254. številka. Ljubljana, v torek 3. novembra 1903, XXXVI. leto. ibAja vtai dan sveeer, mmšk redeiie ta praznike, ter velja po poeti prejema* aa evetrc-c£raaa tiačaia aa vee lato 80 K, aarpoiHeta. Id K, aa Četrt leta 8 K 50 h, aa edeii m<*ec S & dO h. Za Ljubljano « posUjanjea bi dom aa vae leto 94 K, za pol leta 18 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, aa oalo lato 88 K« aa pol leta 11 BI; aa Četrt leta BK&Oh, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele tolike fx: kolikor Baiiasa pofitnira. £? Na naročbo brez Istodobne vpoailjatve t oroCnine ae ne oaira. — S& eananlta pUCoje aa od peteroetopne potit-vrste po 18 h, Ce se oananilo enkrat tiaka, po 10 a, Ce se dvakrat, in po 8 h, & n ertarat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se iavolč franko vati — Bokopisi ae ne vračajo. * Uredaletva la apravnlstvo jo na Kongresnem trga ftt. 12. — Dpravnifitva na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oananile t. j. administrativne stvari. — Vbod v aredniatvo |e M ¥ asovo ulice st. 8, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga It. 18. .Slovenski Narod11 telefon St. 34. PoMmetne Številke po IO ta. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slovenščina izgnana izpred koroških sodišč! Ko je dr. Brejc na odvetniškem shodu povdarjal, da je iz zanesljivega vira poizvedel, da je izšla — od kod in od koga, se ni dalo eruirati — neka tajna naredba, ki prepoveduje razpravljati s slovenskimi odvetniki in z nemščine veščimi slovenskimi strankami pred koroškimi sodišči v slovenskem jeziku, je ta vest vzbudila splošno začudenje in opravičeno ogorčenje. Dasi je vlada napram nam Slovencem v zadnjem času pokazala odkrito svojo nam naravnost sovražno tendenco, da je vsak še tako krivični nastop zoper nas pri njej mogoč, vendar si ni nikdo takrat mogel prav misliti, da bi se vlada, 5e tudi nam skrajno nenaklonjena, dala zapeljati k takemu naravnost brutalnemu in v nasprotju z vsemi veljavnimi zakoni in odredbami stoječemu koraku! i Včerajšnja brzojavka iz Celovca je nas bolje poučila. Vest, katero je nam prinesla, je obupna in mora v vsakomur, ki ima le še količkaj narodnega ponosa in narodnega čustva t sebi, vzbuditi najsilnejše ogorčenje. Človeku bi zavrela kri, ako pomisli, kako ravnodušno se teptajo naše po zakonih nam zajamčene pravice baš I od organov, ki bi bili poklicani pazno in odločno čuvati pravico in resnico! Na Koroškem je torej Slovenec postal popolnoma brezpraven, odrekle so se mu najprimitivnejše pravice in hoče se ga narodno uničiti in zadušiti in sicer pod patronanco one vlade, ki se vedno sklicuje na svojo pravičnost in pravicoljubnost. Kdo je izdal eno tajno naredbo, ki meče slovenski jezik izpred praga koroških sodišč? Kaže se, da jo je izdal grof Gleispach z vednostjo in s posebnim privoljenjem ministrskega predsednika Koerberja! čemu sicer molči na brzojavko z odvetniškega shoda, v kateri se za- hteva, da se pojasni, kdo je izdal ono tajno naredbo, in ae odločno tirja, da se ta vsem načelom pravo-sodstva nasprotujoča naredba nemudoma odpravi? Sedaj je jasno, da bo je vlada docela udala nemškemu pritisku in da hoč napraviti na Koroškem s slovenskim jezikom »tabulo raso«. To se pa sigurno vrši, ako ne vsled posebne direktive, pa vsaj z vednostjo osrednje vlade, ki je s tem, da ni na brzojavko, zahtevajočo odpravo onega tajnega jezikovnega ukaza, ničesar storila in ničesar ukrenila, prevzela na-se odgovornost za vsa ona krivična dejanja in na njo pada vsiedtega tudi odi j, daje ono naredbo sama povzročila, ali pa vsaj naročila. Z vlado, z vodjo pravosodnega ministrstva dr. Koerberjem smo si torej na jasnem! Vlada sama je nam napovedala boj, neizprosen boj na celi črti, ona in ista vlada, ki se je nam doslej vedno blinila prijazno in naklonjeno. Justitia regnorum fundamentum — pravica je temelj držav, pri nas pa baš oni krogi, ki bi imeli varovati ta temelj, z največjo hladnokrv-nostjo teptajo v blato pravico in kršijo one državne osnovne zakone, ki izvirajo iz pravicoljubnosti in zagotavljajo vsakemu državljanu ravnopravnost in pravičnost! Mi Slovenci smo so dosihdob preveč zanašali na pravičnost vladajočih organov, zato smo tudi želi toliko neuspehov. Postopanje vlade na Koroškom z nami in z našim slovenskim jezikom je nam moralo odpreti oči. Vlada sama se je zvezala z našimi najljutej-šimi sovragi in deluje z vsemi sredstvi na našo pogibelj, to smo sedaj uvideli dovolj jasno. Take zaušnice nam še ni zadala nobena vlada, kakor Koerberjeva, tako krvavo žaljeni še nismo bili nikoli v svojih najsvetejših Čutilih, kakor to pot. Gnev in srd nam navdaja srce, ko vidimo, da se nam ponižnim Slovencem, ki smo dosihdob vedno rade volje žrtvovali kri in življenje za ono širio domovino, ki je nas v zahvalo zato vedno le tepla in poniževala, odreka tako-rekoč pravioa do eksistence, da ae nas hoče napraviti kot brezpravno rajo, kot državljane z dolžnostmi, a bres pravic. Nam je prav, da se nas hoče na ta način potisniti ob steno. To bo nas marsičesa korenito ozdravilo in rodilo bo tak odpor, da si ga bo vlada zapomnila! Zato Slovenci, kar nas čuti narodno, kar nasumeje velikost razžalitve, katero je nam zalučilavladavobraz, kvišku vsi! Napočil j e za nas odločilen dan; boj na življenje in smrt se pričenja! To rej vsi na krov, na branik. Kot eden mož se moramo dvigniti proti nemškemu in vladnemu nasilstvu! Oholi German je že stopil z nogo na tilnik našim koroškim bratom, na pomoč, hitimo jim p omagat! Nova ogrska vlada in Hrvati. Nepričakovano hitro so se politične stranke zedinile za Tiszov program. Tudi hrvaški poslanoi v skupnem zboru, ki so nekaj časa plašili z izstopom, ostanejo v liberalni stranki kot podpora nove vlade. Preden pa se je to zgodilo, je podal Josipovich v imenu Hrvatov z ozirom na novi vojaški program sledečo izjavo: 1. Pri ureditvi vojaških znakov je vpoŠtevati § 63. zakona XXX. iz leta 1868. 2. Pri sodiščih in v uradnem dopisovanju v ozemlju Hrvaške in Slavonije je rabiti hrvaški jezik, ki je vsled nagodbenih zakonov izključni uradni jezik za Hrvaško. 3. Tudi pri ureditvi ostalih točk vojaškega programa se je ozirati na nagodbene določbe glede Hrvaške.« Seveda je to le izjava, rekli bi pobožna Želja, o kateri pa ae niti ne ve, ali hrvaški delegatje v istini to želć, ako niso podali izjave le iz strahu pred hrvaško javnostjo. Banovo glasilo vsaj ne more prehvaliti prednosti, ki naraščajo Hrvaški iz skupnosti z Ogrsko, Češ, da se je znova pokazalo, da je HrvaŠka deležna velikih narodnih pridobitev madjarskega naroda. Pokazala bo pač šele bodočnost, kolike vrednosti bo to participiranje. Madjarcm je prinesel grof T i s z a s svojim programom brezdvomno koncesije, katerih končni cilj je ma-djarska armada. Kakor smo že več« krat povdarjali, avstrijski Slovani nimamo nič proti temu, če si Madjari pribore popolnoma narodno armado, iz katere je izključen tuji duh. Ako bi le Madjari pri tem poznali geslo: »Cesar ne želiš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti drugim ne stori.« Otresivši se srečno nemškega jerob stva v svoji armadi, vpoštevali bi naj vendar narodna čustva nemad-jarskih narodnosti, v prvi vrsti Hrvatov, potem pa tudi Nemadjarov na Ogrskem. To bi bilo liberalno. Na Ogrskem je več srbskih, slovaških, romunskih itd. polkov. In v teh polkih bodo služili madjarski častniki ter madjarsko poveljevali. Za ogrske Slovane bo v bodoče vojaška služba nova instanca za pomadjarjenje. Le take pomisleke imamo Slovani napram madjarskim pridobitvam. Nemci pa pobijajo Tiszov program z drugega stališča. Debele solze pretakajo, ker bo dobila v ogrski armadi nemščina slovo. Nekateri nemški politiki celo trdijo, da so z novimi reformami izpodbita tla nagodbi iz leta 1867. Nikakor se ne sme skleniti nagodba na 10 let, ker bodo Madjari imeli v tem času že svojo narodno armado, za katero bi Avstrija prispevala svoj denar. Nemci stoje na stališču: ako zgubi nemščina vpliv v ogrski armadi, prenehati mora tudi gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Plačevali smo Avstrijci pač že dost-daj nerazmerno veliko tudi za ogrsko vojaštvo, a Nemci niso mrmrali. Turško kljubovanje. 2e zopet išče Turška izhoda ii zagate, v katero so jo ugnale reformne zahteve Avstro - Ogrske in Rusije. V ta namen je seveda turška vlada izjavila, da predložene reforme niso sprejemljive. Obenem je napovedala, da pošlje velesilam protest. Dotlej, da se napovedani protest tudi res izvede, in da velesile zopet odgovorijo, dobila bi Turška časa dovolj za Bvoje tajne naklepe. Dcbro pozna sultanova vlada neslogo in ljubosumnost velesil. Nekaj bo obljubila storiti — storila seveda ne bo — drugo pa bo odklonila. Ne manjka Turkom v ta namen nikoli tajnih in »nesebičnih« svetovalcev. V sedanjem macedonskem vprašanju jih je iskati deloma ob Reni deloma pa tudi v Rimu. Sicer bi že bil pač čas, da bi se cela Evropa ne pustila več iz trhle Turčije za nos voditi, saj pravni čut bi se moral že davno upreti taki neodkriti in nepošteni igri. Zato je bila menda res srečna misel, ki jo je sprožil neki ruski list, naj bi se sklical kongres za revizijo berolinske pogodbe. Na tem kongresu pa bi ne govorile edine besede le takozvane evropske velesile, temuč v prvi vrsti vse vlade na Balkanu. To bi res bilo edino sredstvo, rešiti balkanske Slovane iz pretesnega objema Turške in za nje vnetih velesil. To drezanje in cincanje se že mora zdeti celo sami Turški znak slabosti in neodločnosti. Saj ako so imele velesile leta 1878. pravico se vmešavati v turške notranje zadeve, zakaj bi ne bilo mogoče danes z nekaj več odločnosti. Navidezno so pritrdile razun Italije vse velesile avstro-ruskim reformnim načrtom. Zadnja se je ogla* sila Francoska ket posledica potovanja grofa Lambsdorfia v Pariz. In vendar se sultan odločno zoperstavlja prvi in drugi točki, namreč imenovanju ruskega in avstrijskega kon- LISTEK. Slamnik. Samko Cvetkov. Čudna so pota božje prvidnosti ]Q čudna pota mlade ljubezni . . . Nmo mlade ljubezni, tiste nepremišljene, sladke, otročje ljubezni. Ia gfprofe- Tendar J9 nekaj tako sladkega, tako ačilikoti lepega v ti ljubezni in v potih te zaete* 'Jubezni. Celo živ ljenje e je polno, osto. Za vse sanje se stekajo vanjo . .. a* boS Na nebu se je utrnila prva zvezda, Ipis, ftf i0 8em hitel k pevski izkušnji; njej?č°a levVem zaka* že >e bila tista iz" la skorj tusnja, vem pa, da so hodile k tistim tu. 23a ikusnjam tudi mlade gospodične, H mlade dame, če morda to ugaja fclj. Pot me je vedla po glavnem ) prot Kgu $ez most, do hiše kjer so bile ^^^"■zkušnje. Srečaval sem različne vrste ►osloje bogate in lepo oblečene, revne & raztrgane, te moderne bele sužnje, zdatne&m sem bil eden zadnjih, dasi ne 3ristn©«i6t0 ggujjjjj^ Spadal sem takrat nam- *Ć med takozvano »srednjo inteli-'e&co» . . . Dvorana, ki je bila v nji kušnja, je bila še skoro prazna in ■hko sem izbiral med moškimi se- deži po volji. Izbral sem sedež v prvi vrsti. Ćemu ? Pač zato, da sem lahko gledal po dvorani ženski cvet, ki se je zbiral k izkušnji. Ženske so sedele namreč nam nasproti . , . Prišla je tudi mlada gospodična . . . imela je morda šestnajst let . . . morda. Pa bila je lepa in prav zapeljiva. Ni čudno, da sem gledal neprenehoma vanjo in če sem pel mesto v duru v milem molu ... Čudno? Ali se vam sploh zdi Čudno, če se zaljubi kdo? — Meni ne. Poznam sam po sebi namreč moč ljubezni, tiste sladke, mlade, dasi ne prve ljubezni . . . Prvo ljubezen sem jaz že prebil takrat... o pa že zdavnaj. .. * * Po končani izkušni sem čakal na hodniku, da so dohajale gospodične in prišla je tudi ona. . . Nekoliko koketno je imela na glavi florentinski slamnik, lep, zape-ljiv florentinski slamnik, — kdo ga ni še videl? Čutil sem, da me vleče za njo z vso silo, pa sem šel. Kam pa ne gre zaljubljenec za svojo izvoljenko?! Počasi sem hodil in previdno in ne ravno prvi za njo; moja taktika je namreč, da za lepo gospodično ne grem nikoli prvi, ker me potem koj sodijo. Ce ne z njo, prvi za njo tudi ne. Tudi zdaj nisem šel prvi, ampak lepo v umerjenih korakih med družbo. Gospodična ni zapazila, da pazim nanjo ravno jaz; meni je bilo to čisto prav, kajti takrat nisem bil še hudo, vroče zaljubljen, ampak tako malo: čisto malo se je gibalo v srcu . . . Izginila je v neko hišo. Tu stanuje, sem si mislil. Bil sem torej koj prvi večer na boljem, kakor pa eden mojih prijateljev, ki ni vedel za ljubičino stanovanje cela tri leta, cela tri dolga leta . .. Ko sem prišel domov nisem bil za nobeno rabo. Molčal sem, časih pa prepeval melodijo one pesmi, ki smo jo peli pri izkušnji in zdelo se mi je, da slišim tudi ljubico. Saj zdaj je že bila moja ljubica ... Ne? Pozvedel sem za njeno ime — mislim, da mi odpusti, ker nisem prašal nje same —- potem sem pa lazil za njo dolgi dve leti, ne da bi govoril ž njo. Zlagal sem ji pesmi in sploh mislil samo nanjo . . . Tako sem mislil nanjo, da sem se prepri čal koncem šolskega leta z žalostjo, da sem mislil preveč. — Vsakdo ve, kaj mislim povedati in ni, da bi izgubljal besede . .. Seveda sem imel drugo leto še več Časa in tako sem vedno razmišljal o svoji ljubezni do Olge. Neki tovariš in sošolec mi je rekel, da so Olge postale že moderne. Jaz sem mu odpustil to budalost, če mu jo pa odpusti Olga, ne vem! . .. Nekega večera pa sem naletel na nekaj izvanrednega. Pri neki pevski produkciji sem se sešel z Jančarjem, nadobudnim slovenskim polt kom. Ta je vedel za moje razmerje do Olge in me vprašal nekoliko ironično: »Kje pa imaš slamnik?« Olga je nosila v tistem času slamnik in sem torej vedel, koga misli, vendar sem odvrnil: »»Pustil sem ga na mizi.«« »Zadnjič sem stal poleg njega; zakaj nisi prišel še ti?« »»Kaj me briga slamnik!«« »Pa tisto, kar je pod njim« »»Pod slamnikom si tudi ti in tule Kopriva tudi.«« Imela sta oba tovarša slamnike. »Pa tisto, kar sedi na stolu pod slamnikom« »»Seveda ni nobeden tako neumen, da bi sedel na slamniku.«« »No, sicer pa mislim, da tisti slamnik sploh ni tvoj.« »»Kaj pa, oče je dal lepe de-narce zanj.«« »Saj vidim, da ti ne pridem na konec« »»Mislim, da ne!«« Tako se je razvijal pogovor in se končal z refrenom slamnik. Tako je postala moja ljubica iz Olge —- Slamnik. In to ime se je uporabljalo splošno, ako se je govorilo o nji. .. Ostalo je seveda le vedno priimek, dasi ne ravno grd, pa pomagati nisem mogel. Glejte, kaj ne, slamnik je iz slame in Olga bi si mislila lahko, ako bi zvedela, da jo smatramo za tako malovredno kakor slamo ... Pa to saj od moje strani ni bilo res . . . (Konec prik.) LY0 sularnega agenta za pobočnika vrhovnemu poveljniku Hilmi paši in o reorganizaciji orožništva pod evropskim generalom. Sultan bi pa ne upal nasprotovati, ko bi bilo pritrjevanje vseh velesil reformnim načrtom resnično. Politične vesti. — Sestanek vladarjev. V Opatijo pridejo letošnjo zimo prebivat švedski kralj Oskar, saksonski kralj Jurij in romunski kralj Karol s kraljico Elizabeto. — Škof v Šibeniku je postal semeniščni profesor dr. Vinko P u 1 i s i c h iz Zadra. —Ogrski državni zbor ima jutri prvo sejo. Ministrski predsednik grof Tisza bo razvil svoj program. Liberalna stranka se boji dališe debate o programu, zategadelj se je določilo, da bodo govorili le štirje poslanci. Tudi magnatska zbornica je sklicana jutri k seji. — K pogrebu profesorja Mommsena je odposlala dunajska akademija znanosti profesorja Gomperza in J a g i ć a. Vdovi sta izrekla med drugimi prav toplo sožalje nemški cesar in grof B u -1 o w. — Proti a v s t r o - r u s k i m reformam se je začela agitacija med turškim prebivalstvom. V mo-sejah so se tajno nabili plakati proti velesilam. Splošno se sumi, da tiči za to agitacijo turška vlada. — Srbija in Bolgarija sta naročili večje množine smodnika in streliva. .— V bolgarsko sobranje je bilo pri ravnokar dovršenih volitvah izvoljenih 146 vladnih in43 opozicijskih poslancev. — Turški minister zunanjih zadev Tevfik paša je obiskal avstro ogrskega poslanika barona C a 1 i o e v dveurni avdijenci ter razpravljal o reformnih zahtevah. Povedal je, da ima sultan pomisleke in ugovore, ter bo prišel njegov odgovor v par dneh. — Sprememba v romunskem ministrstvu. Pravosodni minister Statescu je odstopil, na njegovo mesto je izvoljen bivši svetovalec pri kasacijskem dvoru, učeni pravdnik G i a n i. — Atentat na kneza Goli zgnij a (ne Galicina), guvernerja v Tiflisu, je provzročila armenska zarota iz jeze, ker je ruska vlada zaplenila premoženje armenske cerkve. Agitacija za to je izšla iz Carigrada. Dopisi. Z Notranjskega. Naš slavni deželni zbor jako vrlo deluje. Vsi smo neizrečno veseli naših vrlih zastopnikov, ki tako vrlo zastopajo svoje volilce. Gospod, ki delajo po- stave, tisti gospod, ki menda »logi* rajo« pri Starem Tišlerju, so tako ponosni na svoje delovanje, da jih je kar »sram«. Nekako pobiti pridejo vselej iz Ljubljane, ker se vedno boje, kedaj jih kak volilec pobara, kako je z »obstrukoijo«, kajti mi Notranjci smo prišli sedaj do tega prepričanja, da nas reši edino le »obča volilna pravica«, kajti i njo si bodemo sedaj prelagali ceste, polnili zbiralnike vodovodov in polnili naše prazne kašče — ker žita itak ni. Naš g. poslanec ravno sedaj grunta j o, kedaj bodo sklicali shod volil-cev na Žilčah, da potolažijo razvnete svoje volilce. Ravno tako vrlo nas zastopa doktor treznosti Iv. Krek. li moža postane kedaj še porabna stvarca. Prvi korak k poboljšanju je že napravil, ker je govoril na shodu treznosti, le bojimo se, da stoji mož na stališču, ne glej me, temveč poslušaj me. Da se mož vrlo dobro brani pijače, to nam je še dobro v spominu izza zadnjega shoda, ki se je vršil povodom deŽelnozborskih volitev — v Cerknici. Mož se ga je tako takrat nalezel, da ga je znani cerkniški »boksar« komaj privlekel na kolodvor — k večernemu poštnemu vlaku na Rakek. V kon-sumu se ga menda takrat ni nabral, temveč najbrže v »farovžu«, kjer imajo dovolj božje kapljice. Da imajo po firovžih prave skladovnice trt-nega soka, se pa prav nič ne čudimo, ker so naši popje vsi zapisani v družbo treznosti in kakor taki imajo nalogo, zatirati na vso moč vinsko kapljico. Poslancem napredne stranke pa polagamo na srce, da prično sedaj prirejati po naši Notranjski volilne shode, kajti ljudstvo jako težko pričakuje, da se ga pouči, kako stoje pravzaprav akcije v de želnem zboru. To kar »Slovenec« piše, je tako iz trte izvito, kakor se le da Eden, ki je volil klerikalce, pa jih več ne bo. Iz Šoštanja. »Sobonstein wird bei der im FrUajahre statili idenden Gemeindewahl stramm deutsch wer dene Te besede so prišle iz ust c. kr. davčnega adjunkta Ježovnika. Ta uradnik, sin slovenske matere, je bil kot dijak, kot praktikant in tudi še kot ces. kr. pristav vseskozi naroden in zaveden Slovenec in ni še preteklo dve leti, ko je med drugimi tudi on po Velenju in Šoštanju klical: »Pe-reant nemčurji, vsem nemčurjem štrik za vrat itd.« Pred letom je pa imel priliko namestovati nekega uradnika v Marenbergu za nekaj mesecev. Vr-nivši se iz substitucije, našel je v Šoštanju pri davkariji že kontrolorja Potroa — znanega iz afere z žreblji — v katerega je stavil vse zaupanje. Skoraj pol leta je bil med nemčurji in takoj pokazal, da je v teku tega Časa pozabil svoj materinski jezik. Čudimo se le, da ni postal obenem protestant, ker s tem hočejo take izdajice pokazati svojo nemčursko zagrizenost in sovraštvo do vsega, kar ga je učila njegova lastna slovenska mati. S takimi ljudmi si hočejo šo-štanjski Nemčurji pridobiti lepo slo vensko občino in vriniti slovenskim davkoplačevalcem nepotrebno »šulfa-rajnsko« šolo. O drugih izdajicah za danes molčimo, ker še ni prepozno. To so tiste srake, ki se lišpajo s pa-vovim perjem. In take izdaj ce hočejo potisniti našo občino v unazane nemČurske kremplje. Ker je noštanj-skib Nemcev premalo, da bi nas ugonobili, pobrali so vse odpadnike slo- venstva od častitljivega gospoda do aadnjega lakriikega »iklafa« in vsled tega drznil si je tak o. kr. uradnik ziniti, da je že s tem rešeno Vele-nemštvo do Adrije. Do dn% svoje črne duie naj se sramujejo v prvi vrsti podle izdajice, v drugi vrati pa vsi tisti, ki pobirajo take isvrike in jih trpe v svoji sredini. EGjalt ni vreden, da se mu pljune v obraz. Omenimo še samo, če hoče Jezovnik in morda še kaka druga prizid«-ta oseba, dokaze za svoje izdajstvo, da smo vedno pripravljeni in čast nam bode objaviti dotične dokaze, ki utegnejo biti vseskozi jako zanimivi. Dnevne vesti. V Ljubljani. 3 novembra. — Osebne vesti« Absolvirani pravnik g. Gvidon Kočevar pl. Kondenheim je pripuščen k kon-ceptni praksi pri političnih uradih na Kranjskem. — Nedolžna žr*tev liberalne maščevalnosti. Č^sar o Jakličevi zadevi nista že povedala dr. Krek in dr. Šusteršič, to je sedaj povedal Jaklič sam, in sicer v sinoč-nem »Slovencu«. Ziaj šele vemo, kako kruta krivica se mu godi. Jaklič je nedolžna ovčica, ki jo hočejo raztrgati krvoločni volkovi: deželni predsednik baron Hein, deželni šolski nadzornik Hubad, okrajni šolski nadzornik nad učitelj Eigelmann, dr. Tavčar, in sploh vsi liberalci. Jaklič je bil trikrat sodno kazaovan. Jaklič je izdal oklic, v katerem je poživljal kmete, naj vzamejo v roke vile in naj liberalce ubijejo, Jaklič je v č^su, ko ni bil deležen poslanske imunitete, javno poživljal ljudi, naj gospodarski uničijo liberalne trgovce in obrtnike, a vendar ima predrznost pisati o brutalnem atentatu, ker se je po predpisih zakona začela proti njemu disciplinarna preiskava. Ko bi ostalo Jakličevo po četje nekaznovano, ko bi se deželni šolski svet udal terorizmu klerikalcev, bi bil to škandal vseh škandalov. Sicer pa dobro vemo, zakaj se Jaklič tako krčevito brani zapustiti Dobrepolje: v Jakličevem konsumu smrdi in če bi Jaklič odšel, bi ta smrad udaril na dan. — Našim deželnim poslancem v pomislek. Visoko o. kr. poljedelsko ministrstvo je pred kratkim ukrenilo, da je s porazumlje-njem c. kr. dež. šol. sveti poslalo v kletarski tečaj v Novonesto 11 ljud-skošolskih učiteljev. Ker je pa gmotni položaj slovenskega (učitelj-stva naravnost obupen — svetujemo torej prov toplo našim poslancem sledeče, ker s tem bo pomagano učiteljstvu in deželna blagajna bo na boljšem: Slavni dež. zbor skleni, da se za to leto nastavi onih 11 učiteljev kakor dacarje, ker kletarstva so se nau&ili precej, računati tudi znajo, pa mislimo, da zadostuje. In če Be stvar obnese, se lahko po- zneje nastavi kakor dacarje vse one učitelje, ki bodo še obiskovali oni kletarski tečaj. — Meščanska soia v Krškem. »Slovenec« je zadnjič zopet nataknil krinko slovenskega narodnjaštva in to povodom 251et-niee meščanske šole v Krškem. Pri tem je »Slovenec« prav po rimskokatoliških naukih tudi dejstva zavijal. Gotovo je obžalovanja vredno, da je v tej šoli nemški učni jezik, a da se na tem zavodu slovenska mladina ne raznaroduje, to je zasluga učiteljev. A kdo je kriv, da je na tej šoii nemški učni jezik? UstaJ novitelja te šole, rajnega Martina Hočevarja so klerikalci pregnali v nemški tabor ravno tako, kakor mnogo drugih talentiranih mož, ki se niso hoteli ukloniti pošasti rimskega klerikalizma. Hjčevar je v ustanovnem pismu določil, da mora biti na tej šoli nemški učni jezik. Takrat, ko se je snovala ta šola, je bil Čas, poskrbeti, da ne ostane vsa večne čase nemška. Župan krški je imel tedaj odločitev v rokah in bi bil lahko dosegel primerno premembo ustanovnega pisma glede učnega jezika. A tega ni storil. In kdo je bil takrat župan v Krškem? V i 1 j em Pf eif er, o n i i st i Viije m Pfeifer, ki je danes poslanec, klerikalne stranke. To govori dovolj! Sicer pa smo lahko prepričani, da zabavlja »Slovenec« na krško meščansko šolo ne iz narodnih ozirov nego le da bi se mogel zaletavati v barona Heina. Ce bi bilo klerikalcem res kaj za korist slovenstva, potem bi najprej poskrbeli, da se pri Uršulinkah v Ljubljani in v Škofji Loki uvede slovenski učni jezik. Pri Uršu linkah store to lahko takorekoč čez noč, brez vseh težav. Pri meščanski šoli v Krškem se ne da ničesar pre-meniti, ker to onemogoča ustanovno pismo, pri Uršulinkah pa je to od visno zgol in edino od dobre volje merodajnihklerikal-cev. A ker ti ravno nimajo dobre volje, ker jim je prav, da se slovensko ženstvo v teh samostanskih šolah germanizuje, zato smo opravičeni trditi, da je tudi »Slovenčevo« pisarjenje glede krške šole vseskoz hinavsko. — Repertoin slovenskega gledališča. Danes je premijera velike Puocinijeve opere »B o h e m e«. — Ker je moralo v nedeljo zvečer več sto ljudij iz gledališča oditi, ne da bi dobili vstopnio, se na razne zahteve v nedeljo popoldne ponovi žaloigra »M linar in njegova hči« ob znižanih cenah. — K skušnji učne usposobljenosti za ljudske in me-ščanske šole, tu se je danes pričela, se je oglasilo 52 kandidatov in kandidat*nj. — „Žensko telovadno društvo" v Ljubljani ie dalo napra- viti zelo okusne razglednice s sliko telovadk »Ženskega telovadnega dru štva« ob priliki 401etoice »Ljubljanskega Sokola«. Razglednice se dobe samo pri društvu, ker jih je isto samo založilo. Ker je skupilo name. njeno za veliko sokolsko slavnost t prihodnjem letu in ker so razglednice zares zelo okusno izdelane, ae je nadejati, da bodo prijatelji sokol, stva in »Ženskega telovadnega drti. štva« pridno segali po njih! — Nadutost nemčurskega uradnika* Neki tukajšnji obrtnik je imel te dni službeno opraviti v kuril-niči južne železnice, kjer je načelnik neki inžener B. Na slovenski ogovor se je naravnost surovo obregnil, da ne zna „bindiš". Poklical je nekega uslužbenca za tolmača. Ko je obrtnik spodobno pripomnil, de bi morali vendar pri nas službujoči uradniki znati brez toli; s strankami v njih jeziku občevati je ves besen zadri: „Wcgen eines saj. chen Windischen werde teh windi temen !u Baje je ta oholi uradnik d iz kamniškega okraja; pa bodisi, da je tudi iz Pruske, ako si hoče med nami služiti kruh, mora se učiti na jezika, najmanj pa bodemo od po nih nadutežev trpeli šikaniranje str ik in zasmehovanje naše narodnosti, bodi tudi inženerju B. enkrat za vselej povedano, sicer bo drugače zaropotalo. — Izredni občni zbor „Dru štvene godbe11, ki se je vršil preteklo soboto zvečer v Aurovi restavraciji, je bil precej številno obiskan. Ta občni zbor je otvori! načelnik g.Miroslav P a u er, pozdravivši navzoče, pozdravil zastopnika magistrata, gosp. oOci|ala Gutnika n obrazložil namen tega občnega zbora. Nato so se izvolili na mesto izsto-pivših odbornikov novi, namreč g^: Terglav Osk, Trtnik Viljem (blagajnik), Knific Fran, Šusteršič Anton in Rogelj Leo, kot preglednik računov je bil izvoljen g. Martine J. Tako popolnjeni odbor se hoče potruditi, da se bode godba v vsakem oziru spopolnjev.ua in veŽbala ter potom šole in discipline skušala se pokazati vredno za upanja, ki ga stavi vanjo občinstvo. — Da je Ljubljani izvežbana civilna godba potrebna, o tem ne bomo izgubljali več besed, to čivkajo že vrabci na strehi! — Vprašanje c. kr. postnemu ravnateljstvu v Trstu. S Trebelnega nam piše naročnik: Že koncem julija smo se pritožili v cenjenem vašem listu, da nam za-važajo dnevnike. Od tedaj se nam je zopet prigodilo, da smo dol »Slov. Naroda« itd. po dve številki hkrati. 28. oktobra pa smo imeli že zopet isti slučaj. Ni bilo ne »Slov. Naroda« ne »Slovenca«, a 29. okt. smo dobili od obeh po dve številki hkrati. Omeniti moram tudi, da »In> teressantes Blatt«, ki prihaja naročnikom ob četrtkih, redno dobiva tukajšnji naročnik, gostilničar 6. ob četrtkih, dočim ga nadučitelj L dobiva šele v petek, in to navadno že vsega zamazanega. Vprašamo t >re| poštno ravnateljstvo v Trstu: Ali misli preiskati te nerodnosti ter kaznovati krivca? — Pazite na otroke I Dne 25. p. m. je zgorel posestniku I?anu Petkovšeku v llotederš;ci s slamo krit kozolec. Ker je isti stal jedva nekaj korakov izven vasi, ki je večinoma krita s siamo, je bila velika nevarnost, da bi se požar ne razkril tudi na vaške h?še. Prizadevanju Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXVIII. V Št. Lambertu so imeli goste. Vojvodinja je povabila več njej posebno udanih velikašev, med katerimi je bil tudi graščak na Griču pri Merni, Jošt baron Gali, jako ugleden in premožen velikaš in od nekdaj iskren prijatelj zatiškega opata Al-bertusa. Tudi grof Lamberg se je bil iz zatiškega samostana preselil v Št. Lambert, ker so se vsi vitezi, ki so bili Albertusa spremili v Zatičino zopet razšli. Vojvodinja je vse storila, da so se njeni gostje kar najbolje zabavali, in bila sama ves čas izredno dobro razpoložena. Čim je Rovan okreval toliko, da je mogel zopet na konja, se je naj prej odločil, da gre v Št. Lambert. Zahvaliti se je hotel vojvodinji, ki je za časa njegove bolezni večkrat pošiljala vprašat, kako se Rovanu godi, in zahvalit grofu Lambergu in gro fioi Heleni za njiju obiske. Zvesti Matija ga je spremljal tudi na tem potu, a trudil se je zaman, da bi s svojimi Šalami in dosetkami spravil Rovana v boljšo voljo. Rovana so težile nekake temne slutnje, kakor da ga čaka kaka posebna nesreča. Vojvodinja je bila z Rovanom jako ljubezniva in z vidnim zadovoljstvom je od strani ogledovala lepega moža, ki je, še močno bled vsled prestane bolezni, sedel pred njo in se ji zahvaljeval za njeno prijazno povabilo, naj pride večkrat v Šent Lambert. Izpraševala ga je jako natančno o vseh njegovih razmerah in se očividno trudila, da bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo pože-ljenje, ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj je prihrumela v sobo gro fica Helena in burno, kakor je bila že njena navada, pozdravila Rovana. — Oh, visokost, se je obrnila do vojvodinje, dovolite, da gre gospod Rovan z nami v Št. Vid. Vsi so že pripravljeni za ta izlet, ravno smo hoteli odjezditi, ko sem izvedela, da je prišel gospod Rovan na grad. Vojvodinja ni mogla ugovarjati in je, četudi vidno nerada, dovolila. Ko je družba odjezdila iz grada, je vojvodinja z okna gledala za njo in mrmrala sama zase: — Kmalu bom rešena vseh teh ljudi in lahko živela svoji sreči. Med potjo v Št. Vid ae je Rovan približal Margareti, na veliko nevoljo Matije, ki je jahal zadnji in lahko opazoval vse, kar se je godilo pred njim. — Lej ga, ee je jezil Matija, Helena se mu skoro ponuja, on je pa niti ne pogleda, marveč se štuli okrog te dolgočasne opatove sestre, ki se drži, kakor kaka mila Jera. Ta žen ska se še smejati ne zna in ošabna mora biti kakor turški cesar. Rovan se je menil z Margareto le o različnih vsakdanjostih, a vendar mu je bilo tako toplo pri srcu in čutil se je tako srečnega, kakor še nikdar. Bilo mu je jasno, popolnoma jasno, da ljubi Margareto in nekak skriven glas mu je rekel, da tudi Margareta nekaj več zanj čuti, nego samo prijateljstvo. Oi tega Časa je Rovan tako po gostoma zahajal v St. Lambert, da je Matija večkrat godrnjal: — Čemu jaŠeva vsak dan v Št. Lambert in zopet nazaj na Smreko. Kar v St. Lambertu ostaniva. Cesa pa nama tam manjka? Ženske so prijazne, pijača pa izvrstna. Kaj hočeš še več? Pomagalo pa to ni nič in slej ko prej je moral skoro vsak dan z Ro vanom jahati v Št. Lambert. Med tem se je bil pater Hugon Alba povrnil na Smreko in prinesel važnih novic. Posrečilo se mu je iz-poslovati novo obravnavo, pri kateri naj se izkaže, kdo je pravi opat za tiski: Albertus pl. Lindeck ali Peter Limbšak. — V nekaj dneb, je pravil Hugon Alba, pride pooblaščenec dežel* nega glavarja v Zatičino in prinese Albertusu ukaz, da mora opata Petra takoj iz ječe izpustiti. Ti, Rovan, pa dobiš ukaz, da spremiš Petra kamor bi hotel iti, ako neče ostati v zati-škem samostanu. To je dokaz poseb nega zaupanja, ki ga uživaš pri deželnem glavarju. Pater Hugon je bil povedal resnico. Čez nekaj dni je prišej odposlanec deželnega glavarja z omenjenim ukazom in Rovan se je s štirimi možmi napotil v samostan. Bridka čutila so ga prešinila, ko je po toli kem Času zopet stopil na samostansko dvorišče, Matija je svojim mislim dal brez ovinkov izraza, rekši: — Menihe bi se moralo vzeti k vojakom, samostan pa podreti. To bi bilo najbolje! Dokler se ljudje ne bodo popov otresli, kakor pes bolhe, ne bo na svetu ne miru ne bratstva. Odstavljeni opat Peter ni hotel ostati v Zatičini, nego je prosil, naj ga spravi Rovan v samostan v H kjer je bil preživel najlepša tvoji — Dokler ni končno vel^vno razsojeno, kdo je zatiŠki opat, dotlej ne prestopim več praga tega samostana, je rekel Peter Limbšak. Zaupam pa v božjo pravičnost, da zmagata resnica in pravica. Na skromnem voiu se je odpeljal Peter Limbšak. Rovan in n; ljudje so ga spremljali na konj so prišli mimo šentlamberskega ^ so videli na oknu opata Albertus* Ta ni hotel zamuditi prilike, da ^ na lastne oči ne videl, kako rtvnoj' moral zapustiti Zatičino tisti mol, ki je bil pred nekaj meseci a kraljevskim sijajem sprejet. Albertus je triumiiral, lVt.r pa je rekel Rovanu: Ne boli me, da me ta nevreifl1 menih zaničuje. Boli me pa ko \ii>^ da se izmed ljudstva nihče zame *>* zmeni. Ko sem prišel sem, so n>* sprejeli z ljubeznijo, dasi me m*° poznali. Ves čas kar sem bil tu, ae* jim izkazoval same dobrote, odprav toliko krivio, a zdaj ni nikogar, ki &1 mi Želel srečno pot. vašč bo i ae j< ©ko< varo lomi Kare Cuk, % vž prig( naj v stari ičajt m. d niče čkeg Krar točni pri t sin t ne d eabo je bi gnal p. m Vidu Fran pal J Meži okra Ogel delfc nega varo 1000 žgan Poto Na i m. p žival ni pi iz V lezni ao m razna imen pisni brzoj gel ^ naslc Caffa Brek šič j v za 26 p vrati vori tudi in si ali L Sodi gove kega dii< 31 c zens Ivam delat 1897 Zidai pobil gaj m ŽUpa krnel Škof c. ki kron tudi nega prej* znes men. prej« le bi bal BO Z dovr Je di tem neve duna tel|i del)o ludu Duri fcino ulova lični Kara kanti Nima jevei doka Pa Vesel kem va&Čanov in orožniške patrulje, ki ■o imeli na razpolago brizgalnioo, se je posrečilo, da bo požar omejili, okoda znaša 2760 kron, ki je z zavarovalnino po 1100 kron samo deloma pokrita. Zažgala sta šestletni Karol Albreoht in triletna Uršula Čuk, ki eta se pod kozolcem igrala t vžigalicami. Toliko požarov se je prigodilo letos na Kranjskem in po-največ bo jih zakrivili otroci! Zatorej, gtariši, pazite na otroke in ne puščajte jih brez nadzorstva! — Mrtvega so našli 30. p. m. dninarja Frana Hrovata iz Srpe-niče na Goriškem na hlevu železni škega paznika Andreja Smoleja v Kranjski gori. — Nesreča. Kočljarica Potočnik v Rovtah je 29. p. m. prala pri tamkajšnjem mlinu Njen petletni gin se je igral pri mlinskih kolesih, ne da bi mati pazila nanj. Nakrat gra je zgrabilo kolo, ga potegnilo sabo in ga popolnoma zmečkalo, da je bil na mestu mrtev. Utopljenec« Kakor se je do gnalo, je utopljenec, katerega je 23. p. m. potegnil Fran Arnšek pri Vidmu iz vode; identičen z voznikom Franom Praprotnikom, ki je 18. t. m. pal pri Zagorju v potok Medija. — Požar. Posestniku Antonu M^žnarju na Goričici v kamniškem ckr3ju je 25. pr. m. zgorela hiša. Ogenj je uničil tudi vse poljske pridelke in mrvo, kar je bilo shranje nega v podstrešju. Mežnar je bil zavarovan za 900 K, škoda pa znaša 1600 kron. — Ponesrečil se je 63'etni, ž^njepitju vdani preživitkar Lovro Potočnik z Brezja, na Ofcočah. Pal je s savskega mosta in si zlomil tilnik. — iz zapora je pobegnil. I\ i kolodvoru v Korminu eo 23. pr. m. prijeli nekega tujca, ki se je nazivat Ivan Brek. To ime pa najbrže ni pravo. Breka so prijeli, ker se je iz Vidma pripeljal v Kormin na železnici brez voznega listka. Pri njem so našli več italijanskega denarja in razna pisma, ki so bila podpisana z imenom »Ifan Tomšič«. V nekem pismu prosi svoje stariše, da naj mu brzojavno pošljejo 300 K, da bo mogel v Ameriko, toda ne na njegov naslov, ampak na potovalnega agenta Caffaro Delfino v Vidmu. Imenovani Brek, s pravim imenom najbrže Tom šič je simuliral, ko so ga pripeljali v zapor, božjast in blaznost. Ponoči 26 pr. m. pa se mu je posrečilo streti vrata zapora in pobegniti. Brek go vori dobro slovensko in nemško, pa tudi laško, a s slovenskim naglasom in se je izdajal za Slovenca, Nemca ali Laha, kakor mu je bolje kazalo. Sodi se, da je Kranjec, ker je v njegovem klobuku vtisnena firma ne kega ljubljanskega klobučarja. — Izpred okrožnega so* dišča v Novem mestu. Dne 51 oktobra 1903 se je vršila kazenska razprava proti 331etnemu Ivanu Škofu iz Maribora radi hudodelstva poneverjenja. Ta je bil leta 1897 občinski tajnik v Radečah pri Zidanem mostu. Poverjeno mu je bilo pobiranje prispevkov za bolniško blagajno in je denar zapravil. Tedanji zup<*n g. Ivančič je bil predsednik kmetijske podružnice in je pooblastil škofa, da prodaja bakreno kislino za c. kr. kmeti|sko družbo. Stržil je 720 kron in jih zapravil. Župan je bil tudi načelnik okrajnega zdravstvenega zastopstva in bi imel kot tak prejeti pri c. kr. davčnem uradu znesek 137 kron za zdravstvene nadene. Škof je ponaredil pobotnico, prejel denar ter ga zapravil. Ko mu je bilo sodišče z* petami, jo je popihal D >godki iz njegovega življenja so zanimivi. Rodom Ljubljančan je dovršil 5 gimn»ztjskih razredov, bil je davčni praktikant v Kršftem, potem pristav v B*njaluki v Bosni, po-neveril tam G00 K, za kar je bil pri dunajskem deželnem sodieču kazno Van z enoletoo težko ječo. L**ta 1897 je prišel v R*deče, kjer seje oženil ker p» mu je bilo 80 kron mesečne plače premalo, zvršii je gori nave dene sleparije, pobegnil je z 22 kronami imovine v Nemčijo, kjer je delal po vseh večj h tovarnah za ce uaent kot težak. L«tos pa se je vrnil v Avstrijo, j*vil se v Bregencu cdkoder je bil pripeljan s Novo mesto, ter je bil kaznovan v 13 mesečno je*o. — Šmarsko^rogasKo uči* leljsko društvo zboruj« v nedeljo dne 8. t. m. ob enajstih dopo ludne v Smar/u. I — Jugoslovanski klub na I Dunaju. V soboto, dno 24. oktobra smo imeli priliko prisostovati v jugo-Uovanskem klubu, z ozirom na muzika-lieui del, jako dobro uspelemu večeru, i Naravnost presenetila nas je izurjenost kantrabasista, uda orkestra dvorne I opere g. Madonskega. Pri prvi točki Simandlovem „Adagio", in pri Simonetti-IJevem Madrigale, ki ga je dodal, je dokazal globoko čustvo, pri drugi točki Pa je pokazal briljantno tehniko. Z i peljem ga bodemo poslušali v kratkem v veliki konservatorijski dvorani, Drago mesto je zavzemal operni pevec basist g. Jos. Egem. Pri njem je jako ugajal lep, močan in obsežen glas. Arija iz „Ončgina" nam je pokazala, da ga Čaka v pevski karijeri Se lepa prihodnost; upamo, da ga bodemo Se večkrat slišali v klubu. Obema umetnikoma so poslušalci z vztrajnim ploskanjem pokazali zadovoljnost. Škoda je le da ud orkestra dvorne opere flavtist g. P. Radosaljevič ni mogel sodelovati. Zahvala pa gre v prvi vrsti g. Jeraju, aranžer j u zabavnega večera, ki je s sobotnim programom pokazal, da imamo pričakovati v klubu še mnogo zanimivih večerov. Upati bi bilo, da se dunajski Slovenci klubovih zabavnih večerov mnogobrojneje udeleže, ter tako tudi pripomorejo k večjemu moraličnemu uspehu. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Neža Jakić. posestnica iz iStrahomera, je dne 5 kimovca pri zvršilnem rubežu premičnin za-zadi izterjanja inventarnih stroškov po njenem, v Ameriki umrlem možu v znesku 36 K 36 vin., zagnala moš-njiček, v katerem se je naDajalo 110 kron, čez neki zid, ga pokriia s slamo in ko je sodni sluga, kateremu je bila povrjena izvršitev rubeža, in ker je cel dogodek opazoval, istega pob.rac, skušala mu je obdolženca mošnjićek iz roke iztrgati in ga je pri tem tudi po rokah nekaj opraskala; zmerjale ga je tudi s tatom in roparjem in mu očitala s besedami: »llud č, še to mi požn!« Sodišče je Nežo Jasič zaradi hudodelstva javne sile in žalenja uradna osebe obsodilo na 3 mesece težke ječe. 2. Jera Johan, delavčeva žena v Ljubljani, je 1. kimovca t. ). pokradla Jen Zupanovi v Ljubljani 4 rjuhe, 2 srajci in svilnato ruto, v skupni vrednosti 15 K. Ker je obtoženka znana tatica, jo je so dišče obsodilo na 10 mesecev težke ječe. obenem pa izreklo, da se po prestani kazni postavi pod policijsko nadzorstvo. — Tujci v Ljubljani. Meseca oktobra je došlo v Ljubljano 2691 tujcev (310 manj, kakor v poprejs njem mesecu), in se je od teh nastanilo v hotelu »pri Slonu« 861, »pri Maliču« 459, »pri Lloydu« 311, »pri Južnem kolodvoru« 208, »pri Avstrijskem cesarju« 126. »pri Bavarskem dvoru« 85, pri Grajžarju 46 in v ostalih gostilnah 502. — Preproge kradel ie po Ljubljani brezposelni hlapec Štefan Blaž iz Zagreba. V soboto popoludne zasačila ga je Bambergova služkinja M. Benda, ko je v h«ši v Kolodvorskih ulicah ukradel na stopnjišču preprogo in jo hotel odnesti. Poklicali so policijskega stražnika, ki ga je aretoval. Ukradel je bil že dan po pred v isti hiši preprogo in jo prodal. Sumljiv je tudi, da je v Tavčarjevi hiši v Šubičevih ulicah ukradel eno preprogo. Policija je Blaža izročila sodišču — Vojak, napadel dekle. Včer*j zvečer je neki bramboveo v Mestnem logu napadel neko dekle, ki se je vračalo domov. Vrgel jo je na tla in izvršil hudodelstvo, nakar je zbežal. — Z nožem. Delavec Mihael Bergant, stanujoč v Zgornji S.ena Helena Berglez, stanujoča v Kolodvorskih ulicah št. 28, je izgubila v nedeljo zvečer na poti od pokopališča po Dunajski cesti do pošte srebrno žensko uro. — Častniški sluga Fran Terbovec, stanujoč v Gospodskih uli cah štev. 15, je izgubil dne 1. t. m. zvečer na poti skozi »Zvezdo«, po Šelenburgovih ulicah in Dunajski cesti do mitnice zlat prstan z rude-čim kamnom, okoli katerega je bilo 12 belih kamenčkov. — Narednikova žena Ivana Moeschl, stanujoča v Me- telkovih ulicah it. 4, je izgubila na poti od vojašnice po Prisojnih ulicah do Sv. Martin« oeate rujavo denarnico, v kateri je imela okoli 16 K denarja. — Strelski klub fCrni oral« priredi 4 novembra v klubovih prostorih restavracije »črni orel« v Go spodskih ulicah št. 3 zabavni večer z raznovrstnim sporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. — Koncert „društvene godbe" se vrši jutri zvečer v restavracijskih prostorih gosp. Kende. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. — Delovanje mestno posredovalnico za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 23. do 31. okto bra je dela iskalo 21 moških in 43 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 12 moškim in 34 ženskim delavcem, v 44 slučajih se je bilo delo sprejelo. 01 1. januvarja do 31. oktobra je došlo 2483 prošenj za delo in 2393 deloponudeb. V 1471 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški; 1 mizar, 4 natakarji, 1 trgovski pomočnik, 1 oženjen hišnik, 1 pekovski sluga, 6 konjih hlapcev; ženske: 1 hotelska likarica, 3 hotelske sobarico, 2 gospodinji, 3 orožniške kuharice, 5 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 2 sobarici. — Službe iščejo moški: 2 pisarja, 1 strojnik, 1 kurileo, 1 vrtnar, več trgovskih in pisarniških slug, 1 paznik; ženske:! odgojiteljica, 2 boni, več prodajalk in blagaj ičark, 2 trafikan kinje, 1 šivilja na dom, več natakaric. Oddati je takoj stanovanja z 1, 2, in 3 sobami, 2 pro dajalni, več mesečn-a sob. V jem (za februvar) s** novanja z 1, 2 in 3 menim vprašanjem znamko za odgovor. — Hrvatske vesti. V Krasi c i so zaprli govega sina in iščejo sobami n a • sta-Pi*- je priložiti nekega Zoretića in nje-nekega Franeeškovića, ker so na sumu, da so krivi umora gozdarja Matanića. — Za pogorelce v Travniku je nabral zagrebški pomočni odbor že 1200 K. — V Trnju so se peljali 4 mladi ljudje preko Save po les. GredoČ nazaj se je čoln prevr-gel in sta Gjuro Bešič in Barica Čum-brek utonila. — V Zagrebu je bolni h 8 osob na škrlatici, 27 na ošpicah. — Novi dravski most med Bar-čem in Terezovcem je dograjen in stane 1 milijon kron. — Umrla je Pavlina Humberger, ki je bila radi umora nekega starega slepega profesorja, svojega ljubimca, obsojena na dvajsetletno ječo. Ker se ji je pozneje zmešalo, premestili so jo v blaznico v Stenjevcu, kjer je te dni umrla. — Radi d e t o m o r a je bila v Zagrebu obsojena Magda Kra-varšćan na 2 leti ječe. — ..Matici Hrvatski" je zopet pristopilo 10 novih ustanovnih članov. — Z domaje zginila neka Antonija Wawerka iz Zagreba, stara 15 let. — V s latinskem okraju je ustrelil gozdni paznik Žužek prekrasnega jelena. Rogovje meri 81 cm in je kg težko. — V deželnem gledališču v Zagreb u so v soboto prvič igrali Gorskega „Nočui azil." — Doktorjem zdravilstva je bil promoviran v Gradcu g. Zlatko Tkalčič, sin zagrebškega odvetnika, rodoljuba Mije Tkal-čića. — 2T)-letnico obstoja bo obhajalo dne 6., 7. in 8. t. m. hrvaško društvo inženerjev in arhitektov. — 2 7 letna služkinja Marija Cvetković v Zagrebu je imela ljubavno razmerje z nekim častniškim slugom. Te dni pa mu je odpovedala ljubezen in odšla z novim ljubimcem v gostilno. Prejšnji ljubimec pa jo je poklical iz gostilne in tako neusmiljeno pretepel, da so jo morali odvesti v bolnico. — „Grani-earje" so igrali v Zagrebu že 151krat, kar je gotovo že kaj visoko število. — Nesreča. Dne 29. oktobra se jc vozil Rok Lončarić iz Selc po železnici iz Zagreba na Reko. Med Dragauićem iu Karlovcem pa se je ouesvcstil in predno je došel vlak do Karlovca jc bil Lončarić že mrtev. — Na Reki krožijo že nekaj časa med ljudstvom ponarejeni bankovci po 10 K. Ker so izvršeni kaj slabo, jih je labko poznati. • Najnovejše novice« — Uporni ž i d i. Pri vo|ašk'h nabo nh v Varšavi je kakih 500 Židov napadlo orožnike. Orožniki so streljali. Na obeh straneh je 40 ranjencev. — Sodnika je napadel na Dunaju neki M i s o w c k , ki je bil zaradi uloma obsojen v petletno ječo. Vrgel je stol proti sodniku Grohmannu, ki je k sreči odskočil v stran. — Plin se je razpočil v Elberfelduvsta novanju krojača Muesseja. Krojač, njegova žena in šest otrok so hudo ranjeni. — Velik požar je nastal v Čaršinu pri Sarajevu. — Požar v Vatikanu. V stanovanju knjižničarja je nastal v nedeljo požar. Ker vatikanska požarna hramba ni mogla požara udusiti, telefonirali so po mestno požarno brambo in policaje, s katerimi je prišel sam Župan, ter so ogenj pogasili, preden je zgrabil dragoceno knjižnico. — 2 5 Italijanov je sgorelo v neki hili v New Yorku — Velika nesreča na Železnici se je pripetila med Clevelan-dom in Indianopoljem. 15 oseb je mrtvih, nsd SO pa ranjenih. — Umrl je na Dunaju vpokojeni fldmlt vitez M i 1 i n k o v i 6. — Telefonske zveze so bile včeraj skoraj po celi E ?ropi pretrgane. Vzrok so bili baje podzemski potresi in vplivi polarne svetlobe, — Umobolni kaplan. V Neapelju je nadškofov kaplan Pagano v blaznosti ustrelil svojega brata in dve tuji ženski. — Razglednice s podobo kralja Aleksandra je srbska vlada prepovedala razširjati. * Najnovejša pariška senzacija. Eua prvih dam pariške aristokracije, vikomtesa de Jame ki je precej znana kot pisateljica, se poroči z 80letnina knezom de Lucinge, ki je že davno praded. * 2ena brez želodca. V zadnji seji zdravniškega društva na Danaju je predstavil dr. Ullmaon neko 621etno žensko, kateri so zaradi raka morali ves želodec odstraniti. Operacija se je izvršila že pred več meseci. Žena prenaša že sedaj vse jedi ter se je po operaciji zredila za več kil. Medicinski svet pozna dosedaj že blizu 20 slučajev, ko so se bolnikom želodci odvzeli, pa so operirani ozdravili. * Sultanovi otroci« Nedavno je umrl sin turškega sultana, Ahmed Beddreddin (žČip vere.) Nič se ni pisalo o njeni, tako da se prvotno niti vedelo ni, koliko je bil star in v kateri vrsti sultanovih predstolonaslednikov je bil. Sele po ovinkih se je sedaj doznalo, da je bil princ šele dve leti star, dvojčic in v vrsti naslednikov nekako dvajseti. Poprej so se delale pri rojstvu in smrti sultauovih otrok obširne ceremonije. Rojstvo sultanovega princa se je vselej naznanilo z 21. streli. Odkar pa se je ta „sreČni dogodek" v sultanovem haremu v enem tednu trikrat pripetil, je sultan prepovedal streljati. * Mrlič igrača. V Trebovicah na Češkem bi bili morali nedavno pokopati neko G tedensko dete. Grobar, ki bi bil moral zasuti grob, ga je pustil za nekaj časa odprtega ter odšel v cerkev. Med tem je prišla k grobu neka 121etna deklica, hči siromašnega delavca, vzela mrtvo trupelce iz krste ter ga odnesla domov. Med tem se je vrnit grobar, ki ni ničesar opazil, ter je grob zasul. Deklica je doma mrliča oblekla ter se igrala ž njim kot s pun-čiko celih 14 (?) dni. Starši so mislili, da je njihovi hčerki kdo daroval pun-Čiko za igračo. Ko se je začelo truplo razdvajati, pokopala ga je deklica na dvorišču. Kmalu se je raznesla po vasi vest, da se je zgodil detomor. Oblast je poslala komisijo, kateri je deklica šele vse priznala. Književnost. bina — „Ljubljanski Zvon11. Vse-novembrskega zvezka: 1. Ivan Prosekar: November. Pesem. 2. Tabor: Iz mraka. Pesem. 3. Kristina: Upi moji . . . Pesem. 4. Ivan Cankar: Greh. Povest. (Konec prih.) 5. M. P. Nataša: Nebo žaluje. Pesem. 6. A. Gradnik: Jeseni. Pesem. 7. A. Aškerc: Dva izleta na Rusko.(Konec prihodnjič.) 8. Fr. fctrnad: Na vseh svetnikov dan. Črtica. 9. B u d i s 1 a v: Pod kostanjem. Pesem. 10. Dr. H. Dole n e c: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh (Konec.) 11. Makso P ima t: Prvič na Vegovem domu. 12. B. Bae-bler: Da lepa ti si, mlada gospa. . . Pesem- P o dl i m b a rs k i: Potresna povest. (Konec prihodnjič.) 14. Književne novosti. Z.: Ernestina Jelov-šek: HSpomini na Prešerna". — Dr. J. Robida: Zofka Kveder: „Iz naših krajev". — A* Sever: Zabavna knjižnica. — Zb.: Knjižni dar družbe sv. Mohorja za l- 1903. — —a—: Slovensko planinsko društvo. — Talija. — _k: Ljudska knjižnica. — Mali vitez (Pan Volodijevski.) — Dr. Fran Ilešič : Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — R. Perušek : Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavenu. — R. Perušek: Srjep. Radić : Uzničke uspomene. — Dr. Fran Ilešič: Barle Janko: Zagrebački arci-djakonat do god. 1642. — Rajko Perušek: Petar Kočić: S Planine i ispod planine. — R. Perušek: Letopis Matice srpske. 15. Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče A. Drama. — B. Opera. IG. Upodabljajoča umetnost. —a—: Petra Zmitka nove slike. --g—: „Lica ii Trnova" in „U crkvi", sliki Ivane Kobiičeve.--š— : „Slovo domobranca" ali „ Odhod na vojsko", kip Josida Vrbauija. — 17. Splošni pregled. „SlavischesEcho". — —i—: Ivana Turgenjeva smrtni dan. — —i—: Dr. Antonu Srarčevicu. — —i— Gorki j gledališki ravnatelj. — —i — : F. TjutČev. — Vladimir Koro- lenko.--a—: Alfierijev 100 smrtni dan. — — Nove skladbe. V založbi Otona Fischerja v Ljubljani so izšle dsnes »Zdravice zs petje in klavir«, zložil Viktor Parma. Zbirka obsega šest skladb. Gena 3 K. — S e-oession-Albusn slovenskih in hrvatskih pesmi za mešani in moški sbor.Uglasbil HO. Vogrič v Sarajevu. Samozaložba. — O obeh teh izdajah priobčimo o priliki posebno oceno. — Navodilo za opisovanja raznih pisem in opravilnih listov z mnogimi vzorci je naslov obširni prav praktično sestavljene knjige, ki je izšla v založbi J. G i o riti ni j a v Ljubljani. Knjiga bo prav dobro služila vsem, ki niso izvežbani v koncipiranju, zlasti ker se ozira na vse mogoče slučaje življenja. Gena je za mehko vezano 1 K 60 vin. z pošto 10 vin. več, trdo vezana 2 K, z pošto 20 vinarjev več. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 3. novembra. V današnji S3ji deželnega zbora je prišla na vrsto volilnareforma. Slo venci, nemški klerikalci in nemška kmetska stranka so začeli c bstrukcij o , in sicer s predlogi, da se mora o raznih malenkostih glasovati imenoma. Volilna reforma je s tem za letos pokopana. Dunaj 3. novembra. Novi ogrski ministri so danes storili prisego in bili potem v skupni avdijenci pri cesarju. Ge3ar je v svojem ogovoru povdsijsl, da upa, da nastanejo zdaj na Ogrskem mirni časi. Končno je Tisza poročal cesarju o svojih dogovorih z raznimi strankami. Ob 1. uri popoludne so se ministri odpeljali v Budimpešto. Lvov 3. novembra. Na magistratu so prišli na sled poneverjenja Izginilo je 30.000 K. Budimpešta 3. novembra. Vladna stranka je za danes sklicana na sejo, v kateri razloži ministrski predsednik Tisza svoj program. London 3. novembra. Tukajšnji listi pripisujejo napovedanemu sestanku cesarja Viljema s čarom Nikolajem poseben političen pomen in sicer mislijo, da se gre za vzhodno Azijo. London 3. novembra. Potres je porušil mesto Turši v Perziji. 350 oseb je ubitih, mnogo ranjenih. Na pomoč so prišli ruski zdravniki. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca oktobra t. 1. se je vložilo pri »Ljub« ljanski kreditni banLi« na vložne knjižice in na tekoči račun 1,286.507 K 09 h, vzdignilo pa 1.651.371 K 34 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca oktobra t. 1. 4,663.296 K 62 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1903 so stranke vložile 44 465 K 35 h, dvignile so pa 19.306 K 27 hr strankam se je izplačalo posojil 13 200 K; stanje hranilnih vlog 799.735 K 32 h, stanje h:potečnih posojil 596.409 K 38 h, denarni promet 141.574 K 43 h. — Mestna hranilnica v K nanju. V mesecu oktobru 1903 ie 313 strank vložilo 64.697 K 83 h, 257 strank dvignilo 72.067 K — h, 4 strankam se je izplačalo posojil 18.200 K, stanje hranilnih vlog 3,127456 K 23 h, stanje posojil 1,951.741 K 52 h, denarni promet 289 015 K 37 h. Malovažnost, 8 k.11 T.' 86 V obče govori o „prehlajenjuu in „nabodu" je kaj neupravičena. Pri mnogih ljudeh 86 iz nahoda večkrat razvijejo hudi katari, ki utegnejo pod neugodnimi razmerami dovesti V J \~fr; W do komplikacij, —&r nevarnih za živ- ljenje Zato je treba vsak nahod, pa naj bo §e tako silen, zttreti že koj pr?i dan prav energično. Kot zanesljivo sredstvo naj se vpoiablja najnovejši izum na tem polju, eter Forman, ki so ga zdravniki že večkrat označili kot naravnost Idealno pomoć proti vsaktereinu nahodu. Forman je z mentolom klorovani eter methvla Za lahek nahod naj se rabi „Formanova bata* (pusica 40 vin), pri hudem nahodu pa naj se — po zdravnikovem predpisu — rabijo .,Formanove pastile* 7d Tin.' za vdihavanje po cevkah vdiha valne steklenice Uspeh Je le koj v podetku neverjetno 6udovit Forman se dobiva v vsaki lekarni. 2825-1- Svila za ples od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti. £anko in žo opurlnjnfs ae pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev 8 prvo poŠto. Tovarna za svilo Hrnneberf, Kiirfcli. 4 (40-3) Umrli so v Ljubljani: Dne 30. novembra: Franja Rejc, delavčeva žena, 28 let, Opekarska cesta st. 7t pljučnica. — Terezija Kump, uradnega sluge vdova, 68 let, Rožne ulice St. 33, Hvdrops universalis. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani Uradni kurzi dunaj. borze 3. novembra 1903- Naložbeni papirji* Denar 1 Blago 12.% majeva renta . . . i"fl°/o srebrna renta • . . 100 40 100 60 10015' 100 36 6% avstr. kronska renta . 100-36 100-66 4°/o » rfata •» 11980 120 — I°/0 ogrska kronska „ 98301 9850 #•/• „ zlata „ 118 55! 118 75 «•/• posojilo dežele Kranjske 99-25 10025 t11° o posojilo mesta Spi jo ta 100 — —•— iViVo n n 100 — —•— iVi°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 10010 10110 i°/0 češka dež. banka k. o. 9970 100 20 if/. n v ii B. o. 0970 100 20 IV',0 e zast. pis.gal. d. hip. b. 10010 10210 ■V/o FeSt- kom- k- °* z 10°/0 pr...... 106-60 10660 IVi0/o zast. pis. Innerst. hr. 10T— 102- •V/o n T« ogr. centr. deželne hranilnice . 10025 10125 4 V/o zast. pis. ogr. hip. b. •V/o obl. ogr. lokalne že- 10010 10110 leznice d. dr. . . . 100*— 101*— •V/o n čeSke ind. banke 10025 101*25 i*/, prior. Trat-Poreč lok. žel. 98 50 1° e dolenjskih železnic 9P25 100 25 B% „ juž. žel. kup. Vi Vt 302 — 304 — •V/» ftv. pos. za žel. p. o. 100 60 101-50 Srečke« Srečke od leta 1864 . . . 170*- 178 — n m u 1880Vi • • 183 — 185 60 u ii n 1864 • • 264 — 257 — tizske. . ■ • • . 155 — 156 80 Eemlj. kred. I. emisije 292 — 297 — rs ii J*. a* 285 — 290 — c grške hip. banke . 261-- «*)t) - „ arbeke a firs. 100*— 88 - 92 — „ turSke . ... 137 — 138 — Basilika srečke . . 18 80 1980 Kreditne .... 465 — 475 — Inomofike , . . 82- 86- Krakovske ■ • • . 78- 82 — Ljubljanske ■ • • ■ 70 — 7460 Avstr. rud. križa . ... 53 25 64 25 Ogr. „ h ■ • 26 66 27 65 Budolfove b • • * 67- 68 — BalcburSke a . . , 75 50 79 — Dunajske kom. .... Delnice«g Južne železnice • , , 83*50 84-50 Državne železnice . . , . 671 — 672 — Avstro-ogrske bančne del. 1618 ~ 1628 - Avstr. kreditne banke . . 676 50 677 50 Ogrske B a Zivnostenske a Premogokop vMoatu (Brux) 741 — 742 — 261-50 263*50 703 - 711 — Alpinske montan .... 387 50 388 50 Praske želez. ind. dr. . . 1837 - 1847- — Rinia-Muranvi ..... 484 50 486*— Trboveljske prem. družbe . 384 — 388 - Avstr. orožne tovr. družbe 357 — 360 — Ce&ke sladkorne družbe . 152 — 154 — Valnte. C. kr. cekin ...... 1134 1139 80 franki ..,.,..[ 19 07 19139 80 marke ....... 1 23.46 23 64 Sovereigns...... 2393 2t — Marke ........ 11715 11735 95 25 95 56 2*53 2*54 484 6 — Žitne cena v Budimpešti, dne 3. novembra 1903. Itrstln. PSenica za oktober . . za 50 kg K 7*79 Rž Koruza Oves oktober . april 1904 . oktober 50 50 60 667 535 567 Efektiv. 5 vin. viSje Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2. Srednji cračni tlak 756-0 mm Okt. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-H tura v °C.| Ve*rovi Nebo 2. 9. zv. 7419 92 brezvetr. jaano 3. 7. zj. 7419 83 sr. Bvzh. megla ■ 2. pop. 7418 137 si. jug del. oblaC. Srednja včerajšnja temperatura: 10-99, normale: 6 9°. Mokrtna v 24 urah : 00 mm. Izvrstna fina (U_251) vina v buteljah s« dobe -v t*-§§«»vini Cdmund Kavčič Ljubljana, Prešernove ulice, Tako prlpra/ven. lokal za prodajalno na živahnem prostoru sredi vasi se odda v najem. Poizve se pri Ivanu Hainri- tiar, posestniku in gostilničarju v Bohinjski Bistrici. (2*59-1^ Angeljnovo milo jVtar zeljsko (belo) milo. m znamko (972-61) sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! _______g Dobivate Ju po Špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Na oglu hiše št. 5 v Židovskih ulicah („pri Lipi") se odda s 1. februvarjem 1904 28601 prostoren lokal. Natančneje v hiši v II. naoVr. V novi hi*i, Sodnijske ulice M. 6« v I. nadstropju ae odda za I. februvar 1903 s stanovanje s tremi sobami in z vso moderno pritiklino. (2861—1) Lokal ur v sredini mesta ~w pripraven za vsako obrt ali trgovino odda ae takoj ali pa tudi pozneje za nizko najemnino. (2763-5) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar." Uljudno naznanjam spoštovanemu občinstvu, da se dobi pri meni vedno sveža divjačina vsake vrste. (2837-2) Oskrbnica hiše Auersperg Gosposke ulice št. 15. Preklic! Podpisani preklicujem vse kot neresnično, kar sem dne 23. t m. na ulici pri ^Planinskem orlu** v Mengšu govoril zabav-ljivega proti dacarju Sajovicu.o deželnih dacarjih in financarjih ter obžalujem te razžalitve. (2823 - 2) Lovrenc Češnik y Mengšu. Jožef Odav mizar v Srednji vami, Bohinj sprejme takoj (2838-2) pomožnima janeža Jrdine ^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: $eil}6i>i Prejanim iva epizoda iz južno-slovanske zgodovine. Jfnjiga, vayna ja vza^ega ja- vednega Slovenca. Cena Jf 3-—, po pošli Jf 3-20. Založil L.£cl)u>entner u Ljubljani. (192) Ces« kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Toaaegft reda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod ii Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez IClein-Reiiling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano juž. \ol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stcyr Išl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di ■ rek mi vozovi I. in II. razreda Monako vo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in II,razr.}, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, ZeU ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — Proga ix Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljana drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljana drž. kol. 1» Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m nopolndne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719) r^.Oitmar c. in kr. dvorni dobavitelj^ Predmeti zalrazsvetljavo za električno luč plin petrolej špirit olje Tovarna: isbbcmp Dunaj, III., Erdbergstrasse 23. Dva prostora primerna za skladišče se oddasta takoj. 2826 2 Kje? pove upravnifitvo ,S1. Nar/ Metoflia panorama. v Ljubljani — Pogačarjev trg. ■JaV Ta teden ~^BV slikovita Švica s prizori Gotthardske železnice. Naj noben ljubitelj umetnosti ne zamudi, ogledati si to prekrasno serijo. WJa>Krt VellcanatTo tetar Frane Jfožef — %JiJu \>li«i«iiMtvl UralJ nalaaioiinUi m l4r»IJIr» MakfiOBMka — VJeata Vel liane tvo UralJ Edvard VII. Velike Britanije in Irske — NJIJu kralje v* It I Visokosti princa «Ioa-hlm in Albrerht bransviikl in drogi knezi so to panoramo počastili s svojim poaetom. Visoka odlikovanja so podelili lastniku: -VI- Veličanstvo saksonski kralj — Njega kraljevska Tiaokoet princ l^uii-pold bavarHkl — veliki vojvoda badenskl — VJe VelleanMtvo kralj lea In eesarlea Viktorije — in dragi knezi, kakor tuđi papev Lev XIII. ministrstvo duhovnih, posvetnih in zdravstvenih stvavl v Be-rollnu je to panoramo in projekcijske aparate privzelo za oddelek nell svetovne razstave v i hleasru. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vsak dan — tudi oh nedeljah In praznikih — odprto od 9. do 19. ure dopoldne ln od 9. do •. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem (2868) ra,Trna.tolj»tT7-o. £epa9 netneblovarta mesečna ggjjo se i*če takoj. (2S62~\\ Ponudbe na upravništvo ,SI. Nar. poštni ekspedilor ozir. poštna ekspeditorica, za pošto Št. Vid v Junski dolini na Stroškom. Vstop takoj — Ponudbe Josipu Gregoritsch, Št. Vid v Junski dolini. (2840—2) pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni zavarovalni Ponudbe naj se pošljejo pod ^zavarovalni potovalci" na uprav-1 ništvo »Slov. Naroda«. (2425-15) Istrijansko vino domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Panluzzi Clttanova f Istrlja. Cene franko na postajo v Trst: Beli pinot . Črni teran .... a 17 gld .... 14 „ Vino, belo, iz več vrst grozdja......„ 13 „ Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821--: Vzoree pošiljam zantonj. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tern službo praktikanta z letnim adjutom 1000 K. Prošnje opremljene z dokazili o usposobljenosti za to službo ter z zdravniškim spričevalom vložiti je do vštetega 17. novembra t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. (285 <-- V Ljubljani, dne 2. novembra 1903. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. i s Zaje se je preselil in se nahaja na Rimski cesti St. 24, to je vogal Rimske. B'ci" vieisove in Tržaške ceste. V novi prostorni in moderno opremljeni restavraciji pri „Zajcu" na Rimski cesti št. 24 se točijo priznano najbolja stara in nova vina iz raznih najplemenitejsih pokrajiu v ceni od 32 do 80 kr. liter. Kedor je torej prijatelj zdrave in naravne vinsko kapljice, vedno svežega piva ter okusnih jedil, ta naj pride in vstreženo mu bo! Za obilni obisk uljudno prosim z odličnim spoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater. (2767-3) jf LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Ljubljani. Špitalske ulice štev. 2. Akcijski kapital K 1,000-OOD- 14 upu Je in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava It ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje.' izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečko proti vnovčuje zapale kupone. lc-eLrzri.1 izgrubl. Vmkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt fu InkMio menic. Tt^J {fcJf Bonna naročila. T£JJ Podružnica v SPLJETU. C2Ž<ž Denarne vloge »prejema v tekočem računa ali na viožne knjižice pc ugodnim obrestim. Vložeut denar obrestuje od dne vloge do 4ne vzdiga. (2976-141) Promet s čeki In nakaznicami. izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' 4706 3K