Poštnina plačana v gotovini. Poumeui iterilka Din . LETO IV ia«|i vok dan opoldne, izvzen&i nedelje In Mb' praznike. Beeečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokorplsl m ne vračajo. — Ogla«! po tarifa. Piamenlaa rprašanjem naj m priloži znamka ra odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dolžnost SLS. Časopisje SLS povdarja, da je stopila SLS v vlado predvsem vsled tega, da brani čim najučinkovitejše slovenske interese. Nimamo še vzroka, da bi temu oporekali, vendar pa mislimo, da samo zatrjevanje ne zadostuje. Nasprotno mora SLS dokazati, da so ji v resnici slovenski interesi najbolj na srcu in mora tudi dokazati, da je dosegla vse, kar je bilo mogoče. Jasno je, da SLS takega dokaza ne more. podajati na kakem velikem shodu, ker so velike množice vedno nekritične in dostopne tudi najbolj praznim geslom. Pa tudi v časopisju ni mogoče podati takega dokaza, ker je nemogoče pojasniti vse stvari in ker tudi niso vse priprave že zrele za javnost Zadovoljiva pojasnila- in tehtne doka- j je mogoče podati le pred Narodnim | 3vetom in sedaj, ko je SLS v vladi, je Prišel najprimernejši trenutk, da SLS tak Narodni svet tudi ustanovi. i Zakaj samo Narodni svet more imeti . ono avtoriteto, ki je potrebna, da bo javnost dokazu verjela, če vidijp ljudje, da so se v eni točki sporazumeli klerikalci i liberalci, potem bedo vsi verjeli v pravilnost rešitve. Za SLS pomeni to velikansko pridobitev, ker ne bo sama nosila odgovornosti, temveč bodo z njo vred odgovorne tudi vse one skupine, ki bodo zastopane v Narodnem svetu. Seveda pa Jo Jasno, da mora SLS tudi ravnati se po navodilih Narodnega sveta, v katerem pripade sicer SLS prva, toda ne absolutno določilna beseda. Z ustanovitvijo Narodnega sveta bi prišli do organizacije slovenskega naroda in samo Narodni svet bi mogel določiti veljavno slovensko politiko. In če bi to politiko osvojila SLS, šele potem bi mogla reči, da zastopa res slovensko politiko, drugače pa se tudi pri najboljši volji ne izogne sumnji, da je tudi za njo straDliarska politika na prvem mestu. Kavno sedaj, ko je SLS v vladi, smatramo, da je prižel najpripravnejši trenutek za ustanovitev Narodnega sveta. Ker sedaj je prilika za SLŠ, da pokažo svojo širokogrudnost in da tudi opoziciji Ponudi roko v sodelovanje. Se prav posebno važen pa je trenutek ker smo pred sestankom oblast-skupši.in. v mariborski, ko v ljub-Jjanski skupščini mora najti slovenska pouttka svojo najmočnejšo oporo in mariborska ko ljubljanska skupščina mora-v P011leaiti korak k Združeni Sloveniji. b kaki separitistični Sloveniji, temveč K oni Sloveniji, ki je zbrala vse sile sionskega naroda, da z njimi čim najbolj Podpre Jugoslavijo, katere sestaven in popraven del je. Ko je bila SLS še v lašč!01,1*’ tedai bi m0gli K°lovi liudle nato . pačiti ustanovitev Narodnega sve-*kaz separatističnih teženj. Vlad. * 1)8 8e Ukih očitkov nima bati in tudi zategadelj je sedaj pravi trenotek za ustanovitev Narodnega sveta. rePT'^an* smo, da ni ustanovitev Na-dev«f prav n°bena težavna ta- ke, ki ne bi i*nieliUH °bra V°ljn- Ni 8tran‘ lutno njeno zaupanj^1’ ki uživaJ° al)8°-svoji objektivnosti in 80 P° Blovenskemu narodu. Ti zves,°bi tvoriti Narodni svet in ti ljudj* skrbeli, da bo na sejah Narodnega »vJT odločal le argument in da »e bo začeli ono plemenito tekmovanje med strankami« ki si ga vsi želimo, a ki ga ne moremo nikdar dočakaj Jasna in usmerjana mora biti slovenska politika in potem bodo doseženi tudi v Beogradu sigurni uspehi. Predvsem pa se mora nehati to, da bi Slovenci eden drugega slabili v Beogradu in priti mo- S 148 proti 103 glasovi izrekla skupščina vladi zaupnico. Beograd, 5. februarja. Za včerajšnjo sejo narodne skupščine je vladalo izredno veliko zanimanje. Poslanci so se že ob 3. začeli zbirati v skupščini. Ob pol 5. so bile galerije že nabito polne. Ob 5. je predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič pozval načelnike strank na sejo, da se sporazumejo glede volitev nekaterih odborov. Zedinili so se, da se odbori volijo sporazumno po starem ključu. Ob 5.15 je zvonec klical poslance v dvorano. V vseh klubih je takt postalo zelo živahno. Tajni kradikal-nega kluba Kobasica je glasno pozival V9e poslance, da gredo v dvorano. Skupščinska dvorana je bila nabito polna poslancev. Opazilo se je takoj, da so ae radičevci vsedli na skrajno levico, klerikalci pa so zavzeli stare prostore v sredini. Ob pol 6. se je začela seja. Najprej so bile opravljene formalnosti. Prebran je bil ukaz o imenovanju nove vlade. Nezasedena resora zastopata ministra dr. Milan Srskič (ministrstvo za vere) in dr. Vaša Jovanovič (ministrstvo za pošte). Notranji minister Boža Maksi-m o v i č je nato v imenu vlade odklonil nujnost predloga poslanca Aga-tonoviča o prositi nošnji orožja. Poslanec Agatanovič je utemeljeval nujnost svojega predloga, istotako tudi Salihbaljič. Predsednik skupščine Marko Trifkovič je dal predlog o nujnosti na glasovanje. Glasovali so poslanci najprej z vstajanjem in sedanjem. Na ta način pa se ni dala ugotoviti večina. Zato je predsednik odredil klicanje poslancev. Velik hrup pri opoziciji je večkrat prekinil klicanje. Z ene in z druge strani so padali medklici. Med glasovanjem se je vedno večje število poslancev zbiralo okrog govorniškega odra. Predsednik je moral poslance večkrat opominjati. Radičevci so se gnetli v sredino dvorane. Glasovalo se je za nujnost in proti. Ko je bilo glasovanje pTi kraju, so se enchantč« (očaran). n. oomnJin t^a’ da bomo eden drugemu Ktatm^iJIr,*dpogoi t08* P* ie fn s tem W SIjS ustanovi. f»voj vstc? v viri?1' k0 vr>raviiiti Uz u n c v i č: Da, sem, po takem glasovanju! P r i b i č e v i č : Pred dvema dnevo- ] ma je rekel, da dela lahko tudi brez parlamenta. Nastane velik hrup. Uzunovič Pribiče>viču: >Kazen teh imamo še 17 glasov.« P r i b i č e v i č : »To je bila seja pre-straženja.« Zoper nemir. Grisogono govori dalje v stvari svoje interpelacije in navaja kot za vzgled Češkoslovaško: povdarjajoč, da je treba imeti sigurno zunanjo politiko, •ki gre za jasnim pravcem. Za njim govori Nikola Uzunovič. Opozicija kliče vmes: »Kje pa imate dr. Ninka Periča?« Uzunovič pravi, da ga je ta predlog iznenadil. Čez nekaj časa bo splošna debata o proračunu. Takrat bo podal zunanji minister svoj ekspoze. Za zdaj pa obžaluje, da je sploh kak član narodne skupščine tu, ki ne ve, kakšna je osnova naše zunanje politike. Večina sprejema z odobravanjem govor predsednika vlade. Govoriti prične demokrat Ljuba M i h a j 1 o v i č. Večina ga sprejme z vsklikom: j>Dolarji!« Govornik povdarja potrebo zunanjega odbora ter izjavlja v imenu Demokratske zajednice, da bo glaoval za predlog. Dr. Janjič: »Kaj je z dolarji?« Predsednik Trifunovič kaznuje dr. Janjiča z zapisniškim opominom. Za njim govori Joca Jovanovič, ki tudi zahteva postavitev odbora za zunanje zadeve. Preide se nato k glasovanju o nujnosti predloga dr. Grisogona. Večina glasuje proti, opozicija pa dela razne medklice. Nato je govoril S a 1 i h ba 1 j i č o vprašanju, ki ga je stavil dr. Behmen na predsednika skupščine, zakaj notranji minister že skoro dve le*ti ne odgovarja na interpelacije. Pred prehodom na dnevni red je govoril še predsednik skupščine Marko Trifkovič. Nato je skupščina prešla na dneivni red: glasovanje o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Pri tem glasovanju je že* vse zanimanje splahnilo. V dvorani je bilo že zelo malo poslancev. Ko so bili še izvoljeni nekateri odbori, je bila seja ob 8. zaključena in prihodnja sklicana zi četrtek 10. februarja z dnevnim redom: Poročilo finančnega odbora o proračunu dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1927/29 in o finančnem zakonu.« SEJA VLADE. Beograd, 5. februarja. Včeraj popoldne še pred skupščinsko sejo je bila seja ministrskega sveta. Tam se je izdelala deklaracija vlade. Sklenjeno pa je bilo, da se ta deklaracija ne bo pre-čitala v skupščini, temveč da jo bo Uzunovič formelno objavil potom Časopisja. Uzunovič bo zato sprejel novinarje in jih obvestil o stališču, ki ga zavzema vlada napram gospodarskim vprašanjem. Političnih momentov v deklaraciji ni. Vlada bo povedala, na kak način misli, da bi se morala rediti gospodarska kriza. BADICEVCI OSTANEJO V PREDSED-STVU SKUPŠČINE; Beograd, 5. februarja. Tisti radičevci, ki »o Člani predsedstva narodne skupščine, so izjavili, da ne bodo sami de-misijouirali, temveč naj jlb skupSČina vrte, če"'misli, da je tako prav. Kombinacije o razširjenju vladne koalicije. Beograd, 5. februarja. Včeraj pred sestankom narodne skupščine je imela vlada sejo. Poslala je svoje zastopnike k Nemcem in nikičevcem. K dr. Nikiču je šel minister za prosveto Velja Vukjd?-vič. Ta sestanek pa je bil zelo kratek, ker je Nikič odklonil sva pogajanja. Govori se o možnosti, da bi se poiskala že kaka nova skupina, s katero bi se sestavila nova vlada z dir. Ninčičein na čelu. Ker je Boža Miksimovič izjavil, le približal pri postavljanju razni gerentov osobito v Prekmurju ter pri naporih, katere je posvetil ohranitvi današnje večine v celjskem občinskem svetu. Vse te želje in potrebe« so pa bile vedno le želje in poterbe SDS, načelo parlamentarizma in demokracije pa zahteva, da se upoštevajo želje in potrebe večine ali vsaj vseh enako, ne pa samo one same manjšinske stranke. Zato pa — in samo zato — sta NBS in SLS odklonili tako upoštevanje »želj in potreb ljudstva« s strani gospoda velikega župana dr. Pirkmajerja in sta na njegov poziv odgovorili, da hočeta imeti z njim samo toliko posla, kolikor ga predpisujejo obstoječi zakoni. Jezuitizem gospode okrog »Tabora«, ki hoče predstaviti to možato akcijo JNKb in SLS proti g. dr. Pirkmajerju kot izraz nesposobnosti za stvarno delo, je pa že sam na sebi tako smešen, da se ga je mogel poslužiti pač samo list, kakršen je »Tabor«. Sicer pa svetujemo »Taboru« in vesoljni SDS, naj se nikar preveč ne razburja radi te odkrite in po ogromni večini naroda odobrene akcije. Če so imeli njeni ljudje pravico posluževati se svoječasno proti nekemu visokemu uradniku celo klofut, potem imata NRS in SLS tudi, in še toliko večjo, pravico posluževati se proti g. dr. Pirkmajerju sabotaže. Slovensko ljudstvo je mirno prenašalo dolgoletno samostojnodemokratsko vladanje v obeh svojih samoupravnih središčih; danes pa, k oso tudi volitve v oblastne skupščine pokazale, da SDS absolutno nima nikake legitimacije za zastopanje naše pokrajine, je pripravljeno storiti vse, da se to bolno stanje odpravi. Smo v svobodni in demokratični državi, zato zahtevamo, da se spoštuje suverena volja ljudstva in da načelujejo upravi samo ljudje, ki uživajo zaupanje ljudstva in ki so se v resnici, da govorimo s »Taborom« »približali ljudskim željam in potrebam.« Da pa eksponenti manjšinske SDS tega niso mogli doseči, je jasno in zato je jasno tudi to, do mora dobiti mariborska oblast novega velikega župana. Politične vesti. = r,ed raiStrjenjem .Ud.. k„.Hci- , to*i - Demokratsko ^ , -- rfuu — * ■ ie? V beograjskih političnih krogih se tr-. dovratno vzdržujejo vesti, da namerava vlada sedanjo koalicijo razširiti. Tozadevna pogajanja se vodijo tako s HSb, ko lUUi i* L/V Ul V/xv 4 ~ • , ške »Novosti« poročajo, da so v Zagreo že dospeli emisarji vlade, ki skušajo pridobiti HSS za vstop v vlado. £e bi pristala, potem bo sestavil novo vlado Marko Trifkovic. Badikali bi sedaj pristali na koalicijo s HSS vsled tega, ker imajo že sami s SLS večino in bi bili vsled tega zasigurani pred morebitnimi Badičevimi ekstravagancami. — Na drugi strani pa se skuša doseči tudi sporazum z Demokratsko zajednico. Zato se pripisuje veliko važnost sestanku med dr. Spahom in dr. Srskičem, pa čeprav je izjavil dr. Spaho, da je govoril s Sr, skieem samo o dotaciji oblastnih skupščin s strani države. Še večjo pozornost pa je vzbudil sestanek med Božo Maksimovičem in dr. Kumanudijem. Z ozirom na ta sestanek se trdi, da bi Maksimovič zamenjal notranje ministrstvo s kakim drugim ministrstvom, ali pa bi dobili demokrati državnega tajnika v notranjem ministrstvu in bi se potem vodila vsa notranja politika v sporazumu med radikali in demokrati. — Pripomniti pa je treba, da tako davidovičevci ko radičevci zanikajo vse vesti o pogajanjih z radikali in da je zato treba vse te vesti vzeti z največjo rezervo. — Poročilo anketnega odbora zopet odloženo. Včeraj se je zopet enkrat sestal anketni odbor, da sklepa o poročilu, ki ga ima odbor predložiti skupščini. Da ne bo poročilo odbora radikalno, se je itak vedelo, ker se vsa zadeva že tako vleče in je izgubila že toliko na svoji aktualnosti, da moramo biti veseli, če se bo anketni odbor sploh s častjo izmazal iz vse zadeve. Pred anketnim odborom so bili trije predlogi. Badikalni predlog je bil najmilejši in po njem sploh ni bilo pravih krivcev, temveč so se zgodilo samo večje ali manjše upravne nerodnosti. Poročilo davidovičevca Koste Timotijeviča ugotavlja krivdo višjih uradnikov, a tudi ministrov. Kazen pa zahteva samo za uradnike, ker so ministri po zakonu odgovorni šele, kadar zahteva to 50 poslancev. Samostojni de-demokrati pa so seveda hiperradikalni in so zavzeli pozo najodločnejših nasprotnikov korupcije, da ta poza odbora ni javnosti prepričala, je jasno. Končno pa je bil s 13 proti 8 glasovi sprejet predlog vladne večine, da se anketnemu odboru podaljša rok za sestavo poročila za pet dni. Vladna večina namreč upa, da bo mogoče doseči sporazum med strankami in bi bilo potem poročilo odbora soglasno. — Pripominjamo kot jugoslovanski kuriozum, da se časopisje naše SDS silno čudi, da so klerikalci glasovali z vladno večino. — Ekspoze dr. Beneša. V parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je odgovarjal dr. Beneš na razna vprašanja. Potni vizumi so le tehnično vprašanje. Izjave oficielnih oseb na Madjarskem so bile korektne. Manifestacije prebivalstva pa so interna zadeva Midjarske. želja Čehoslovaške je, da postanejo odnošaji z Madjarsko tako dobri, kakor so z Nem-čijo. Po odpravi vojne kontrole v Nem- S čiji pride naravno na vrsto vprašanje voj- i ne kontrole na Madjarskem. Pod istimi j pogoji ko v Nemčiji se more tudi tu od- j praviti vojna knctrola. Vprašanje pri- , ključitve Avstrije k Nemč-iji je rešeno po j mirovnem dogovoru. Češkoslovaška vo- J di samo svojo politiko, ni pa žandar , Francoske, kar najbolje dokazujejo dobri j odnošaji z Nemčijo. Napetost med Italijo I in Jugoslavijo zaradi Albanije, pa še ni likvidirana. Glede Male antante je izjavil dr. Beneš da so se spremenile razmere in zato tudi odnošaji Male antante do Madjarske. Odnošaji med državami Male antante pa so ostali isti. — Glede 0<^°' šajev z Vatikanom je izjavil dr. Benes. da je proti vsakemu kulturnemu boju, a tudi proti konkordatu. Vprašanje fle mo-r, rešiti tako, da ne bo v notranji poli. tiki vznemirjenj ne. z leve in ne z desne strani. — Briandov ekspoze. V senatu je podal Briand podroben ekspoze o francoski zunanji politiki. Popolnoma napa ni in brez podlage so očitki, da vodi on francosko zunanjo politiko v duhu ne o-ga mesijanstva. On hoče samo kontinuiteto v francoski politiki. Locarnskl dogovor je izpolnil vrzeli v Versajskem dogovoru in omogočil njegovo Izvedbo. Vsled Locarna je vzhodna meja Franclje priznana tudi od Nemčije. A Nemčija se je v Locamu zavezala, da tudi svoje vzhodne meje ne bo s silo izpremenila. Iz, praznite v Kblnske cone se je izvršila na podlagi Versajskega dogovora, ne pa Lo-carnskega. V Thoiryju pa ni ^sklenjena za nobena stran nobena obveznost in Briand je tedaj jasno povdaTil, da bo , dogovor med Nemčijo in Francijo popo-| len šele tedaj, če bo sigurnost Francije popolnoma zajamčena. Vojaško kontrolo je končno bilo treba odpraviti toda nado-mestovala jo bo kontrolna komisija Zveze narodov, katere predsednik je franoo-ski general. V Locarnu je Francija iskala samo mir in tej ideji je ostala zvesta tudi tedaj, ko sta ji bile vsiljene vojni v Siriji in Maroku. Vsled te svoje miroljubnosti si je pridobila Francija tudi na svetu moralni ugled, ki jo usposablja, da se jo kliče za razsodnika. Glede Kitajske je izjavil Briand, da se Francija v nobenem slučaju ne namerava udeležiti nobene akcije, ki bi ogrožale nacionalno enotnost Kitajske Ohranitev miru je in ostane glavni cilj francoske politike. — Nora nemška vlada zvesta ustavi. Na seji parlamenta je prečital državni koncelar Marx vladno deklaracijo, ki je izzvala precejšnjo pozornost, ker se v njej ostro povdarja zvestoba do republikanske misli. V deklaraciji pravi nova nemška vlada, da je trdno odločena braniti republikansko ustavo in da bo smatrala vsak nasilen nastop proti weimat-ski ustavi kot veleizdajo. Na prosvetnem polju bo vlada spoštovala versko svobodo. V zunanji politiki pa bo nadaljevala sedanjo smer. Kakor dosedaj, tako o tudi v bodoče vlada nasprotna vsaki re-vanšni misli. Koncem deklaracije izreka vlada nado, da bo mogla z uspehom nadaljevati politiko, ki jo je začel Stresenimi. . . = Sporazum med Italijo in Veliko Britanijo se izpopolnuje. Iz italijanskih uradnih krogov se poroča, da se vodijo med Londonom in Rimom pogajanja v svrho skupnega nastopa na Kitajskem- Po vesteh iz Birna je sporazum že dosežen. Podrobnosti sporazuma se ne om«-njajo. Jasno pa je to, da Velika Britanija težko občuti osamljenost, ki jo je doživela na Kitajskem. Zelo dobrodošla pa bi Angliji prišla tudi vojaška pomoč, ki bi jo nudila Italija Seveda bi dobila zato Italija od Vel. Britanije vso pomoč za njene namene na Bližnjem vzhodu. — Samo želeli bi, da bi Mussolini zapletel Italijo v avanturo na Kitajskem, ker smo prepričani, da ga bo po njej še silno glava bolela. Sicer pa smo tudi zadovoljni s tem, da je ves uspeh fašistovske politike ta, da je Italijo docela zabredla v angleško politiko in postala odvisna od Vel. __ Kitajska nacionalna misel vedno zmagovitejša. Pošiljanje angleških čet na Kitajsko je rodilo čisto drug efekt, kakor pa je pričakovala veliko britanska vlada. Niti najmanje niso Kitajci preplašeni od vojaških priprav Vel. Britanije, temveč nasprotno so vedno bolj odločeni, da pri-čno boj z angleško vojsko. Po vsej Kitajski zmaguje kitajska nacionalna misel in vsa Kitajska je združena v pripravljenosti boja proti tujim vojskam. Ze se pojavljajo znaki združitve severa in juga I Kitajske proti angleSki vojski in maršal i čangsolin je izjavil, da se bo boril ramo j ob rami s kantonsko armado, če bi bu j ubit le en Kitajec od angleške vojske v ; Šangaju. — Ta enodušnost kitajskega ’ naroda je napravila na Anglijo silen utts i in angleški vladni krogi že govore, da ; bodo angleške čete mesto v Šangaj diri-I girane v Hongkong in Singapore. Na ta | način bi bil položaj Vel. Britanije isti ko položaj Amerike ali Japonske, ki imata [ svoje čete na Filipinih, odnosno na ja-! notranjosti Kitajske je vedno težavnejši in poroča se, da je bilo že 250 Evropejcev 1 ubitih od sfanatiziranih kitajskih množic. ' Lepe idile, ko so Kitajci prejemali za svoje delo le batine in par bakrenih novčičev, Evropejci pa v par letih za brezdelje nabrali sebi premoženja, je na Kitajskem konec. In prav je tako! Kratke vesti. Tudi Kuba ni hotela dovoliti Garibaldiju vseljeniškega vizuma. Angleška komunistična stranka je sklenila, da razpusti svoje organizacije in poživlja člane, da stopijo v organizacije delavske stranke in v strokovne or- ^Poveljnik liberalnih čet v Nikaragul Zapata je bil te dni ranjen v roko in so ga konzervativne čete ujele in odvedle M Belgijska socialistična stranka je z dvetretj insko večino glasov svojih organizacij sprejela sklep, da ostane v vkdL Rumunski notranji minister Ooga je odpotoval v Pariz, da se tam pogaja z bivšim prestolonaslednikom Karlom glede ureditve prestolonasledniškega vprašanja. Akutna kriza zdravstva v Sloveniji. ;t 4. Tudi za poprave obstoječih zgradb ■'^e Sloveniji niso dodelili zadostni krediti. Ti krediti za 1926-27 še do danes za Slovenijo niso otvorjeni med tem, ko se ‘zaostale pokrajine že zdavnej Ha razpolago. 'Dovoljeni znesek 1,000.000 Din, ki ■kakor omenjeno, še ni nakazan, ne zadostuje-niti za nujnejša popravila. K temu pride še, da morajo .zavodi izdatke za manjša popravila, katere je do 31. III. ^926" plačevala Gradbena direkcija iz dvojih kreditov, plačevati iz lastnih sredstev. Samo ta manjša popravila znašaja letno približno 1,000.000 Din, s čimer je Tea kredit izčrpan. Kje pa so sredstva za nujna večja popravila, saj je znano dejstvo,‘da so strehe vseh bolnic v naj-slabšem stanju in da se v ljubljanski boleči udirajo stropi. Vse drugače je pa preskrbljeno za druge pokrajine n. pr. Srbijo z 4,500.000 Din, Bosno in Herce- • govino 3,000.000 Din. Stavbena sezona se Pršenja, a kredit še nr otvorjen in so tale-uprave bolnic za te gradbene stroške - dolžne, kolikor ni bilo mogoče odložiti pla6tto. Druga'popravila, so pa bila neizvršena. - - 5. Da pa tudi višje Instance fnspekto-rat v Ljubljani, oblastni' in srezki referenti občutijo to- neprevdarjenost v proračunu, so. -se izvršile tako izdatne redukcije osobja, da bi morali navedeni uradi- brez odloga ustaviti: uradovanje, ako bi si ne znali pomagati s tem, da pritegnejo delavne moči od drugih sorodnih instituciji seveda -zopet na škodo teh. Kako bi mogel obširen urad inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Sloveniji sploh poslovati, ako bi mu ostala v istini, le. dva administrativna uradnika ^ aničnika ? Redukcija-se je izvršila, ne da bi se vprašalo -edino - kompetentnega vse zopet- v škodo- zdravstva v Sloveniji, Isto velja glede redukcij pri oblastnih in srezkih sanitetnih referentih. 6. Kaj naj porečemo k temu, da se je črtalo 20 mest okrožnih zdravnikov, in je bilo na ta način naše ubogo in potrpežljivo ljudstvo oškodovano svojih zdravstvenih svetovalcev, ne glede na to, da imamo vedno več zdravnikov, ki ne morejo-dobiti službe. 7. Da tudi naše ostale higijenske ustanove niso dobro odrezale, je po navedenem razumljivo. Pozabilo se je na večje število zdravnikov in ekonomov, pa tudi potujočo učiteljico Zavoda za socijalno -higijensko zaščito dece, so ^aostavno 5r- tali. Isto se je zgodilo z zvaničniki in des-inlektorji, katere so degradirali za služi-telje. 8. Ker ni v proračunu za 1926-27 predvideno osobje zadostovalo, in bi ostalo vse dosedanje higijensko delo z ogromnimi izdatki vred zaman, je ministrstvo dalo v iinančni zakon za 1926-27 določilo, da se smejo uporabljati krediti, namenjeni za materijalne izdatke, tudi za osebne izdatke (čl. 102). Ni pa smatralo za potrebno, ob enem povečati kredit za materijalne zidatke. Tako je ta kredit (na partiji 557) z osebnimi izdata ki tako obremenjen, da preostanek zda-leka ne more zadoščati za stvarne potrebe. Iz navedenega je razvidno, da je kriza zdravstva v Sloveniji postala zopet akutna, ker se je postopalo s Slovenijo kot s pravo pastorko, ter so težke posledice tega postopanja v najkrajšem času neizbežne. Ako no popravi ministrstvo za narodno zdravje takoj z naknadnimi krediti pogreške nesrečnega proračuna za leto 1926-27, je zatvoritev bolnic v najkrajšem času gotova stvar. Ministrstvo narodnega zdravja je bilo decembra 1926 obveščeno, da je kredit 10,000.000 Din popolnoma izčrpan, in da je treba za bolnice v Sloveniji najmaje nakadnega kredita 8,500.000 Din, za domače bolnice in za plačilo dolga bolnicam izven Slovenije, katerim dolguje inšpektorat za oskrbovanje v Slovenijo pristojnih bolnikov 3,000.000 Din, ker obstoja nevarnost, da bolnice v Sloveniji v najkrajšem času ustavijo delovanje, ke'r liferanti ne kreditirajo več in grozijo s tožbo. Inozemstvo pazljivo sledi tem žalostnim pojavom zdravstva v Sloveniji, katerega je sigurno smatrati kot narodno sramoto, ako bi morali priti do ustavitve zdravstvenega dela v Sloveniji. Opozoriti moramo pri tem še na žalostne razmere v blaznici na Studencu, ker so bolniki natlačeni že po hodnikih (prostora je predvideno za 200, natlačenih je pa 450 bolnikov) sestre usmiljenke pa stanujejo v neki nap. 1 podrti skrajno nehigijenič-ni baraki. Postaviti bi se moralo v proračun za 1827-28 najmanj 3,000.000 Din za prireditev primernega prostora za uinobolne. Tozadevnih predlogov inšpektorata ni upoštevalo niti ministrstvo in niti finančni odbor. (Konec prihodnjič.) med možem in ženo enako razmerju med gospodom in sužnjem, ker edino suženj je brezpraven. Drugi, Konstantin Brunner, gre še dalje. V svojem delu »Ljubezen, zakon, mož in žena,« zahteva nič manj, kakor vse predpravice za moške v seksualnosti, zakon pa naj velja samo za ženo. Zena ne sme prelomiti zakon, ne sme pa tudi zahtevati od moža, da bi njej na ljubo omejeval svoje odnose napram drugim ženam. Torej, kar zahteva Wieth" v družinskem in vsem ostalem življenju, to zahteva Brunner v seksualnem življenju. Ženam pa ne gre za tekmo z moškimi. Zgodovinska nujnost jih je prisilila, da so poiskale za svoje sile nova polja dela in da so prilagodile svoje življenje iz-piemenjenim gospodarskim razmeram. Vse delo žene v javnem življenju dokazuje, da niso žene nikdar izkoriščevale enakopravnosti in političnih pravic v to, da si pribore neko izjemno stališče, temveč so posvetile vse svoje sile zato, da v sodelovanju z moškim ustvarjajo za vsa družbo boljše življenjske pogoje. Predavateljica je nato navedla več primerov dela žene v javnem življenju v onih državah, kjer so žene dosegle popolno enakopravnost z možmi. Prva država, ki je dala ženam popolno politične pravice je bila Wyoming v Severni Ameriki in sicer že leta 1869. V Evropi so žene dobile vse politične pravice najprej na Finskem leta 1907. Na Češkem pa šo imele žene pasivno in aktivno volilno pravico v deželni zbor že od 1. 1861 dalje. Žena v javnem življenju. (Predavanje gdč. Štebijeve.) ~ Včeraj je predavala v »Zenskem poletu« gdč. Alojzija Štebijeva o problemu čene v javnem življenju. Ker je to vprašaja izredne važnosti tudi za ostalo občinstvo, posnemamo iz njenega predavali^ nekaj glavnih misli. Uvodoma je predavateljica pobijala teoretigne trditve nekaterih antifemini-sticnih publicistov, kakor danskega profesorja dr. Wietha - Knudsena, Nemca Konstantina Brunnerja, Adolfa Sommer-felda in drugih. Prvi. dr. Wieth - Knud-sen z navidezno znanstvennimi dokazi odreka ženam ne samo inte-lektualne sposobnosti, marveč jih tudi kvalificira kot moralno skrajno nizko stoječa bitja in trdi, da je intelektualno in moralno najvišje stoječa žena še vedno pod povprečnim meškim. Stremljenje žene po enakoprav-' nosti smatra za veliko zablodo današnje dobe in poživlja ves svet na odpor proti ženskemu gibanju. Ako pa bi danski profesor le nekoliko globlje pogledgj[ v žensko gibanje, bi moral spoznati, da žensko gibanje ne stremi po neki nadvladi nad moškim, temveč se drži skromno v mejah tistih pravičnih zahtev, ki jih zdrav razum pripoznava vsakemu človeku brez ozira na spol- Po njegovem naziranju naj (bi bilo razmerje Po svetovni vojni so žene dobile pj-litične pravice skoro v vseh evropskih državah, izvzemši v romanskih in v balkanskih. Zena je v dolgoletnem delu v javnem življenju dokazala, da ima istotoliko smisla za dobrobit naroda in države, kakor moški, da se odlikuje v tem delu z vsemi onimi lepimi lastnostmi, ki jih je dala narava kot materi in da so vse trditve, da žena ni več lena, kadar stopi v javno življenje, samo .prazne izmišljotine. Po pričevanju odličnih ljudi je žena popolnoma sposobna za javno življenje. Ona ne zaostaja v inicijativi in v vztrajnosti za moškim. Razlika je le v delokrogu dela, ki ga izvršujeta žena — javna delavka in moški javni delavec in razlika je tudi v načinu dela. Zena je izbrala delo, ki prinaša uteho, blaži nasprotstva in ki vodi k mirnemu razvoju naroda. Zato je ostala žena tudi v javnem življenju predvsem mati in Človek. Vsak, kdor je objektiven, bi moral pomagati ženi, da bi čim bolj predirala v javno življenje, ker ona ne želi tega udejstvovanja iz častiklipnosti ali • zato, da bi si morda priltastila kake predpravice, temveč vsled globoke zavesti, da samo nesebično delo prinaša ‘ ozdravljenje. Svoje predavanje je pridavateljica gdč. Štebijeva podprla in zaključila z izrekom Carlyja: Višina kulture naroda je odvisna od tega, koliko ljudi izvršuje kako stvar zaradi stvari same in kakšen ugled uživajo ti ljudje v svojem narodu,-. Prosveta. PROSPEKT NARODNE GALERIJE. razposlan v januarju tisočem izobraženih Slovencev, v sliki in besedi skromno govori o velikem delu, katerega je naša, čudovito agilna organizacija doslej izvršila. Prirejanje razstav, ki so posredovale spoznavanje tuje umetnosti, kazale ustvarjanje naših sodobnikov in v veliki meri odkrile preteklost slovenske umetnosti, zalaganje dobrih in cenenih znanstvenih knjig z lepimi slikami in nakupovanje umetnin za stalno galerijo, to so bile naloge, katere je društvo z veliko vnemo vršilo in ob njih je rastla njegova lastna moč. Danes so načrti za ustvnovitev velike, javne galerije dozoreli, dolgoletno delo bo rodilo nepričakovano krasen sad. Če je Narodna galerija pozvala s svojim prospektom čim večje število Slovencev v krog svojih podpornih članov, je v tem sledila tradiciji slovenskih kulturnih naprav, ki so vse nastale iz skupne moči mnogih malih darov. Določila je skrajno nizko članarino desetih dinarjev na leto, a dočim je odziv za večje prispevke normalen, je število doslej priglašenih podpornih članov sorazmerno majhno. Zdi se, da marsikdo ni pomislil, da sama na sebi malenkostna vsota, more v družbi odtehtati celo posamezna večja naklonila. Narodna galerija polaga posbno važnost na veliko štvilo podpomin, ki omogočajo vsakemu Slovencu sodelovanje pri tako izredno važnem kulturnem podjetju in bodo krepile po dovršitvi dela mnogim tisočem darovalcev zavest, da so s svojim darom pomagali idealni zasnovi in nje požrtvovalnim izvršiteljem. Ne mi- slite torej, da je Vaš desetak brezpomemben, ampak nakažite ga Narodni galeriji, ki ga bo uporabila kot kamen za svojo zgradbo! Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. 5. februarja, sobota: »Slaba vest. Delavska predstava po zniž. cenah. Izven. 6. februarja, nedelja: ob 15. uri pop. »Triglavska bajka. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven, ob 20. uri zvečer »Gobsek« premijera. Izven. 7. februarja, ponedeljek: »Pahljača la-dy Windermere«. Red C. Opera. Začetek ob pol 20 uri zvečer.) 5. februarja: sobota: »Carmen«. Red D. 6. februarja, nedelja: ob 15. uri pop. »Cosi fan tutte.« Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. Ob pol 20. uri zvečer »Terezina«, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Verdi: Ples v maskah. V nedeljo popoldne ob 15. uri se poje v ljubljanski operi kot ljudska predstava pri znižanih cenah prekrasna Verdijeva opera Ples v maskah, v znani naši izvrstni zasedbič Pri tej predstavi poje prvokrat vlogo Renata baritonist g. Mitrovič. Zunahji po-setniki nedeljskih opernih predstav na-roče lahko vstopnice potom dopisnice pni gledališki upravi. Cene so ljudske — znižane. Zvečer ob pol 20. uri pa se poje operetaoTerezina« z g. Jankom v ulogi brivca Danijela. Cene ljudske. Cb. Lucieto: 4g Spomini francoskega vojnega detektiva. 7 Baje je v tesni zvezi z rodbino Wittelsbachov-cev, ki vlada na Bavarskem. Skrival se je do sedaj v tujini ped sledečimi imeni: comte de Tirlemont, baron de Kerflbeck; marquis des Vercičres, lord Gree-nook, Jean de Gimet, Durand des Cognets itd. Pod temi različnimi imeni nam je napravil že veliko hudega. Med drugim mu pripisujejo tudi aretacijo princa de Croya in miss Cavellove.* Na vsak način ga je treba napraviti neškodljivega. Pošiljamo vam obenem njegov osebni popis in fotografijo.« Zame ni bilo nobenega dvoma, kajti fotografija in popis sta točno izdajala laži-gro.fa de Tirlemnta. Zadevo sem javil svojim šefom v Pariz in zahteval navodil. Iz Pariza so mi odgovorili: — »Damo vam popolno svobodo za vaše delovanje, toda bodite previdni. Ta človek, ki ga zelo dobro * Miss Cnvell, angleško sestro Rdečega križa, so Nemci' v Belgiji ustrelili kot Spajonko, čeprav je bila nedolžno in čeprav jo celo' papei prosil nemškega cesarja sanjo. (Op. prev.) poznamo, je silno nevaren. Ne pozabite, da delate na nevtralnih tleh.« Besede: »silno nevaren« so bile podčrtane, kar je kot dogovorjen znak značil: »ta človek je v stanu storiti vse, da doseže svoj cilj; ne straži se niti pred umorom.« To je bila zadeva, ki sva jo imela urediti sama med seboj 1 Šlo pa je še za nekaj drugega: ali ni bila moja dolžnost, da povem francoskim oficirjem, ki so se tedaj nahajali v Luganu, da imajo opraviti z ogleduhom? Ali ne bi na ta nnfin zabranil, da bi mu morda nehote ne izdali kaj važnega, kar bi potem imelo za nas slabe posledice? Ali bi bili potem še v stanu, mu prijazno stiskati roko? Ali pa bi v nasprotnem slučaju jaz riskiral, da ga polomim jn se moja misija ponesreči. Po daljšem pomisleku sem sklenil, da stvar opustim... - -v: Zadeva je ostala pri tem, ko sta nekega jutra zahtevala dva- interniranih oficirjev, letalska poročnika G. in M., govoriti z menoj. Bila sta vsa prepadla in mrzlično razburjena in takoj sem spoznal, da se je moralo zgoditi nekaj zelo resnega. Stopil sem k njima ter ju vprašal: — Kaj se je zgodilo, gospoda, da sta tako razburjena? — Gospod komandant, je odgovoril poročnik M.. kajti njegov tovariš je bil tako iz sebe, da ni mogel ziniti besede. — To noč, ko sva bila v klubu, so vdrli neznani ljudje v najino sobo in odnesli dokumente, ki so velikanske važnosti za narodno obrambo, čeprav sva jih skrila na varno mesto. — Vraga, sem vzkliknil. To je pa neprijetna stvar-Toda ali ne pretiravata važnost teh listin? — Vam bom takoj razložil, gospod komandant, je odvrnil poročnik M, In tedaj sta mi cbadva začela razlagati, da sta, če>prav sta bila ujetnika na častno besedo, iznašla in izpopolnila konstrukcijo letalnega stroja, ki bi za-sigurala nadvlado v zraku oni državi, ki bi jo prva uporabljala... — Dobro! Le počasi! Kakšne vrste so bile te listine? — Bilo je šest načrtov (prerez in tloris), z vsemi potrebnimi podatki, ki se tičejo najine iznajdbe. — Ali nimate dvojnih listin? — Na žalost ne! — Dobro! Sedaj mi boste pa povedali, katere osebe so bile z vami v klubu, toda ne izpustite niti ene! Predvsem, ali sta bila tam ob istem času kot vidva gospa d’Aspremont in njen svak? — Kaj? Vi ju sumite? — Nikakor ne! Toda treba se je varovati vseh ljudi. (Dalje prihodnjič ) Dnevne vesti. NAUK OROŽNIKA MINISTRU. Neki beograjski narednik je moral pred dnevi zopet enkrat spravljali domov znanega pesnika Tina Ujeviča. Seveda se je nabrala velika množica ljudi, ki je prosila narednika, da ne pelje pesnika v zapor, temveč da ga pusti. Narednik je tudi v resnici pesnika pustil. Nato pa se je med narednikom in množico razvil interesanten pogovor. Nazori, ki jih je pri tem razvijal orožnik, zaslužijo, da bi si jih zapomnili tudi naši ministri. Orožnik, je govoril: Trikrat je bil Uje-vič že v našem oddelku zaprt. Prespi pri nas noč, drugič pa ga primejo v drugem kvartu. Kakšen zmisel ima, da ga zapiramo. Moral bi biti tu zavod, ki ljudi odvadi od pijače, mi pa jih zapiramo. Pa še večji križ je s slepci in drugimi reveži. Prosijo po mestu in naredjenje je, da je prosjačenje prepovedano. Pa jih meram goniti v zapor, a kaj hočemo tam z njimi. Prespe eno ali dve noči, potem pa jih izpustimo in nato pridejo zopet k nam. Poznate ono revco, ki ima obe nogi pokvarjeni in se pomika po rokah. Njo sem že kakih šestkrat gonil na policijo. Ljudje mi očitajo brezsrčnost, pa kaj hočem, če je naredjenje tako. Eh, bratje, nima zmisla, da te ljudi vlačimo v zaper. Je vse zastonj, ker pri nas ne dobi nihče zdravih nog in ne zdravih oči. Te reveže bi bilo treba dati v bolnice ali v druge zavode, kjer bi za nje skrbeli, ne pa na policijo.« >Dobro govoriš,« so vzkliknili ljudje. »Tebe bi bilo treba napraviti za ministra socialne politike.« — >Eh, kaj se ve,« je odvrnil orožnik. »Kakor se pri nas menjajo vlade se zna še to zgoditi.« — Popravek. Prebivalstvo Zjedinjenih držav Sev. Amerike znaša po zadnjem štetju 128 milijonov in ne 188, kajtor je bilo pomotoma natiskano med včerajšnjimi brzojavnimi vestmi. — Za poplavljene® v Sloveniji je darovala naknadno čevljarska zadruga v Tržiču Din 500, torej znaša celotna zbirka Din 19.733. Vsem darovalcem ponovno iskrena hvala! — ‘Ustanovni občni zbor krajevnega odbora društva Rdečega križa se vrši v sredo, dne 9. februarja ob 17. uri v mestni občinski posvetovalnici v Tržiču. Prijave absolviranih juristov, ki hočejo napraviti državoslovni državni izpit v času do velikonočnih počitnic t. 1. sprejema vsak torek od 15. februarja do vštetega 29. marca t .1. med 11. in 12. uro predsednik izpraševalne komisije za ta izpit in sicer v palači velikega župana I. nadstropje. | — Mestna hranilnica v Škofji Loki. »Uradni list« št. 13 z dne 3. februarja objavlja razglas o ustanovitvi Mestne hranilnice v Škofji Loki. — žrebanje številk III. književne tombole Jugcslovenske Matice je, kakor smo že ponovno poročali, preloženo in se vrši nepreklicno po sledečem redu: 4. in 11. marfca za ambe, 18. marca za terne, 25. marca in 1. aprila za terne in kva-terne, 8. aprila za kvaterne in čjnkvine, 15. aprila za činkvine in 22. aprila za tombole. Tombolske tablice se do 2. marca t. 1. predajajo pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani v Novi založbi, Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgo\a ulica 7-II. Vsaka tablica stane 3.— Din. Lov krajevne občine Prečna se bo oddal v zakup za dobo od 1. aprila 1927 do 31. marca 1930 na javni dražbi, ki se bo vršila pri podpisanem srezkem poglavarju v soboto, dne 12. marca 1927 ob desetih. Zakupni in dražbeni pogoji so na pogled med uradnimi urami pri srezr kem poglavarju v Novem mestu. — Društvo hišnih posestnikov ta Jesenice, Koroško Belo in okolico ima svoj redni občni *bor v nedeljo, dne 6. februarja 1927 ob 3. uri popoldne v prostorih restavracije g. Tancarja na Jesenicah. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih o raznih stanovskih zadevah in podal potrebna pojasnila. K obilni udeležbi vabi odbor. — Iz sodne službe. V področju višjega deželnega sedišča v Ljubljani so imenovani pravni praktikanti Anton Kuntarič, Leon Štukelj in Cvetko Aschman za sodnike v 7. skupini 1. kategorije. — Iz državne službe. Za asistenta pri državnem centralnem veterinarsko-bak-teriološkem zavodu v Beogradu je imenovan veterinar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani dr. Leopold Hribar. — Premeščen je poštni uradnik Viktor Traven z Bleda k poštni hranilnici v Ljubljani. — Odvetniška vest Dr. Janko Lešnik, odvetnik v Mariboru se je odpovedal izvrševanju odvetništva. — Vreč vrelec r Budimpešti. Že pred dvema mesecema so jeli vrtati v gorovju južuo od Budimpešte v uadi, da pridejo na sled vroči vodi. Te dni se je pričakovanje izpolnilo. Iz globočine 130 metrov je pridri na površino curek tople vode. Vrelec bodo porabili v mestu za termalno kopel. Temperatura vode znaša 40 do 50 stopinj. Kemično voda sicer še ni analizirana, vendar pa je ugotovljeno, da vsebuje mnogo žvepla. — Ženski polki v poljski armadi. — Zgledu sovjetske republike, ki je uvedla, če abstrahiramo od par ženskih vojaških formacij v svetovni vojni, prva žensiie bataljone, sledi sedaj Poljska. Kot namreč poročajo varšavski listi, je sklenil Pilsud-ski, da ustanovi v poljski armadi ženske polke. V poljskem vojnem ministrstvu se je vršila pred par dnevi pod predsedstvom Pilsudskega konferenca, na katero so bile povabljene številne patriotič-ne ženske. Ustanovljen je bil poseben komite, ki bo izdelal statute za žensko pomožno vojaško službo. Ženske se bodo uporabljale principijelno v etapi, prostovoljno pa bodo vršile lahko tudi službo v fronti. (Zdi se, da bo jel vporabljali ma-derni militarizem kmalu tudi otroke v svoje svrhe!) — Shod budhistov v Moskvi. Te dni se vrši v Moskvi pod vodstvom oficijelnih zastopnikov sovjetske Rusije »prvi shod budhistov«. Doslej se udeležujejo sheda delegati, ki so jih izvolili budhistični kongresi Rusiatov in Kohnukov, pričakujejo se pa tudi odposlanci iz Tibeta, Mongolije in specielni delegati iz Leningrada. Zborovanju predseduje Agran Dorjev. Formelno sklepa zbor o statutih za vodstvo budhizma v sovjetski Rusiji, pravi cilj pa je organizacija pokreta za reformo budizma in vzpostavitev skupine budhističnih duhovnikov, ki naj bi se pokorili poveljem Moskve. V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal Dorjev potrebo reorganizacije stare forme »čistega budhizma«, ki bi se dal prilagoditi zahtevam sovjetske države. —Boj zopor napitnino na Madjar-skem. Iz Budimpešte poročajo: Boj zoper napitnine zavzema v Budimpešti v3e večje dimenzije. Udruženje madjarskih potnikov je sklenilo, da se odpravi napitnina v hotelih, restavracijah in kavarnah. Mesto napitnine naj bi bilo plačevati v hotelih in kavarnah 15, v restavracijah pa 10% računa. — Katastrofalno širjenje gripe v Bolgariji. Iz Sofije poročajo: V Bolgariji zavzema gripa vedno večje dimenzije. V Burgasu in Kistendilu je obolelo 80% prebivalstva na tej bolezni. V Sofiji so zatvorjene vse šole in vsi kinematografi. Smrtni slučaji so izredno številni. — Osodepolna zmota v bolnici. V j neki milanski bolnici se je pripetila te dni osodepolna zmota. Neka sesljra je imela dati osmim bolnikom injekcije ter je zamenjala predpisana sredstva. 6 tir ji bolniki so umrli, ostali so v smrtni nevarnosti. Ko je usmiljenka videla, kakšne posledice je imela njena zancta, je pobegnila. Doslej je še niso izsledili. — Posledice 6labih spričeval. Budim-peštanski srednješolci 90 prejeli te dni spričevala. Efekt je bil porazen, oziroma osodepoln. 102 fanta v starosti od 14 do 17 let se nista upala s svojimi spričevali doomv. Policija je priredila racijo ter je privedla 70 dijakov zopet v narečje skrb. nih starisev. Oblasti so odredile, da se odslej -spričevala ne bodo izročala več dijakom, temveč njihovim starišem po pošti. Igr&lniea v sultanovi palači. Iz Carigrada poročajo: Preureditev nekdanje sultanove palače »Jildis« v igralnico se je izkazala kot zelo lukrativna ideja. Tekom prvega Četrtletja obstoja igralnice je izplačal najemnik me9tu okoli 125.000 turških funtov. — Od vojnega ministra do trgovca. Iz Budimpešte poročajo: madjaraki vojni minister general Stefan Sreter je poslal te dni honvedskemu ministrstvu dopis, v katerem izjavlja, da odlaga svoj , vojaški čin, vse svoje odlike ter da izstopa iz kapitlja junakov, vse to pa zato, ker hoče postati navaden trgov«;. — Krvav spopad med >frontkampIerji« in »schutzbiindlerji« v Burgenlandu. V Schattendorfu, majhnem mestecu v Burgenlandu v bližini avstrijsko madjarske mejo je prišlo te dni do krvavega spopada med nacionalističnimi »frontkfimp-1'orji« in socialdemokratičnimi »schutz-biindlerjk. Socialni demokrati so priredili v Schattendorfu shod. Ko so se vračali s shoda mimo neke gostilne, so jeli baje nacionalisti brez povoda nanje streljati. Prišlo je do hudega spepada, tekom -katerega «ta bila schutzbUndler Smairic in neki 0-leini deček ustreljena, 7 oseb pa deloma od krogel, deloma od udarcev z bokserji in palicami, lahki ranjenih. Sin gostilničarja Tsclmrmann. ki ima baje obe smrtni žrtvi na vesti, je pobegnil, vendar pa so ga že izsledili in aretirali. Aretiran je bil tudi njegov oče, njegov starej-ši brat in njegov -svak, ki so pravtako streljali. V gostilni T-scharmann je našla policija več pušk in večjo množino municije. Dogodek je bil povod velikanskim manifestacijam na Dunaju, po veh- indutrijskih centrih na Nižjeavstrij-skem in v Burgenlandu. Pogreba ubitih so se udeležili deeettisoči socialnih demokratov, ki so se pripeljali v Schatten-dorf v 12 posebnih vlakih. Pred pogrebom je bila prirejena v vseh avstrijskih mestih žalna manifestacija. V vseh tovarnah, delavnicah in uradih je počivalo cd 11. do 11.30 vse delo. — Dijaški kravali na Dunaju. Te dni so se stepli pred dunajsko univerzo socialistični in nacionalistični dijaki. Povod temu so dali dogodki v Burgenlandu. Kravale so izzvali socialno demokratični dijaki, ki so bili končno tudi tepeni. Posebne nesreče ni bilo. Par socialno demokratičnih dijakov je odneslo kontu-zije, Iti so jih dobili od udarcev s palicami. * — Samomor pri telefonu. V Vendziru (Češkoslovaška) se je pripetil te dni nenavaden slučaj samomora. V neki restavraciji je sedela večja družba, v kateri se je odlikoval po posebni veselosti veletržec Rettmann. Nenadoma je napisal Rettmann pismo, ga izročil družbi z naročilom, da ga ne smejo odpreti pred potekom 15 minut ter odšel. Čez 20 mi-uut je sporočil natakar družbi, da kliče Rettmann enega ali drugega od družbe k telefonu. Rettmann ga je vpraial,eniatxeniatx fonu. Eden od gostov je stopil k telefonu. Rettmann ga je vprašal, če so pismo že odprli, nakar so ga res odprli. Pismo je vsebo-valu samo besede: >Grem domov ter se ustrelim.. Rettmann je pojasnil telefonifcno, da ne gre za šalo. Takoj nato se je začul v telefonu strel. Nato je zaklical Rettmann: »Nisem se dobro pogodil... pazite... sedaj bo šlo bolje!« V tem trenutku je počil drugi strel, nakar je Rettmann umolknil. Ko so prihiteli gosti v njegovo stanovanje, je ležal pri tele- j fonu v mlaki krvi mrtev. — Krvav čin umobolnega. Na Mont- j martru v Parizu se je odigrala te dni j dramatična scena. 31-letni zobotehnik j Houdoux, ki je kazal že dalje časa zu&j.e . duševne bolezni je uslrelil svojega sti 1- j ca in svaka, nakar je obrnil orožje proti j svoji materi in sestri, ki sta jeli v smrtnem strahu kričati kolikor sta mogli. Medtem so udrli v stanovanje pasanti, ki •so umobolnega Houdouxa zvezali in iz-- ročiil policiji. — Cerkveni tat v spovednici. Iz Pariza poročajo: Ko je odprl te dfli cerkovnik v Saint Gervais-u cerkev, je opazil, da so bili izropani vsi nabiralniki. Ko je preiskal vse kote, je našel v eni od spjvednic možakarja, ki je bil navidezno zatopljen v molitev kot da ne ve ničesar o tem, kar se> je zgodilo. Cerkovnik je poklical policijskega stražnika, ki je zbudil možakarja prav hitro iz pobožne molitve in ugotovil, da ima opravka s pobeglim kaznjencem in nevarnim tatom Deratandom: Velikanski proces radi goljufij z in- serati. V Berlinu se vrši te dni proces radi velikopotezno zasnovanih goljufij z inserati. Na zatožni klopi sedi 13 oseb. Povabljenih je 125 prič; obtoženci so anonsirali ponudbe posojil na zemljišča, ne da bi bili imeli kaj denarja. Ljudje, ki so se oglasili, so morali podpisati kompliciran reverz za večkratno priobčenje nekega inserata. Uprava listov je nato izterjavala izredno visoke pristojbine za iriserat. — Iz newyorške roparske kronike. V newyorški hotel Charles, ki se nahaja v bližini zamorskega dela mesta, sta udrla te dni ob zori dva lopova, ki sta ustrelila nočnega portirja ter oropala nato dva hotelska gosta. Napadena moža sta jela kričati iz vsega grla na pomoč, v sled kričanja se je zbudila mlada igralka, gospa Strauss, ki se je tako razburila, da je skočila napol v spanju skozi okno drugega nadstropja na ulico, kjer je obležala z razbito lobanjo. Bandita sta izgi- nila, predno se je pojavila na licu mesta policija. — Davek na ženska meča. Župan v Almendraleju na Španskem si je belil glavo, kako bi napolnil prazno mestno blagajno. Premišljeval je o tem, da bi uvedel nov davek na živila, na avtomobile, na. veselice, na inserate itd., vendar pa se je bal, da So povzročil s takimi davki preveč jeze. Tedaj mu je prišla rešilna misel: prepovedal je kratka krila. Odredil je, da ima plačati vsaka ženska, katere krila ne dosegajo predpisane dolgosti, denarno globo; s tem pa pridobi pravico, da nosi kratko krilo še nadalje mesec dni. Dame plačujejo davek rade, gospodje so pa tudi zadovoljni, da smejo gledati krepka meča Almendra-lejskih deklic. Na ta način je rešil modri župan, če že ne nravnost, pa finance mesta Almendraleja. — Huda kazen za dvoboj. V Stuttgartu je bilo obsojenih več visokošolcev radi »zločina dvoboja« na v zakonu st at ukano minimalno kazen dveh mesecev trdnjav-ske ječe. Sluge, ki so prinesli potrebni materijal za dvoboj, kakor tudi lastniki lokalov, so bili obsojeni na denarno glo-bo. Gotovi nemški listi pripominjajo k temu, da bi bilo bolje, da bi bili gospodje akademiki obsojeni na — baline! — Sovražnik redovnic .. . Prednica samostana v Miadican pri Sarajevu, mater Kristina, je vložila te dni pri sarajevskem državnem pravdništvu ovadbo ao-.per kmeta Manueia Šiu-ebeja, čigar krave so udrle te dni na samostansko dvorišče ter požrle tam večjo količino sena. Ivo so jin hotele redovnicei odpoditi, je prihitel kmet Skiebe v samostan t»r hotel par sester in samostanskega hlape* dejansko napasti. Pri tem se je posluževal nečednin besed Mati Kristina pra- vi v svoji ovadbi, da morajo pobožne redovnice vsled netolerantnosti svojih sosedov sploh mnogo pretrpeti. Ljubljana. — Občni zbor Društva Uraduištva Denarnih zavodov Slovenije v Ljubljani se vrši dne 21. februarja 1927 ob 20. uri v restavraciji Ljubljanski Dvor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročila. 8. Razmerje podružnice do Saveza. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Odbor. 1— Društvo nameščencev mestnega do-hodarškega urada v Ljubljani priredi dne 5. februarja t. 1. v Mestnem domu svojo II. predpustno veselico. Preskrbljeno je, da se bode vsakdo, ki se potrudi na veselico dobro zabaval in bode postrežen z izvrstno, ceneno pijačo in jedačo. Začetek ob 8. uri. Ker je čisti dobiček namenjen onemoglim članom d rit Stva vljudno vabi odbor. 1— Klub esperantistov v Ljubljani otvori v torek, dne 8. t. m. tečaj za espe-rantski jezik za začetnike. Kdor se želi priučiti v štiri mesečnem tečaju tega "ve-levažnega mednarudnega pomožnega jezika, naj cje» priglasi naivedene^a dn© pol 8. uri zvečer v Šentjakobski šoli. Učnina mesečno Din 15, za dijake dinarjev 10. 1 J. A. D. Triglav obvešča vsa ona društva, ki so dobila vabilo na sestanek v zadevi koncerta akad. pev. društva Obilic, da se vrši sestanek nepreklicno v torek, dne 8. t. m. ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih, ker je moral prvi sklicani sestanek radi koncerta odpasti. Radi nujnosti prosimo sigurne udeležbe l_ Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja 1927 v Unionu. Z razpošiljanjem vabil se prične tekom prihodnjega ledna. 1146) 1— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani sporoča svojim člano»» sledeče sklepe sprejete na oMnem zboru dne 16. januarja 1926. f- Članarina za leto 1927 ostane nespremenjena in se pobira dne 2. in 6. februarja v društvenih prostorih celodnevno. 2. Pristopnina za nove člane znaša sledeče: Od 10—20 let starosti znaša Din 50, od 21—30 let ! starosti znaša Din 100, od 31—40 let sta-1 rosti znaša Din 200, od 40 leta dalje po 50 Din več za vsako leto starosti od 40 let dalje do 50 leta. Nad 50 let »tari se sprejmejo za člane, ako isti vplačajo celotne pogrebne stroške. Pristopnina se lahko vplača v 6. obrokih tekom enega leta. Vabijo se novi člani k pristopu. — Odbor. , , ■ ]_ Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo šesti obrok svojega abon- i maja najkasneje do 12. t m. Stran 5. nmfiiiinin VOZNE UGODNOSTI NA ŽELEZNICAH IN LADJAH V DRŽAVNI EKSPLOATACIJI. »Uradni list« št. 12 z dne 31. januarja 1927 objavlja pravilnik o voznih ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Pravilnik določa med drugim sledeče: Čl. 3. Oni otroci uslužbencev državnih prometnih naprav, ki hodijo v šolo v bližnjih krajih, imajo brezplačno vožnjo od stanovaMšča do kraja, kjer se šolajo. Cl. 6. One vdove in oni mladoletni otroci bivših tetivnih in vpokojenih uslužbencev državnih prometnih naprav, ki prejemajo pokojnino in dravinjsko doklado, imajo pravico do ibrez-plafine vožnje trikrat na leto. Cl. 11. Rodbine prometnih uslužbencem dobivajo brezplačen prevoz trupel umrlih uslužbencev ikoj P« smrti zaradi pogreba. Cl. 20. ' Invalidi imajo brezplačno vožnjo, kadar J1« kličejo ali pošiljajo pristojna oblaetva ali Pooblaščene naprave na zdravniški pregled, *®wljenje, strokovno izučevanje, zaradi poplavila protez ali drugih ortopedskih pripio-®o£kov, in kadar se odtod vračajo domov. Opremljevalci invalidov, omenjenih v členu 13 invalidskega zakona, imajo isto pravico do brezplačne vožnje kakor invalidi, katere spremljajo na zdravljenje. Ralen tega imajo ™^l;l 12062, 13266, 13385, 13861, 16254’ 16276’ 17554> 17776’ 17872> 18J-65, 1854Q) 19070) 20000. Dobitki po 50 Din: 00155, 00162, 00894, 00998, 01117, 01557, 03047, 03168, 03237, 03615, 03896, 04285, 04291, 04633, 05141, 05278, 06401, 06540, 06800, 08649, 08935, 08994, 09142, 09366, Svetla glava ris-- *** PEČE LE Z DrOETKER- JEVIM backinom •j****«***«1 ■ 09954, 10637, 11008, 11393, 11575, 12238, 12282, 12523, 12945, 13530, 13546, 14231, 14522, 15016, 15747, 15957, 16585, 17071, 17573, 17684, 18128, 18525, 18696, 18810, 19036, 19493. Dobitki se bodo izplačevali odnosno izročali od 1. marca do 31. maja 1927 proti izročitvi srečke pri Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Dobitki, ki se v tem času ne bodo dvignili, zapadejo v korist Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Tunney pride maja meseca ▼ Evropo. Iz Newyprka poročajo, da je svetovni bo-kserski prvak Gene Tunney naročil svojemu managerju Fieldu Malone-ju, da sestavi zanj evropsko turnejo. Malone se je že vkrcal in se bo dogovoril v Angliji, Franciji in Nemčiji za Tunneya ikshibi-cijske boje. Gama proti WIadku Cyganiewiczu. Indijski »portski mcen maharadža v Patiali, je dal sezidati na lastne stroške v Lahore stadion za 60.000 gledalcev, kjer se bo vršila poleti revanšna rokoborba Poljaka Cyganiewicza proti Indijcu Gama. Zadnji match obeh profesionalcev se je vršil leta 1919 v Londonu in je takrat zmagal Cyganiewicz, Šport. Smuške tekme v 8kokih se vrše v nedeljo dne 6. t. m. v Mojstrani ter bodo nudile vsem udeležencem prav izreden užitek. Skakalne smuške tekme se sma-tiajo v vseh državah vedno kot višek sezone, ker zahtevajo od tekmovalcev največ poguma, drznosti in obvladanja tehnike, gledalce pa zadivijo po vsvoji veličastnosti. Mojstrana poseduje povsem moderno skakalnico, ki odgovarja mednarodnim predpisom, dopušča pa za letos skoke, ki odgovarjajo stopnji skakalnega smuškega športa -pri nas. Tekma se prične takoj po prihodu jutranjega vlaka. Dovoljeno bo bržčas polovična vožnja ter bodo mogli dobiti vdeleženci potrebna potrdila v hotelu Triglav v Mojstrani. Prenočišč je zadostno na razpolago. Danes v soboto se vtrši tekma na 8 km, ki se bo računala skupno s skakalno tekmo kot konkurenca za prvenstvo Slovenije. Ta tekma prične ob 15. popoldne. Koliko je zaslužil menager Pyle s svojo tenis-partijo ? William Pickens, Pylejev poslovodja, je izjavil, da so znašali dohodki te turneje dosedaj 500.000 dolarjev ali 28 milijonov dinarjev. Suzana Len-glen, pi ji je Pyle garantiral 60.000 dolarjev, je prejela sama 100.000 dolarjev. Kakor se vidi, je bil prestop k profesionalizmu zelo dobičkanosen. Vincent Ri-chards, najboljši moški igrač te trupe, je zaslužil 35.000 dolarjev, Mary Brovvne pa 30.000 dolarjev. Igre na Kubi so se vršile vedno pred prenapolnjenimi tribunami, kajti vsakdo je hotel videti osebo, ki je pustila čakati lansko leto angleško kraljico v Wimbledonu. Sybill Bauer, najboljša plavačica v hrbtnem stilu, je nenadoma umrla. Bila je brez dvojbe v hrbtnem stilu brez konkurenta. Na pariški olimpiadi 1924 je zmagala na 100 metrov v svetovnorekord-nem času 1 :23.2 ter je bila na višini tudi v vseh drugih navadnih progah, kakor na 150 y, 200 m, 400 m in 440 y. Velika mednarodna sabljačka prireditev, ki se vrži 9., 10. in 11. t. m. na Dunaju, bo največja prireditev te vrste, kar jih je videl Dunaj. Tekme se bo vdele-žilo okoli 50 najboljših sabljačev iz Nemčije, Francije, Holandske, Italije, Avstrije, Poljske, Češkosloveške in Ogrske. Izmed teh omenimo sledeče evropske prvake in olimpionike: Gaudin (Francija), Chiavacci, Puliti (Italija), dr. Gombos, Garay (Ogrska), de Jong (Holandska), Nemec Casmir in končno najmočnejši svetovni prvak, Italijan Nedo Nadi. Posebno pozornost vzbuja Lucien Goudin, 1. 1905 si je pridobil francosko prvenstvo v floretu in svetovno prvenstvo v sablja- nju, 1. 1907 špansko prvenstvo tudi v sablji. V latih 1910, 1911, 1912 in 1913 je postal Champion des Champions in je bil na olimpiadi 1. 1924 vodja francoske vrste, ki je zmagalo v floretu in meču. L. 1922 si je izvojeval evropsko prvenstvo v meču. V istem letu je premagal v sabljaškem matchu d’ Aldo Nadija in Nedo Nadija. Slednjič je dobil 1. 1923 Grand prix de 1’ Academde de Šport Z Gaudinom prideta tudi slovita borilca Gaston Amson in Emile Comic. Gospodarstvo. BORZE. Ljubljana, 4. februarja. (Prve številke povpraševanje, druge .ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 82.50—83.50, Vojna škoda 335—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22,- Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna banka 150—0, Merkantilna banka 99—100 (100), Praštediona 930—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne in livarne 80—0, Trboveljska premogokopna družba 385—0, Vevče 120—0, Stavbna zadruga 55—65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključen lv agon lesa Tendenca za bukove pragove čvrsta, za deželne pridelke nejasna. Zagreb, 4. febrbuarja Devize: New-york ček 56.75—56.95, Pariz izplačilo 223.83—225.83, Praga izplačilo 168.25 169.05, SŠvica izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 801—804, Berlin izplačilo 1349—1352, Budimpešta 995.5—995.5 do 998.5, Italija izplačilo 243.24—245.24, London izplačilo 275.97—276.77. Curih, 4. februarja. Beograd 9.1875, Dunaj 73.325, Sofija 3.75, Bukarešte Le nikakega strahu pred gripo bolest in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami! Čistost, desinfekcijo in moč kljubovanja, to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Fellerjevega Elsaflujda z mlačno vodo. Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desinficirajočega Elsa-Ilujda. Umivajte si s tem posebno roke pogostokrat. Uporabljajte nerazredčen Elsaflujd za drgnenje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic Elsaflujda na sladkorju ali v mleku Vas čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z Elsailujdom prinaša moč kljubovanja, čistost, svežino in s tem varstvo pred gripo. Zahtevajte v lekarnah ali v odgovarjajočih prodajalnicah tudi v najmanjšem kraju eno poizkusno stekleničico pravega Fellerjevega >Elsafluida< za 0 Din, ali eno dvojnato steklenico za 9 Din ali eno specijalno steklenico za 26 dinarjev. Inače pišite direktno lekarnarju: E. V. Feller-ju v Doljni Stublci, Elsatrg 357, Hrvatska. od koder dobite najmanjšo količino (9 poizkusnih ali 6 dvojnatih steklenic) za 62 Din, že obenem z zavojnino in poštnino. Pri večjih količinah cenejše, ker se prihrani na poštnini. Karel Čapek: Pismo iz Italije. Antika. So ljudje, ki imajo razmerje do antike (nekateri imajo celo razmerje z antiko) V* drugi, ki razmerje do antike Sele išje-J°- V drugem slučaju je razvoj dejanja približno tak: ko prvič pridejo v veliko skladišče antik, takole v vatikanski ali termski ali napolijski muzej, v začetku pobožno ogledujejo vsako soho in ganjeni šepetajo kak latinski citat, na primer: »Caesar pontem, fieri iussitc. Po prvi poluri previdno pospešujejo korake. Po eni uri potujejo v hitrem pohodu skozi dvorane. In v naslednjih petnajstih minutah bi že radi imeli velociped Drugi stadij nastopi, ko romar vidi devet Sokfatovih glav na polici, kot posode z vkuhanim sadjem, sedem Home-tov, trinajst Hadranov in dvajseto Venero Prakeitelovega tipa; tedaj začenja poj. movati, da je treba razlikovati med Mesarstvom in kiparstvom. In ko je že vse vjdel, ga končno obide spoznanje, da pravzaprav antike, sploh ni; da je to le beseda, ki označuje tako različne stvari, 'kot sta na primer Cimabue iti moderen fotograf. Vsaj tako je velika razlika med Selinuntskimi metopami v Palermu in kakim Caracallovim portretom. Tako je pred vsem prva poštena razlika med grško in rimsko kiparijo, pri tem beseda »grško« ne pomeni prav ničesar, zato ker ni mogoče označiti z eno besedo arhaičnega Apolona in pergam-ski barok. Če kdo pravi, da opožuje antiko, pravi s tem, da je videl kamenje, a n6 8o11- Tega ni mogoče obseči z enim samim okusom, morate si izbrati svoje m napram ostalemu biti vsaj spodoben. Da je vse iz marmorja, ge ne pomeni, da je vse enako. In ko torej romar spozna, da ni skupne antike, dobi v odmeno nazor, da eksistira ogromna množina drugih in zelo zanimivih primerov. I. Predvsem je tu arhaična domača umetnost, tako posebno etrurska umetnost, ki je močna in okorno, in sikelska umetnost, ki je zapustila zelo lepe, naivne žare, glinaste hišice z idiličnim reliefom in prava dorsfea umetnost sicilskih kolonistov: tega mi menda ni treba posebej poveličevati. II. ,.?tem.i°,?reki import, klima s pravo Italijo približno tako zvezo, kot s Kensing-tonskim muzejem; Rimljani so al,»vozili domov sohe in kiparje; kipi so se ohranili v prvotni lepoti, kiparji pa so se po večini pokvarili. Tu pa najdemo atiški, argivski, rodskj, pergamski in helenistični stil in še druge, pa čudovita dela, kopije odlomke, za katere bi dal celega Laokoonta z umirajočim Galcem in Far-neškim bikom in še bi pridal vse, kar imam in kar bi mi kdo posodil. III. Potem se je tu razširilo domače grško-rim-sko veleklesarstvo, a v to so se vtaknili tudi že Rimljani ali kateri narod, in klesali so, da se je kadilo okoli njih; to so grozni kosi iz ducata, izdelani na debelo, strojni obrat, rokodelstvo, virtuoznost, bahaštvo, realizem in barok, a tudi (običajno v lapidarijih) delca, iz katerih dihne na človeka ljudska svežost, pripro-stost in kmetija s svojimi nasadi, oljkami, svireli in potočki. IV. Potem je torej pravo rimsko kiparstvo, trdo, naturalistično, portretno in stvarno: cesarji, borilci, matrone in bestije, bron, barvast marmor, cirkus, politika in trezna resničnost: umetnost snovi, imponujoča in _ stroga, prezrela in usihajoča. V. In vse to sem pa tam vstopi kaka nova inspiracija: na primer, ko se pokaže možnost, poslikati, stene, z barvnimi slikami in naenkrat druge roke, one z dletom, ne nasilne roke, uživajoče in nežno slikajo lahkotne freske v Pompejih, sanjsko arhitekturo, tresoče navdahnjene krajine in figure metuljaste nesnovnosti; ali narobe, če, ne vem kateri Trak ali drugi barbar napravi ogromno grobost Caracallovih mozaikov, te strašne vreče mišic, topo in brutalno delo, ki vendar s svojim težkim formalnim jezikom kaže pot bodočim krščanskim mozaikom. In sami rimski sarkofagi, te slonove kadi, preobložene e gostim, vrtanim reliefom, kažejo, kako malo helenskega soka je proniklo trdo rimljansko skorjo. In poglejte reliefe Se-verovega ali Konstantinovega loka, to je naravnost atavizem okornosti, tu že celo odpada importirana naplavina helenske kulture. Samo korak daije, pa smo v Lateranskem muzeju: polbarbarska umefc nost prehaja v krščansko primitivnost In tako najde romar mesto antike, raznovrstne narode, mesto univerzalne krasote, življensko in nezavedno moč plemen; pravim, tudi to spoznanje je tvojo cene vredno; prav gotovo, ker priča o veliki etnični moči. Naj dela, kar hoče, narod se potem vrne po nagonu sam k sebi in se v samem sebi preraja. 2.885, Praga 15.40, Budimpešta 990.875, Newyork 519.15, London 25.23, Pariz 20.45, Milan 22.25. {SPREMEMBA VOZNEGA. REDA AUTOBUS-PROMETA MARIBOR—CELJE. Od dne 1. februarja 1927 velja na omenjeni progi sledeči vozni red: Odhod iz Maribora gl.ikol.ob 6.00 uri, Maribor gl trg 6.15, Zgornja Polskava 6.56, Slovenska Bistrica 7.08, Slovenske Konjice 7.'to, Frankolovo 8.10, Vojnik 8.21, prihod v Celje 8.45, odhod iz Celja 12.00, Vojnik 12.24, Frankolovo 12.35, prihod v Slovenske Konjice ob 13.00. Popoldne ostane vozni red neizpremenjen. Odhod iz Slovenskih Konjic ob 14.00, prihod v Cčljfe ob 15.00; odhod ič Celja ob 16.00, Slovenske Konjice 17.00, Slovenska Bistrica 17.37, prihod v Maribor Glaivni trg ob 18.30, Maribor gl. kolodvor 18.40. PREMEMBA VOZNEGA REDA ARTOBUS-PRGMETA MARIBOR—DRAVOGRAD. Vsled poledenele ceste, proti Dravogradu se je promet omejil na progo Maribor—Selnica. Na pomlad, ko'.bode cesta' boljša, še otvori zopet promet med Mariborom in Dravogradom. . • - - ... Z® .progo Maribor—Selnica, velja sledeči vozni red: Ob delavnikih: Odhod iz Maribora gl. kol. 6-.15, Maribor Gl. trg 6.30, prihod v Selnico 7.02, odhod iz Selnice 7.20, prihod v Maribor G la vrni trg 7.52, Maribor gl. kol. 8.00. — Odhod iz Maribora gl. kol. 11.15, Maribor Gl. trg 11.30, prihod v Selnico 12.02, odhod iz Selnice 13.00, prihod v Maribor Gl. trg 13.32, Maribor gl. kol. 13.40. — Odhod iz Maribora gl. bol. 17.15, Maribor Gl. trg 17.30, prihod v Selnico 18.02, odhod iz Selnice 18.30, prihod v Maribor Gl. trg. 19.02, Maribor gl. kol. ob 19.10. Ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Maribora gl. kol. 6.45, Maribor Gl. trg 7.00, prihod v Selnico 7.32, odhod iz Selnice 8.00, priho4 v Mari,bor Gl. trg 8.32, Maribor gl. kol. 8.40. — Odhod iz Maribora gl. kol. 12.45, Maribor Gl. trg 13.00, prihod v Selnico 13.32, odhod iz Selnice 14.00, prihod v Maribor Gl. trg 14.32, Maribor gl. kol. 14.40. — Odhod iz Maribora gl. kol. 18.45, Maribor Gl. trg 19.00, prihod v Selnico 19.32, odhod iz Selnica 20.30, prihod v Maribor Gl. trg. 21.02, Maribor gl. kol. 21.10. Cena vožnje znaša za vsaik km 1 Din, minimalna vozna cema pa je do 2 km 3 Din in na 2 km do 5 km 5 Din. Vozna cena od gl. kolodvora do Glaivnega trga znaša 3 Din-V6top v autobus je v splošnem dovoljen samo na postajah. Za vstop oairoma izspop med postajami pa se računa voznina, kakor da bi potnik izstopil na prejšnji oziroma izstopil na prihodnji najbližji postaji. Za morebitne zaimude se ne jamči. Za vožnje izven Okvirja predstoječega godnega reda je potrebno da se prijavi zadostno-število oseb, pravočasno vodstvu autobus- — pi ometa, Maribor, Frančiškanska ulica 8, telefon 236. ' T. Schlieben: Malina. Pričela je spoznavati, da se vse poslavlja za vedno od nje in sedaj se ji je zdelo vse tisočkrat lepše in čudovitejše. Toda sedaj ni mogla ničesar več izpreaneoiti. Matere noče zapustiti. Se nekdo drugi je imel slične vizije, nekdo, pred katerim se je življenje šele odprlo v v»ej svoji krasoti. Jurij Lučak je previdno odprt okno. V sobo je zavaloval omamljiv vonj jasmina. Slavček je žvrgolel... Ali naj bo vsemu že jutri konec? Jutri, ko se je iivlje-rje šele pričelo. Zaklel je dvakrat, trikrat na ves glas in izipil par kozarčkov konjaka, nato pa zaspal. Sanjalo se mu je o lastnem življenju in o užitkih, ki >ih je pričel šele okušati. V možgane mu je prišla, napol še med spanjem, rešilna misel. Ali ni bil mlad in sedaj naj tako umre? Prokleto, saj je vseeno. Živeti hoče! Oblekel se je, zavil z blazno naglico skupaj dragocenosti in denar, ki mu jih je dala baronica. Če je že vsega konec in če mora priti jutri smrt, potem hoče poskusiti še enkrat ujeti življenje. Mogoče, mogoče se mi to posreči. Dvignil je žaluzijo. Pričelo se je daniti. Po travnikih so se ‘ razprostirale nežne meglice, kamenje na cesti se je lesketalo. Jurij je pritrdil na okno vrv in splezal doli ier previdno odšel. Mogoče se mu le posreči zbežati, pa čeprav bi moral ves dan čepeti skrit na drevesu. Stopal je preko širokega travnika. Gori na gradu se je odprlo okno. Baronica se je zbudila. Skočila je pokoncu, na stolu je sključeno sedela nesrečna Halina. Baronica si je ogrnila plašč in tekla v Jurijevo sobo. Mogoče se je kaj zgodilo. Okno je bilo odprto. Sekunda molka in baronica je razumela. Pogledala je predale, — bili 30 prazni. Jurij je šel tam preko travnika. Dvignila je roko z revolverjem in sprožila, ne da bi se ji roka količkaj tresla. En sam strel in Jurij Lučik je padel mrtev na tla. Baronica je zaprla okno in spustila žaluzijo. Bil je zadnji trenutek. Strel je alarmiral upornike. Pritekli so v gručah, s sekirama in motikami, z revolverji in ročnimi granatami. Portal je bil v najkrajšem času porušen. Kaj moreqo želeena vrata proti ročnim granatam? Lakomna in krvoločna množica je po stopnicah udrla v sobe. Baronica je zbežala s Halino v plesno dvorano v prvem nadstropju. Postavili ata se v kot, ki je bil od vrat najbolj oddaljen. Pred njima je bila miza, na njej revolverji in strelivo. Deset, dvajset mož je vlomilo vrata in udrlo v dvorano. Baronica je stala, v vsaki roki je imela revolver, in mirno, hladnokrvno streljala. Zadela je štiri, pet ljudi, po parketu se je razlila kri. V dvorano so udrle nove giruČe, ranjenci so stokali, Halina se je tresla, napol blazna od strahu na tleh. Videla je \ae popolnoma jasno, ziobrje so ji šklepetali, srce ji je divje utripalo. Oči so ji hotele skočiti iz votlin. Videla je, kako je mati omahnila, v roko jo je ranil strel. Halina je v sebi začutil onaenkrat energijo. Vstala je in se postavila pred mater. Ona, ki še nikdar ni imela orodja v roki, je zgrabila revolverje in pričela neprestano streljati v oblake prahu in dima, ki so nastali v boju. Bila je ranjena. ni pa se niti zmenila za to. Ko je izstrelila ves revolver, je zgrabila drugega. Natančno je videla, kako so se kmetje približevali; Nr si- mogla obrniti k materi, kričala je le: »Mati, jaz sem pri tebi, ne boj se. Jaz bom vedno pri tehi, jaz te ne zapustim I« Ni vedela, da se je baronica ie dolgo preg preselila v drugo, skrivnosti poimo deželo. Halina je še vedno branila materino življenje. V prsih in v ramah je čutila grozne bolečine, vse telo ji je oblivala topla tefcočtaa. Se je streljala. V spodnji del telesa jo je zadete krogla. Kmetje so bili že tik pred njo. Zgrudila se je na tla, razširila roke in zašepetala-»Mati, ne boj se, jaz sem pri — — < Tedaj ji je udarec s puškimim kopitom rasti 1 Srepdnjo. Kmetje so opustošili grad. Nekaj ur kasneje ao prispeli vojaki, ki jih je privedel knei Deraux. Pregnali eo kmete, kakih dvanajst pa so jih prislonili ob lid vafike cerkve In ustrelili. (Konec.) .JT' Majboljši šivalni stroj in kolo |e edino le tt *MUUBU S O * za dom, obrl In lndu«trI|o V vseli opremah. Uto tam pletilni stroj OUBIEO Pouk > vezenju b ezpUfen. Vedetna garancija! O r e v a vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsak« leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. los. Bergman, Ljubljana, Poljanska c.85 ,illlllll!!i!!!!l!!!lllllllllllllilllllllillllllllllllllllllu. Delavnici u popravila. Nizka cene, tud) na obroke Josip Peteline Ljubljana blin Preiar novega spomenika TRIKO - PERILO ■a motke, tene In otroke, volna ▼ raznih barvah, rokavice, ■vgavlce, dokolenlce, nahrbtniki im šolarje ln lovce, deaSnllcI, kloti, HfoaL žepni robci, palice, vilce, noii, škarje, potrebICIne asa tlvlljle, krojače, Čevljarje, ln brivce edino la prt tvrdki 10SIP PETELINC LJUBLJANA Prslainoveg« •Pom Na «■ ■•!• M tovarra vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najftinejši In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. jT ZAHTEVAJTE PONUDBO J -*»C Tehnično m higljenICno ^ajmoder-neje urejena kisarna v | ugoslaviji- Pisarna: Ljubljana. DanaJ.U« »« *«• » n«a..ropJe, C1CC •>iiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiir HAU OGLASI. Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—* Ullstein’s Welt- geschichte C knjig, elegantno vezane, m Ulil 12UU— proda). Naslov v upravi. Kupujem motor]« samohodne prevesile, a ali brc* dre*, sesalni plin, surovo olje ali bencin. Prednost imajo Lan covi »Buldog«. Ponudbe je poslati l navedbo cene. | starosti in tovarn® na n«-slov: Mijo Kov&fiž, Klo ster, pretinac Koks - čebfn Wollov» 1/11. - Telei.8*- Proda »e C0*** kompletni nemSko^anglfr' ški slovar in nekaj angl«" Skih knjig. — Naslovpo- ve uprava Nar. Kurivo S 1‘ogainik, Bohoričev* (Tabor), Telefon 40». KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM V_ " ,eo .,odr. «neom.j»v £tov 1 »ritUČie IN ..lira štev. 1, pritliCje ▼ Ljubljani, TavCarJeva (Sodna) uuc« OhrCKlul«- n & netke ln .redno.lm. popIH« t— TSffillSe ©% Pove«.. "' Clstllt n yMk d*Uv*lk od 8- — ia.‘/. ta od 1- 4.*k „ . tfetje stalne vlogo in vloge » tek, računu po dogovoru. *°* razredne loterije. PooblaSCenl proitolalec «ežk državne Dajat ta »rešetali , VHUm rnlunu fU Mjaflodnejilmi »•»©M- Hektografični, kopirni, “ ::t:lTl!:latuinpri^RAOA,ma LjmAjana, s£ TISKARNA ERRUR g-: LJUBLJANA. ilm0n,