Leto LXXm., št. 4 a
mrla l§4s
Cena Din i.—
izhaja  vaaK  dao popoldne izvzemat  aedejje m praznike. — vrst a Dtn 2. do 100 vrst a Din i 50 od 100 do 900 vrat 4 Din S, večji vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. inseraUU davek posebej. — »filovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. sa tnosemstvo Din 25 —. Rokopisi ss oa
LJUBLJANA*
21-22, ti
-ta, oz-nt, ti
#4riilltt: MARIBOR, Grajski trg tL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, ŠL 7% — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. 8LOVBU GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 361.
Finci se bore na osmBi frontah
Amerika bo nudila Finski finančno in drago pomoč — Poslala bo do 1 meseca 400 letal z ameriškimi prostovoljci — Tudi Anglija bo olajšala ljanje vojnega materiala Finski
Koda.ru o  jan L (Reuteri Ameriško po slsnJštvo   v   Ri«i  potrjuje   vesti   da bod« Zedinjene  dr/avr  do  konca   teza meseca dobavile Finski 40f letal   Letala bodo O* (otirali ameriški orostovoljci.
Wasbinirton. 5 lan i fRe itert Predsednik senatnega odbora za zunanie zadev* Pittman ie »z is vil novinarjem da bodo š> pri sedanjem rednem zaseda rUn kongresa parlamentu predloženi načrti na podlae' katerih bo ameriška vlada pooblaščen? nuditi Finski finančno tn drueo pomoč- To
bo popolnoma v sklada s obvezami Eedl-1 jenih držav kot nevtralne velike sile Finska bo dobila 100.000.000 dolarjev po-os.iila in kredite za nakup vojnega in drn-Teea materiala v OSA
London. 5 ianuaria AA (Havas) V po-lćenih krogih eovore da je britanska vlada v sklada z nedavnim sklepom sveta ON  pripravljena  kar najbolj olajšati po-
iljanje orožja na Finsko Toda isti krogi ooudarlaio da ie treba v prvi vrsti delati za kritje lastnih britanskih potreb
Zastoj sovjetske ofenzive
Hrabrost finske vojske in hud mraz ovirata so* vjetsko prodiranje — Inozemski vojaški strokovnjaki o bojih
Helsinki 5 ian s CReuter) Na Dalinem severu or* P°renn -so kakor se zdi vse voiaske operacije zaradi hudega mraza v ranlom
Pri Salli so * teku hudi boj- med finskim!  četami  us  sovjetsko  divizuo   ki 1e bila baie Dred dnev: obkoliena Kakor poročalo  Svedsk;   oovnnarii   odklanlair fin sk:   ^otašk-  kroel o ooteku teh  ooiev za enkrat vse in t ormari ie ter so celo o repo vedaii   vsem   tulim  novinarierr   dostop v blizino bolišca  Zdi ae oe  da se Finci nadejalo  da bod'- tudi tu oonovib nedavn uspeh ori Suornusalmiiu.
Na Karel: Iski temeliski ožini te sovlet sko topništvo včera1 moćne bombardirale finske oosteranke siceT pe ni Dilo ve<""jir vojaških operacij Potriuieio da sovjetske čete kopljejo Jarke na svojih sedanjih postojankah.
London, 5   januarja   AA  (T?euter> Fin ski  poslanik  v  Londonu  Gnppenoerp je dal  časnikarjem  intervju,  v   katerem poudarja — tako poroča  nformacijsko ministrstvo — da se Finci bore na osmih frontah, da pa »sovražnik nikjer ni ničesar do sešel«.   Grippenberfc  je dalje pripomnil da je prepr ran. ker maršala Manncrhei-ma dobro in osebno pozna, da so poročila finskega    vrhovnega   poveljstva skrajno ločna.
Poročila angleških dopisnikov
London. 5 januarja e Po zadnjih vesteh dopisn kov angleških listov na finski fronti *e ie vreme nekoliko izboljšalo in *o finski letalci izvršili polet nad Leningrad Finska letala so metala letake z govorom predsednika republike Kailia Na neverni front: v Kareliisk: ožim so finska letala metala propagandne letake, v <aterih pozivajo sovietske vojake da se KJrecejo pokorščini in pobegnejo na Finsko kier jih čaka topla obleka hrana in dobro postnpanie z njimi s strani vojaških n civilnih oblasti.
Sovjetska ietala so nadaljevala letalske iapade na finska mesta 12 letal je bombardiralo mesto Tornea na severu Botni-^kega zaliva na sami svedsk; meji Tornea ie važno železniško mesto v katero prihajajo vlaki iz Švedske čez most nad reko Kemioki Po poročilih dopisnikov angleških listov so sovjetska letala poruši-a -nust tako da je sedaj pretrgana železniška zveza med Švedsko in Finsko. Finska se po tej poti ne bo več mogla oskrbovati z vojnim materialom Pri bombardiranju Tornea so Finci sestrelili dve sovjetski letali Kakih 160 km iužneie so sovjetska ietala napadla mesto Ulo drugo važno železniško križišče ki veže Finsko z Botniškim zalivom  Tudi tu so sovjetska
letala porušila železniško progo ln most Da bi vsal nekoliko popravili neuspeh sovjetske vojske na kopnem je sovjetsko vrhovno poveljstvo izdalo odredbo, naj letalci pogosto napadajo finska mesta Pokazalo pa se je, da sta letalski bazi v Murmanskv In Leningradu pieieč oddaljeni od Finske, ker sovjetski letalci ne morejo pravočasno iskoristili o godnega vmmaa Zato ss si sovjeti na zamrznjenih jezerih na finski smeji zdaj ■rodili več za-časnih letališč.
Inozemski vojaški opazovalci pripominjajo, da se finski vojaki naravnost junaško bore za svojo domovino in preži* rajoč smrt pogumno napadajo, dasi niso zadostno opremljeni z modernim orožjem Finska nima skoraj nobenega topništva a kljub temu so si Finci izvojevali veliko zmago pri Suomusalmiju To zmago so izvedli posamezn. oddelki finske vojske z velikimi izgubami Ponoči so s strojnicami napadali tabore sovjetskih čet in v orvi vr-tj uničevali kuhinje in taborske ognje Zaradi velikega mraza, so bile sovjetske čete prisiljene prenehati z borbo in se umakniti v velikem neredu.
Zanimivo je tudi kako Finci izkoriščajo >ov*rt^ke tsnke Zakoni jejo jih v sneg in led in si tako napravijo majhne trdnja-^ e, iz <a;erui streljajo na sovražnika. Te male trdnjave, ki jih postavijo na kakih 100 m drugo od druge, so se izkazale kot zelo dobra obramba prvih Unij na Kare-iijski ožini
Finski begunci
Oslo, 5 jan. e. Po poročilih norveškega tiska je mnogo finskega prebivalstva ostalo brez streh. Da bi se teh hiš ne posluževali sovjetski vojaki, so Finci vse hiše zažgali Prebivalstvo, ki je bilo prisiljeno zapustiti svoja stanovanja, se sedaj skriva in potika po gozdovih Na desettd-soče ljudi je v šotorih in v kočah, ki so bile na hitro roko zgrajene iz vej Prebivalstvo beži tudi preko meje na Norveško, Z meje se vidijo dolge procesije ljudi, ki v temnih zimskih nočeh, ne glede na mraz in sneg. potujejo preko norveške
meje
General S tem ni bil
ustreljen
Kodanj, 5 januarja e Tukajšnji listi prinašajo vesti iz Stockholma, na podlagi
katerih se demantirajo glasovi, da je bil glavni poveljnik sovjetskih čet na finski fronti general Stern odpoklican m ustreljen, češ da je vršil sabotažo. General Stern je z vsem svojim štabom na fronti in se vozi od severne fronte do skrajne Črte Ladoškega jezera. Tz svojega vlaka, ki je opremljen za radijsko oddajno postajo, osebno pošilja poročila Stalinu.
Sovjetski tanki
Helsinki 5 januarja AA (Havas) Finski vojaški strokovnjaki mislijo, da je mo-torizadja glavna sila moderne vojske velika slabost v sovjetsko-finski vojni Na Finskem so sovjeti vrgli v boj mnogo strojev Ce rečemo da le na finski meji tisoč tankov, prav nič ne pretiravamo Znano je. da so sovjeti doživeli pomembne izgube in da 90 tanki skoraj brez koristi na temu kakršen ie Finski Ti strokovnjaki Izjavljajo dalje da je izdelava sovjetskih tankov slaba Te hibe pripisujejo sabotažni akciji zdi se pa tudi. da so rezultat slabega dela posledice slabe strokovne sposobnosti sovjetskih tehnikov Prodiranje sovjetskih motoriziranih čet na Poljskem se je sslišalo več kilometrov daleč, tako so tanki škripali Znano je. da so morali mnogo tankov popravljati, ker niso mogli ne naprej ne nazaj Poznejša popravila pa se niso prav nič obnesla, tako ia so morali večino teh tankov zavreči Tudi moštva ki nai rokuje s temi tanki svoji nalogi ni kos kajt večina vojakov v sovjetski armadi si v svojem zasebnem življenju ni pridobila znanja glede rokoti« s stroji.
Švedski delavci za Finsko
Stockholm. 5 jan AA f Ha vasi Švedski delavci kar vidno kažejo svoje simpatije do Finske Tako so delavci 40 največjih švedskih industrij, med njimi tudi na vsem svetu znane veletovarne telefonskih aparatov Ericson izjavili, da bodo svoje mezde za januarski praznični dan, ki jim ^re po švedskem zakonu, odstopili odboru za zbiranje prispevkov za Finsko.
Poljski letalci za Finsko
Pariz, 5 jan. br 50 poljskih letalcev se je. kakor poročajo listi, prijavilo za prostovoljske formacije, ki se bodo borile v Finski proti sovjetski Rusiji.
Važni razgovori v Italiji
ob priliki obiska madžarskega zunanjega ministra — V Rimu poudarjajo vlogo Jugoslavije pri konsolidaciji meddržavnih odnosov v južno* vzhodni Evropi
Kim, 5 jan e Prihod madžarskega zunanjega ministra grofa Czakvja je vzbudil najživahnejše zanimanje v vseh rimskih političnih krogih Sprva so javili, da bo grof Czaky dospel na dopust v San Re-mo in da bo tam imel razgovore s političnimi osebnostmi Italije, toda sedaj se izve. da pride grof Czaky opolnoči v Benetke kjer mu bodo priredili slovesen sprejem, ki mu bo po do sedaj še nepotrjenih vesteh prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano Kakor kaže se bo grof Czaky najprej napotil v Rim. nato po šele v San Remo.
Ta sprememba v programu bivanja madžarskega zunanjega ministra v Italiji je izzvala veliko pozornost v Rimu in se tolmači kot dokaz važnosti, ki se tu pripisuje prihodu grofa Czakyja v Italijo Da gre za važno izmeno misli grofa Czakvja z grofom Cianom in Mussolinijem. če pride madžarski zunanji minister res v Rim. potrjujejo vsi snočni italijanski listi ki v svojih poročilih iz Budimpešte objavljajo zelo pomembne komentarje V teh komentarjih se v prvi vrsti poudarja da
vlada v Budimpešti ogromno zanimanje za ootovanje grofa Czakvja v Italijo zaradi nenavadne delikatnosti sedanjih mednarodnih trenutkov Poudarja se kot zelo važno, da je grof Czakv te dni konferiral z mnogimi madžarskimi diplomatskimi predstavn ki v inozemstvu
Z zadovoljstvom nadalie poudarjajo, da se manifestacija prijateljstva med Jugoslavijo ln Madžarsko nadaljnje Po vsem tem smatrajo, da bo razgovor med Cza-kvjem ln Cianom mnogo časa posvečen tudi Jugoslaviji in njenemu vplivu na ureditev miru v podunavsko bali ans-em področja. Dosedanje stališče Jugoslavije se v Rimu kakor tudi v Budimpešti mnogo ceni ter se izraža upanje, da se bo moglo na Beograd spet računati kot na funkcionarja nenavadne važnosti sa konsolidacijo odnosajev med dragimi državami na Jugovzhoda Evrope
Kakor je bilo že javljena bo predmet Czakvjevih razgovorov predstavljal tudi odnosa ie Madžarske z vsemi njenimi sosedi, v prvi vrsti z Rum unijo in sovjetsko Rusija
1800 milijonov dolarjev za narodno obrambo
zahteva predsednik Roosevett — V«i dragi proračunski izdatki bodo zmanjiani
Wmmhington, 5 jan s (Reuter) Novi sme- skega prekopa in on Havajskem otočju,
riški proračun, ki ga je predložil    včeraj Glede na povečanje izdatkov za narod
predsednik Roosevelt kongresu, predvideva no obrambo so bili zmanjšani vsi drugi pro-
iadatke za narodno obrambo do f unija 194 J računski izdatki. Se vedno pa bo treba ne-
» znesku 1900 milijonov dot ar lev, ta sko- kaj razlike kriti z davki »n posoiilom Gle-
ro 100 miti ionov dolarjev več nego v prej de na uvedbo novih davkov naglasi pred-
injem proračunu   Večina vsote je do)oče sodnik  Roosevelt v proračunskem predlo
na mm vojno mornarico  Z edin jene države gu, da so se narodni dohodki ▼ zadnjih
imajo sedaj v gradnji 120 vojn h ladij, od štirih letih v Zedinjenih državah dvignili
tega dve veliki bojni ladji. 1 nosilec letal sa 69*/: ter da pomeni to največje povila
2 kn žarki, 8 rušil cev in 6 podmornic Velik oje dohodkov v zgodovini države Prav ta
dni stroškov odpade nadalje ca nastanitev ko pa ni bil nikdar kredit vlade na vitji
novih oddelkov vojaštva v bližini Panass- stopnji nofn je
Angleška pomorska trgo vina pod kontrolo vlade
Nadzorstvo se za čim
London, 5 jan. s. (Reuter) Minister za trgovinsko mornarico sir John Guilmore ie sprejel včeraj zastopnike angleških ladijskih družb ter jim sporočil, da prevzame angleška vlada s 1. februarjem kontrolo nad vso angleško trgovinsko mornarico. Vlada bo vsaki ladji odslej predpisala tovor, ki ga mora voziti, ln pot, ki se je mora držati. Že pretekli mesec je vlada rekvirirala nekaj trgov nskih ladij za prevoz žita iz Kanade v Anglije.
Nov; ukrep, ki je imel predhodnika ie v sličnem ukrepu v svetovni vojni, ima namen, da zasigura nemoteno in čim bolj enotno dobavo vseh potrebščin za čim uspešnejše nadaljevanje vojne. LastuSrl ladij bodo se nadalje morali nositi stroške sa vzdrževanje ladij in as plačilo posadk, angleška vlada pa bo prevzela samo izgubo ali dobiček, ki bo nastal zaradi sprememb v prevoza tovorov in poti.
Montevideo. 5 jan s. (Reuter) Pri sprejemu, ki ga je včerai priredilo na čast -»dmiralu Harwoodu društvo prijateljev Anglije ln Francije v Montevideu, je bilo navzočih 2000 oseb Admiral Harvrood jo ;m°i v španščini govor, v katerem se je zahvalil za navdušen sprejem, k: ga je bil dt.ezen Dejal je dalje, da upa, da so an-0'p*ke vojne ladje v bitki z nemško oklopnico »Admiral Graf Spee« pripomogle tudi urugvajski trgovinski mornarici da bo odslei lahko mirno vršila svoj posel.
prične 1« februarja z najpenoni nadaljevanje vojne
New York, 5 jan s (Reuter) Angleški 11.000 tonski parnik »Toscan Star«, ki je priplul do Panamskega prekopa, je javil da je bil takoj po odhodu iz angleške luke napaden od nemškega bombnika, ki je vrgel nanj 5 bomb in ga obstreljeval s strojnicami. Angleški Darnik je odgovarjal s protiletalskimi topovL ter je letalo pregnal.
New York 5 jan. a (Reuter) Nemška 1200 Umska parnika »Ouitoc ln »Bogota«, ki sta b:la od septembra dalje v ekvadorski luad GvajaguiL sta iz luke pobegnila
Anu«rllfs uplf Ha
New York, 5 jan. a (Reuter) Ameriške oblasti so zaplenile nernaki parnik Paulin Friedrich (4700 ton), ki se jo zatekel v luko ▼ Bostonu. Parnik je vozil tovor petroleja v vrednosti onega milijona dolarjev Zapleni tev je v zvezi s tožbo za odškodnino, ki Jo je vložil proti
Poljska vojska v Franciji
Pariz, 5. jan. s. (Havas) Ministrski predsednik DaJadier in poljski ministrski predsednik general Sikorski sta včeraj v vojnem ministrstvu v Parizu podpisala sporazum glede obnovitve poljske kopne vojake in letalstva v Franciji. Za šefa posebno francoske vojaške misije pri poljski vojski je določen letalski general Denain.
Angleška »Bela knjiga«
London, 5. jan. a (Havas) Pričakujejo, da bo angleška Bela knjiga o poteku angje-škofrancosko-sovjetekih pogajanj za sklenitev zvezne pogodbe objavljena v 10 do 15 dneh. Angleška vlada ima interes, da s tn knjigo pokaže, da so se pogajanja razbila po krivdi sovjetske vlade, ki Je hotela dobiti od Anglije in Francije proste roke mm akcijo v Finski in baltiških državah. Angleška in francoska vlada sta te sovjetske zahteve odklonili, ker bi pomenile kršitev suverenih pravic Finske in baltiških držav.
Ancldka letala Nemčijo
5. jan. s. (Reuter) lUetnlsfco ministrstvo je v sinoči objavljenem komunikeju sporočilo, da so angleška letala v noči od srede na Četrtek izvedla uspešne lzyidnisms poleta nad aevetnozanadno IVojosčljo, kakor tudi nad oporišči nemških vodnih letal v Helgolandskem zalivu Vsa letala ao m
Is notranje politike
DR. MAČEK ZA PRAVOSLAVNI B02IC
Podpredsednik vlade tn predsednik HSS dr. Vladko Maoek objavlja v »Novi rijeci« pod naslovom »Braćo pravoslavni Srbi!« naslednjo čestitko za božič:
»Glejte, zopet prihajajo svetil prazniki rojstva sinu božjega. Leto« smo tudi ml Hrvatje katoličani proslavili, pa tudi vL bratje pravoslavni Srbi, proslavljate te dni v mnogo bolj radostnem in mirnem razpoloženju, kakor je bilo to lansko leto. 1'ro-slavili smo in proslavili bomo te dni v bolj svečanem bi mirnem razpoloženju zato, ker smo pred nekoliko mesci odstranili s prsi težko moro bratskega razdora, ki bi malone postala naša skupna nesreča.
Sporazum, ki smo z;a sklenili Hrvati s predstavniki kraljevine Jugoslavije, ne bi bil mogoč, če ne bi že pred nekoliko leti pred tem sklepom samim tako srbski kakor hrvaški narod ponovno pokazala v najtežjih razmerah najodlocnejso voljo, da skrajšata bratomorilno borbo. Sin božji se je rodil zato, da prinese vsema svetu ln vsem ljudem mir. Zato sta tako hrvaški kakor srbski narod pripravila sebi letos najlepše božične praznike, ko sta antva-ila mir v svoji hiši. Ta mir. ki smo ga ustvarili v svoji nisi, nam je najmočnejše jamstvo, da bo, kar se nas tiče, spoštovan naž mir tudi od vsakogar tretjega.
Čestitajoč za božične praznike vsemu srbskemu naroda, predvsem onim. ki so lani pred božičem skupno z nami Hrvntt Šli v volitve ter prvi razširili veliko misel narodnega sporazuma, kakor tudi onim, ki so to misel kasneje sprejeli z Iskrenim srcem, želim, da hi hllo veliko delo. ki je bilo započeto, tudi izvršeno za srečnejšo našo skupno bodočnost.«
Čestitka se konča 7 hesedaml v cirilici: »Mir božji! Hristos se rodi!«
ZBOROVANJE V DO BOJU.
Kakor smo že poročali, je bilo na Silvestrov dan v Dobo ju veliko zborovanje delegatov vseh srbskih prosvetnih ilrtište* Iz Bosne ln Hercegovine. Zborovanje je otvo-ril predsednik pravoslavne cerkvene občine Jovo žakula, nakar Je govoril univerzitetni profesor In Član uprave Srbskegs kulturnega kluba dr. Vlada Corovič. Na zborovanje je bil povabljen tudi episkop Nikolaj Iz Žice, ki se je pa brzojavno opravičil ter sporočil, da bo molil ▼ rezidenci sv. Save za uspešno delo sestanka. Zborovale! so sprejeli resolucijo, v kateri Izražajo svoje stališče glede notranjepolitičnih vprašanj.
KLOBČIČ, Kl OA BO TREBA RAZPLESTI.
»Hrvatski dnevnik« plfte o nastajajoči draginji in pravi, da se gospodarsko vprašanje ne da rešiti ne s povišanjem plač ln ne s povišanjem cen. Za konsumenta je docela Indiferentno, koliko Ima denarja, kajti glavno je, kakšno ln kolikšno protivrednost more dohiti zanj. Preprost človek, ki se ne bavi s studijem narodnega gospodarstva, si misli; V državi imamo dovolj hrane, pa je zato nezdrava vsaka politika, ki ne bi preprečila gladu. V državi Imamo dovolj stanovanj ta zato mora Imeti vsak streho nad svojo glavo. V državi je dovolj posla aa vsakega, zato Je treba vsakem n najti zaposlitve. V državi imamo tudi dovolj surovin ln za nase najnujnejše potrebe tudi dovolj Industrije, po bi zato moral priti vsak do krpe, da se obleče. Tudi zraka ln vode imamo zadosti. Zato bi se pri nas ne smelo čutiti pomanjkanje. Toda pri nas je napravljen cel klobčič, ki ga bo treba razplesti ln deloma tudi presekati. V ostalem se v tem pravcu ie dela. Doslej je bilo storjenih že nekaj ukrepov, drugI pa bodo Medili. DrŽava ln banovina Imata pred seboj velike naloge, toda sama ne zmore-ta vsega. Treba jima je pomagati v socialni misiji, pomagati pa je treba tudi naroda kot celoti, predvsem pa onim, ki so pomoči najbolj potrebni.
SOCTIAT TSTI O BANOVINI HRVATSKI
V Petrov grada je bOa te dni konferenca socialistične stranke, na kateri je govoril tudi odposlance glavnega odbora v Beogradu Nedeljko Dlvac. ' * !    t 1 1 t
<      » > «      *     *   '   -      T ,     y      • ( 1
/ r      ✓   -     v    V     r V x
4     A      4 A
N »
ZAHTEVE NASE MADŽARSKE
MANJŠINE.
tor tn bivši predsednik stranke v Vojvodini dr. Imre Varsv-dy Je včeraj podal novinarjem v 8u bo tiči Izjavo, v kateri je predvsem naglasi! potrebo čim tesnejšega sodelovanja Jugoslavije tn Madžarske, zatem pa je v treh to« fikzh reasnmlral minimalne zahtevo žarov v Jugoslaviji.
Te zahteve so: I. Dovoljenje nje madžarske stranke, t. Imenovanje madžarskih članov v davčnih odborih. 8. Osnovanje madžarske državne kulturo« ■ i pas
po zgleda nemškega Kulturbojsda.
Dr. Varadj Je nadalje poudaril, da kažejo vsi znaki, da bo v banovini Hrvatski dovoljene osnovanje madžarske stranke« nnd Basno M bOo želeti, da se dovoli tudi v sata H državi, smoou tega zahteva, da so Imenujejo todl Madžari u
Stran 3
»SLOVENSKI NAROD« petek, B. funvrja IMOl
Ste*. 4
Božja njiva brez gospodarja
Sklepi s tajne seje niso bili objavljeni — PokopaOSfe brez
m
Maribor 4 januarja Komaj en teden, pa kakšna razlika! Še tik pred božičem je bilo na starem pokopa Ii?ču še preveč življenja: izkopavali in pre vazah so mrliče   podirali  ograje m rušil-nagrobnike, za katere je divja borzna kup čija dosegla svoj višek  2e pred tem m bi Ia ta kupčija z nagrobniki, ograjam* in iz praznjemmi starimi krstam? posebno ideal na   Podivjana pa je postala §ele pred bo žičem. ko se je raznesla ve*»t  da bo pokopališče na vsak način že t novim letom za prto »n da bodo takoj po oovem letu pri čeli z gradnjo Gregorč čeve ulice preko tega  pokopališča   To  ie povzr< čilo seveda razburjenje med interesenti grobov na tem delu pokopališča   Z naglico, kakor da se bliža res že sodni dan   so se vrgli na izpraznitev vsi, ki so zmogli zadevne, v tisoče idoče stroške   Tudi se tako dragoceni nagrobniki — v kolikor niso bili odpeljani — so izgubili vsako pravo ceno  Se popoldne pred sv. večerom  je izginil tudi z drugega dela pokopališča pn Tomšičevem grobu  stoječi  najlepši  spomenik, tolikanj oboževane nesrečne    neveste Ele Forster. (Baje se nahaja pri kamnoseku Kocjanči-ču).
V tem Času se je vrti U tolikanj pričakovana občinska seja. s m nameni, da dokončno odloči usodo tega pokopališča. Toda — kakor smo že poročali — tn tudi zgo-1 o vinsko važna seja je bila — tajna.
In zdaj tudi Širša javnost in tudi ona o je zainteresirana daleč preko naših mej, nestrpno čaka na prepotrebni uradni raz-g as o tej seji. Posebno, ker gre tu za tajno sklepanje, ne nore jo biti merodajna poročila gotovih listov, ne izvzemal »Slovenca«, ki ga ne moremo smatrati *
_       — To je imelo tudi
za posledico nastali položaj.
Z novim letom je to pokopališč© postaJo res — mrtvo. Že zgodaj popoldne je bilo
zaprto. Dosedanjemu čuvaju je z novim letom namreč poteke! službeno-pogodbeni rok, dosedanji pokopališki odbor se je kar sam — likvidiral, novega odbora za likvidacijo pokopališča pa Še ni, in če je Že, pa še ne funkcionira. Ker pa oficielno ie vedno obstoji prvotni sklep, namreč da se pokopališče zapre že z novim letom 1940, se nahaja večina zainteresiranih strank v bojazni in negotovosti radi nadaljnje usode tega pokopališča.
Se nekaj važnega je, kar kliče ne jai razjašnjenju. Namreč obračun za vzdrie vanje pokopališča. Svojčaa (1- 1929) je mest na občina (kot bi bila ona gospodar tega zemljišta) izplačala 40.000 din za popravilo zidu in notranjičine (odstranjenje grobove ie preraslega grmovja itd). Doc i m se je notranjščina največ s pomočjo novoga čuvaja in mest-iimi delavci že v par mesecih i. 1929 res ocedila, se ni na popravilu obzidja — vsaj kolikor je sna no — ves čas nič storilo (razen ob Slomškovi slavnosti, kar pa je š4o seveda na drug račun). Poleg tega velikodušnega prispevka mestne občine pa se je za vzdrževanje pokopališča pobirala posebna podpora, ki se je nalagala v Marib. kreditnem zavodu. Iz teh prispevkov >e je vzdrževal pokopališki čuvaj s skromno plačo 400 din mesečno.
Ker je ttžko verjetno, da bi bili vsi ti prispevki izčrpan:, m bi bil morebitni preostanek pri likvidaciji zelo dobrodošel, je rr čakovsti. da pride poieg razglasa o podaljšanem roku. tudi do javne položitve tega obračuna. Pokopališče kliče po — go-jp odar ju!
Tudi številke govore
Statistika kriminalne policije v Maribora za leto 1939
Maribor, 4. januarja Vsakoletna novoletna statistika tukajšnje policije nam kaze na dno mariborskega življenja Ta pogled je tudi letoe precej žalosten, saj nam Številke nedvomno dokazujejo da priminal narašča.
Tako je mariborska policija v preteklem letu prejela 9125 prijav zaradi raznih zločinov in prekrškov, ter vršila v 14053 primerih poizvedbe. Na podlagi prijav, oziroma zločinov je mariborska polic Ja aretirala 605 oseb. Na področju mesta Maribora je bilo v preteklem letu 22 samomorov. 64 slučajev zoper javni red in mir, 5 težkih telesnih poškodb, 18 primerov kaznivih dejanj zopet osebno prostost. 1 po-8 lstvo, 565 tatvin, 49 utaj, 73 prevar, 1 požig, d očim se ostale prijave nanašajo na razne prekrške. Zanimivo je. da je bilo v preteklem letu v Mariboru ukradenih 726 koles. Razen tega je mariborska policija zasledovala 6524 oseb, in sicer oa podlagi tiralic razntb oblastev v drŽavi. Znano je, da ima mariborska policija eno najbolj bogatih in najvzorneje urejenih kriminalnih razvidnic kjer so v preteklem etu napravil; 3719 novih listkov ter nalovil 1517 razvidnih pol Na podlagi kriminalne razvidnice pri mariborski mestni polic, j i je bilo  izsledenih in aretiranih 211
oseb. Veliko delo je izvršila nadalje mariborska policija s fotografiranjem kriminalnih oseb, katerih slike so bile razposlane raznim policijam. Takih fotografij je bilo napravljenih od 1964 oseb. Od vseh prijavljencev je mariborska policija v preteklem letu kaznovala. 3267 oseb in sicer z denarno globo in tudi z zaporno kaznijo.
Druga statistika, k! se ne nanaša na kriminalna dejanja, pa pravi, da je mariborska policija v preteklem letu izdala 679 novih potnih listov, podaljšala pa jih je 1151. Nadalje je policija Izdala 165 osebnih legitimacij ter vidirala 195 sokolskih legitimacij ln 52 planinskih legitimacij razen tega Je mariborska polic ja rešila 11.560 spisov, ki se nanašajo na dovoljenje bivanja in zaposlitve inozemcev v Mariboru.
Nadalje je zanimiva statistika prijavnega oddelka mariborske policije. Tako je bilo v preteklem letu prijavljenih 35.145 oseb, odjavljenih pa 34.980. Od tega odpade na prijave v zasebnih stanovanjih 16141 prijav in 16.159 odjav, v hotele 16.274 prijav in 16.161 odjav, ostale pa na bolnico in razna zavetišča. Končno naj se omenimo, da je bilo v preteklem letu v Mariboru 142 zborovanj in shodov.
Plemenitost med nami še živi
Obdarovanih je bilo 34 revnih družin
Maribor, 4. januarja Akcijski odbor za pomoč primorskim
rojakom v Mariboru je kot socialni odsek agilnega društva »Jadran - Nanos« razdelil letos med revne primorske starčke, vdove, sirote in med brezposelne siromašne družine naših rojakov božičnih daril, vrednih 7000 din. Tako je bilo obdarovanih 34 revnih družin, ki so dobile podpore deloma v denarju, deloma pa v jestvi-nah in blagu. Posebno se je izkazal letos društveni agilni odsek pod spretnim vodstvom predsednice gospe Antonije Panterjeve, ki je zbrala s pomočjo požrtvovalnih gospa potrebno blago za božićnico ob-mejn h šol v Prekmurju, saj so tam naseljeni primorski rojaki v Benici. Petešov-
cih in Pincah, kjer Je bilo obdarovanih 131 Šoloobveznih otrok. Pri tej priliki je bilo razdeljenih 340 m raznega blaga za obleke in perilo, 42 parov čevljev, 47 komadov čepic, 25 parov hlač, 78 volnenih puloverjev, 57 parov nogavic, 23 parov rokavic. 30 šalov, 26 kg keksov, 20 knjig, 50 zvezkov
Ob tej priliki se akcijski odbor na j topleje zahvaljuje vsem darovalcem za podpore, pa tudi vsem onim. ki so s svojim nesebičnim delom pripomogli, da je iela pomožna akcija tako lep uspeh Za to gre seveda največje priznanje našim narodnim gospem. ki so se vzorno žrtvovale v prid bližnjemu.
Za dobra dva milijona pošiljk
je šlo v decembru čez mejo — Odslej dovoljene pošiljke
le do 1 kg
Maribor, 4 januarja V nedavnem članku smo konkretno ter Izčrpno prikazali svojevrstne prilike, ki so nastale v mariborskem gospodarskem življenju v zvezi s pošiljanjem ogromnih količin in tisočev paketov čez mejo. V dneh
pred božičnimi prazniki je šlo dnevno preko Mar i bara celo 2000 do 3000 pošiljk z raznimi jestvinsmi. V decembru je bilo poslanih v celoti preko Maribora čez mejo okoli 22.000 do 24.000 paketov z najrazličnejšimi jestvinami. Ce računamo vrednost vsebine vsakega paketa najmanj 100 din. potem dobimo ogromno vsoto 2.200.000 do 2.400 000 din. ki predstavljajo vrednost od-pos'snih pošiljk v decembru 1939.
Točno preciziranje zadevnih predpisov je sicer precej omejilo dosedanji obseg pošiljanja paketov Čez mejo. Taksne pristojbine so zelo podražile te pošiljke. Sedaj pa je dovoljeno pošiljanje le takšnih
zavojev, ki tehtajo do 1 kg in katerih vsebina ni vredna več kakor 50 din. S tem ae bodo pristojbine pri odpošiljanju ae znatno podražile.
Ti ukrepi bodo imeli za široko mariborsko javnost nedvomno ugodne posledice.
Sedanja izredna draginja, ki je zavladala v Mariboru, gre nedvomno na račun ogromnih količin jestvin in drugih predmetov, ki so šli vsak dan čez mejo. Spričo tega so na vseh protidraginjskih zborovanjih, ki so bila v teku decembra v Mariboru, izražali z borova lei svojo zahtevo, naj se po možnosti ukine ali čim bolj omeji pošiljanje tisočev in tisočev zavojev čez mejo. Sedaj je ustreženo zlasti onim slojem mariborskega prebivalstva, ki spadajo v vrsto socialno šibkejših ljudskih plasti, ki so bile i rui j ob čutne je prizadete zaradi naraščajoče I draginje.
Mariborske in okoliške novice
— Nove ln črtane obrtne prav*e*. Seznam v mesecu decembru 1939 izdanih in
črtanih obrtnih pravic vsebuje: Izdane obrtne pravice; Perko Ed.garf trg. z mešanim blagom, Dvofakova ul. 14; Marčič Peter, mesar. Pohorska e. 5; Jurič Ivan, trg. z manufakturnim in modnim blagom ter konfekcijo na drobno. Koroška c 19; Jurič Ivan, trg. s koleni & vajnim! stroji in pripadajočimi deli ter otrosk.mi vozički na drobno, Koroška c. 19; Hojnik Mirko, trg. s Špecerijskim blagom na drobno, Ulica 10. oktobra 2; Mrakič Adolf, brivec in frizer, Koroška c 7. Holaer Rudolf, tesarski mojster, Aleksandrova cesta 43; Holzer Rudolf, graditelj visokih zgradb, Aleksandrova c. 43; Kozar Aleksander, prevažanje blaga z motornimi vozili v nerednem prometu preko mej občine, Cvetlična, ul. 25. Ortnne obrtne pravic«: Tvrdka >Jugoavtomatc, trgovska družba s O. s.,
trg. i vsakovrstnimi avtomati ter nakup, prodaja ln razpotUjanje celo tal pollabri-katov raznega v prostem prometu dopustnega trgovskega in tehničnega blaga, Aleksandrova e. 11; čuček Alojz, mesar, Glavni trg (stojnica); Pire R&divoj, po-
družnica brivskega hi frizerskega obrta, Frankopanova c. 27; Linlngrer Aleksander
prevažanje blaga s motornimi vozili v nerednem prometu preko mej obcinakega okoliša z omejitvijo obratovanja na prevoz materiala za vrtečo ne modern zaei jo ceste Maribor—-Gt. H j—državna meja m le za dobo teh cestnih del, Korošceva uL 32; Holzer Rudolf, stavbni mojster, Alek-san dr ova c. 48.
— Mrtvaški zvon. V splošni bobnel je umrl delavec Anton ftimek, star 41 lat. V Peklu st. 5 pa je preminil tasrhnflr dostav Tem en k ? star 07 let. aalujocim nase globoko sožalje!
_ Volilni imeniki. Od 15. L dag. H. bo popisovalni urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu a-L uradno popravljal stalne volilne imenike. Vos t« čas ae bodo v tem uradu sprejemale stranka Is vsak delavnik od 0. do 13.
_ Zdravallka
sko dežurno službo aa nujno pomoč nom OTJZD in njihovim upravičenim svojcem vrsi ▼ soboto dne S-2. 1040 zrn dan Sv. Treh kraljev g. dr. Zirngaat Teobald, Maribor. Kralja Petra biH^i aadaljo
dne 7. I. 1940 pa g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrseva ulica štev. 14-1.
— Perec socialni problem v Mariboru predstavljajo oni možem ci, ki so kvalificirani kot >nen adorneetl JI vi < strokovnjaki ki ki dobijo na osnovi tega dovoljenje za bivanje v Mariboru. Gre predvsem za uslužbence po raznih tovarnah. Mariborska policija je izda3a v preteklem letu zadevno dovoljenje 1749 osebam.
— Smrt blage žene, V Pllnarnl5ki tfllci 5 je preminila v častitljivi starosti 851et-na zasebnica A vrelija TomSIČ. Blaga pokojnica je bila mati ravnatelja mestne plinarne inž. Dušana Tomšiča Plemenito zono bodo ohranili v svetlem spominu vsi, ki so jo poznali, žalujočim globoko sožalje.
— Mladeničem rojstnega leta 1922. Mestno poglavarstvo v Mariboru (vojaslrt urad) poziva vse v Mariboru bivajoče mladeniče rojstnega letnika 1922, da se nemudoma, najkasneje pa do 20. januarja t. L prijavijo v mestnem vojaSkem uradu, Slomškov trg 11, pritličje desno, soba st. 4 zaradi vpisa v evidenco vojaSkih obvezrijjkov. s seboj morajo prinesti rojstni, oziroma krstni list ter domovnico, nadalje posel sko knjižco ali kako drugo listino, s katero bodo dokazali, kam so pristojni Starši, gospodarji, delodajalci m stanodajalci so odgovorni, da vse vojne obveznike pravočasno prijavijo. Proti kršilcem «e bo postopalo po zakonu. Istočasno se pozivajo vsi ostali vojni obvezniki, ki še niso prijavljeni ipr<t mestnem vojaškem uradu, da se takoj prijavijo, ker se bo v naaprotnem primeru postopalo pro ti njim v smislu zatona.
— Na mariborskem delovnem trgu. Tukajšnja Borza đteđa v Gr^garčt'č^rA ulici 37 išče več kovinskih strugarjev in elek-trovarilcev.
— Strahovale c Slovenskih gorio za za-pafaL Cmureskim arofcrikorn se je posrečilo, da so izsled'ii in aretirali 271etnega Karla žabkarja ,ki Ima na vesti okoli 40 vlomov m tatvki. ki jih je izvršili v zadnjih mesnem, po Sloven^kh goricah. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko, predvsem jest vine. kokoši, obleke itd., ki jih je vnovčn, z izkupičkom pa je pijanceval. Pri zaslšaiiju je aretrani žabkar vse tatvine priznal. Orožniki so ga Oddali t mariborske sodne zapore, skupno s 351etnixn Francem Gunglom, Id 5« bil žlabkarjev pajdaš.
— Ker Je pretepal teto, so orožniki aretira*! 251etnega Franca Orovca. Prepeljali so ga v mariborsko jetntfnico. Kakor smo Že poročali, je namreč v Spodnjem TZtepki v Sknrenskm goricah nenadoma umrla 62-letna posestni ca Ivana Orovec. Ker je obstojal sum, da je bila pokojna Orovoeva zadavljena, ja mariborsko državno tožilstvo odredilo obdukcijo njenega trupla. Dognalo pa ae je, da Orovčeva nI b'la zadavljena. Pa* pa so etevfflne priče izpovedale, da je nečak pokojne Orovceve svo-j\> teto večkrat pretepal s kolom ter jo suval v trebuh. Raeen tega je zelo slabo postopal a svojo teto, ki je tožila, da jo hoče nečak spraviti s sveta, da bi se polastil njenega premoženja. Pri zaslišanju je Orovec priznal, de, je veokamt pretepel svojo teto, pravi pa. da f nI stregel po življenju. Zadeva ae bo dokončno razčistila pred sodniki.
— Aretirani ub'jalee. Orožniki so aretirali SSIetaega Antona Oustlndea iz Kozakov, ki jo prod dnevi udaril a krampom po glavi toletnega delavca Jovana Sedma, da je na posffe^Đcaa poškodb umrl v mariborski bolnici.
-#c Trije na enega. Surov napad so ts-vrSfli arije moštd am 271etnej«* delavca. Josipa Krajnca ls Soodnjfcffa drega, ko se je zvečer vračal domov. Napadalci so ga s koli pobDJ na tla. Kratnc je obležal noža vesten ki s hudtmft poScodbnml po vsem telesu, zlasti na gtovL Krateča so edpre-mM ▼ rnarlborsko bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Za napadalci
— Rasne novic*. )Va Aleksandro vi cesti na Pobrežjn je prišel po nesrečnem na~ MjoCjo ■ roko v drkularko SOletni Ivan jjsatopvar« Odrezalo mu je prste. Leefcovar-Ja so reševalci oopremfll v betnleo, kjer se zdravijo tudi nadaljnje tri žrtve poledica, M aa st žlornfle noge. Garažni mojster Anton Hanž&c js našel na dvorišču Kersnikove ulice kolo, ki trna evkt štev. 2-133248. Tasrnlk dobi kolo na polici*. Na Grajskem trg« aa ja zaradi onemoglosti zgrudil na tla preužitkar Ivan Tomaži«, stanujoč v Pmprotoikovi 5 na Pobrežju. Mariborski reševalo! so ga prepeljan na njegov dom.
— Irujski premet pada. TJoClm je prfnlo v novembru v Mariboru ie 1600 tulcev, je tn jaki promet v preteklem mesecu padel aa 1219. T Istem razdobja je leta 1938 obiskalo naše im satu 1960 tujcev. Nočnin ja bno v preteklem mesecu 2091.
— Qj**»>an v vosrajanji itevOM amo poročali o kiipriiaai raspravi, ki ae je vrana pred malim lanmatrkn senatom mariborskega okrožnega sodišča proti Svetnemu Francu Lebeničafku. ki je, kakor sna-ao, dna 13. avgusta 1839 vlomil v jej trgovino i Za^jnaJL aVatda\ ifre«*
L L pn v Khuflovo urarno in dra-^uljamo v Ptuju, kjer so mu padle v ro-<ce rasne dragocenosti, vredne okoli 100 ^aoO din. jTranc  ^ebezr^nik je bil zaradi cenjenih vsomov obsojen na 4 leta robi-e ter na aletno zgubo častnih državljan->kih pravic Razen Lebeničnika so bile db-v>jene tudi nekatere oseba, ki so prodaja-e utoadene dragocenost*  oziroma dajali ■uebanVnilra pot u ho, m sicer Jakob Pija--eo aa 20 dni zapora Karel Glabočaik na i m ase t!) strogega zapora in 300 din glo-e. Henrik Marko na 4 mesece strogega -ipora in 300 din globe, Franc Ju* na 2 meaeea strogega zapora in 120 da globe, Marija širovnikova pa na 2 meseca strogoga zapora in 120 din globe. Kazenskemu senata je predsedoval a o. a dr. Turato, prisednika sta bila a o. s. dr. Čemer ai KbfSek, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Kožen na, obtožence pa so branili odvetniki dr. Kapus. dr. Slokar, dr. Pretnar, dr. Rapoc, dr. Stefanovlc m dr. SnuderL
— Ni pilšei. Pred mariborskim mathn kazenskm senatom bi se marala včeraj dopoldne ponovno vršiti kazenska razprava proti 34 letnemu Francu Kod runu. ki ga je državni tožilec obtožil, ker je v noči na 4. junija 1939 v Crni do smrti zabodel Andreja NapotnOea, Kolnm se je moral že 23. decembra 1939 zaradi omenjenega zlo-čna zagovarjati pred malim kazenskim senatom, toda razprava je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena na 4. januar. K včerajšnji razpravi so sicer priče
prišle, obtoženca pa ni bno. je bila rasprava spet pre>ožena.
— Nočno lekarnišlio službo imata od danes naprej Albanezeva lekarna pri sv. Antonu na Frsnkopanovi 18, tel. 27-01, kx Kanigova lekarna pri Mariji rxxnagaj na Aleksandrovi cesti 1, teL 21-79.
— 200 letnica najhujše zime vsega. nV so&letja. Letos se obnavlja 2001etnica odkar je r^vropo oklepala najhujša zima vsega našega tisoeietja. To je bilo L 1740. Natančneje se s to iajemno zimo seznanimo ob priliki skupnega pregleda zgodovinsko znanih najhujših zim tja v stoletja še prod Kristusom.
Mariborsko gledališče
Petek, 5. januarja ob 20.: Vse za Znižane cene.
Sobota, 6. januarja ob 15.: Konto X. Ob 20.: Zaroka na Jadranu.
Nedelja, 7. januarja ob 15.: Vse za šala Znižane cene. Ob 20.: Via Mala. Znižane cene.
Prva predpustna nedelja v mariborskem gledališču. To nedeljo popoldne se s posebnim o žiro m na okoličane in tiste, ki ne morejo k večernim predstavam, ponovi domači operetni šlager.
»Vse za salo«, zvečer pa pride zopet na vrsto že težko pogrešana švicarska socialno- krtminaJna drama >Via Mala«. Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane cena.
Mestnim občijiam kraljevine Jugoslavije
akcijskega odbora za kneginje Olge
Beograd, 4. januarja Kot predsednica akcijskega odbora za zimsko pomoč v Beogradu sem želela z vso dušo, da tako beograjski kakor tudi reveži ostalih mest nase domovine ne ostanejo v težkih dneh zime brez najpotrebnejših sredstev za življenje. Zaradi tega je moja želja, da se da ta zimska pomoč s prispevki države, občin, podjetij in imovitejših meščanov vsakemu siromaku in vsaki rodbini brez sredstev v naši lepi državi. Na ta način bomo pokazali zavest solidarnosti z vsemi našimi sodržavljani v današnjem času, ko je ta solidarnost najpotrebnejša. Pričakujem, da se bodo tema pozivu odzvali vsi plemeniti ljudje ter da bodo prispevki za siromake naših mest v vsej državi čim obilnejši in da bo tedaj hvaležnost v srcih naših revežev, ki ne bodo prepuščeni sa-
Iz Gornje Radgone
— Osebna vest. Davkar Pavel Pirš je bil premeščen od davčne uprave v Radovljici k davčni upravi v Gornji Radgoni ter je nastopil te dni službo. G. PirS je služboval v Gornji Radgoni že pred 12 leti in si je tukaj izbral družico gospo Vero Trste-njakovo. želimo mu med nami prijetno bivanje in mnogo sreče.
— Čudna ptica. Od severa proti jugu lete vsak dan večje jate divjih rac ln imajo zlasti tukajšnji lovci mnogo posla, ker se race kaj rade zadržujejo tudi po obmur-skih močvirskih krajih. Te dni je lovski paznik lovišča višjega veterinarskega svetnika g. Franca Samca g. Alojzij Fori ustrelil v tako zvani podgradskj Ameriki poseben eksemplar v tukajšnjih krajih sploh neznane ptice. Ptica je velikega zajetega trupa s kratkim, debelim vratom, je bele barve in ima sivkaste peruti. Kljun je rumenkast, raven, dolg in ploščat, na koncu pa kavelj Čast o zakrivljen, kratke plavne noge so poltne barve, ozke in dolge perutnice pa merijo v razpetini nad 1 meter. Nedvomno gre za albatrosa. Njegova domovina je sicer južna zemeljska poluta, vendar pa se tu in tam zaleti ta ptica tudi proti severu, od koder se je sedaj vračala na jug. Stari ljudje pravijo, da pojavi teh redkih ptic in jat divjih rac obetajo še dolgo hudo zimo. Kakor vse kaže, se bo to prerokovanje tudi uresničilo.
— Dober plen divjega lovca. V tukajšnjem okolišu se Je zadnje čase, zlasti ob svetlih zimskih nočeh, ko počivajo fazani po drevju v gozdovih, silno razpaslo in prehaja pri nekaterih v strast kot nekdaj tihotapstvo. Na samotni cesti lz Ročice proti Sčavnlci je orožnlSka patrulja lz zasede ustavila neznanega kolesarja, ki je imel na svojem kolesu naloženih, enajst fazanov. Ko ga je orožnlška patrulja pozvala, naj ae ustavi, je kolesar skočil s kolesa ter pustil kolo s fazani na cesti, sam pa jo je odkurll v gozd. Toda vestno oko F ostave je slednjič izsledilo pravega divjega lovca, katerega je imelo že delj časa na sumu, in sicer v osebi Gečka Alojzija, delavca lz scavnice. Fant je po aretaciji priznal, da je večkrat zahajal v lovišče dr.
Milana Goriška od Sv. Lenarta ter lovil fazane, izgovarjal pa se Je, da je storil to na prigovarjanje svojega strica Petra Gečka, Id pa o tem ne ve ničesar, zlasti ne, da bi bila puška njegova Kakor je sedaj
preiskava dognala je bila pulka last Jurija Kremplja lz Zg. ferjavc, kateremu Je bila pred letom ukradena. Tudi kolo, s katerim ee je Geček voaril. je brez vsake evidenčne Številke, ter je bilo kot sumljiva last zaplenjeno. Kaze da bodo z aretacijo Alojzija Gečka pojasnjene tudi nekatere zanimivosti o izvoru teh reči.
Iz Ptuja
— Uspešno delo Protituberkufottnept dispanzerja v Ptuju. Protitubcrkuiozni dispanzer, ki je prej deloval v prostorih tukajšnje ekspoziture OUZD, se je pred letom dni preselil v nove ordmacijske prostore na Ljutomerski cesti, kjer se je poslopje preuredilo v ordinacijsko sobo, rentgensko kabino. Čakalnico, pisarno sa zaščitno sestro in stanovanje za služkinjo. V teh
JProstorih lahko dispanzer nemoteno delu-o ia opravlja tvoje človekoljubno delo. Vodstvo jo v rokah priznanega specialista šefa-zdravntka sanatorija aa Vurbergu g. dr. Bolealava Okolo-Kulaka. Bolniki ae kaj radi zatekajo aa pregled, kar nam jasno govora tudi številke. Samo v lanskem letu je bilo aa novo pregledanih 700 bolnikov, katere so napotili v dispanzer okrožni zdravniki a podeželja, bolniška blagajna, ali pa so se zatekli po pomoč tudi sami. K temu bi bno se prišteti kontrolne pregle-I Oa, tako da naraste Marilo pregledov na
ml svoji težki usodi, čim toplejša napram vsaki humani in plemeniti gesti v njihovo korist. S tem da dokažemo sočutje ob nesreči svojih bližnjih ln ljubezen napram soljudem bomo okrepili skupno moralno moč našega naroda v današnjem času ter dobili vedrej-je poglede na bodočnost.
V tej želji je potrebno, da se akcijski odbor za zimsko pomoč, ki obstoji v Beogradu, razširi in tako razširjen prevzame skrb za reveže v vseh naših mestih. Odboru bo dana ta možnost, ako se v vseh naših mestih ustanove odbori za zimsko pomoč, ki bodo z akcijskim odborom za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Beogradu stopili v zvezo, da bi se ta široka in plemenita akcija za podpiranje siromakov lahko čim boljše in čim širše izvedla. Naj nam pomaga Bog pri tem stremljenju. Olga.
okoli 2000. Stalno pa je prejemalo povprečno po 50 bolnikov pneumothorax in injekcije. Protituberkulozna liga, ki vzdržuje ta dispanzer, pa je pomagala bolnikom tudi z denarnimi podporami, a podporami v Živilih, obleko, mlekom, kruhom in milom. Protituberkulozni ligi, kakor tudi dispanzerju, zlasti njegovemu vodji dr. Okolo-Kulaku se mora izreči na teui mestu polno priznanje in zahvala za njegovo nesebično delo.
— Druga žrtev mraza. V bližini MajV šperga so našli ljudje na cesti mrtvega 57-letnega pomožnega delavca Štefana šva-gerja. doma is Moatečna. Švager je bajo Svetu posedel v neki gostilni ter gs je imej precej pod kapo. Domov grede je omagal in obležal na cesti kjer je zmrznil
— Napad V Erjavcih sta se brata Alojz in Jožef Dermin sporekla in je v prepiru navalil s samokresom Jožef na svojega brata Alojza, ki ga je udaril s samokresom po glavi ter mu prizadejal težjo poškodbo, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— Nezgoda, V Medvedcah pri Majšper-ku je bil pri premikanju vlaka zaposlen 291etni ž&Ieznibki delavec Lamprct Ludvik, Pri premikanju vlaka pa je prišel med odbijače, ki so ga težko poškodovali. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico.
— Živinski sejem. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 90 volov, prodanih 60. 217 krav, prodanih 100. 14 bikov, prodanih 11, 14 juncev, prodana 2. 51 telet, prodanih 13, 34 konj in 1 žrebe. Cena volom je bila 3 do 5.25, kravam 2 do 4, bikom 4 do 5.40, juncem 3 do 4, teletom 3 do 5 din za kg žive teže. Konje so prodajali po 300 do 5300 din zs komad, iiobcta pa po 900 din za komad.
Kresnice so dobile elektriko
Kresnice. 5. januarja
Te dni dokončavsjo monterji Kranjskih deželnih elektrarn zadnja dela v kresniš-kih hilah. Nekatere hiše ao dobile električno luč že pred dnevi Na?a dolina dobiva elektriko iz Velenj. Po daljnovodu jo dobimo preko Moravske doline m Zapodja, vasice nad Vernekom, kjer je znan Biro-k>v kamnolom. V Zapodju stoji tudi transformator, odkoder je napeljana elektrika po Verneku in zdaj tudi k nam ▼ Kresnice. Razpettna preko Save meti 200 metrov.
Tako dolge napeljave brez vsakrSnega vmesnega nosilca ni pri nas nikjer drugod.
Porast cen v zadnjem času je napel lavo v hiše precej podražiL Nekaj časa je bakrene žice sploh primanjkovalo. Zdaj pa
je cena v primeri s lanskim letom porasla za 50 do 60 odstotkov. Zadnje dni so se monterji K DE zelo potrudili da so napeljavo pospešili. Električno luč dobe zdaj tudi v Zgornjem logu, vasi med Hotičem in Litijo. Litija pa je dobila nov tok ie pred mesec L
Kranjske deželne elektrarne hočejo podaljšati vod še naprej proti Savi. Radi bi dobili elektriko tudi na Ponovičah, kjer je znano banovinsko veleposestvo in državna konjarna Transformator za Savo in Ponovite je že zgrajen. Ko bodo dokončana dela v našem koncu v Zgornjem logu, se bo nadaljevalo delo na Savi.
Preden so začeli napeljevati elektriko V zasavsko dolino, ao obljubili, da bodo dobile elektriko vse vasi in naselja Nekateri gospodarji so izrazili ielio. da bi svoja kmetijske stroje preuredili na električni pogon. Za tak obrat obljubljajo KDE cenejši tok. Tok za kmetijske stroje se lahko pavšalira ali pa računa na posebne štev«