Številka 176 TRST, v petek 28. junija 1907. Tečaj XXXII •3df~ lzt a]a vsaki de. u tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamlčn** Številke Be prodrtjajo po 3 nvč. (6 stotink) ■v mnogih^ tobf.Jrarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju', Petru. Sežani, NnbreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovftčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se raČnnajo po vrctah (Široke 73 mm. visoke 2 V, nam); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za o :mrtnice, ruhvele, poslanice, oglase denarnih zavodov l»o M> utot. Za orlfipp v tekstu lista do b vrst 20 K, vsaka na-daljna \rnta K J. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naimanj pa t?o 4O stot. — Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave Edino*'5". — Plačuje se izključno le upravi .Jedinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina snaia ca vse leto 24 K, pol IeU 13 K, 3 mesece 6 K - . n« narcčbe bre* doposlane naročnine, se uprava ne o irn, laročiiia sa nedeljsko iidaije .Edinosti' stane: celoletno K 5-20, pol leta 2-6 j Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefranfe van p pisma se ne sprejemajo ln rokoplst ne rra'ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati r»a opm^-o li*:a UREDNIŠTVO: uL Giorffo Galattl IS. (Narodni d nn^. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'. — Natisnila tiskarna fcor.sorcij* lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio On'atti St. 18. sssss^ PoStno-hranilnlčnt račun St. 841*6«2. - TELCFOM itn. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Manifestacijski shod za ustanovitev slovenskega vseučilišča LJUBLJANA 27. (priv.) V dvorani me-j stnega doma se je vršil nocoj manifestacijski ^liod za slovensko vseučilišče, ki je bil sija- \ jen. Navzočih je bilo okolu 2000 ljudi. Dr. Fran Novak je govoril imenom „Pravnika",' prof. Fran llešič kakor oficijelni zastopnik Matice Slovenske1" in jurist Miloš Stibler iz Gradca za slovensko dijaštvo. Vsprejeta je bila resolucija za vseučilišče in za srednje šole. Slovanska vzajemnost se je pokazala v tem, da se je sklenilo resolucije tudi za Češko vseučilišče v Brnu in malorusko v Lvovu. Vsesokolski zlet v Pragi. Prihod francoskih in ruskih gostov. PRAGA 27. Ob 3 in pol popoludne so prišli zastopniki pariškega municipalnega sveta, francoski žurnalisti, zastopniki Petro-grada in ruski žurnalisti. Na kolodvoru je došle goste pozdravil župan dr. Groš francoski in češki, odgovoril je podžupan pariški Lampue. Na ulicah se je pela marseljeza in „Hej Slovani !" Navdušenje je velikansko. Albori — generalni nadzornik čet ? DUNAJ 27. Kakor poroča večerna izdaja lista „Zeit", je FZM Albori imenovan generalnim nadzornikom čet Avdijenca pri cesarju. DUNAJ 27. Cesar je danes na splošnih avdijencah vsprejel tudi predsednika deželnega kulturnega sveta istrskega Avgusta To-masi-ja. Ogrsko-Hrvatski spor. DUNAJ 27. Cesar je danes ob 3, in pol uri popol. zaprisegel novoimenovanega bana hrvatskega Aleksandra pl. Rakodrzaya. Navzoč je bil ministerski predsednik dr. We-kerle, prisego je čital pravosodni minister Giinther. Dr. Trumbić in Supilo proti Po-. lonyi-ju. BUDIMPEŠTA 27. Dalmatinski deželni poslanec in župan spljetski dr. Trumbić je v neki posl. Supilu poslani brzojavki izjavil, da ni trditev posi. Polonyi-ja resnična, češ, da sta Trumbić in Supilo izjavila Polonvi-ju na Reki, da tvorita Ogrska in Hrvatska enotno državo. V dokaz svoje trditve opovrgava Trumbić vsebino razgovorov, ki so se leta 1905 vodili s Polonvi-jem. Supilo, ki se je tudi udeleževal teh razgovorov s Polonyi-jem, potrjuje resničnost Trumbičevih trditev in na-glaša isto kakor Trumbić, da je Polonvi izjavil. da je ogrska koalicija pripravljena razpravljati o vseh zahtevah Hrvatov in da se že najde način za ureditev njihovih razmer. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 27. V početku seje se je imelo vršiti poimensko glasovanje ima li pravico za sklepne besede vsak posamični predlagatelj, akoravno je več predlogov popolnoma enakih. Vstali so hrvatski poslanci, ki so vložili sklepne predloge ter so svoje predloge umaknili. Predsednik je nato izjavil, da je generalna debata končana, ker nima nihče več pravice do slepne besede ter da ima zoornica glasovati o tem, vsprejme li obe predlogi za podlago za specijalne debate. Priobčiti mora pa, da mu je bil izročen predlog, podpisan od dovoljnega Števila poslancev, naj se po iinenu glasuje o vprašanju, ako vsprejme zbornica predlogo glede službene pragmatike železničarjev za podlago specijalne debate in naj se to poimensko glasovanje PODLISTEK. VOHUN 98 Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..Ušla sta nam !" je mrmral Mazon, „in mi smo onečaščeni! Za Boga, Vošingten nam ne bo zaupal nobenega vohuna več ... In tu sedi ta Anglež in gleda lepo dol na nas; kakor da vidim njegov porogljivi smeh. .. Dh, d?i, fante, komodno sediš tam zgoraj ; to je res, in gotovo se ti bolje prileže nego plesati po zraku. A nisi še na onem bregu Harlema, in še ti bom brusil pete, predno boš mogel praviti svojemu generalu, kaj si videl pri nas, — zanesi se na-me, prijatelj!" „Ali naj streljam ?** je vprašal vojak. „Streljaj, vsaj preplašiš ptička; bomo videli, če znata frčati/ Mož je izstrelil svojo pištolo, in Mazon je vzkliknil: „Pri moji veri, lopova se nam smejata! Pojdimo zdaj domov, da alarmiramo pešce." Ko so dospeli dragonci nazaj v tabor, je bil že legel mrak na zemljo. Mazon se je posvetoval s častniki, ki so bili prihiteli skupaj, kaj bi se dalo ukreniti zdaj. Z okna odloži na jutri. Predsednik je izjavil, da bo temu primerno postopal, to pa ne ovira, da nadaljuje zbornica posvetovanje ter glasuje o vprašanju, da li vpprejmo za podlago specijalne debate predlogo glede ureditve plače železničarjev. (Nemir, velika pohvala na levici.; Predloga glede ure.litve j>!ače železničarjev je bila vsprejeta za podlago specijalne debate. V zbornici je vladal velik nemir. Kakor znano, je zbornica včeraj na predlog trgovinskega ministra sklenila, da prične najprej specijalno debato o službeni pragmatiki. Trgovinski minister Košut je ogorčeno izjavil, da skušajo hrvatski poslanci s pomočjo tehniške obstrukcije preprečiti delovanje ogrskega parlamenta. (Viharna pohvala.) Hkratu je-izrazil željo, naj zbornica jutri prekine specijalno debato o ureditvi plač ter preide v specijalno debato o službeni pragmatiki. Predsedsednik je izjavil, naj se stavi tozadevni predlog glede določbe dnevnega reda za jutrajšnjo seio. Na to je zbornica ob trajnem nemiru prešla v specijalno debato elede predloge o ureditvi plače železničarjev. Zbornica je reš la vse paragrafe, s Čemer je bilo rešeno drugo čitanje predloge o ureditvi plače uslužbencev državnih železnic. Predsednik je na to predlagal, naj se tretje čitanje, z ozi-zom na to, da je trgovinski minister stavil junktim med obema predlogama, stavi na dnevni red še le potem, ko bo predloga o službeni pragmatiki rešena v specijalni debati. Ta predlog je bil vsprejet. Predsednik je nadalje predlagal, naj bo prihodnja seja jutri in naj bo na dnevnem redu iste razprava predloge glede službene pragmatike železničarjev. Zbornica je vsprejela predlog predsednika, nakar je bila seja zaključena. Imenovanje novega bana BUDIMPEŠTA 27. Uradni list je priobčil obe lastnoročni pismi cesarjevi, s katerima je ban Pejačević odslovljen iz službe, Aleksander Rakodczav pa imenovan hrvatskim banom. Velik noiar v Ungvaru. BUDIMPEŠTA 27. [Ogr. biro] V Ungvaru divja velik požar. Dvanajst poslopji je v plamenu. Istočasno gori na dveh krajih. Gasilci in vojaštvo so na delu, težavno je gasiti, ker primanjkuje vode. Doslej je pogorela stara sinagoga, pravoslavna cerkev in tri druga poslopja. Zasedanje romunskega parlamenta zaključeno. BUKAREŠT 27. Danes je bilo zaključeno izredno zasedanje parlamenta. Kraljeva rodbina je danes odpotovala na letovišče v Sinajo. Nasi v italijanski zbornici. RIM 27. Zbornica je razpravljala o aferi bivšega naučnega ministra Nasi-ja. Dvorane in tribune so bile napolnjene. Nasi, ki je zelo bled, je prišel ob 3. uri v dvorano. Bil je videti zelo razburjen. Nasi je v daljšem govoru pojasnil svojo stvar ter se je branil proti obdolžitvam. Rekel je, da je srečen, da zamore priti pred državno sodišče, kjer dokaže svojo nedolžnost. Protestiral je proti več sodnikom ter jih ^obdolžil pristranosti. Konečno je izjavil, da ga senat gotovo reši obtožbe. Zbornica je povsem mirno poslušala tričetrturen govor Nasi-ja. Ko je Nasi končal, je šel iz dvorane. Zbornica je na to enoglasno vsprejela predlog posl. Turatti-ja, da se Nasi-ja izroči senatu kakor državnemu sodišču ter je sklenila imenovati tri komisarje^ ki svoje sobe pa sta poslušali ta pogovor v napeti pozornosti Fanika in gospodična Petnova. „Nekaj se mora zgoditi in to hitro," je opomnil poveljnik pešpolka. „Preiščimo takoj vse boste," je predlagalo več dragoncev, „in ko napoči jutro, ju imamo zopet." „Le malo bolj počasi, Vi gospodje," jim je rekel polkovnik. „Noben človek ne more plezati po tem gorovju ponoči, razun če pozna dobro vse soteske in prepade. Brez kavale-rije pa itak ne moremo ničesar opraviti, in ne verjamem, da bi se poročnik Mazon brez svojega predstojnika, majorja Dunvuda, česa lotil!" „Ne upam se, razun če prevzamete Vi odgovornost," je dejal Mazon. Toda major Dunvud bo v dveh urah tukaj, in če pustimo zastražiti pot med obema rekama in obljubimo kmetom tod okoli nagrado, bomo begunca kmalu zopet imeli." „Načrt je dober," je menil polkovnik, „a treba poslati takoj kurirja k Dunvudu, sicer se utegne predolgo muditi pri reki, čakajoč na Harperja, in priti sem prepozno. Seveda upam, da ostaneta begunca čez noč na gori." Nekaj minut pozneje je zapustil tabor kurir s pismom na majoija Dunvuda. bodo zastopali obtožbo pred državnim sodiščem. — Zbornica je nato odobrila zakonski načrt, da se rojstni dan Garibaldija proglasi za narodni praznik. Iz Belegagrada. BELIGRAD 27. V soboto izroči avstro-ogrski poslanik baron Czikann kralju svoje odpozvalno pismo. — V ponedeljek vsprejme kralj novoimenovanega ameriškega poslanca Horaca Knowlesa v nastopni avdijenci. Dogodki na južnem Francoskem. PARIŠ 27. „Echo de Pariš" pravi, da so dogodki na južnem francoskem provzročili do sedaj 3,200.000 frankov stroškov, ki niso predvidieni v proračunu. MONTPELLIER 27. Sinoči se ni pripetilo nič posebnega. Po ulicah se je sprehajala velika množica ljudstva. Vse prodajal-nice so odprte. Prometne ovire so odstranjene. Zopet nezgoda v francoski vojni mornarioi. PARIZ 27. „ Petit Parisien" poroča iz Cherbourga, da je podvodni čoln „Siienne" zadel ob oklopnjačo „Henry IV." „Sirene u je močno poškodovana. Državni zbor. (Brzojavno poročilo.) Reforma poslovnega reda. DUNAJ 27. Na današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila načrt glede delne spremembe poslovnega reda. Isti se v prvi vrsti tiče vladnih predlog. Iste imajo pri sestavljanju dnevnega reda gospodske zbornice prednost pred vsemi drugimi predmeti, ki niso še v razpravi. V poslanski zbornici so za posvetovanje o vladnih predlogah pridržane seje ob torkih in sredah, vendar zamore zborj niča na predlog predsednika z navadnim glasovanjem skleniti, da se razprave o vladnih predlogih vršijo tudi druge dni. Z dvetretjin-sko večino zanioič zbornica skleniti, da se razprave o drugih nujnejih predmetih kakor so vladne predloge, vršijo tudi v torek ali sredo. Na petkovih sejah naj se razpravlja o predmetih izišlih iz inicijative zbornice ter o odgovorih na ustmene interpelacije. Seje ob torkih in petkih smejo odpasti le na podlagi sklepa dvetretjinske večine. Prvo čitanje kake predloge se bo vršilo le tedaj, ako bo to pismeno zahteval en poslanec v seji, sledeči razdelitvi predloge, katero zahtevo mora podpisati 99 poslancev. Prvo čitanje se ima omejiti na splošna načela predloge. Da se takoj prične drugo čitanje predloge, ne da bi o tem razpravljal odsek, to zamore zbornica skleniti z dvetretjinsko večino. Nadaljne določbe reforme o poslovnem redu urejujejo pričetek generalne in specijalne debate ter tretje čitanje. Dejanski popravki se imajo omejiti na citiranje dejstev. Poimensko glasovanje mora zahtevati 100 členov. Reforma določa nadalje: V debati o discipliniranju kakega poslanca dobi poleg poročevalca odseka enkrat besedo le razžalitelj. Predlog odseka se mora vsprejeti nespremenjen oziroma ga je treba odkloniti. Interpelacije mora v gospodski zbornici podpisati vsaj 10. v poslanski zbornici vsaj 25 poslancev. Zbornici se ustmeno objavi le ime inter-pelanta. Pismene informacije se bodo tiskale brez čitanja. * * Zbornica je per acclamationem pooblastila predsedstvo, naj izrazi cesarju zahvalo za Ko sta bila Fanika in njena teta izvedeli o Henrikovem begu oziroma se prepričali sami o tem, nista mogli verjeti lastnim očem; zaupali sta tako slepo na uspeh Dunvudovih prizadevanj, da sta smatrali ta čin Henrikov naravnost nespametnim. In kako sta se tresli zanj zdaj, ko sta bili slišali pogovor častnikov ! No, teta-se je tolažila s tem, da dosežeta begunca nevtralna tla, predno ju dobite, ali Fanika je imela drugačne misli. Zdaj ni mogla dvomiti več, da je bil človek, ki gaje videla na gori, Harvi Breza, in bila je prepričana, da prenočita z bratom v tisti skrivnostni koči. .. Fanika in njena teta sta imeli še dolg pomenek med seboj, potem je stara dama pritrdila nečakinji, jo objela, poljubila njeno mrzlo lice, jo blagoslovila in se udala, da — gnana od svoje sestrske ljubezni — tvega mlada deklica sila nevaren in drzen korak. DEVETINDVAJSETO POGLAVJE. Noč je bila mrzla in temna, ko je Fanika z burno-vtripajočim srcem, a lahkih korakov smuknila skoz vrt, ki je ležal za hišo, in hitela proti gorovju. Ura je bila še zgodnja, ali tema in mokrota novemberskega večera bi jo bili pognali v vsakem drugem trenutku nazaj v sobo, zdaj sankcijo volilne reforme in za velikodušne besede, s katerimi je pozdravil državni zbor ter naj izrazi čutstva neomajane zvestobe in najglobokejega spoštovanja poslanske zbornice. — Med došlimi vlogami je več vladnih predlog. Z oziroin na predlogo o petmesečnem proračunskem provizoriju je povzel besedo ministerski predsednik baron Beck ter je najprej povdarjal, da se je v Avstriji dovršilo veliko delo o volilni reformi. Zbornica, izvoljena na podlagi splošne volilne pravice, v kateri so prišli do sodelovanja širji ljudski sloji, mora povspeševati pozitivno delo, mora državi in narodom dati to, česar so že dolgo pogrešali: mir in zavedni razvoj na vseh poljih političnega in javnega življenja. Ministerski predsednik je pokazal na gotove in nedvomne koristi, ki jih je dozorila voliina reforma; izlasti na to, da je pri volilcih našel le slab odmev radikalizem, ki je v nasprotju z državnimi življenskimi pogoji. V našem, s socijalnimi problemi tako bogatem času, ni možno zasledovati politike najskraj-nejih sredstev in najskrajnejih ciljev. Govornik je konstatoval, da hočejo volilci nadaljevanje ustave, pravi parlamentarizem in rešitev vseh nasprotnikov na parlamentaričnih tleh. — Ministerski predsednik je pozdravil ustanovitev velikih taktičnih ednot, ki kažejo, da se hoče plodonosno delovati. Nadaljna zasluga volilne reforme je, da so socijalni demokratje prišli iz semraka pete kurije na svetli beli dan parlamentarične enakopravnosti. Govornik vidi socijalne demokrate raje v zbornici nego li izven zbornice (Veselost). Socijalni demokratje bodo mogli dokazati, kako ustvarja-jofio moč imajo njihove ideje in kako delavni so njihovi zastopniki. Akoravno me loči velik prepad od socijalnih demokratov, si bo vlada vendar prizadevala, da uveljavi ustvarjajočo in socijalno-reformatorično vsebino njihovega programa, kajti socijalno-retormatorična misel mora biti občno imetje vseh. Prvi praktični učinek splošne volilne pravice za meščanske stranke obstoja v izrecnem svarilu, da mora politika posedujočih biti z ljudskim blagrom bolj spojena nego doslej. Ministerski predsednik je pokazal na obilico velikih in za bodočo osodo države važnih nalog, ki jih je napovedal prestolni govor, ki tvori pravec za program vlade. Vsaka enostranska in ozkosrčna razredna politika mora se potisniti na stran, ako se hoče izvršiti reforme v okvirju splošnih interesov. Sodelovati morajo vse moči do skrajnosti. Zberite se okolu vlade in njenega programa! Kaj imate pričakovati od mene, to veste: to je politika poštenih ciljev in ravne črte. (Živahna pohvala). Iz svojega konservativnega osvedočenja crpi ministerski predsednik zmožnost, da obrani, kar je vredno, da se obrani ter se nadalje razvija; kajti konservativen biti se pravi: pravočasno pripraviti razvoju pota, da se isti izvrši brez naglega prehoda in ne da bi se kršilo opravičene interese. (Pohvala). Pred vsem je treba obraniti podlage državnega življenja in zato je treba brezpogojno spoštovanje pred velečanstvom zakona in enakosti vseh pred zakonom, ne glede na narodna, verska aii politična izpovedanja. Vsako izpovedanje, ako se prizna k državi, zamore računati na naše varstvo. Ministerski predsednik stoji na tleh pravna enakosti oseb in narodo; kakor jamči državne pa je letela tja z naglico, kljubujočo vsem zaprekam, in postala ni niti za hip, da bi se oddahnila, dokler ni imela polovice pota za seboj. Najzanesljivejše izpričevalo, na kaki stopinji civilizacije je narod, je : kako ravna s svojimi ženskami; in ni ga naroda, ki bi smel biti v tem pogledu ponosnejši od Ame-rikancev. Faniko je bilo le malo strah discipliniranih čet, ki so zdaj v bližini ceste zavživale svojo večerjo. Bili so njeni rojaki in so spoštovali njen spol — to je vedela. Manje je zaupala lahkomiselnemu značaju južne konjenice. Ko je torej slišala prihajati po cesti konje, se je plaho skrila v grmovje. Bila je patrulja, ki se je vračala v tabor in ki je, neopazivši deklice, jezdila mimo. Zdaj se je upala Fanika zopet na piano, stopala dalje čez polje in tu še-le, sredi temne noči. je postala za hip in pomislila, kaj da dela. Djala je dol kapuco svojega plašča, se naslonila na drevo in zrla pozorno k vrhu gore, ki je bil cilj njenega pota. Kakor velikanska piramida se je vzdigal iz ravnine ; glavo so mu ovijali oblaki, skoz katere je tu in tam prosevala zvezda. (Pride še.) Stran II ^EDINOST« štev. 176 V Tratu, 28. junija 1907 oblast osebam ;in narodom njihove temeljne pravice, tako morajo tudi posamični državljani in vse narodnosti države zagotoviti državni oblasti temeljno pravico eksistence in nje mo-ralične avtoritete ter nje gmotnih sredstev. Avtoriteta skupnosti in enakopravnost delov, moč države in blagor državljanov in narodov v državi, to je moja deviza. (Živahna pohvala. Ministerskemu predsedniku so čestitali). Po izvolitvi kvotne deputacije je zbornica razpravljala o nujnem predlogu glede sanacije deželnih financ. Finančni minister je rekel da predloži tozadevni načrt na jesen. Minister za notranje stvari baron Bie-nerth se je ob hudih burnih protestih socijalnih demokratov izjavil proti uredbi splošne in enake pravice za deželne zbore, kakor je predlagal posl. Renner. Prihodnja seja jutri, Deputacija »Jugoslovanske zveze« pri bivšem banu Pejačeviću. DUNAJ 27. (Priv.) Vsi členi jugoslovanske zveze so oddali v hotelu za bivšega bana Pejačevića svoje vizitnice. Deputacija „Zveze" mu je izrazila svoje priznanje. Med današnjo sejo poslanske zbornice jefprišel ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle na galerijo. Jugoslovanski poslanci so kričali: „Abzug lu DUNAJ 27. Ministerski predsednik dr. AVekerle, pravosodni minister Giinther in ban Rakodczaj- so popoludne odpotovali v Budimpešto. Demonstracija proti Wekerlu in Rakodczayu. DUNAJ 27. Ko se je ministerski predsednik dr. \VekerIe ob 2. in pol uri z banom Rakodczayem vračal iz cesarkega dvorca v carsko ministerstvo, je okolu 50 mladih ljudi blizo ministerstva za vnanje stvari demonstriralo s klici: „Abzug Wekerle !" „Abzug Rakodczaj- ]u Straža je demonstrante razgnala, ne da bi bila koga aretirala. Za slovensko vseučilišče Z Dunaja poročajo od 27. t. m. : Poslanca dr. Ivčevid in dr. Ploj, načelnika jugoslovanskega kluba poj deta k ministerskemu predsedniku baronu Becku. da konferirata z njim radi ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, radi imenovanja ravnatelja na prvi državni gimnaziji in radi državne podpore obrtni šoli v Ljubljani. Dr. Korošec, Člen „Slovenskega kluba", je uložil predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Zaupna shoda na Spodnjem Štajerskem. Iz Celja poročajo : Za prihodnjo nedeljo stu sklicana dva velika zaupna shoda in sicer v Ptuju in v Ormožu. Obeh shodov se udeleži posl. dr. Ploj. Razpravljalo se bo o ustanovitvi jugoslovanskega kluba. Kbu?Q drugi! Ali naj v teh predalih zopet naštevamo zaprešičke žrtve zagrebških „okonjenih" ? Ali ima siromašno, a toli slavno, ponosno in plemenito naše Zagorje, našo izmučeno zemljo od Save, do Drave, od Sotle do Zemuna, zopet orositi kri mučenikov. izdanih in izigranih junakov za ptuje svobode in slave ? ! Na obzorju Hrvatske krožijo in hrešče gladni krokarji. Poslali so jih iz Pešte, blagoslovili na Dunaju. Preveč je cvel nepoga-ženi cvet na livadah hrvatskih pod novim solncem narodne svobode: tri leta! Sreča, napredek, veličina Avstro-Ogrske zahtevajo drugega Khuena. Nazivlje se d r. Šandor p 1. Rakodczaj. Pejačević, ki se je bil malo po malo privadil misliti in delati, kakor zahteva vsa Hrvatska, zopet en ban hrvatski, ki je po tridesetih letih izvabil iz naroda iskreni vsklik „Zivio hrvatski ban !u — ta ban je moral odstopiti svoje mesto Khuenu IL !! Minula je torej poslednja iluzija, ali tu se nam poraja jedina opravičena nada. Iluzija je bila, da v lealnem prijateljstvu in bratskem vojevanju najdemo jamstvo našega nr rodnega ujedinjenja, naše svobode in nezavisnosti. Ostaja nam uverjenje, da nam vsi preže po življenju, da hočejo tako v Pešti kakor na Dunaju, da Hrvat bodi samo graničar svojim grobokopom. Ali iz tega prepričanja klije nada, da zmagamo ali častno poginemo do zadnjega, ako bomo na silo odgovarjali se silo. Mi smo se nadejali končne nove ere v Banovini, nadejali smo se reinkorporacije Dalmacije. „A što smo nebu bliže, to smo neba dalje". Dunaj in Pešta se moreta klati na nože, ali ko gre za Hrvatsko, so vsi ti noži obrneni proti Jugu. Ali na Jelačičevem trgu stoji še nepremično spomenik, diven junak na iskrem konju, a v roki mu je sablja damaskinja, obrnena proti Dravi in dalje. Hrvatje čitaj o v izražaju obraza onega junaka svete besede, formulo odrešenja in bodočnosti naše. To je naš Garibaldi, In kakor le ta klical „Ali Rim, ali smrt!*4, tako kličemo tudi mi: „Ali Madjarsko, ali smrt!" M a d j a r s k a opira življenje svoje na smrt Hrvatske; Hrvatska opira sedaj svoje življenje na preporod Ogrske. Daleč smo še od smrti prve, jako blizu preporodu druge. Preclno Madjari zakrijejo grobove 3 miiijonov Hrvatov, odpre se mnogo več nego 3 milijone nemadjarskih grobov na Ogrskem. In tedaj doživimo borbo ostalih in onih, katere vodiio v silovito smrt z lažnivimi vitezi, azijatskimi satrapi. Dobro nam došel Khuen drugi, ako je bil potreben, da zdrami tudi zadnje ki še spavaj o ! Ne, ne, ne uduše nas več zaspane in hipnotizirane. Naša svoboda se okrepi še enkrat v morju mučeništva, izskuša se še ponovno v tiraniji in nasilju. Ali narodi ne zgi-nevajo s pozorišča od danes do jutri. Komaj zaceljene rane odpro zopet okovi in verige, teže od prejšnjih, ali jutri bo tudi teži vdarec, ko žnjimi zamahne osvobojeni Hrvat. A vi Slovani, vi vsi osredotočite vse svoje simpatije do tega nesrečnega in proga-njanega naroda našega. Vaš složni glas olajša naše muke. Močni bomo boreči se in umirajoči, ker ostavimo za seboj vsaj — maščevalce. Hrvatje v Trstu. Dogodki na Hrvatskem. O položaju v Hrvatski. Hrvatski delegat je se vračajo iz Pešte domov za dva dni. Zagreb jih vsprejme kakor je dostojno junakom pri Termopilah. Hrvatska vaka dostojanstvenim mirom na prve udarce čl ade, ki zavzame mesta razgnane n a r o dne vlade. Novi hrvatski ban je poznan kakor pobratim zločinske vladavine Khuena, kakor najsposobneji človek, kakoršnjega Madjari trebajo za Hrvatsko. Člena nove hrvatske vlade imata postati tudi vseučiliščna profesorja Spevec in Silovit, morda najbolja hrvatska pravnika, ali na žalost, tudi dobra madjarona a la Kršnjavi, Vprašanje je, kako začne nova vlada ? Delegate v Pešti more prisiliti v molk samo odložitev ali razpuščenje hrvatskega sabora in — novi hrvatski delegatje. Ali ti poslednji morejo priti samo po razpuščenju sedanjega hrvatskega sabora. Ako se Madjari odloČijo za prvo, ne dosežejo ničesar, ampak pripoznajo naravnost svojo kapitulacijo. Ako se odločijo za drugo, ostaja veliko vprašanje, kako bo izgledal novi sabor, osobito ob vprašanjih razmerja Hrvatske nasproti Madjarom. Ako madjarska vlada želi krotke mameluške večine, morala bo pripraviti teren za ž a n-darske volitve, a za to treba časa. Če bo mej tem železniška pragmatika vspre-jeta vzlic vsem protestom Hrvatov, uverjeni smo, da ne prepreči tudi naj radikalne j a cenzura, da ne bi madjarsko brezzakonje pripravilo tudi za opozicijo terena za volitve. A kaj potem, če novega bana in novo vlado pozdravi novi hrvatski sabor klicem: „Doli nedostojni ? !! Ostaja očitni, nemaskirani komisarijat, absolutizem. Samota more za nekoliko časa udušiti proteste Hrvatske. Ali nam se zdi, da „vitez" Košut ne želi Madjarske do morja s tako Hrvatsko. Nevarno je igrati se z ognjem. Hrvatski delegatje v svojih volilnih okrajih. Iz Budimpešte poročajo, da nameravajo hrvatski delegatje na ogrskem zboru porabiti bodoča dva praznika ter oditi v svoje volilne okraje, kjer bodo imeli shode, na katerih obvestijo svoje volilce o svoji borbi v Budimpešti. Iz Zagreba pa javljajo, da prebivalstvo danes slovesno dočaka poslance ter jim priredi sijajne ovacije Glasovi madjarskih časnikov. „Budap. Hirlap" napada sekcijska načelnika Roj ca in Nikolića ter pravi, da sta ona dva kriva vsemu sporu in hvali na vse pretege novega bana in novo vlado, ki jo je predlagal AVekerle. Rakodczay in tovariši — piše — so brezpogojni pristaši madjarske državne ideje na Hrvatskem. To so naši ljudje!, vsklika madjarski list in meni, da je ogrska vlada s svojo odločno borbo rešila madjarsko državno misel na Hrvatskem ! Novi hrvatski ban. ..Pester L!oyd" je priobčil životopis novega hrvatskega bana Rakodczaya še preden je bil isti imenovan banom. „Pester Lloydu pripoveduje, da je Rakodczay, rojen leta 1848, da prihaja iz „madjarske rodbine", nastanjene v Hrvatski. Rakodczay si je baje sam pomadjaril ime. Leta 1873 je bil koncipist v hrvatskem ministerstvu, leta 1874 je bil podsodnik v Zomboru, leta 1875 sodnik v Baji. Leta 1884 je bil pomožni poročevalec pri peštanskemu kr. stolu. Leto po tem ga je ban Khuen-Hedervary pozval v Zagreb, kjer je postal viši državni pravdnik. „Pester Lloydu sam priznava, da je v onem času zavladala najširja konfišcijska praksa. Leta 1888 je bil imenovan sodnikom pri stolu sedmorice. Leta 1893 je postal predsednikom zagrebškega sodnega stola, leta 1898 podpredsednikom banskega stola in ko-nečno leta 1905 predsednikom tega sodišča. „Pester Lloyd" dostavlja, da bo novi ban v slučaju znal upotrebiti potrebno strogost! „Pokret" je spopolnil ta životopis in pravi, da je Rakodczav od nekdaj v Hrvatski na glasu, kakor veren drug Khuenu-Hedervarv-ju On je napravil svoje ime „popularnim" z brezštevilnimi svojimi podpisi na zaplenjenih Časnikih. Ali Rakodczay ni bil le navadno orodje Khuenovo, vsakdo je čutil, da je bil marveč zaveden pomočnik Khuenov. On je leta 1895 predsedoval oni glasoviti razpravi proti hrvatskim dijakom radi spaljenja madjarske zastave, kjer se je tako brutalno vedel. V očeh vsega javnega mnenja, vseh pravih zavednih ljudi, je Rakodczay omadeževan s Khuenovimi nedeli, grdim žaljenjem hrvatskega naroda. List zaključuje: Samo takega človeka so mogli Madjari najti, da ga izberejo za drugega ,.pacifikatorja~ Hrvatske ! Samo tak človek se zamore odločiti, da v teški ali Častni borbi zastopnikov hrvatskega naroda, postane, ne ban, marveč madjarski husar, madjarski komisar v Hrvatski! Ali naj ve : s silo zamore storiti mnogo, vendar ne more zadobiti zaupanja in spoštovanja poštenih ljudi. Mržnja, globoko zaničevanje ga pozdravi, mržnja in prezir ga bosta ob njegovem odhodu spremljala — kakor njegovega učitelja Khuena. Dogodki na Ogrskem. Demonstracija hrvatskih dijakov na Dunaju proti Wekerlu. Z Dunaja poročajo, da je v sredo večer skušalo več hrvatskih dijakov približati se palači ogrskega ministerstva ter prirediti demonstracijo proti ogrskemu ministerskemu predsedniku, ki se je nahajal na Dunaju. Policija je demonstrante razkropila. Dogodki na Ruskem. Preganjanje ruskih časnikov. Po razpuščenju državne dume začela je ruska vlada zopet neusmiljeno preganjati liberalno rusko časnikarstvo in njegove založnike. Največ trpe manji ruski provincijalni listi, ki jih prepovedujejo radi vsake malenkosti, a urednike zapirajo v ječe. Moskovski guverner je baje radi krivega poročevanja kaznoval v enem dnevu šest moskovskih liberalnih listov in to liste : „Ruskija Vjedomosti", „Novosti Dnja", „Stoličnoe Utro", „Večerna Žara" in „Svobodnaja Mysl" pa s 500 rublji. List „Parus" je plačal v štirih dneh 7000 rubljev globe in je moral vsled tega prenehati. — Tekom osem dni je vlada zatrla osem listov, dvanajst listov je plačalo skupno okolu 30.000 kron globe. (Te podatke smo posneli iz nemških listov. Koliko je resnice v takih podatkih in ni-li morda tudi precej — fantazije, to je seveda drugo vprašanje). Drobne politične vesti. Angleško-španska pogodba. Iz Londona poročajo, da je bila objavljena angleško-španska pogodba, ki se enako glasi kakor francosko-španska pogodba, le da je v pogodbo mesto Francoske stavljena Velika Britanija. ^^^^^^ Dnevne vesti. Čitatelj em! Radi praznika sv. Petra in Pavla izide izdanje našega lista v vecem obsegu že v soboto mesto v nedeljo ter bo veljalo kakor običajno nedeljsko samostojno izdanje. V nedeljo izide pa »Edinost« v navadnem vsakdanjem obsegu in tudi ob navadni uri. Naročnikom! Današnji številki smo priložili poštne položnice, katerih naj se izvole naročniki poslužiti za poravnavo naročnine v naprej. Izlasti pa poživljamo, naj storć svojo dolČnost tisti naročniki, ki so z naročnino še na dolga. Uprava. Kritična situacija v mestnem tržaškem svetu. Pod tem naslovom prinaša „Po-laer Tagblatt" to-le vest: Že dlje časa obstoje med vlado in tržaškim mestnim svetom resni konflikti deloma radi proračunskih vprašanj, ki vladi niso po volji. Tako je vlada izjavila, da pokritja potrebščin za leto 1907 v sedanji sestavi ne more predložiti v sankcijo. Tržaški mestni svet naj bi našel hov modus, na katerega podlagi bi bilo možno sporazumljenje. Ali tržaški magistrat je pokazal malo volje, da bi ugodil tej zahtevi in zato je postala situvacija jako kritična. Že pred nekoliko dnevi se je govorilo o razpuščenju te korporacije. Sedaj pa je položaj postal veleresen, ker je tržaški mestni svet vBprejel predlog, po katerem se vstraja pri pokritju potrebščin za leto 1907, ki ga vlada ni mogla predložiti v sankcijo. Dalje je sklenil mestni svet preiti na dnevni red preko stališča, označenega od vlade. S tem sklepom je tržaški mestni svet oficijelno napovedal vladi vojno in so prekinjena vsa nadaljna mirna pagajanja. Po položaju stvari je skoraj nedvomno, da vlada odredi sedaj razpuščenje mestnega sveta. Za srednje šolstvo in vseučilišče je odposlalo nadalje peticijo na poslansko zbornico županstvo Skopo. Dalje sta odposlala slični peticiji rKme-tijsko in opekarsko društvov Bukovci pri Gorici, in „III. krajevna skupina društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov" v Gorici. Škof, ki ne zna niti čitati hrvatski! Pod tem naslovom piše zaderski „Narodni List" od 24. t. m.: „Včeraj je bila birma otrok hrvatskih ljudskih šol v cerkvi sv Simona. O tej priliki je naslovni škof Burgatt" č i t a 1 hrvatski govor, ali je bilo grozno poslušati ga. Ni ena beseda ni bila pravilno hrvatski izgovorjena ! Kak utis je to napravilo na deco in na ostalo pobožno slušateljstvo, si je lahko misliti". — Borzatti je bil nedavno imenovan pomožnim škofom zaderske nadškofi je, ki je po ogromni večini hrvatska, a škof ne pozna jezika te večine ! Manifestacija graških slovanskih akademikov za slovensko vseučilišče in za slovenske srednje šole se je vršila ob velikanskem navdušenju v ponedeljek dne 24. t. m. dopoludne ob 11. uri v „Trgovskem domu" (Kaufmannshaus) v Gradcu. Vsprejete resolucije se glase : I. Slovansko visokošolsko dijaštvo, zbrano na javnem zborovanju v Gradcu dne 24. junija 1907, opozarja visoko vlado, da zakonito zajamči izpolnitev sledečih zahtev : 1. Takoj naj se prične s pripravami za ustanovitev popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. 2. Slovenska pravna fakulteta v Ljubljani naj se otvori takoj, ker so za to dani vsi predpogoji. 3. V vseh srednjih šolah, gimnazijah, realkah in učiteljiščih v slovenskih avstrijskih kronovinah se uvedi takoj splošni učni slovenski jezik, njihova uprava pa se naj pre-osnuje tako, da bo odgovarjala dejstvenemu razmerju narodnosti učencev, 4. Ustanovi naj se drugo češko vseučilišče v Brnu. II. Zborujoči slovenski dijaki v Gradcu prosijo vse slovenske državne poslance, da delujejo najodločnejše in z vsem svojim vplivom na to, da se čim preje uresničijo navedene opravičene zahteve. Te resolucije se pošljejo vsem slovanskim in vsem socijalno-demokratičnim državnim poslancem, ministerstvu in predsedništvu državnega zbora. Klerikalizem dr.a Laginje — prazen izgovor! Kakor znano opravičujejo socijalisti svoje postopanje na državnozborskih in na občinskih volitvah v Puli s pretveznim, „klerikalizmom" dr.a Laginje. Denimo, da je dr. Laginja res klerikalec in da to svojstvo res ne dovoljuje socijalistom, da bi glasovali zanj. Ali, kar velja za enega bi moralo tudi po socijalistiški logiki veljati tudi za dru-zega ! Če je klerikalizem na Laginji madež, je tudi na Bartoliju in na Rizziju. Bartoli je podpisal laškim klerikalcem reverz, a Bartoli je teson somišljenik in sobojevnik Rizziju. Oba ta dva moža imata čisto jednaki politiški kapi. Sedaj pa prosimo velike socij alistiške sovražnike in pobijalce klerikalizma, da izvole poslušati, kako je notar Vidulich v Malem Lošinju priporočal kandidaturo dr.a Rizzija ! Med drugim je izvajal tudi tako-le * „Rizzi je dober mož, jako udan svet materi cerkvi. Ima dobro in jako pobožno soprogo, ima tudi kapelico v svoji hiši, kjer opravlja svoje p ob ož-nosti in "podaril je bil cerkvi v naši bolnišnici kip sv, srca Jezusovega". Reči se more torej : ako je bil ,.klerikalizemM razlog, da socijalisti niso mogli glasovati za Laginjo, potem so imeli ravno toliko razloga da ne glasujejo za Rizzija. In to tem manje, ker je notorična stvar, na katero smo tudi mi opetovano opozarjali, da je vsa duhovščina v Puli in na Puljščini — iz-vzemši trojico ali četorico — v boju med Hrvati in Italijani vedno na strani Italija-nov in je tudi na ožjih volitvah za državni zbor in na občinskih volitvah delovala m glasovala za Rizzija. Položaj je torej tako jasen, da bi mogel tudi vsaki slepec pokazati socijalni demokraciji na pravo pot, na katere jedini bi bila mogla ostati dosledna — sami sebi: dr. La-einja je klerikalec, dr. Rizzi je klerikalec, dr. Laginja je hrvatski nacijonalec, dr. Rizzi je italijanski nacijonalec, torej... ne bomo ne glasovali ne delovali ne za jednega, ne za drugega. To bi bilo jedino pravilno, to bi jedino odgovarjalo temeljnemu načelu socijalne demokracije ! — Na v3aki način pa je jasno, da je „klerikalizem" dr.a Laginje le prazen in votel izgovor. Z ruskega konzulata v Trstu. Tukajšnji ruski konzul baron Kiister je imenovan generalnim konzulom v Švedski z rezidenco z Stokholmu. Njegov naslednik še ni imenovan ter bo posle ruskega konzulata začasno vodil bržkone tukajšnji francoski generalni konzul. Umirovljen je namestništveni svetnik in referent bogočastnega oddelka v Trstu grof Friderik Marenzi. O tej priliki mu je podeljen naslov dvornega svetnika. Srečno pot! Bil je pač skrajni čas ! Slovenci v Pragi. Vseh Slovencev in Slovenk, ki se udeleže praških slavno3ti je naznanjenih 432. Jutri v Barkovlje! Kakor objavljeno, ima pevsko društvo „Kolo" jutri ob 5. uri popoludne, v prostorih barkovljanskega narodnega doma svojo vrtno veselico. Marsikdo poreče, da ni bilo umestno prirejati veselice baš zadnji dan v mesecu, ali stvar je morala tako priti. Prvo nedeljo julija so si osvojile naše dame, ki prirede veselico na korist po- Jutri vsi v Barkovlje na koncert društva „J(olo »» V Trstn. due 28. juuija 1907 >EDINOSTc št. Stran 1II družnice sv. Cirila in Metodija in ker je bil, odbor „Kola" to nehote prezrl ter napovedal svojo veselico za 7. julija so vrle naše gospe' nastopile z vso energijo v obrambo sedmega julija in odboru „Kola" ni preostajalo dru-! zega, nego preložiti svojo veselico, v nepo-l sredno bližino, prvega! Vstopnina je tako nizka, da jo zmore tudi najrevnejši delavec, zato upamo, da bo vdeležba velika. Tramvaj vozi sedaj do 11. in pol ure zvečer, a še lepše bo napraviti polurni sprehod ob morski obali ter se navžiti čistega, svežega morskega zraka. Pijačo in jedila imajo v Narodnem domu v Barkovljah po zelo zmernih cenah in najboljših vrsti. Dajmo torej življenske moči in pomoči „Kolu" in ob enem — vsaj nekoliko tudi bratskim barkovljanskim krčmarjem! Kakor nam je nekdo zaupal — toda stvar je še tajna — odpošljejo vdeležniki bratom Sokolom v zlato Prago več brzojavnih častitk. Bravo! _ TEŽAŠKA MALA KRONIKA. Insolventni razgrajači. Bilo jih je kar osem skupaj. Šli so v krčmo Antona Makale v ulici del Ponte št. 6 in si dali prinesti vina. Napravili so za 2 kroni in 44 stotink računa, a ko je bilo treba poravnati ta račun, so se začeli gledati eden druzega in čakali so vsi, kdo izmej njih da potegne iz žepa mošnjiček in plača. A nihče se ni odločil do tega koraka : najbrže niso imeli vsi skupaj toliko denarja pri sebi. Ker je pa natakar le zahteval, naj plačajo, je eden njih, in sicer 18-letni tapecirar Josip M., stanujoči na Corsu, začel vpiti in razgrajati, o čemer je stri eno kupico in en šipo v vratih, provzročivši za 4 krone in 48 stotink škode. Tedaj je pa krčmar pozval redarje in dal vročekrvnega in insolveutnega razgrajača Josipa M. areto-vati. — Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem izpustili. Tretji ropar aretovan. Predminolo noč je bil aretovan 29-letni ogljar Ferdinand S., stanujoči v ulici del P»elvedere, ker se je tudi on vdeležil ropa v nedeljo zvečer v ulici del Coroneo na škodo Čermelja. Sedaj so areto-vani že trije. Upati je, da tudi četrti ropar kmalu pride pravici v pest. Prvi je bil aretovan 26-letni Fran B., in sicer še v nedeljo zvečer, in ta je priznal, da se je udeležil ropa. Drugi je bil aretovan 27-letni Anton I., ki pa je trdil, da je bil sicer v družbi s Cermeljem in ostalimi, a da se ni vdeležil ropa. Ferdinand S., kije zadnji aretovani, trdi istotako, da se ni vdeležil ropa, a priznava, da mu je Fran B. dal 5 kron od Čermelju ugrabljenega denarja. Neznani tatovi so predminolo noč odnesli izpred krčme „Puntigam" v ulici della 5 t az ione dva oleandra, vredna 24 kron. — Predvčerajšnjim so ukradli v ulici R:ifaello Sanzio 9 metrov dolg drog, ki je bil last telefonske uprave. Bili so tam na ulici štirje drogovi, ki so jih imeli uporabiti v nadomestitev starih pri telefonski napeljavi, a tof^r- odnesli enega. Drog je vreden 10 ki on. Slabo začenja 16-letna služkinja Matilda N.. ki je bila v službi pri družini gospoda Hrelič v ulici Giulia. Predvčerajšnjim jo je dal gospod Hrelič aretovati, ker je prišel na sled, da ona krade njegovi materi denar, ter da ji je vsega skupaj v več kratih ukradla kakih 30 kron. — Ona sicer taji, a na policiji so jo vendar vzeli na zapisnik in jo pridržali v zaporu. Smeftnica. Neki paglavec je šel v pekarno in tam vprašal, če imajo kaj starih žemelj. — „Seveda jih imamo!4' je odgovoril pek. — „No, torej pokažite jih. da vidim koliko jih je!" — Pek, misleči, da je paglavec poslan, da vkupi stare žemlje, je spravil skupaj vse stare (žemlje, ki jih je imel; bil" jih je cel kup. Tedaj mu je pa paglavec za-solil: „Vidite, kako ste neumni! Zakaj niste te žemlje prodali, dokler so bile sveže? Kaj boste .sedaj ž njimi? — Seveda je takoj na to zdirjal. Koledar ln vreme. — Danes: Leon ; papež; Tolislav; Zorana. — Jutri: Peter in Pavel; Peroslav; Jerina. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 30 ° Celzius. — Vreme včeraj lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo „Zvonimir" v Rocolu naznanja slavnemu občinstvu in bratskim pevskim društvom, da priredi v nedeljo dne 11. avgusta 1907 veliki koncert pod vodstvom kapelnika g. H. O. Vogriča. Rocolski vrtec javlja slavnemu občinstvu, da ne bo imel dne 29. t. m. (kakor je bilo javljeno) svojo veselico, marveč v nedeljo, dne 30. t. m. v prostorih gosp. Skilana. Začetek ob 5. uri popoludne. Menda ni nam. treba mnogo pisati ; ena beseda naj zadostuje; vse in :* vabljen je vsakdo. Vsak došlec bodi j nam že sedaj srčno pozdravljen ! Natančni] pnigrami pozneje. „Delavsko konsumno društvo" pri] sv. Jakobu v Trstu bo obhajalo v nedeljo j 30. t. m. v svojih prostorih obletnico, odkar ima krčmarsko koncesijo. Na koncertu bosta • sodelovali iz prijaznosti obe tukajšnji društvi.] Začetek veselice ob 4. in pol uri popoludne. j Ker sta vstopnina in dohodek šaljive pošte j namenjena novoustanovljeni podružnici družbe sv. Cirila in Metodija, se pričakuje najobil-j nejse udeležbe. Gigantski kinematograf S. Spina, ki prireja predstave vsaki večer pod milim nebom na prostoru ob miramavski cesti poleg rojanskih obokov, privablja vsaki večer na tej predstave veliko množico občinstva. Sicer pa' so te predstave tudi vredne, da jih človek obišče. Predstava, ki prične vsaki večer ob 8. uri in pol, traja kar po celi dve uri. Pro-; gram je najraznovrstneji in slike res krasne, i Nektere teh slik trajajo kar po 20 minut za- poredoma. Ker nam danes prostor tega ne dovoljuje, prinesemo program jutri. Vstopnina 60 stotink, za otroke in vojake do narednika 30 stotink. Posebni prostori, poleg vstopnine 50 stotink. Vesti iz Goričke. Iz Nabrežine. Nekaj let postajamo v naši Nabrežini nekam čudno „mejnarodni". Noče-mu tu nikomur ničesar predbacivati. Vsakdo naj sodi sam. Kakor drugod imajo v Nabrežini trgovci in obrtniki svoje table z napisi. Ti napisi so bili še pred nekaj leti samo v slovenskem jeziku, če tudi je bil dotični trgovec ali obrtnik Nemec ali Lah. Danes pa vidimo vse polno dvojezičnih napisov in celo tudi pri nekaterih prvakih. Ali, kar ie storil neki pred ralo časa semkaj došli trgovec, imenom Karol Furlani iz vipavske doline, to je že naravnost predrzno, tako, da ne bi storil kaj tacega niti kak Italijan ali Nemec. Ta je priredil svoj napis najprej v italijanskem jeziku — Mode e Confezioni — in pote še-le v slovenskem. Bodi primerno priporočen našemu ljudstvu ? Mi zavedni Nabrežinci ne moremo druzega, nego da tega trgovca puščamo, naj najprej prodaja svojo robo Lahom iz Trsta ! In potem še le domačinom. Da vidimo kako poj de. Saj hoče tako on sam. Tako je povedal se svojim naprsom. X. V čast kornemu poveljniku, FML Oskarju Potiorek, ki te dni inšpicira goriško posadko ter one v Soški dolini in Furlaniji, dal je okrajni glavar, dvorni svetnik, Henrik grof Attems-Svetokriški častno pojedino, na katero so bili povabljeni polkolvnik vojnega Štaba Scotti, stotnik vitez pl. Bordolo in drugi častniki v spremstvu nadzorovatelja, potem tukajšnji brigadir, generalmajor Seibt zapovednik 47. pešpolka, zapovednik topničarskega polka, zapovednik domobrancev, zapovednik 7. batalijona lovcev v Kanalu, mestni zapovednik pl. Chalaupka, štabni zdravnik dr. Pavlečka, okrajni komisar baron Baum in župan dr. Marani, kateremu pa ta atmosfera iz raznih vzrokov ni prav nič ugajala. X. Proti premeščenju slovenskega učiteljišča v Gorico. Vsa županstva v Furlaniji se dobile, kakor se nam poroča iz Cer-vinjana, hektografiran protest iz Gorice, kateri naj sprejmejo vsi občinski zastopi. Ta protest gre proti premestitvi možkega učiteljišča iz Kopra v Gorico in se glasi ^„Občinski zastop v N. pridružuje se sklepom, sklenjenim enoglasno v občinski seji dne . . . sklepu občinskega sveta goriškega z dne 22. Oglase, posLuui, osmrtnice, zahvale, m le oglase in v obče kakorŠno kol/ vrsto oglasov sprejen-.© „ Inseratui oddelek- v nlicf GiOrgio Galattl $t. : > (Narodni dom) polonadiitrcrpjl, levo. Urad je odprt od q. zjutraj do 12. in od 3. do 8. po? . Po noči »e sprejema v „Tiskarni Edinc.st naš vrli „Tabor" še mnogokrat zabaval pod spretnim vodstvom sedanjega g. pevovodje. Ob tej priliki je nabral g. šolski voditelj, ki je potrkal s primernim nagovorom na srca in mošnjičke navzočih, v malo trenotkih 10 K 50 st. za Šolsko zastavo, katera svota je še pred ločitvijo narastla na 13 K. Da pa ne ostane pri tem baje nevarnem številu, apeliral je g. voditelj na dobroto dveh kasneje došlih gospic, tako, da je svota narastla na giavna flnpn jsa Tp Obdelano zem-riUVill Jw Ijišče v najlepši in cenjeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : : : : PRODA SE jako važna opekarna v neposredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : : : PRODA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6'— mD. Ponudbe ali pojasnila pri EDO A KDO VASCOTTO TRSTU, ulica del Toro št. 14, TRST 1 _l 1 1 J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonijalnoga in druzega blago. -- ZAHTEVAJTE CENIK. = Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem rasu bolj hladliu:i za otroke in ođrašćene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripraruejša na»ni pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-matizini itd.) — Priporočeno od vseb zdravili kov. Buteljka 1 liter 56 stotink T-s* (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srsiu Ulica SS. Martlri št. 11. Pošilja franko na doni, ako ee naroči po dop si ici Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija Giovanni Sardotsch & Co. (prej v službi tvrdke Zeniiaro e Geni! Trst, ulica Vincenzo Bellini štev. 5, 7r- (•gel San Splridione (hiša Brunner) Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene, stvari, porcelane in svetiljke. — Vse potrebno za razsvetljavo na plin. Specijaliteta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. — Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na domu.