencev ki je centralni u-( t|čn, in Ae bo)j ^ m w|| od. niji nalagala organiziranje de-| ji(4nj abecadnein redu «vo||l lavcev pri relifnem delu. Na svoji strani je imela 42 delegatov, proti pa 32. Podpredsednik centralne unije Clyde M. Mills Je hotel resolucijo vreči z dnevnega reda, pri čemer je bil pa poražen. Starokopitneži so končno porazili resolucijo po vroči debati. Porazili so je največ z argumentom, da bi to naredilo zmešnjavo v obstoječih unijah in da so proti organiziranju relifnih delavcev tudi glavni uradniki unij. V nekaterih slučajih je to res, v drugih pa ne. Zagovorniki resolucije so argumentirali, da Rooscvoltova "zaščitna" plača zadostuje le za najskromnejše preživetje. "8 temi "zaščitnimi" plačami bodo potegnjene navzdol pa tudi plače drugih delavcev ter poslabšani delavski pogoji," pravi poražena resolucija. cev". Obrnil se je do nekaterih "pro-testnikov" ter kmalu doznal, da je vse skupaj sleparstvo. Od njih je dobil odgovore, da ne vedo nič o navedenih telegramih, da jih niso videli, ne avtorizirall in ne podpisali. fillčne izkušnje je doživel tudi kongresnik Sam Rayburn iz Te-xasa, predlagatelj osnutka. A dresiral je sto pisem na ime In naslov protestnikov, toda polovico teh pisem mu Je pošta vr nila. ker niso mogli najti dotič-nih oseb. Nekateri kongresnlki poročajo, da so dobili večje Število praznih pisem. Poslali so jih uslužbenci elektrarskih družb pod pritiskom bossov. Od druži) so namreč prejeli papir in kovsrte z znamko,. In ker vseh niso mogU' prisiliti na "masni pritisk", so uslužbecl, ki so poznali igro, enostavno odposlali prazna pisma. V tej kampanji Je samo ena mag-odpravilo profite. Z odpravlje- naUkH )ob|jM v Wa*hlngtonu po-njem profitov bo reducirana tu- trošila na/i $.m v treh mudi vojna nevarnost, pravijo ar- a<*lh, Assoria!0. Belfaat. Severna Iraka, 22. jul. — Krvavi konflikt med oran-žarjl (irskimi protestanti} in katoličani, ki traja že deset dni, je včeraj terjal novo žrtev. Izgredi v Relfastu so se začeli 12. julija, ko so oranžarji proslavi-Ii obletnico bitke pri Boynu, v kateri so protestanti premagali irske katoličane. Do danes je bilo devet oaeb ubitih. Konflikt v Relfastu je izzval besne demonstracije proti pro-testantom na južnem ali Svobodnem Irskem. V Limerlcku ja katoliška mladina napadla hiše protestantovsklh trgovcev in pobila okna; v Clonesu so katoliški izgredniki zažgali prostozidarsko dvorano in uničili z ognjem še tri druga ftoaldčjaT ' Gasilci v Bslfaatu so neprestano na delu, kajti vsak čas vzplamti kakšna hiša v katoliškem delu mesta. Oranžarska policija se nalašč drži proč in izgredniki ter požigalci imajo proste roke. Uhore. Indija, 22. Jul. — Med mualimani in Siki (hindujska sekta) so zadnje dni izbruhnili krvavi boji v Gurvari in brit-ake Čete imajo težavno nalogo s pomirjsvanjem fanatičnih vernikov na obeh straneh. Pri včerajšnjih spopadih, katerih se Je udeležilo 2000 muslimanov, so b(ii štirje muslimani ubiti in eden angleški vojak. Kolikor je doslej mano, je že bilo deset o-seb ubitih in do sto ranjenih. Izgredi so nastali, ko so 8ikl razdajali muslimansko mošejo Dekletce ima le 30 tisočakov letno! Č1KASKEUNUE IN NOVA DELA V-SKASTRANKA Konferenca krajevnih unij sa ustanovitev nove stranke FITZPATRICK SI UMIL ROKE Delavci morajo varčevati! New York. — Nobena stvar se bolj ne izplača kakor delati in varčevati. To vam lahko potrdi 14-letna Hrenda Diana Duff Frazier iz New Vorka, ki Je od sodnika dobila "samo" $45,000 za svoje stroške v prihodnjih 18 mesecih. Mati in oče, ki Je ban klr, se namreč nista preveč razumela in šla narazen. In ker sta trdo delala in pridno hranila, sta spravila skupaj veliko premoženje kakor vsi prldn ljudje. V varčevanju sta vzgajala tudi svoje nadebudno hčer ko Hrendico in v tej smeri l>o živela tudi pod varstvom sodi-ščs. Da obdrži svoj standard varč nosti in skromnosti, je sodnik potrdil materino listo stroškov za oskrbo Hreridice, ki bo smela potrošiti "le" $5400 za obleki ce v prihodnjih 1H mesecih, za počitnic* $5250, za gla*l»erio izobrszbo $900 in za Inižičns da rila in miloščino $.T75. Tako se godi revežem, ki znajo varčevati n pridno delati! Z>rz«ii senatorji iz zapadnih Kchffeikflbseh, Kd*ard Burke, držav. Od lev« troti dr«nI: ( srl llstrh, DennU < ha%ez, 1**1" J sme« Pope in llomer T. Bone. "Relifar" obsojen na Sest mesecev zapora Chicago. (*iis Norkus, 4ft65 Wentworth ave,, je bil v soboto obsojen na A<*st menreev m\mru, ker je ogoljufal relifno komlsl* Jo m $J50:t v zadnjih štirih letih. Sodnik Jf tudi odredil, da mora Norkus povrniti omenjeno vsoto r«-lifni komisiji. Komisija mu Je dokazala, da je Norkus pod dv«*ma imenoma (drugo Tme je bilo Narcus) prejemal podporo z dveh pontaj, istočasno je pa bil stalno upo* slrn pri rn*ki privatni družbi, od kater«* je prejemal $100 rnenečne pla/>. Dalje je ves ta čas prejemal $12 mesečne pokojnine od federalne vlade za neko poškodbe v svetovni vejni. Chicago. — Med čikaškim organiziranim delavstvom se Je zo|>et pojavilo gibanje sa organiziranje delavske stranke. Na zadnji konferenci dne 14. julija je bilo zastopanih 47 krajevnih unij. Splošen sentiment ja bil sa ustanovitev okrajne ali državne delavske stranke, ki naj sloni na strokovno organiziranem delavstvu. O tem vprašanju se bo vršila nadaljnja konferenca v bližnji bodočnosti. Pripravljalni odbor lft Članov, med katerimi sta tudi dva socialista, je dobil nalogo, naj povabi na prihodnjo konferenco vse krajevne unija, ki spadajo k Cikaški delavski federaciji, ter unije železnlčarskih bratovščin. V pripravljalnem odboru Je tudi urednik glaalla federacije, kar značl, da se več ali manj zanimajo za gibanje tudi njeni vodje. Tudi Je več znamenj, da so ae konservativni voditelji organiziranega delavstva v Illlnoisu pričeli obračati od starih strank. Stari delavski veteran John Fits» patrick, ki je bil pred 15 leti na čelu gibanja sa organiziranje farmarsko-delavske stranke, ai Je prejšnji teden i izstopom Iz vseh državnih komisij umll roke. To je storil it protesta, ktt je drftavna legtatsturs, katero popolnoma dominirajo demokra-t Je, Ignorirala vso delavsko zakonodajo. Fltzpatrick, ki Je še dolgo let predsednik Cikaške delavske federacije, Je ob tej priliki rekel, da delavstvo nima kaj pričakovati od starih političnih strank. Iz državnih komisij js realgnl-ral, ker ne mara, da bi ga Hor-nerjeva administracija še nadalje rabila za krinko ter se delavstvu hlinlla. Mllčno je nekaj dni prej storil tudi Olsnder, tajnik državne federacije, ki je šel v zadnjem boju o nakupnem davku v ogenj j hi kostanj sa Hor-nerjevo administracijo. Oba, Kitzpatrirk in Olander, sts pa končno le spregledala, da ju de. mokrstska mašina rabi le sa svoje orodje. Dasi Fltzpatrick ni aktiven v tem gibanju za organiziranje delavske stranke, Je vsekakor znano, da mu Je naklonjen. V o-spredje ne mara šs stopiti, ker si Je |k) vojni preveč opekel prste pri ustanavljanju farmarsko-deiavNke atrsftks. MmrJs Je ps takrat šlo po vodi in se ohranilo le v Millliemiti. VpraAanje nove delavske politični« orientacije postaja v Illlnoisu še bolj nujno kakor v državah, ki niso toliko dominlrane po velebiznisu In skrajno korum-plranih političnih mašinah ko v tej državi. Zadnja legislatura Je Še bolj poostrila že prej skrajno reakcioiisrni volilni zakon. Po novem zakonu Je skoraj ne. mogoče, da bi kakšna manjšinska stranka mogla priti na glasovnico. Zakon »daj namreč zahteva najmanj 200 jiodpisov iz vsakegs od |M»lovire okrajev, kar pomeril iz 51 okrajev, na nomi-nacijski |»etiriji, ki' mora imeti skupno 25.000 podpUov zs manj" šlnske stranke, /a okrajne urade je potrebno pa pet odstotkov veljavnih |M»dpl*ov od skupnegs števila regiafritanih volilcev. Podpisati se sm«'le tisti, ki ne glasuje pri primarnih volitvah. Obstoječe manjšinske stranke In tudi vsaka nova d«davska stranka, ki bi se ustanovila, bo morala upoAtevati novi volilni zakon. Ustanovitev lokalne stranke, na primer samo za Chicago (okraj Cook), Je brez po-tltalj« os I. »trasiJ PBOSTITI PROSVETA TUB BNLICHTBNMBNT •LAMUO m LASTNIMA •U>VBN«U MABODMB mU ,.tfT ' ' fcf »t*««M ■mMmi m untmh 4ri*<» »• ~ m*. *>« m,*** •»*•-1» »1J. M »k, 1-. M« - H 9* M ■ ufc*crlirttoa rsUa I ter Umu* IUM .JlaSI MM Chu^o Claarv CM «UM« pm «u.kM M m *r*U)o lU4>uf>^ l't««r»« ti i« »rlUAii ^ -Mmm**Mr M k. r—n-A oa „M__^ M tUria, »mm. ■ ^ 1» Mlirl Mir * MU vmu* m m. k»» »» ■ PKOSVKTA •Mt-H S*. MKMHKN Or TU* ftUBBATB* iMtum » «AW|,»ju. u m d. <*« »• • «— r»4«ln» P on«« it« k. ••• »• »m« UM m wmm*.. Benito ima zaveznika Benito Mussolini ima dobrega zaveznika v Hearstovem tisku v Ameriki. Hearstovi uredniki in pisuni so prav tako dobre klepetulje kakor je Mussolini s svojimi zblaznelimi pro-pagandisti. Zlasti m« odlikuje stari Brisbane, glavni urednik Hearstovih časopisov. Ako ima Mussolini še kaj odlikovanj reda italijanske krone, Brisbane ga zasluži. Hearstovi listi, ki že precej časa žro boljše-vike in Rooseveltov "New Deal", so zdaj začeli tre ti tudi Abesince. Fanatična kampanja teh liatov jih je postavila v zelo alabo luč in atari Hearat je bil prisiljen najeti po cele strani proatora v drugih kapitalističnih dnevnikih za "oglas", v katerem prisega, da je on za avobodo in demokracijo. Ogromna vsota denarja za ta "ogla*" je bila vržena v vodo. Hearstovo zažiganje kadila diktatorju Muaao-liniju je naj lepil dokaz, kakšno avobodo in demokracijo hoče U največji ameriški demagog. Stari Brisbane dan za dnevom pUe o bar-baratvu Abeslnije in Milni moči Muasoiinijeva-ga orožja, ki že nauči l>edaste Abeaince, da bodo vedeli, kaj je moderna armada. Brisbane je informiran, da se bodo Abeainci borili a atrupenimi cici-muhami in drugimi atrupi, a katerimi bodo zastrupili vodo Italijanom, a v ne to jim ne bo nič pomagalo, kadar Mussoli-nijeva letala zatemne al>eainMko nebo in začne toča italijanakih bomb "padati na abesinske divjake. Muaaolini bo imel pravico, da na te divjake izauje najstrupenejši pfln, ki ga izdelajo njegovi kemiki. BrUbane je trdno prepričan, da ao Abeainci atiMolutiio brez moči proti mogočnemu Musso-liniju, ki je vaekakor nepremagljiv. Ce bi bili Abeslnci pametni, bi ae bili le davno podali Italiji in ai prihranili samomor; ker niao pametni, zaslužijo uničenje . . . Stari Brisbane je bil prav tako trdno prepričan, da prohibiclja ne pojde nikdar iz ameriške uatave. Dan za dnevom je to trdil — najmanj atokrat je to zapisul. Ko Je pa prohibiclja zletela iz uatave v deaetih meaecih, je bil Briabane tiho kakor oatriga v školjki. U-pajmo, da ga bo njegovo "prepričanje" o Muaaolini jevi zmagi in alavi prav tako potegnilo za noa . . . Demokracija in klerikalci Naš šcpavi aoaed, Amerikanaki Slovenec, je zadnji teden piaal o preobratu v Jugoslaviji in pri tem je zapiaal: "Značilno pri tem je in kar je vredno in za-iduii. da w |xi\dari na vea glaa, da te toliko željen? in potrebne avobodo in demokracij« ni vrnil jugoslovanskim narodom kak gostobesedni liberalce in aocialiat, ki ao a avobodo in demokracijo v Usodah vrlo rudodarni, ali v dejanjih pa za iato niao, ker pač preradi dik-tatorako vladajo in pa Au jej o. To avotiodo in d4»mokracijo vrnila jugoMloviinakim narodom 11 * • \ a juifonlovanaka vlada, v kateri ima za notranji |»omeii domovine akoro najvažnejši niinifttraki re^or dr. Anton Korošce, slovenaki katoliNki duhovnik." Kaj hme pi*cc a tem povedati? Vaekakor le to, da jc «voIwk!o in demokracijo vrnil Ju-goalaviji dr. Korošec, katoliški duhovnik, kar naj pomeni, da katoliška duhovščina otiroma klerikaliztm ljubi in hoče avobodo in demo-kraeijo! /.daj nam ni ta to, da bi razpravljali, koliko m\olx>dc in demokracije je preobrat dal Ju-KonUviji. Vae to jc še pri obljubah in diktatorski volilni zakon A«- ni »premenjen. Ce prav razumemo, no bile te obljube dane še prej p red no jr dr. Korošec prišel v vlado, torej ni-mi Kornrtčeva zauluga. Dr. Korošec Je te bil ne aamo \ vladi, temveč na čelu vlade in zakaj ni takrat uvedel demokracije? l.itM ralei na-> ne brigajo. Teh aploh nI več na Slovencem! Sli mi h klerikalcem! Zadnjemu e\hariatlčnemu konirrcnu v Ljubljani ao liberaki prav tako lojalno kadili kakor klerikalci, u če«ar akk-pamo, da mi «daj v klerikalnem talMiru. Kadar pa omenjate ata-ialiNte, demokratične aocialiate, ne bfiljševlkov ali kakšnih na|M>l txdjševiko\, tedaj bodite jw,4lrni* Sf*ciali«ti hočejo uInhIo in demokracijo v dejanju, ne aamo v l»e-edahf V JBffo«la\|ji dokm i !»•!>» v Mročilo aem napiaal in »lal, ko Je mra (iodina še itlaiiko upala pri TertVI u«vlh Ko aem »e torej prišel |Nmlm-it od prijaane (! IHe amerliki dijakinji in eden dijak, ki ao rmagali v literarni tekmi in dobili kot nagrado prosto voJnjo ? Evn»p» in nazaj. Knez Knzma M. iz Novog Sada, inženir; bival je nekaj časa lovi in Chicagu, IU.; Kočevič TraJko iz Veleaa, var-darska banovina; živi nekje v Chicagu, 111.; Laku Mato iz Gruža, Dalma-cija; Ljnljak Petar iz seU Zirovac, srez Dvor, savska ban.; nedaj živi nekje v PeekskiHu, N. Y.; Lintondžija Laza iz Beograda; zadnjič ae je javil iz Akrona, O.; Madžarac Jano iz Hajtiča, Glina, skvska ban. Javil se je iz Steeltona, Pa.; > Martinovič Mile i? sela Torka; Ifnatlnavlč Stevan iz Medine, Madžarska, sedaj nekje v Akro-nu, Ohio; MUeunnič Milan iz Bosanske Dubice; živi nekje v Columbusu, Ohlo; Mifcovanovtč IHja, rojen 1882 v Mohovcu; zadnjič se javil iz Campbella, O.; » , Mlrlch Dorotaa, rojena Prus sanovsky; zadnjič se javila iz Ehnire, N. Y.; Pavlič Alojzija iz Kaptolskog Galdova; sedaj živi v Lewjsu, Ohio; Petrovič Miodrag iz Kragujev-ca; v Ameriko prišel 1. 1914 v srbski vojni misiji; Reljac Luka iz Podhuna, občina Jelenje; Živi nekje v Penn-sylvaniji; Rnmenčik Josip, rodom iz Zabija, dunavska ban.; zadnjič se javil iz Newarka, N. J.; Sapar Marija, rojena Cizerle, iz Stične; biva nekje v Auburnu, Illinois; Schfuer Kari, rojen 1873 na Dunaju; bival v New York Cl-tyju; Sercer Anton Iz Vrbe, srez Celje; živi nekje v Barbertonu, 0,; Sevk Petar iz Sinika Temer-lin, dunavska ban.; sedaj v Columbusu, O.; Sigel Ivan iz Zagreba; sedaj živi nekje v Clevelandu, O.; Slljanec Marko iz Ljutomera, dravska ban.; v Ameriki od leta 1908; Sočevič Jordan I^azar iz sela Capare, vardarska ban.; sedaj v Lorainu, 0.; Sovina Ulja iz sela Ilova; zadnjič se javil iz Daytona, O.; Sv rak i č Anion iz Starog Blatnika 5, živi nekje v Osagu, W. Va.; Tatič MiUvoj, star €2, rojen v Titehi, dunavska ban.; živi sedaj nekje v Clevelandu, O.; Tomac Gera-Krkar iz Bosi j i ve Loke, Brod na Kupi; zadnjič se javila iz Brooklyna, N. Y.; Tomaševič Toma iz Vellkog Vrha, srez Jastrebarski, savska ban.; sedaj živi v St. Mary's Pa. Vatoal Valentin iz Nemške va si pri St. Petru na Pivki (Postojna) ; baje živel in umrl nekje v New York Cityju; VH« Andrtja. živi nekje W. Aliquippi, Pa.; Vrhanlč Ana iz Buzina, občina Odra pri Vel. Gorici; sedaj živi v Ogdenburgu, N. Y.; V učkovlč Ulja iz Srpsklh Mo-ravača; bival nekje v Carnegie, Pa.; Wagala Jano iz Sibaša. srez Bačko-Palančki, dunavaktf ban.; živi nekje v Barbertonu, O.; Zec Stanko P. iz sela Čaglice, Bos. Krupa; žic Eleonora iz fupanje; živi nekje v Ne* York Cityju; Zurej Joaef iz aela Liboj. Celje; živi nekje v Darkakurgu. Pa.; 2nrej Joaef iz aela Liboj, Celje; živi nekje v OlarkSburgu, Ps.; 2nilč Tomo Iz sela Hraatma. Jaatrebarako. aavaka ban.; živi nekje v mestu 1/omfcrMfie. Tisti naši naseljenci, ki bi za-mogli dati kake informacije o iskanih, ae naprošajo, da pišejo na: Slavoj TroAt. Royal Yugo-mUv Conalate General. 1819 Broadway. New York. N. Y Mednarodni kongres z zaščito kulture Pred nekaj tedni se je vHii n ton^u nekako kiavrno ni ^ ' kl » Wb.no.rti kot p J U,t v Budimptiti i„ v DuUrZV» ^^m kongre.u najinafiln'^ ^ Kulturna evropaka javno« , , J •«•»«. I« oni, ki »o Je dali*. liano borbo ZA Tinfola ...j .. ' ul,U lUno borbo za nadela. "vedeS dl ' rodnem Pen.klubu ni ve, ^ v Pravzaprav nikoli ni bilo, ker 1 S ^ lihimi svetovnimi nazori bit Je ^ celoni w manjkali vai oni kn?^" V nega sloveaa, ki jim knjitevn^T^ " »i. wmp l'art pour 1'artizem, temvečZ gatida in borba za boljšo človeško druiboW ti književniki, ki niao šli v Barcelono k?' ri ju ia za avobodo. ao ae te dni aertaliT tu na kongresu zaščitnikov kulture Udi ZZfi Pacifisti socijalnipmate lj,. Francozi; Henh Bar Alain, Jaan Richard Bloch. Andre Ch. Andre Gide, iaan Giono. Andre M^ ' tor Margueritte, Uon Mousainae. Romain la«d, Ju les Bomain, Charle« Vildrae emigranti: %nat Tolter, Klau* Mann rich Mann, fgon Ervin Kisch. Mu Avstrijska in dahoelovaška Nemca- B MufU, Gustav Witer. Od Cehov: Kari ( in Vitezslav Nezval. Sovjetski pisatelji- ksim Ggrki, AMcsej Tolstoj, Ilja Ehre« m Koleov. I^ed udeleženci iz Anglije # bolj znan A. Huxley, med Amerikanci p« Dos Passos, ki prinaša ^x>zdrave Uptona cjairja. Iz skandinavskih dežel se je ud la kongresa sivolasa Karin Michaelis. Aaija >e bila zastopana. —- Gotovo čaao kakor je "Journal de Geneve" in "Voelk Beobachter" se bo ob tej priliki najbrž r sala o "kulturnem boljševizmu", vendar t vedenih književnikov ne bo motilo. Stoje visoko. Svetlobna konzerva Stara človeška ideja, da bi dnevno sve hranili v škatlah in jo rabili po potrebi, sedaj uresničila. Kemija je odkrila ano je sposobna konservirati svetlobo, ne da spremenila v kakšno drugo obliko energ; Skrivnost ti$i v naravi takozvanih iv< tiih fosforjev, ki sicer nimajo s foaforje« benega opravka in se svetijo tedaj, ie jil sevamo. Med njimi so našli tudi nov ivi ni cink, ki takoj žarko zasveti, če mu doi zelo majhno količino radioaktivnega me rija. Druga telesa kažejo podobne lastn^ti, jevrstno pa je pri žveplenem cinku u/di govo Žarenje takoj premine, čim ae ol Toda svetloba ne izgine, temveč se ohru kor meso v ledenici. Cim snov segrej sveti iznova. Zadostuje pa, da se je doti mo s toplo roko. Ta proces lahko por poljubno. Ce se ta postopek še izpopolni, tedaj daleč dan, ko bomo v trgovinah kupovsli leni cink v steklenicah in si svetili z nji« dar nas bo volja. Kupovali bomo lahko cate svetlobne konserve. Vitamini v dozah Znanstveniki so dognali, da mori spraviti s hrano vase vsak dan vaaj 50 vitamina C, če hoče ostati zdrav in odp Ugotovili so tudi, da ne vsebujejo sirov bula, sirov drobnjak, sirove redkvice, ku kumare in kuhan črni koren nič te?a vit na. Malo vitamina je v kuhanem zelenel žolu, kuhanih belullh, hrenu in mrkvah, vih kumarah, bučah in peteršilju. Trideset do petdeset vitaminskih kuhani pasi, kuhanem grahu, kislem wlj| rovi Apinači in sirovi glavnati salati. vr1 go 120 enot pa ga je v vseh vrstah W nekuhanih beluših, kuhani kok-rsb», M zelenemu fižolu, sirovem grahu, sir^e« nu in sirovem česnu. Med sadjem vaebujejo v sirovem « trebno količino viUmina: črno gro*>v trone in oranže do 200 enot; J«f(K* vaak 100 enot, maline, kotmulje in 60 enot, ananasi, banane, smokvr m rozine 16 enot, jabolka pa 10 e®* sadju, kakor sploh v starih jsdilaifc r n in posušenem endju pa je vi Um is t ^ i šoten. _ (D»lj* i* P™ •» zali, kadar pridejo na krrpilo. najMj< dokazali na Dunaju, kjer so bih » braniti demokracijo z ^ Hira ni fašistične vlade Petnajst let so iKKialisti rladsli m bili nobeni diktstorji sli J» civilnih av^bodščin niso zatrli Kaj !* P1] io if nea na Dunaju, kjer ojdi; greva na gornjo stran žage," se Je glasil kratek odgovor. Jesenar in Pavle sta dvigala deske in jih skladala v kupe. Jesenar ni nič govoril ter venomer delal. Šele ob desetih je spregovoril: "No, pa malo počijva!" Iz oguljene kamižole je potegnil precejAen kos kruha In ga začel mleti. Pavle se je naslonil poleg njega In ga gledal. Videl je, kako ga Jesenar od strani skrivoma opazuje, zlasti njegove roke, ki so na dlaneh postale krvavo rdeče. No, dečko, ti pa Ae nisi dosti desk preložil, si je mislil Jesenar, a naglas je dodal: "Kje pa si bil doslej in kaj si delal?" Nekako v zadregi mu Pavle odvrne, da je bil vet čas v Aoli in da dosedaj ni Ae nikoli delal z rokami. "Težak je začetek, če si morai sam kruh služiti, kaj ne?" "Kaj hočete, tudi drugi morajo. Vsak mora enkrat prijeti za delo, jaz kakor drugi, Če hočemo živeti," mu končno odvrne Pavle. "Hm, pa bi naj drugega poiskal, če si Ao-lan." "Je že tako, drugega dela nisem dobil, sem moral pa to prijeti, kar sem dobil. Z materjo morava živeti." "In oče? Kaj dela oče? Ali nta sama z materjo?" "Sama. Oče Je padel v vojni." "A potem pa Že. Veliko, veliko jih je vojna izplela," je zavzdihnil Jesenar. Jesenar in Pavle sta delala naprej, dokler ni zvonilo poldan. Opoldne je Ael Pavle domov. Mati mu je pripravila kosilo, ki je že na mizi čakalo. Sedel je k mizi, a predno je vzel žlico v roko, jo venomer pihal v dlan. Mati je to zapazila. "Ali te roke pečejo?" Pavle ni ničesar odgovoril, a mati Je postavila skledo mrzle vode preden j in ga boječe prijela za ramo: "Daj, drži roke nekaj časa v mrzli vodi, in gotovo ti bo odleglo!" Pavle je res |x>ložil roke v vodo. To mu je tako dobro storilo, da je pozabil na kosilo, le par žlic juhe je pojedel in se vrnil na delo. Popoldne je delo trajajo od ene do Aestih. fttudcntovske roke (Pavletove niso bile vajene, ves dan desk v kupe skladati. Proti Aesti uri se mu je zdelo, da estja naprej sploh ni- ma rok. Vsi prsti so mu tako otrpli, da jih sploh čutil ni, preko dlani pa je bil en sam mehur. Zvečer, ko je priiel domov in ko se je vsedel za mizo, so mu roke ko mrtve visele ob telesu. Mati je postavilo večerjo predenj, a Pavle se ni zmenil zanjo, ker so ga roke tako bolele, da niti žlice ni mogel držati; ona pa je dobro vedela, kaj mu je, in z njim vred čutila bolečino, toda ni se mu upala ničesar reči. "Pavle, ali ne l>oi nič jedel T' se je naposled ojunačila. "Večerja bo mrzla!" "Res, ne bom jedel, mati, nič mi ne diši, le truden sem. Kar spat pojdem." Pavle je od utrujenosti takoj zaspal, mati pa je tiho in oprezno sedla poleg njegove postelje in ga skrivoma in z ljubeznijo opazovala. On edini ji je ostal, zato ga je zelo ljubila. Nenadoma je s strahom opazila, da ima me-h ur jas te dlani, in zasmilil se ji je v srce. Zopet se je spomnila svojega rajnega moža in si mislila* "O, te bi on to videl . . . 2e tako ga je rad imel. V oči sta ji stopili solzi. Odprla je zelo staro omaro, v kateri se je navzlic reviči-ni blestelo belo in lepo urejeno perilo, vzela iz nje čisto brisačo, jo pretrgala na dvoje, oba dela namočila v mrzli vodi in ju previdno ovila okrog Pavletovih rok. Ko je to opravila, je tudi sama legla k počitku, poprej pa je še sklenila, da ga ne pusti več na delo. PrebudivAi se, je Pavle zjutraj najprej pogledal na uro. Bila je že šest. Hitro je vstal in se rahlo umil z bolečimi rokami, za katere pa se ni preveč zmenil. "Pavle, ostani doma! S takimi rokami vendar ne boš delal," se oglasi mati. "Ne mati, kaj pa bodo mislil o meni, Če izo-stanem! Se bom Že privadil in utrdil," je opo-rekel, naglo popil kavo, kruh pa vtaknil v žep in odšel na delo. Zopet sta s starim tovarišem deske v kupe skladala in nič govorila. Sele ob desetih sta zopet sedla poleg skladovnice in načela vsak svoj ko« kruha. "No, kako je? Roke niso vajene tega dela, kaj ne?" ga vpraša njegov starejši tovariš. "Vidiš, tako kožo moraš imeti kakor jaz, potem pa gre," je še dodal in se režal, moleč mu svojo žuljavo dlan. "Očka, vse še pride! Človek ne sme biti preveč mehkužen. Res me boli, pa se tolažim, da me ne bo dolgo," se je odrezal 'Pavle, ki so ga pri tem tako roke skelele, da bi najrajši vpil. IV. •Pri mizi sedi starejši gospod z dolgo, častitljivo in s srebrnimi nitkami prepleteno brado —gospod Ileiter, ravnatelj gozdarskega urada grofa Thurntaxisa. Pred njim stojita dva nadgozdarja, ki mu poročata o delovanju v svojih revirjih. Nadgozdar Lešnik je poročal o delovanju nadgozdarja Steina v bistriškem revirju in ga obenem opravičeval, češ, da danes ni mogel sam priti, ker so tam vsi delavci stopili v stavko, tako gozdni kakor tudi delavci na žagah. "Ali žage ne režejo in sploh stoje?" je začudeno spraševal ravnatelj Reiter. Oba nadgozdarja mu to potrdita. "A zakaj so delavci stopili v stavko?" je hotel vedeti ravnatelj. Toda komaj je to izpre-govoril, je vstopil uradnik iz prednje sobe in naznanil: "Zunaj čakajo trije delavci in prosijo, če bi jih sprejeli, gospod ravnatelj." "Odkod so, iz katerega revirja?" "Iz bistriškega, gospod ravnatelj." "No, to je pa ravno prav, da se lahko sam prepričam o vzrokih stavke. Kar pridejo naj 1" (Dalj« prihodnji*.) Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK Da, tisočkrat bolje je zaigrati vse posojilo v Zoppotu, nego pasti v roko t«»mu blaznežu. — N«« mislim ved, da sU» tak idravnik, — je dejal bradač vljudno. — To sem mislil samo v začetku. Bilo je nekaj pri vas, kar — pravim vam, da imam instinkt, voham kakor voha čarodej človeški duh. Noben zdrav-nik za duševno Imlczrii me ne more pretentati. Prvi, ki g» za-sačim, umre v mojih rokah. (Gerdta L y m a n a je »preletel mraz). Ne, vi ste preveč razkriti In odkriti,-da bi mogli biti zdravnik za duševne boleani. ležali nU' in mi pripovedovali grdi« lati naravnost v obraz, ne ds bi trenili z orisom. C), haha-hahaha! O Atiriletni svetovni *ojnl in o komunističnih carjih in kdove o <« m Ae. Ali (minute profesorja Freudenthala? — Oaebno ne, — j© odgovoril Gerdt Lyman kdaj srečal profesorja Freudenthala, mu pove nekaj besed na lastno jw»st. Da ga je zaprl tako slalrn, da Je priAel norec na streho in zlezel sko&i okno k mlajAemu profesorjevemu kolegi sredi noči, to je bilo ne-odpuatljivo. Sicer se je pa mimogrede začudil, da sta se blas-nefteva in profesorjeva življenjska pot križali tu v GdinJ). Zapreti čloVeka zato, ker preveč potuje, — je nadaljeval gost d njega ta blazna! ? Da bi mu pomagal umoriti profesorja Freudenthala? — Najprej mi odgovorite na nekaj in odgovorite mi odkrito, fiOgVITl — je dejal brada*. — VI sle m všeč. Ali sem tudi jaz všeč vam — Všeč ste mi bili od prvega trenutka, — je odgovoril Gerdt Lyman. — 2e od prvega trenutka? — ae je začudil blaznež. — Saj sem vaa vendar stisnil za vrat. — To nič ne de, — je odgovoril Gerdt velikodušno. — Všeč •te mi vedno bolj, to vam povem odkrito. Tako torej, zda •va dobra prijatelja. — Najboljša na svetu. — To je bilo rečeno lepo, zelo lepo. Razumete torej, da bi me prijeli, če bi bil kolovrati! po mestu. Gotovo me preganjajo. Goldschmidt, zver in profesor, — vem, kaj morem pričakovati. Toda to nič ne de, samo da ste moj dober prijatelj. Ju bom že pretental. Ne bom hodil po mestu. Kar pri vas ostanem. Gerdt Lyman je prebledel. To je bilo hujše, kakor je pričakoval. — Pri meni ostanete . . . — Da, ali imate kaj proti temu? Gerdt Lyman je naglo pomislil. Ce je bilo kaj na svetu, česar si ni želel, je bilo to nadaljevanje stika s tem eksemplar jem človeškega pokolenja za e-no sekundo več, kakor je bilo nujno potrebno. Da bi ae ga od-križal, je bil pripravljen na vee, na laž, na krivo prisego in celo na umor. Toda bil je brez moči. Blaznež je bil mnogo močnejši telesno, za duševno premoč Gerdta Ly-mana je bil pa slep. Razmišlja nje Gerdta Lymana ni zapustilo sledov v blazneževi zavesti, pač so pa bili zapustili blazneževi >rsti tem globlje sledove na vra-;u Gerdta Lymana. Kaj za boga naj počne? — Kaj torej ? — je dejal blaznež z mirnim začudenjem.—Mislil sem, da ste dejali, da sva dobra prijatelja. Ali mi nočete storiti tako enostavne usluge, Icakor skriti me pri sebi? r* Seved® hočem. Bolj vroče želje nimam. — Toda zdelo se mi je, da ste oklevali z odgovorom. Gerdtu Lymanu je šinila v glavo srečna misel. — Samo v vašem interesu. To je hotel. Ne razumem, kako ho-čete preprečiti, da bi vas slu-iinčad ne opazila, ko bo posprav-jala sobo. ' Blaznež se je ozrl po sobi. — Hotel? — je zamrmral ves potrt, — hotel, to je nekaj drugega. Gerdt Lyman je že mislil, da , e rešen, ko se je blaznežu naenkrat zjasnil obraz in pokazal je na okno. — Nikjer ni rečeno, da me mora služinčad opaziti. Saj lahko zlezem na streho. — Tam bi vas mogli opaziti sosedje. — Mislili bodo, da sem krovec — ne, že vem. V tistole o-maro zlezem. Kar v omaro se skrijem. — V omaro se skrijete? — je ponovil Gerdt Lyman, — toda kje boste spali? Tu je samo ena postelja. Spal bom kar na tleh. Saj mi vendar lahko posodite blazinico za zglavje. 1— Na tleh boste spali? — je ponovil Gerdt Lyman ves iz seje--Kaj pa jed? Kdo vam bo dajal jesti? — Oh, toliko pomislekov imate, — je dejal blaznež očitajoče. — Človek bi mislil, da se me hočete odkrižati. Zakaj bi ne mogel naročiti, naj vam prinašajo hrano v sobo? Gerdt Lyman je videl vlogo, ki jo je moral igrati. — Zato, — je dejal, — ker je treba vse. kar se naroči v sobo, plačati v gotovini. Jaz sem pa siromašen. Denarja skoraj sploh nimam. — Ne, veste kaj, bili bi neotesani, če bi ne bili komični, — je vzkliknil bradač in se sočutno ozrl na svojega gostitelja. — Kaj si prav sa prav mislite o meni? Mar mislite, da se hočem obesiti na vrat siromaku in dovoliti vam plačevati zame? Pozabili iite že, da sem vam obljubil dvajset tisočakov od svojega milijona. Dvajset tisočakov! Kar obljubim, tudi Izpolnim. — Seveda, — je dejal Gerdt l.yman in se nehote otrl na tesno obleko bradatega moža. avet-likajočo se od starosti kakor o-gledalo — Da, stra*no-sem vam hvaležen, toda . . . Frederk Boutet: Teta Angelika (l>al> piibodcjtf.j Kakor mora je ležala teta Angelika na zakonu mladih dveh Landierjev. Pavel Landier ae je z devet in dvajsetim letom poročil z dvaj stletno Genevievo Alliartovo. Bi je preprost človeček; slaboten in nič preveč razborit. GeneVieve je bila prav srčkana ženica, toda revna ko cerkvena miš. V dobro in skrbno meščanko so jo vzgoji li sorodniki. Dolžnost se ji je zdelo ljubiti iz vsega srca svojega zakonskega moža. Pavel je imel v ministrstvu službico majhnega uradnika. Skromno rento za povrh je prinesla Ge-nevieve v zakon. In še nekaj: te to Angeliko. Teta Angelika, ovdovela in bogata stara gospa je živela v provinci. V Poitouju je imela lepo hišico in je prebivala skoraj vse leto tam. Le zdaj pa zdaj se je nepričakovano pojavila v Parizu pri Landierjevih. Vsako leto sta ji Landier jeva vrnila obiske in ostala štirinajst dni v Poitouju. Teta Angelika je zahtevala od Genevieve pogosta pisma; v njih ji je morala poročati o sleherni malenkosti, zakaj tet* je hotela vedeti za vsako še tako malenkostno dogodivščino Iz življenja svoje nečakinje. Teta Angelika je Genevievo ljubila. Pismeno in ustno ji je to ob vsaki priliki zatrjevala — denarja ji ni pa nikdar dala. Pač pa jo je obsipavala z nasveti, in Genevieve se je morala ravnati po njih. Mlada ženica je ljubi te-tici seveda sproti pritrjevala in se celo delala, ko da bi ji bila hvaležna za vse dobre nauke. Spočetka je kajpada le prevečkrat ukrenila po svoji glavi, pa ji je teta nekoč prav odločno sporočila, da se ne bo več brigala za-njo in njeno družino, če so ji njeni nasveti odveč in nadležni. Tega pa bog varuj! Ce bi se bila Genevieve zamerila teti An-geliki, edini premožni sorodnici, bi bilo to samo v nesrečo. Ves svoj ponos je zatajila in postala od tistih dob poslušna sužnja svoje sitne tete. Kakor nalašč si je ta zlomkova teta izmišljevala zmerom take stvari, da Genevievi niso bile nič všeč. Iz Poitouja je poveljevala kakor kak vojskovodja. Narekovala je mladima, kako se morata oblačiti, kaj morata jesti in sam vrag vedi kaj še. Genevieve se ni smela niti malo polepšati s pudrom ali šminko. Svilnatih nogavic ni smela oblačiti in zvečer nikoli jesti mesa. Vsako nasprotno početje mlade ženice bi bilo seveda silno nevarno, zakaj teta Angelika se je pojavljala kar na epem, ko sta se je mlada zakonca najmanj nadejala. Razen tega je pa imela še tak čuden dar, da je spravila iz nečakinje vse, karkoli je hotela vedeti. Genevieve ni znala lagati. Zato je morala kar slepo ubogati in se pokoriti. Geneviev je rodila otroke: najprej fantka, potem punčko. Seveda je bila teta Angelika fantku za botrico. Zahtevala je, da ga krstijo za Angelja. Pavel je vzrojil, toda pomagati si ni znal. Čeprav teta Angelika ni bila botra hčerki, je Landierjevima vendar vsilila ime Avrelije. Zaradi tega strašnega imena je Genevieve skoraj omedlela. Na splošno se je brigala teta Angelika vse preveč za njuna o-troka. I* redkokdaj jima je prinesla kakšno igračko, toliko bolj se je pa brigala za njuno vzgojo lin nego. Predpisovala je Genevievi take čudne vzgojne metode, da je reva marsikatero noč prejokala. Časih sta se I.andierjeva v samotni in tihi urici pogovarjala o srečnih časih, ko bo vendar konec njunega mučeništva. "Tako ne gre več dalje!" se je šopirila Genevieve, skuAaje si vsaj z besedami olajšati gorje. "Dovolj mi je tega! Prisežem ti, Pavel, da mi je dovolj ! Ta vražja pisma, ki jih moram sleherni ledi •n pisariti, mi Ae ponoči ne dado miru: 'Preljuba teta! Kakor po navadi ti vse natanko poročam . . . Ange je zdaj Aest let star. Po tvojih navodilih bova zdaj . .Ne, ne! Ne zmorem več te komedije! KakAen šment me le veže na to teto! Pokazala ji bom vrata . . ." Pavel je skomignil z rameni. "Saj veA. kako je. ljuba Geneviev! MisliA, da bi bil jaz sicer . . In ti njeni obiski! Toliko izdatkov imava vselej, kadar pride, da ji pošteno postreteva. Se 2253L*jcl —* *o«r»tH PietuM Bivše palače ruske aristokracije, katere je sovjetska konfiscirala in v katerih sedaj stanujejo delavci. z najine sobe morava. Njene za-iteve so časih res od zlomka .. "Res je, toda pomiri se! Sam vem, kako težko je.,Vse najino življenje nam zastruplja. Toda revna sva in na otroke morava misliti, na njuno bodočnost. An-celika ju ima res rada, nu, že zaradi otrok potrpiva, saj ne bo večno!" "Zaradi njiju, zmerom ta: zaradi njiju!" je razdražena presekala Genevieve svojega moža. Da, rada ju ima, tako zmerom pravi. Mene ima tudi rada, saj mi zmerom zatrjuje svojo ljubezen. Dokaza pa ne pokaže nikdar n nikjer. Brezmejno skopa je; ;o čutim in vem. Grabi in grabi, vse na svoj lastni kup. Ti boš seveda rekel: počakaj va! Toda do takrat naju bo že uničila. Želim ji ... saj je sramota . . . toda sama je tega kriva ... "Genevieve!" jo je očitaje zavrnil Pavel. "Nikar ne govori! Stara je, midva sva pa mlada; počakati morava." To je Genevieve že sama vedela. Vzgajati je morala svoja otroka stanu primerno, zato bo morala prenašati to obupno poveljevanje tete Angelike do tistega dne, ko bo nekoč postala dedična njenega imetja. Šele takrat se bo njim Landierjevim, nasmehnilo življenje. Edino to upanje jima je bilo v tolažbo, sicer ne bi mogla prenesti vseh neh zoprnih prepovedi in nasvetov tete Angelike. v* Tisto leto je bila teta Angeli-ca za binkostne praznike v go-steh pri svoji nečakinji. Tedaj se je docela nepričakovano nekaj zgodilo. Kakor čudež se je zgodilo: Landierjeva sta zadela vi loteriji glavni dobitek! Nekega jutra je prišel Pavel Landier ves bled in tresočih se rok v sobo. V levici je krčevito držal najnovejši časnik. Teta Angelika je pravkar dajala zapovedi za današnji obed. Tedaj je Pavle komaj Rlišno izdavil: "Pet sto tisoč frj Genevieve! Moja srečka dela!" V sobi je postalo eudnij "Moj Bog, koliko srd dahnila Genevieve skoraj] vestna. Teta Angelika je pričeli ti: "Ljuba otroka, ljuba ra troka! Kolikšno veselje! še . . . ker sem popolnonu božala. Vidva tej?a seveda vedela. Moj trgovski zas me je osleparil. Ničesar di nimam kakor majhno rent di moja hisa je pri vragu, do smrti smem se stanoi njej. Nisem se vama upa vedati, ljuba otroka, ker hotela, da bi mi pomagal kako sem srečna! In vaj troka, ta ljubezniva črvičl vsi ste bili zmerom tako Ničesar ne 'bom zahtevala a edino če bi me bolezen štrli prišla k vam. Nisem se va pala povedati . . . čeprav i la zmerom tako nesebični noj. Morda ni bilo prav! moja Genevieve, niti ne vi ko zelo te imam rada. Ne h Še ti bom pomagala, zmer lahko zaneseA name." Zbežala je po svoj roba Pavel in Genevieve sta i strašeno spogledala. "Kaj takega!" je zanika nevieve. "Sedem dolgih I« je tiranizirala ... In zdaj niti z besedo nama ni... Mlada žena se je vsa tre jeze. Mož jo je skušal pol "Ne smeva ji zameriti, vieve. Bog ve, kako bi pretolkla brez nje?" "Saj nama ni vendar n dala!" je ogorčeno vzk Genevieve. "Pač. pač! Upanje nama jala. In zato je prav, da j< čala . . ." Najzanesljivejše dntr* lavske vesti so ▼ dnevniki sveti." Ali Jih čitaU rsak NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« aklepn 1«. redne konvencij« m lahka narofi na liat T*"** i *t«J« eden. dr«, tri. itiri ali pet /I a nov li en« drniine k eni aara/«^ Proaeeta atane u m enako, sa tla ne ali aeflan« $«.0« »• nlno. Ker pa tlanl i« plaiaj« pri aae«meata 11.20 >a tedaik. * !'• 1 !t«J« k naročnini. Torej aedaj nI nroka, rA da Je llat pr«tr.i «• n. N. P. J. Liat Proavota j« vaia laatnina In fotoro Jf » '"rt® kl bi rad tital liat raak dan. Cena liato Proareta J«: Za Zdrvi, drla*« in Kanado M N Za Cir«r« in Ckirar* )• 1 todnik la................ 4.S6 1 tadnik in ............ t tednika In...............I.M t tednika .............. t tednik« ia............... 2.40 I t«daika »a............ 4 todnik« in............... 1.20 4 tednika i«............ K tednikov ln..»........... n|« 5 tednikov ia .......... Za Kvropo J«.............. f»polnite apodnji kupon, priloilte potrebna vaot« 4raarli Order v piama ia ai aarotit« Proaveto. liat. ki Je Uatalaa Pejaanito:—Vael«J kakor hitro kat«ri teh