eriška Domovi ima
__*mfpic-/i«-home
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 1, 11948
MORNNWNEWSPAPER
LETO L. - VOL. L
VE5TI
General Ždanov nenadoma umrl
SLOVEHIIJE
21 LJUDI UBITIH. — Velika železniška nesreča se je dogodila v noči med 5. in 6. julijem na progi med Uroševcem in Grlico. To je v Makedoniji na progi Belgrad-Skoplje. Zadela sta skupaj potniški vlak in premi-kalna lokomotiva. En potniški voz je bil tako razbit, da je izgubilo življenje 21. ljudi, 11 pa jih je bilo težje ranjenih.
Pri tej nesreči je bilo zanimivo, da je vlada štiri dni zadrža-vala vsako poročilo v listih. V Jugoslaviji pač ni svobode tiska in tudi ne svobode poročanja o nesrečah. Vse mora biti pod stroga državno kontrolo.
Uradno poročilo pravi, da so
bili na vlaku ljudje, ki so prihajali iz Albanije. V tistih dneh so, kakor znano, Albanci izgnali Jugoslovane. Albanija se je namreč postavila na stran Komin-forma in proti Titu. Posledica je bila, da je Albanija, ki jo je dejansko Jugoslavija redila, izgnala Titove ljudi. Ob tej nesreči so, tako izgleda, trpeli ravno taki iz Albanije izgnani'titovci. Zato so nekateri tuji listi imeli poročilo, da ta železniška nezgoda ni bila navadna nesreča, ampak atentat. Ne da se dognati, ali je ta zadnja vest resnična.
PROGA NIKŠIG —TITOGRAD. — Pisali smo že o tem, da je v glavnem dovršena nova ,'utlle nt 3. »trinlt___________
Moskva. U’™'1 ie ^n^re-’ j duhovnika Msgr. Sigmund Ka-Ždanov, tajnik Komunistične uu	• r °
stranke Rusije, general sovjet-
ske voiske bivši branilec Le-' Pri P0*!8*11 vted> v izgnanstvu ske vojske, bMi branilec Le , v Londonu nekaj časa tudi mi-
nmgrada m mož, ki so ga srna- .	’ r . .	.
trali za enega izmed kandida- nfr ™
tov za naslednika Stalina. Bil ™11 Poljsk* k“e. * Z
je star šele 52 let. V zadnjem j" * 8	,.j . J.
Vodilni duhovnik aretiran na Poljskem
Waršava. — Policija je aretirala vodilnega katoliškega
Med Slovenci po svetu
, &.
Argentina
Trdo gre pa še kar gre, tako nekako bi označili življenje naših novih naseljencev. Družine imajo posebno hude težave s stanovanji, ker je stiska zanje. Vendar se je kar nekih 80% naših ljudi doslej ustavilo v glavnem mestu Buenos Aires, že zadnjič smo poročali, da so si nekateri pridni naši ljudje že ftapravili ,samostojne delavnice in podjetja, ko so komaj par mesecev tu v novem svetu. Danes dodaja
več povedali o svojem življenju.
Plače su tu znatno nižje, kakor v Buenos Airesu. Je pa na drugi strani treba upoštevati, da so tudi vse življenske potrebščine cenejše, kakor v Buenos Airesu.
Ker bodo v kratkem pričeli graditi še več novih tovarn, je verjetno, da se bo tudi v Cordobi naselilo več'entigrantov.
Tu v Cordobi in okolici nas je prav majhna skupina. Medsebojno se, .............
času je stopil v ospredje pri konferenci Kominforme v Romuniji, ko je bil najodličnejša in najmočnejša komunistična osebnost med tistimi, ki so obsodili Tita in njegovo vodstvo komunistične stranke v Jugoslaviji. Bil je rojen 26. februarja 1896 v Mauriopol v severnem Kavkazu. Že v šestnajstem letu je postal komunist. študiral je agrikulturo. Sodeloval je v oktobrski revoluciji leta 1917. Leta 1925 je prvič kandidiral za člana centralnega komiteta stranke. Leta 1934 ga je Stalin izbral za svojega naslednika v tajništvu stranke. Bil je znan kot najintimnejši Stalinov sodelavec. Bil je po rodu Georgijec kot Stalin. Kasneje je bil član politbiroja, šef tajne policije, komisar za Finsko med vojno, član sovjetske komisije za sojenje vojnih zločincev v Sovjetski zvezi. Sovjetsko poro-
vrnil na Poljsko, kjer je zelo spretno branil pravice Cerkve in katoličanov napram komunističnim režimom.
4
NOVI GROBOVI
Fred B. Dreniek
Kakor smo že včeraj poročali je umrl Fred B. Drenšek, 20605 Chickasaw Ave. Za ljubljenim soprogom žaluje žena Mrs. Catherine rojena Mullen, otroci Patricia, Russell, Karen in Kathleen, bratje in sestre Edward, Mrs. Ann Smerdel, Mrs. Rose Bartol, William, Herman in Mrs. Lucille de Angelo. Starši njegovi, Jožefina in Alojzij so že umrli. Pokojni je bil usluž-ben pri Graphite Bronze Co. Truplo leži v pogrebnem, zavodu Monreal Co., 1&144 Euclid Ave. pri Shaw. Pogreb bo v četrtek 2. septembra ob deseti Jeu>*. zvozi.	uri dopoldne iz omenjenega
čilo pravi, da je bil zadnji čas pogrebnega zavoda v cerkev
_	.	..	,	<	... Tln.rln PVlOVflftn
Wallace ne more niti govorili
Charlotte, N. C. — Predsedniški kandidat Henry Wallace ima na vsej svoji poti veliko neprilik. Tu so ga sprejeli ljudje zopet z jajci in paradižniki in mu niso pustili govoriti, dasi je 15 minut skušal začeti svoj govor. Vpitje in kričanje proti njemu je bilo tako močno, da se ni slišala nobena beseda. Policija ga je ščitila, ko je stopil iz avtomobila in mu delala prostor. Policija je budno pazila, da je preprečila
vsaka večja nasilja bodisi pro- basador v Moskvi, William
ti kandidatu ali proti njegove-1 Bullitt je prišel v London in spremstvu. Aretirala je Potuje na konferenco Evrop-
zelo bolan. Pokopali ga bodo z vojaškimi in državnimi častmi Sovjetske Zveze.
-ft;
sv. Pavla, Chardon Rd.
Frank Jurca
Sinoči je umrl ob sedmi uri Frank Jurca. Srce muje od-
Predsednik irske vlade v Ameriki
New York. — Združene države je obiskal predsednik irske vlade John A. Costello. Ob koncu svojega obiska je prisostvoval svečani službi božji v katedrali sv. Patrika in bil gost pri kosilu, ki ga je priredil v njegovo čast kardinal Spellman. Od tu je predsednik irske vlade odpotoval v Montreal, Canada, nato pa gre naprej v Ottawo, kjer bo gost kanadske vlade.
Bullitt za Združeno Evropo
London. — Bivši USA am-
tri osebe, ki so obtožene, da so delale nered.
V zvezi z vsem, kar se je Wallace-u zgodilo na njegovi propagandni poti v North Carolina, je predsednikov tajnik Charles Ross izjavil časopisju, da predsednik Trumap močno obsoja tako nastopanje in smatra, da je metanje jajc in podobnih stvari proti g. Wal-lace-u popolnoma neamerikan-sko in da ljudje s tem kršijo ameriški “fair play.”
------o
ske federacije v Švici, časnikarjem je izjavil: “Smatram, da je treba najhitreje organizirati evropsko konfederacijo, da bi preprečili, da bi posamezne evropske države pogoltnil komunistični imperializem.”
Poizvedovalni kolifek
I/Sup. Maksimilijan Japelj C. M. W. S. (20) Nienburg/We-ser, Mudru Kaserne, British Zone of Germany, išče svojega bratranca Franca Japelj, ki se je pred prvo svetovno vojno presedi iz Studenega, občina Postojna v Združene države, če je še
Honolulu. — Armada je odpustila na Havajih 560 civilnih
oseb, ki so bile tukaj v službi. — ---------------------- -- -
Odpuščeni so razni poklici, inže-1 živ, naj se mu on ali člani njego-nirji knjigovodkinje, vrtnarji in ve družine javijo na gornji na-tako dalje.	|slov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zopet bomba—
Tretja dimanitrta bomba je razrušila privatno hišo delavca Anthony Calapa, 12410 Osceola Ave. Življenje lastnika hiše, njegove žene in šestih otrok so bila v nevarnosti, ker so vsi še spali. Policija ne more ugotoviti odkod bombe prihajajo, kdo jih polaga in zakaj. Strašna eksplozija se je slišala 2 milji na okoli ob drugi uri zjutraj; Razneslo je desno stran hiše in strop. Vsa okna v hiši so bila pobita in tudi sosednje hiše so trpele. Lastnik hiše je siromašen delavec, ki nima nobenih prihrankov, le to hišo je kupil za svojo številno družino. Pravkar so mu jo letos sinovi popravili in preslikali tako, da je bila lepo urejena za primerno dostojen doip. Ker niso imeli sredstev, so delali vse doma sami, oče in sinovi. Vsa družina je potrta in v skrbeh, ker bi stroški za popravilo zahtevali večji izdatek, ki ga ne zmorejo. Niti slutnje nimajo, kaj bi bilo vzrok, da si je atentator izbral prav njihovo hišo.	i
urami in zlati
bivša lastnica trgovine A. Božič v Ljubljani. Trgovina je lepo opremljena, krasi jo izredno lepa zbirka slovenskih umetnin,, med katerimi so izvirna dela Jakopiča, Jame, Sternena in drugih slovenskih slikarjev.
V nedeljo 18. julija sta se poročila v cerkvi sv. Julije g. Janez Brula iz Talčega vrha, občina Črnomelj in gdčna Vladimi-ra Vitrich iz Loža. Naš naselje-niški župnik Anton Orehar ju je poročil.
Naj danes povem še nekaj o dveh drugih malih slovenskih naselbinah: Ushuaia in Cordoba. Tu je zima. Ushuaia
ica je preživeli zadnja leta.
Mesto in okolica spadata med najlepše kraje v Argentini.' In
Praga. — češki škofje so izdali posebno pastirsko pismo, v
• -----..... — katerem objavljajo svoje prito-
je tu res lepo. Mesto ima števil- pr0^ 3edgnjemu komunisti-
no rtarlro in	SliwmP*nikf)V. v	*• ...	. v.«.!	__:
ne parke in veliko spomenikov.
V bližnji okolici so pa lepe izletne točke, kakor jezero sv. Roka, ki je zelo bogato rib.
Na trgu je sedaj veliko pomaranč, mandarin ter drugega sadja. Cene so nizke in dobiš že Za 50 centavov 12 mandarin.
Poceni so tudi ostala živila.
Cordoba ima tudi precej močno razvito industrijo. V mestu je velika letalska tovarna, dve pivovarni, več tvornic za izdelo- lrajIlu l uol „ vanje testenin in veliko delavnic njj, ustanov. vseh strok. Posebno veliko je
enemu režimu v češki državi. Navajajo, da je komunistična vlada brez potrebe povzročila spor med Cerkvijo in državo. Vlada je omejila delovanje katoliških šol, zatira katoliško časopisje, verske in dobrodelne katoliške organizacije ter omejuje in s šikanami preprečuje javne cerkvene manifestacije in pobožnosti. škofje ugotavljajo, da na češkem komunistična vlada vztrajno ruši svobodo vseh cerkve-
S^Siflito odstranil mzawsljve ninfetre - KanWj i«in|
Vidmarju. Tu zapušča soprogo Julijo, rojeno Vokač, dve hčeri, Ivanko in Dolores, očeta Franca, brata Edwarda in Williams, sestre Mrs. Marie Riehl, Mrs. Agnes Schalaman,
kovic, minister notranjin zaaev m sei	uci ungvje	v n«*««	—»
vič, predsednik vlade Zvezne republkie Srbije. Svetozar Vukma- dočim bodo ostali tukaj za ne-
aODa.	JC	------ V3CI1	L oovunv	-
je postala sedaj pozimi za Slo- mizarskih podjetij ter imajo mi-
vence, vajene snega, nenavadno lepa in za športnike tudi zanimiva. V zadnjih dneh je zapadlo okoli 25 cm snega in tudi temperatura je padla do 8 stopinj pod ničlo. Delo je zaradi tega otežkočeno. Vreme je vlažno. Večini bo kmalo potekla delovna pogodba in vam bodo potem še
zarji ugodno priliko za namestitev. živahna je tudi stavbna delavnost ter dobe stavbni delavci, zidarji, tesarji, inštalaterji
Comuniste iz šol zahteva sen. Bricker
Columbus. — Senator John} Bricker je govoril o šoli in vzgo-
ci, zidarji, tesarji* inštalaterji	, ,	, ,
ter ključavničarji takoj zaposli- ji v Združenih državah m zahte-val, da je potrebno odpustiti vsa-
Povsod, kjer smo, se Slovenci 8	“j* J,, S nolj-
Trlnadan
Torej Prosveta je sfrfotala in se je končno Je “orientirala,” da je udarila po Moskvi, ki ji pripisuje greh spora s Titom.
kar dobro držimo. Slovensko ča-sopisje: Svobodno Slovenijo, Duhovno življenje, pa tudi Ameriško Domovino radi prebiramo. Domovina bi morala priti hitreje med nas. Pa so njene novice vendare še vedno novice kadar že pridejo. 8. avgusta smo imeli epo slovesnost v počastitev pomorjenih slovenskih domobrancev in vseh narodnih mučencev. V farni cerkvi sv. Julije smo priredili mogočni novi slovenski
Prosveta pravi, “ . t • da se
n.d tem sporom raduje med-	-------- --------
nar: dna reakcija z Vatikanom oratorij: “S hysopom jih pokro-
v _ 1 --	rrf«	Mo-	ITmLita ko+alinna”
n&r; una	- *-------- .uiawiij. d iVovFU... j... r------
na čelu, torej gre zaslug^ Mo-(pi) Mrtve bataljone.” Značilna skvi, ki. igra direktno v roke umetnina je vsa nastala v begun-tej reakciji.” Torej Moskva se stvu je zvezala z Vatikanom proti
novič je imenovan za ministra za rude, Radoljuib čolakovic pa minister za šolstvo. Dosedanji minister za šolstvo Vladislav Ribnikar je odpadel. Minister za poljedelstvo je postal Mihajlo Todorovič, minister za zdravstvo pa Pavle Gregorič. Ves smisel pre-osnove kabineta je v tem, da so važnejša mesta zasedli izključno
USIIUVC MUUICMI J c V vem, Ut* w	—----------------
ostri Titovi pristaši, ki ga podpirajo v njegovem boju s Komin- Rojenice—
n... j___JC
vzgojnemu zavodu, če ni popolnoma prepričan amerikanski demokrat in ne uči ii) brani našega načina življenja. Ves njegov govor je bil naperjen proti komunistom in njihovim podpornikom, ki so uspeli, da so dobili nekatera važna mesta v ameriškem šolstvu
_____DAJ SESTRA. R ROMKI
gl BEOCNCRV g KAKIM
DAJ BRAT.
DOLARJEM
-O-
Titu ... o. joj
• *
Slaba bo predla zdaj Moskvi, ko 9e je enkrat zamerila Prosveti. Zdaj prizna, da za Tita ni več vrnitve k Moskvi. Kam pa? Morda kot begunec k za-padnim zaveznikom? Ali bo potem to, kar so tisoči begun-cev iz Jugoslavije, in ali ga bo potem Prosveta pr»v tako zmerjala, kot begunce?
Schuman sestavlja francosko vlado
Pariz. — Robert Schuman, predsednik Krščanske demokratske stralhke je sprejel nalogo, da poskusi sestaviti noVo francosko vlado. Predstavil se je parlamentu, zahteval zaupnico in ob-ljubil, da bo zvišal plače. Sodijo, da bo v parlamentu dobil potrebno večino glasov.
Krščanski demokrat Schuman rešuje francosko krizo
Pariz. — Predsednik Krščansko demokratske stranke Robert Schuman je dobil in sprejel mandat za sestavo nove vlade. Pri odhodu od predsednika republike Auriola je dejal časnikarjem. Vem zelo dobro, da nisem rešil še nič. Vendar imam občutek, da
nujno potrebuje redno ustavno
vlado. Bom storil to kakor sem_______... ,.. .
obljubil predsedniku In zaprosil glavne delegate o svoji nsme-bom parament za zaupanje.
da bi bil poprej obvestil vsa,
minister - Rankovič podpredsednik - V Albaniji čistijo in zapirajo titovce - Konferenca vojaških guvernerjev v Berlinu.
BELGRAD. — Tito je preosnoval svojo vlado. Stanoje Si-Mrs. Josephine Vidmar, Mrs. mič, dosedanji minister zunanjih zadev je dobil brezpomembno Stella Hodona in Danijelo. Za mesto ministra brez fortfelja. Na njegovo mesto je prišel kot zu-njim žaluje še več drugih so- nanji minister Edvard Kardelj, ki bo obdržal tudi mesto podpred-rodnikov. • Pogreb bo iz Za- aednika vlade. Podpredsednika sta postala tudi Aleksander Ran-krajškovega pogrebnega zavo- imvj^ minister notranjih zadev in šef OZNE ter Blagoje Neško-
Mike Zavašnik
Včeraj popoldne ob 4:15 je zatisnil trudne oči slovenski pionir Mike Zavašnik. Bil je bolehen zadnja štiri leta. Kakih 45 let je stanoval na 1377 E. 43 St. Med ljudmi je bil poznan prevoznik s konjičkom in vozom, ki je bil družinam na razuolago za vsakovrstno domačo postrežbo. V prvih letih je tudi preskrboval mnogim družinam suho mesnino in domače klobase. Tako je preživljal sebe ih svoje, ker ni bil telesno dovolj zdrav, da bi delal v tovarnah.
Rajni je bil doma iz Gline pri Ljubljani, poznan pod imenom Bregarjev. V Ameriki je bil 48 let. Tukaj zapušča so
Usmiljena srca—
Za težko bolno Mrs. Terezi-ip Raymond (Mahnič) so bili
vic, 5357 Stanard Ave- in John Ferkul, 1156 E. 74. St. Neimenovana pa je darovala ?1. Iskrena hvala v imenu potrebne reve.
Vrnitev iz Floride—
Mrs. Helen Perlin, hčerka Rose in sin Jimmy, so se v nedeljo vrnili iz Floride v svoje nekdanje bivališče, 1970 E. 221. St-, Euclid, O. Sin Jimmy se je moral včeraj vrniti nazaj v Florido zaradi službe,
kaj tednov, ko bo nastopil Mr. Matt Perlin svoj zasluženi pokoj. Potem bodo pa vsi skupaj odpotovali za stalno v Florido, kjer imajo že svoj krasen dom.
formo.
» * •
TIRANA, ALBANIJA. — Albanska vlada je dala aretirati kakih 3 tisoč državljanov tekom zadnjih dveh mesecev. Aretirani so bili sami pristaši zveze med Albanijo in Jugoslavijo. Mnogo Albancev je zbežažlo tudi preko meje v Jugoslavijo. Med aretiranimi je tudi Huri Huta, tajnik Jugoslovansko-albanskega društva, ki je bil šef albanske delegacije na konferenci Zveze narodov za svobodo tiska v Genevi.
■BERLIN. — Prvi uspeh razgovorov v Moskvi se je danes pokazal s tem, da so 3e prvič po dolgih mesecih zopet sestali vojaški guvernerji štirih velesil in na dolgi konferenci razpravljali kako naj bi se uredilo denarno vprašanje za cel Berlin. To vprašanje
šr,« £Xrz
Cerar brata’ Janeza, 'sestav vernerji so razpravljali o tehnični izvedbi sporazuma sklenjenega Mano v Dravljah v stari do- v Moskvi, da se uvede za ves Berlin enoten denar. Verjetno je, movini, štiri nečake in nečaki- dasi ni še uradno objavljeno, da bo sovjetska marka ostala m se nje. Truplo bo položeno da- razširila na zapadni del Berlina. Goty?rnerji so po seji izjavili, da nes ob 7 uri na oder v po- bo sledilo še več takih konferenc.
grebnem zavodu A. Grdina in V Washingtonu so uradniki State Departmenta tudi prizna-Sinovi Pogreb bo v petek v li, da so zveze med moskovskim-i razgovori in konferenco gover-cerkev sv. Pavla ob 9:30. Po- nerjev Berlina. Povdarili so, da gre za to, da končno preneha sov-kopan bo na Kalvariji.	jetska blokada zapadnega dela mesta. Governerji naj bi izdelali
0	vse predhodne tehnične odredbe, da bi mogla zavezniška vojna
Varnostni »vet odklonil uprava Berlina zopet normalno poslovati. Governerji so se sesta-sovietski dnevni red 11 v poslopju zavezniške kontrolne komisije. Dan naslednjega se-Lake Success. - Varnostni »tenka sicer še ni določen, vendar pa je sklenjeno, (la iie governer-
vjtnicK—
Pri družini Mr. in Mrs. Albert Simens ml. so se oglasile rojenice ter jim pustile za spomin krepkega sinkota, ki je prvi v družini. Tako sta postala Mr- in Mrs. Albert Simens st. že drugič stari ata in stara mama. Čestitke!
Pozdrav iz Floride —
Frank Jurca (Oglarjev France) iz West Parka, O. pošilja svojim prijateljem in znancem prav lepe pozdrave iz Floride.
Poroka— 1
Na 6. sept. bosta poročena v Marijini cerkvi v Chardon, O. ob 10 dop. Rita Marie Fink in Frank G- Lavrich. Nevesta je hči Mr. in Mrs. J. Fink iz Chardon, O. Ženin je pa sin Mr. in Mrs. Frank lavrich iz 6209 Edna Ave. Graduiral je iz John Carroll univerze in bo nadaljeval študije še na Western Reserve univerzi. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu-
Lake Success.	. .. snidej0 v najkrajšem času. Poučeni diplomatski krogi trdijo,
Demonstracije proti Judom v Bratislavi
Praga____V Bratislavi je bilo
obsojenih 41 oseb na prisilno delo od enega meseca do dveh let radi protižidovskih demonstra-
zročajo	v u^*»sv»	— - — *
trajale najmanj en teden. Dokler governerji ne izdelajo svojih cij. ženske so napadle na tržni-podrobnih načrtov, se verjetno razgovori v Moskvi ne bodo nada- ci neko žensko, nakar je nastal ljevali.	‘	|splošen pretep.

NAROČNINA
Za Zed. driave |8.50 la leto; za pol leU »6.00; za četrt
leta $3.00.	°
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10-00 na leto. Za pol leta »6, za 3 mesece $3.60.
IMS SEPTEMBER IMS
I	•	T	•	I	I	I
12 3 4 5	S	7	8	9	10	II
12	13	M	15	16	17	IS
19	20	21	22	23	24	25
26	27	28	29	30
SUBSCRIPTION RATBS United States »8.80 per year; »5 for ( months; »8 for 3 months.
Canada and ell other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »3.50 for 8 months.
Entered u wcond-cUn miner Jtmiiry 6th, IMS, at tha Poet Olflca at Clare land, Oklo, under tbe Act of Merck 3rd, 187*.
»88
No-172 Wed, Sept. 1, 1948
MATT. TEKAVEC:
V obrambo resnice
Prosveta se je razburila radi mojega pisma. Namesto, da bi ugodila moji prošnji in lepo objavila pismo kakršno sem bil poslal, jei natvezila na to priložnost kopico novih neresničnih obdolžitev na “slovenski klerikalizem m škofa
Dr. Rožmana.	.	.
Predvsem ugotavljam, da sem član SNPJ. Torej s svojimi prispevki vzdržujem tudi ta list, ki tako grdo napada slovenske brate in predvsem nagega škofa. Mislil sem, da imam pravico, da branim v listu svoje organizacije tudi svoje stališče ki je morda nasprotno tistemu kar zastopajo sedanji uredniki. To bi bila nekaka svoboda kakor jo pojmuje vsak demokrat, to bi bila neka svobodomiselnost, ki jo Prosveta stavlja na svoj ščit. Postopanje Prosvete pa kaže nasprotno, da namreč čalni nimamo prav nikake pravice odnosno, da ne moremo pri sedanjih odgovornih tovariših pričakovati niti trohe lojalnosti in resnicoljubnosti. Kar se ie zgodilo meni, se prihodnjič lahko zgodi kateremukoli članu. Zato sodim, da je prav, da javnost obvestim za kaj
sem n««™" * Ameriški Domovini mi je bil všeč. Sodil sem, da je treba sedaj popraviti krivice, ki so se zgodile škofu v naši javnosti Zato sem poslal ta članek uredništvu Prosvete in mu pisal naj ta članek objavi. Pisal sefn: Kot član organizacije vzdr-žu em tisk, ki je v preteklosti posvečal izredno veliko prostora za napade na škofa Rožmana, da je) narod nahujskal proti njemu do višine, ki presega vse meje človeške dostoj---tj. Mislim, da je dolžnost uredništva, da sedaj da nekaj
onranu v svcu ven. rwwTn o*	.-r-
stavljeno mesto. Vanj so letele puščice, njega so jemali za ščit vsi, ki so trepetali za življenje, za njim so se skrivali celo tistf, ki so mu pozneje kričali: “Križaj ga!’’
škof se ni bal smrti. Tudi takrat ne, ko so mu grozili z grmado na Kongresnem trgu v Ljubljani, če ne neha razkrinkavati masko komunizma v Osvobodilni Fronti. Sredi prič, ki so vsak dan zasledovale osebno njegovo delo v Ljubljani je govoril: “Moja dolžnost je da vam oznanjam resnico, pa naj bo komu prav ali pa ne.”
Niso ga oplašili odmevi strelov po ljubljanskih ulicah, ki so ubijali tiste, ki so sledili škofovim navodilom. Pred vsem narodom je tedaj obljubil: “Z božjo pomočjo hočem in moram vztrajati na mestu kamor me je Bog postavil. In do zadnjega bom isto učil in opominjal. Naj pride tudi to kar mi grozijo, naj me na kosce razsekajo ali kakor ljubljanski komunisti želijo, da me živega sežgo, do zadnjega diha bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod. In ko že govoriti ne bom mogel, se mi bo iz umirajočega srca dvignila poslednja prošnja, tista, ki jo za svoj narod vsak dan ponavljam: Razsvetli Gospod zaslepljene, da spoznajo časno in večno nesrečo, v katero jih peha brezbožni komunizem, da se obrnejo in spreobrnejo. Privedi jih* Gospod nazaj k resnici in v božje kraljestvo!”
Ob zlatem jubileju redov-"a sredstva Res je leta 1923
ništva P. Kazimirja Zakrajška
imuni.......-..........
BESEDA a NARODA
jinnmti n.....................
ski Koledar” ter skušal doseči, da bi oči vseh raztresenih udov naroda spet gledale z ljubeznijo nazaj v domovino, ljubo Slovenijo. Ustanovil je “Izseljenski muzej,” kjer naj bi bilo zbrano vse, karkoli so naši izseljeni Slovenci drugod storili. Veliko dragocenega gradiva za zgodovino našega izseljenstva je zbral v “Izseljenskem arhivu.” ^Jugoslovanska vlada mimo tega moža ni mogla ter ga je dvakrat odlikovala. Prav tako ga Cerkev ni mogla prezreti, ter mu je sv. Oče po kardinalu Mundeleinu izročil pohvalno pismo.
Ko so prišla nad njegov ljubljeni narod leta strahote, ga je moral kot ameriški državljan zapustiti, ter je prišel zopet nazaj v Ameriko, da bi tukaj pomagal nesrečnemu narodu doma k vstajenju. Izposloval je pri ameriških škofih denarno podporo za trpeči narod in veliko pomagal beguncem.
Čestitamo današnjemu jubilantu in se mu v imenu vseh katoliških Slovencev zahvalimo za njegovo veliko in nesebično delo.
ti
At PA NE
Kmalu za trgom Cerknico'se j ni plošči in kup rib se množi. Se-neha kotlina in svet sc počasi veda, pa ne gre vse tako lepo dviguje proti Rakeku. Vse kaže, gladko, kakor bi kdo mislil. Ka-da je bila vsa ta kotlina nekoč dar opazijo ribiči ščuko, ki švi-pod vodo, na jugu do Javornika, gne pod ledom med trsjnem, tana severu do Slivnice, na vzhodu krat zamahne po nji vsak, ki je do vzpetine, vrh katere se razpe- v/ bližini. Nihče ne gleda, kam
Doma v Sloveniji se je večkrat poudarjalo, da je nekoliko prepozno priznati delo javnega delavca šele po smrti, v življenju ga pa puščati v ne-mar ali pa videti v njem samo senčne strani brez pozitivnih vrednosti. Veliki in zreli narodi se ne boje dati čast in priznanje svojim sodobnim možem, ki so s svojimi deli dvignili čast svojega naroda. Napaka malega naroda, ki kaže, da je v resnici majhen, je v tem, da je ljubosumen na vsakogar, ki bi se s svojim delom
| kupil v Lemontu veliko farmo, kjer naj bi se postavil kolegij. Res se je sezidal samostan in cerkev Marije Pomagaj, ameriške Brezje, toda kolegij je ostal še vedno v načrtu. Leta 1919 mu je dal kardinal Mundelein slovensko župnijo sv. Štefana v Chicagi, kjer je takoj tudi sezidal slovensko farno šolo ter kupil hišo za slovenske šolske sestre. Poleg tega težkega dela s župnijami in s komisarijatom, je dobil še čaš za misijone, za urejevanje lista Ave Maria in za različne organizacije. Med Slovenci in Slovaki je izvršil preko 200 misijonov.
Leta 1909 je ustanovil mesečnik Ave Maria, s koledar-
KUgar, iu ui esc o ovčjim	secniK ave mana, a ivuicuai-
dvignil nad povprečno višino. jem> Ave Maria za otroke,
Kje sem študiral pisarijo?
Cleveland, Ohio. — Urednik “Ameriške Domovine” zasluži pohvalo, ker je priobčil Cicibanovo pesem (?) “Mama, je res?” brez komentarja. “Pesem” (kateri bi se krave po širni republiki Slovenski na vso moč smejale, če bi jim ne bilo prizanešeno z zmožnostjo čita-nja) se samo dovolj zgovorno komentira. Vsak dodatni komentar bi utegnil pokvariti učinek, ki ga je sicer napravila na čitatelja. Odvišni komentarji — ali nopotrebno podčrtavanje ali utemeljevanje novic—navadno več škodujejo kot koristijo. Navzezadnje ima tudi čitatelj nekaj tiste sive tvarine v glavi!______L. _____1
moža, ne pa hlepenje po praz- |mesečnik “Listy sv.
ni časti in po visokih mestih. žlca » Lepo je že delovala tis Ljudstvo ponavadi ne vidi ti-]karna »Ave Maria Press,” ki
nja Bloška planota, na zapadu' pa do položnih gričkov, sredi katerih leži prijazna vasica Rakek, kjer je za te kraja važna železniška postaja. Ves les s teh močnih gozdov izvozijo na Rakek, od tam v Trst in dalje v Italijo, Egipt in kamor že. Za mojih časov je lezel voz za vozom s trami in žaganicami proti Rakeku. Konjske in volovske vprege so vlekle težko naložene vozove. Pozneje je pa mnogo tega prometa prevzel tovorni avto in dokaj dober zaslužek so vozniki s teh vasi izgubili.
V mali zajedi koncem cerkniškega polja stoje razvaline samostana, ki je bil last menihov iz Bistre. Kraju so rekli Loško. Ta samostan je imel v srednjem veku pod seboj vse okoliške vasi in od tod je dobila naša vas ime — Menišija. Samostan je imel oblast nad Cerkniškim jezerom, to se pravi: ribolov in lov na divjačino. Ko so pa samostan opustili, so dobile to pravico vasi okrog jezera. Posestniki okoliških vasi so dobili svoj delež v jezeru, kjer so poleti kosili kra-vino in bičevje, ki so jo vozili domov največ za steljo. Jeseni je voda prihrumela izpod Javornika in napolnila vso kotlino, poldrugo miljo široko in še enkrat
^&.d.°Jgg,i.Ser.8.0 fr. --1- ~-~:i
dasesi® tudi drugo’ stran, da se pogleda resnici v °wp
Ves članek je izraz škofovega lastnega poročila o stališču,
kl g*KKd„ sšKtriTi rekel. *» d.ll,. «d*-vati list, ki je priobčeval napade na škofa, smatram pa da imam tudi dolžnost in pravico, da zahtevam naj se cuje-tudi njegovo poročilo in pojasnilo.
To je kratka vsebina pisma, ki sem ga pisal Uredništvo Prosvete je ponatisnilo članek le deloma, obenem pa v'uvodu ponovilo svoje grde in neresnične napade na škofa in slovenske katoličane v najogabnejši obliki.
Zadnja dva odstavka članka je Prosveta enostavno izpusti-] la da bi svojim čitateljem dala čim bolj prikrojeno sliko.
če se tako godi članu SNPJ, kaj mor« od Prosvete pričakovati šele ostala slovenska javnost. Moj slučaj najlepše kaže da pri tem listu ni svobodne diskusije niti svobodne besede niti za člane, kaj šele za koga drugega.
V obrambo resnice in resnične zgodovine vojnih let pa naj ugotovim nekaj dejstev tu v Ameriški Domovini.
Toliko opevani miselni vodja naših tovarišev Stalin je dal “zeleno luč” Hitlerju, da je začel vojno proti svobod-nim narodom. Pogodba med Stalinom in Hitlerjem je prvi neposredni povod da je Hitler mogel zanetiti požai druge svetovne vojne. Če je kdo na svetu soddwd z "ac™* in fašizmom in mu bistveno pomagal, je to Stalin, je to Mo
n,-)* •<* *y
no in sporazumno skočili za vrat Poljski, jo sporazumno
raZd,PrednoUsta1Hitler in Mussolini napadla Slovenijo, so komunisti tudi v starem kraju propagirali sodelovanje z nji-ma in ob napadu so organizirali demonstracije za Hitlerja, dezertacije iz vojske in so ovajali slovenske ljudi nacistom in fašistom Komunisti so pozneje povzročali požige, umor in deportacije Slovencev v desef-tisočih. Komunistična
no prijateljstvo” med komunizmom in nacizmom, ki gaje
I I cJlin ipcpni 1Q39 Vi«ek zaveze med komunistom ,jen kot slovenski z uovoije-;uiai aoma m
.Shf„ Turteku naBlokah in drugod po Sloveniji, X, da se mu smejo pridru-'sPet je videl vse polno dela,
partizani napadali postojanke slovenske, narodne vojske in
SkUPNQtornodejstvo je na drugi strani, da niti en slovenski domobranec ni dvignil orožja proti zapadnim zaveznikom in da so se vsi domobranci samo branili proti napadom komu-nistčnih morilcev. Notorno dejstvo je, da so slovenski katoličani začeli obrambo lastnega živi,ene'- SJEm.& g”eiVelike"usp^e. I maj eno in pol leta potem, ko so	, ,	..	|... . šilja( v frančiškanske “Rafaelovo družbo”
ovirano razvijali svoje Morilsko in izdajalsko delo šir jih.je P 'si tako pridobi do. vplivnejšo izseljensko orgam-
cele dežele.	_ i __J_icclr,„ »icmn 1 mafi naraščaj Vedno mu pa zacijo v državi, ki je veliko
Kaj pa govore priče o škofu “Tole PodP'Sa__ J.	, d očmi domači kole- let vodila vse izseljensko delo!
sem bral: “Ko so narod" načrtno uničevala 'zse )evan^ p i J* * hotej gezidati, sa. v Sloveniji. Ustanovil je “Iz ,
fokoji J	GrSr” SlTn 'tWI všii mji ki * i ™ k ” ‘w16*1*	"***" “	i
hega, nesebičnega in požrtvovalnega dela svojih mož, ki tiho in vztrajno delajo na soci-jalnem, kulturnem in verskem območju, ampak le dozdevne veličine, ki pa v zgodovini nimajo nobenega pomena in tudi ne za napredek svojega naroda.
Med te tihe in požrtvovalne delavce za svoj narod moramo prišteti tudi današnjega slavljenca P. Kazimirja Zakrajška. Komaj osem let po svojih redovnih zaobljubah, se je kot mlad mož odločil, da pojde v Ameriko, ne zato, da postane bogat, ampak, da reši duše slovenskih izseljencev, ki so se pogubljale v tujem svetu. Novembra 1906. leta je prispel v Cleveland in je takoj ustanovil župnijo Žalsotne Matere božje in takoj dve leti za tem, je ustanovil slovensko cerkveno občino v Greater New Yorku. Leta 1910 je postal župnik novo ustanovljene župnije v Rockland Lake, N. Y. Polno je bilo dela, toda ni mogel dobiti dovolj delavcev za vinograd Gospodov. Zato je odšel v domovino, da bi tam izprosil novih moči. Ko se je vrnil je leta 1912 ustanovil frančiškanski Komisarijat sv. Križa s sedežem v Brooklynu.
Komisarijat je bil ustanovljen kot slovenski z dovolje-
je sedaj last hrvatskih frančiškanov v Chicagi. Kdo naj pregleda vse socijalno in kulturno delo, ki ga je izvršil med svojimi rojaki Slovenci. Ustanavljal je po farah “Društva krščanskih mater,” dalje “Holy Name” za može in fante, Marijine družbe za dekleta in Tretji red. Kjerkoli je deloval po misijonih, je ustanavljal taka društva in dal pobudo za KSKJ. Znana je “Družba sv. Rafaela,” ki jo je leta 1909 ustanovil v New Yorku, koliko dobrega je naredila za slovenske izseljence. Tudi ne smemo preiti njegovega knjižnega dela, ki je izšlo za potrebe izseljencev. Poznan j< njegov Katekizem, njegovi molitveniki, in več iger, ki so jih še doma v Sloveniji radi igrali. Važen je njegov Izseljenski Zbornik, z mnogim dragocenim gradivom. Kot prvi je opisal tudi slovensko trpljenje v zadnji vojni v knjigi “Ko smo šli v morje bridkosti.” Poleg tega je še cela vrsta slovaških knjig.
Nič ni čudnega, če ga je ob tem ogromnem delu, ki ga je izvršil v 20 letih svojega bivanja v Ameriki, telesno nekoliko utrudilo, toda duševno ga ni strlo. Ko je po svoji srebrni maši leta 1927 odšel domov, tudi doma ni mogel mirovati.
Pri “Prosveti” ugibajo, kje neki sem se naučil pisati. Prav gotovo ne v tistih zaplankanih šolah, med katerih graduanti Stalin in Tito nabirata rekrute za legijo koristnih budal.
če maršal Tito še nekaj mesecev vzdrži v boju proti Ko-minformu, tedaj sem pripravljen staviti tucat cigar, da se bosta on in Stalin navsezadnje pobotala in v roke segla- Račun bodo plačali tisti tovarišči med komunistično hierarhijo, ki so se najbolj navduševali za nastop proti Titu. Krivda za fiasko bo seveda padla nanje, kajti Stalin se nikdar ne zmoti.
pade bat, ki nekajkrat zadene tudi nogo tega. ali onega ribiča. Slišati je marsikateri oh in joh, pa tudi kakšna huda beseda pade od lastnika zadete noge na naslov tistega, ki ni pazil, kam bo udaril.
Spomladi imajo pa lovci biro, ko se vračajo divje race in gosi južnih krajev in počivajo tukaj. Marsikatera konča tukaj polet svojega življenja in se znajde lepo pečena na lovčevi mizi. Isto se ponavlja jeseni, ko se ustavlja tukaj divja perjad na potu na jug.
Tje enkrat v juniju ali juliju pa jezero usahne in voda se odteče v podzefhsko jezero pod Javornikom. Takrat je pa zopet veBelje v okoliških vaseh. Voda namreč tako naglo usahne, da ne vzame s seboj vseh rib, ki ostanejo po kotanjah. Takrat jih na. lože kar cele vozove in vsaka hiša ima celo kopico posušenih ščuk, ki so kaj dobre.
Ko se ravan osuši, pridejo pa kosci v “osredke” in pokose kra-vino in bičevje. Kakor daleč nese oko vidiš pridne kosce in vozo-Ni lahko to delo. Dno jezera se namreč nikoli prav ne posuši in kolesa vozov se globoko uridajo. Po dolgem po jezeru je speljana trdna cesta in
dokler si ne ustanovijo lastnih roke. Ustanovil je za Bezi-narodnih komisarijatov. Po gradom novo faro sv, Cirila m njegovem posredovanju in po- Metoda ter sezidal novo cer-mnči ie prišlo preko 30 duhov- kev in farni dom. Izvoljen je nikov v Ameriko, da bi delali bil za predsednika “Rafaelove med svojimi slovanskimi roja- družbe” ter je s svojim vph-ki Zbiral in navduševal je vora in vztrajnim delom dose-*	-	■	■	—	Dvignil je
naj
Poročila iz Jugoslavije vedo povedati, da je bil Titov nastop proti Kominformu edini korak dičnega maršala v vseh letih od konca vojne, ki je žel odobravanje v vseh plasteh naroda. Pa so tam tvezili, kako je ju-goslavanski narod zaljuben v Stalina in Sovjete . . . Kakor v koprive! Ali v kugo, kar še bolj drži.
* • *
Pravijo, da je najboljši ^dopisnik tisti, ki zaključi svojo pisarijo, preden se ga čitatelj naveliča. Torej na svidenje, kadar mine ta neznanska vročina, ki nas pesti te dni- ' Peter Kopriva.
------o------
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32(4 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na pri* mer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6(4; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. ženski čevlji so navadno manjši
kosili in nakladali kravino, so.
šeni drseli po jezerski gladini dolgi čolni, na katerih so vozili drva in hlode z Javornika. Pozimi so prirejali okoličani na za-mrzlem jezeru ribolov, ki je popolnoma svojevrsten. Dolga vrsta moških in žensk se razvrsti po ledu, tesno drugo ob drugem. Vsak ima v rokah palico z debelo grčo na koncu. Pod ledom je bičevje in med njim lepe ščuke. Ko se vrsta premika po ledu, se ščuke splašijo in švigajo sem in tje. Komaj kdo zagleda v prozornem ledu ribo, udari z vso močjo po ledu nad ribo. Ako je udarec tik nad ribo, riba takoj pokaže belo, kakor smo rekli. Udarec po ledu nad njenim hrbtom jo je omamil. Takoj napravijo luknjo v led in potegnejo ribo ven.
Tako se porniče vrsta ribičev po ledu, palice udrihajo po lede
lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Ev ropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 88, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razli-
............., bičevje in še-y
'e pri cesM morejo naložiti voz. Ozki in dolgi osredki gredo po. čez čez cesto in od obeh strani vozijo skupaj pokošeno k cesti.
Značilno je, kako lastniki teh osredkov vedo za svojo parcelo. Ako človek pogleda po jezeru,' izgleda vse kot ena sama zelena trata, kjer ni nobenega mejnika. In vendar vsak ve, kje je njegovo. Ob cesti imajo svoja znamenja, ki se ne pogreznejo v blato. Tako so, na primer, naš oče pripeljali za svoj mejnik star svinjski kotel, ki so ga narobe postavili ob cesti. Kotel je* bil tam redno vsako poletje. Kdor je pa postavil tam za mejnik morda kak kamen, ga je nastopno leto težko več našel, ker se je pogreznil v blato.
Oče so imeli nalogo, da so koscem zakosili ob obeh straneh črto, do kje naj kosijo. Postavili so se ob kotlu, se obrnili nazaj na cerkvico v Martinjaku in potem na gotovo točko na otoku , pod Javornikom in potem so s koso zarezali črto, ki je na eni strani kazala koscem mejo. Potem so odmerili gotovo število korakov, da so dobili širino os-sredka, zasadili tam kakih 20 čevljev visok drog, nanj privezali rdeč robec, potem so šli na drug konec in storili drugo, pa so imeli kosci odmerjeno plast, ki naj jo pokosijo. Drog je moral biti tako ViAok, ker drugače bi ga kosci v visokem bičevju, ki je zraslo dosti nad moža visoko, ne videli.
Samo enkrat, se spomnim, je
ka v označbi sledeča: št. 36 po- samo enarai, »e bimuuuu, meni ameriško mero 13(4, 36 je našega očeta nekam zmešalo ali 14, 37 ie 14(4, 38 je 15, 39 je zmotilo, da so zarezali mejo po-16(4, 40 je 15%. 41 je 16, 42 je 'cez tri druge osredke, še 16(4, 43 je i7. (Po “Obeoru.”) Vem, kakšne je počenjal Dehinc
Nesramen
zensa, cevi ji su uavaunu	“Ali bi mi ne mogli dati pol
kot gornje mere. Tako bi na pri- franka, gospa, a i m
V. nn Ul.____-1X1____ C SVAli /i razim

z Brezja, ki je imel osredek poleg našega, preko katerega so naši kosci položili bičevje. No, saj škoda ni bila taka, ampak za lastninsko pravico je šlo. Vi* ni bilo čudno, če so 3e oče zmotili, ker so morali zarezati mejo samo na oči.
FR. JAKLIČ:

Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
Tik pred mestno hišo so se pa zbirali možje in mladeniči, ki so se bili vpisali k narodni straži. Ukazano jim je bilo, da se zbero ob petih pred mestno hišo, kjer bodo dobili navodila in povelja in orožje. Že zdavnaj pred peto je bil zadnji stražnik na mestu. Pod oboki mestne hiše so se pa zaželi zbirati mestni očetje, kateri se niso bili oglasili k narodni straži, gospodje od vlade s tajnim svetovav-cem na čelu, zastopniki kapitlja, zastopniki sodnije in vojaštva, trgovski gremij, ki je bi] zelo zavzet za narodno stražo, in še drugi povabljenci.
Deželni poglavar grof Wel-sersheimb je prvi pozdravil Zbrano nardono stražo in se ji zahvalil, ker So poslušali njegov poziv, ki je izražal voljo cesarjevo: red se mora ohraniti.	,
“Slava milemu cesarju Ferdinandu 1"	*
Ko se je polegel odmeiv in je utihnila množica pričakovanju, je pa stopil izpod obokov na rob vrhnje stopnice namestnik županov: Janez Gutman. Njegova beseda je bila gladka, krepka in trenutku primerno ubrana.
Najprej je dal duška ogorčenju mestnih očetov in vsega poštenega prebivavstva nad dogodki prejšnje noči, potem pa je nadaljeval:
“V trenutku, ko je dehnila zaželjena in težko pričakovana svoboda preko prostranega ce-carstva, ko je vse, kar je plemenitega in poštenega v našem mestu, zakipelo od navdušenja in je duh bratstva objel vse mesto, tedaj ko je moral nagibati vsakega čut najgloblje hvaležnosti do milega cesarja, ki nam bij ubil svobodo, so pa ri
da ste prešinjeni vsi od enega in istega duha, da ste in da hočete ostati bratje. Vidim gospode ‘od stanu’, trgovce, rokodelce, profesorje, študente, uradnike, pomočnike, iz vseh stanov vas vidim. .Vidim osivele može, ki so se borili v armadah pokojnega cesarja Franca in so si zaslužili odlikovanja, ki se jim še dages blešče na junaških prsih, a poleg njih stoje mladeniči, ki so bili še včeraj otroci. Vi vsi skupaj stp_plemenita četa enega duha, vi ste tovariši, vi ste naša narodna straža.
V naših srcih bije rodoljubno srpe, zaito bodi znamenje narodne straže svilena pentlja belo-rdeče.barve, ki je barva našega cesarstva, in na klobukih bo zvezda v enakih barvah s črkama N G (nacionalna garda).”
Tedaj so pristopile iz ozadja plemenite gospe s pripravljenimi kokardami in iv kratkem času so imeli gardisti našita znamenja na prsih in klobukih.
Možje in mladeniči so se vzravnali. Ponos jih je prešinil, zakaj opentljani so se čutili nekaj več od drugih, prevzel jih je čut odgovornosti, ki jih je zresnil, dovzetni so bili za red in pokorščino.
Okoli njih se je pa zgrinjala nepregledna množica radovednežev, ki so hoteli biti priče slovesnemu trenutku, zakaj tam so imeli svoje sorodnike, prijatelje, znance, ki so prostovoljno stopili v vrste vzdrževa-teljev miru in reda.
Noben resen trenutek še ni minil in nobena slovesnost se še ni opravila, ob kateri ne bi bili ljudje našli kaj smešnega, kar vzbuja dovtipe, rodi šale, ki učinkujejo, a tudi namenoma se kaj oslini in oblaiti.
četa naradne straže res ni bi-
VE5TI
IZ SLOVEIIIIJE
(Nadaljevanje s l. strani.> odpadnike, čeprav tam grade železniška proga v Jugoslaviji, | mesto Titograd. Kako bodo pre-
ki veže Nikšič v črni gori s Podgorico ali kakor se ta sedaj imenuje Titograd. Progo so začeli delati lani v aprilu po starih načrtih. Dolga je 45 milj. Dne 13. julija so to progo z velikimi slovesnostmi odprli. Treba bo seveda še mnogo dela, da bo vse končano.
13. JULIJA SO ODPRLI TO PROGO, da so obenem praznovali spomin na prvo komunistično vstajo proti Italijanom, ki so v zadnji svetovni vojni zasedli črno goro. Pred sedmimi leti so Črnogorci pod vodstvom komunistov pobili nekaj Italijanov, ki si potem res v črno goro niso veliko upali. Ostala pa je ta zaostala in kamenita jugoslovanska pokrajina kasneje vedno pod močnim komunističnim vplivom. Ravno Črnogorci so med največ-
krstili to mesto, ko Stalin spodi Tita? Morebiti bo spet po starem Podgorica.	,
TUDI NA GRŠKO BEŽE. -Navajeni smo slišati o ljudeh, ki beže pred titovstvom na Koroško ali v Italijo. Pa beže tudi na Grško, kadar seveda morejo. Tako beremo, da je pobegnilo na grško stran 12 jugoslovanskih vo-
jakov. Vrjetno so to Makedonci, Belgija (3 milijone ton).
ki se tudi nič kaj dobro ne počutijo pod komunističnim režimom.
TATVINE V ZAGREBU. -Stari Kranjci (iz stare Jugoslavije seveda) so v svoji zlobi radi
nagajali Hrvatom: “Hrvat je j ona ton premoga. Enajst dr-
tat, ni ga tata čež Hrvata.” To je bilo še v stari reakcijonarni Jugoslaviji. V komunističnih listih beremo, da so se sedaj pokvarili že tudi Hrvatje nove “ljudske” Jugoslavije. Tako pi-
jimi podpiratelji jugoslovanske- fc ,Narodni v Zairrebu, da
ga komunizma.
USPEH ČRNE GORE. — Črna gora je kot rečeno kamenita kraška dežela, zato je gospodarsko zaostala. Njeni proračuni so vedno pasivni. Vsa tri leta nove komunisitčne Jugoslavije morajo črnogorske račune plačevati druge pokrajine. Ker pa so Črnogorci dobri za komunizem, jim je šla Titova vlada vedno zelo na roke in zato jim je gradila tudi to železnico.
Sedaj je velik del črne gore zvezan z morjem. Prej je le kratka železnica Virpazar — Bar vezala del vzhodnje črne gore z morjem, sedaj pa se da pripeljati iz Podgorice preko Nikšiča, Bileča in Trebinja v Hercegovini do morja v Dubrovnik. Od te železnice se odcepi tudi stranska proga v Kotorski zaliv.
mladina V
(Konec.)
Delež predvojne Nemil je Predno je zadnja strašna nemška voj na prrfpžni del Europe uničila, je bna Nemčija s svojo proizvodnjo 186 milijonov in izvozom do 30 milijonov tretji naj večji dobavitelj premoga na svetu. Njeni najboljši odjemalci so bili: Italija (7 milijonov), Francija (5 milijonov), Nizozemska (5 milijonov) in
Združene držaive ameriške so se trudile, da bi Evropi v tem pomankanju pomagale. Leta 1946 so mesečno pripeljale v Evropo približno po 1.5 mili-
tam kradejo po državnih podjetjih, kar jim pride pod roko. V državnih hotelih žlice in vilice, v pisarnah pisalne stroje, na poštah zavoje, v državnih tovarnah izdelke in orodje. Komunistični list seveda previdno zamolči, da to delajo v državnih uradih. In kdo je danes v državnih uradih? V prvi vrsti pravoverni komunisti, ki so se učili tatvine že v partizanstvu.
KAKO POSTOPAJO Z DELAVCI. — Isti komunistični “Narodni list” piše o razmerah
opekarna.” Tam pripoveduje, da imajo delavci skupno hrano, niso pa cel mesec dobili nikakega mesa. Stanujejo v barakah, ki so jih za silo zgradili. Po 20 — 30 ljudi stanuje v Mii sobi take barake. Postelje so slamnjače
Premog-zlato drža vo In kl|už do blagostanja in bogastva
žav je prejelo te dobave, katerih vrednost je letno cenjena na 290 milijonov dolarjev. Te dobave so bile "krite deloma z denarjem iz fondov bivše UNRRE in deloma z dolarskimi posojili za obnovo. Vso to količino je posebni evropski premogovni odbor razdelil svojim državam-članicatn po merilu, njih potrebe. Nekaterim evropskim državam pa njih finančna sredstva sploh niso dopuščala, pridobiti si njim določeno količino tega premoga. To zadrego so nekatere premostile na ta način, da so si premog pridobile z zamenjavo za svoje produkte.
Avstrija je bila in je deloma še v veliki stiski. Pred vojno je uvozila okrog 200,000 ton premoga iz Češkoslovaške in
v držažvni tovarni “Zagrebška Poljake. Se pred nekaj meseci
pa je uvoz iz teh držav dosegel komaj šestinko predvojnega uvoza. Dobro se spominjam, da je točno ipred enim letom, v januarju 1947, pomanjkanje premoga bilo vzrok, da je skoraj ivsa avstrij. industrija mora-
pošilja'ti določne količne antra-efta (visokovrednega črnega premoga) in Leon Blum se je
uspehom zavzel za povišanje dobav iz Nemčije.
Proizvodnja na češkoslovaškem je že prekosila povprečje predvojne proizvodnje in znaša sedaj približno 1,126,000 ton mesečno. Kakor znano, obstoja na Češkoslovaškem dveletni načrt, v okvirju katerega namerava vlada produkcijo premoga dvigniti na 1,400,000 ton mesečno. Poleg črnega premoga, na katerega se nanašajo te številke, pa izkopljejo Cehi tudi prečejšnjo množino rjavega premoga. Količina tega je proizvodnjo prekoračila za 25%.
Zvišanje proizvodnje na Poljskem
Mnoge države upajo, da bodo mogle z dobavami poljskega premoga omiliti pomanjkanje
svoji industriji in gospodarstvu. Poljska se seveda 'trudi dvigniti svojo (produkcijo do najvišje možne stopnje. Med-tme ko je pred vojno njen letni izvoz znašal okrog 12 mil. ton, je v letu 1947. dosegel malone 20 milijonov ton in v letu 1948 ga nameravajo dvigniti na 28 milijonov ton. Koncem leta 1946 je njena proizvodnja dosegla 85% povprečja iz let 1935 do 1938. Poljska je izdelala velikopotezen načrt, v letu 1948 izkopa'ti 73 mili j. ton in v letu 1949 celo 75 milij. ton premoga. Podlago za izvedbo teh načrtov seveda v glavnem nudi dejstvo, da so spodnješlezijski premogovni revirji tekom vojne utrpeli le malo škode in poleg tega je ugotovljeno, da leže tam največja evropska ležišča koksa. Pred vojno so približno eno četrtino poljskega premoga izvozili na Švedsko. Rusija je računala v letu 1947 uvoziti 12 milijonov ton poljskega premoga, medtem ko jih je leta 1946 prejela 8 milijonov. Švedska se je potegovala za 300,000 ion mesečno, če bi bil prevoz
Tedaj je privrel iz vrelca sla' dek in srebrn glas ter mu odgovoril : “Otrok moj, jaz ne varam, pač pa tvoj slaboten pogled ne more prodreti v igro mojih valov. To naj te pouči, da se ne boš preveč zanesel na pričevanje svojih oči!”
BELO DOBIJO
Delavce se sprejme
ZA NALAGANJE TOVORA
Nickel Plate Freight House
East 9. SL & Broadway Plača |1.09 od ure.
čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9. St. & Broadway
(178)
ženska dobi delo
Sprejme se žensko, da bi prala in likala perilo. Naj pokliče KEnmore 0034.	(174)
Natakarico se sprejme
Starost 25 do 30 let; ugodni delovni pogoji, izvrstna plača; prosta hrana in stanovanje v hišici za gostilno. Zglasite se Osebno v Pittsburger Tavern, Route 422, Parkman, Ohio, telefon: Parkman 972.
„ (Sept. 1, 2, 3,10)
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini na 173, cesti blizu Grovewood Ave. Ima 5 in 5 30b, dvojna garaža. Cena $13,400. Za podrobnosti pokličite KE 8795. (174)
Ugoden kup
$4500 kupi 147 aktov farmo na cesti št. 90, Cherry Valley, Ashtabula okraj. Za informacije pokličite A. Miller SK 6200.
(176)
Par išče stanovanje Zakonski par, ki oba delata, išče stanovanje 4 do 5 sob. Kdor
ženje, razdirali javne naprave in neredovali tako, kakot bi nikdar ne smeli. Človek bi se zjokal, ako bi bilo samo pri nas tako. Pa je bilo tudi drugod tako in to nam je v tolažbo in pomirjen j e.
Cesarjeva želja je, da ohranimo red in mir, njegova želja oživotvorjenje narodnih straž po /vsej širni državi. Vi, možje in mladeniči, ste prešinjeni od istega duha. Vi hočete mir in red 1 Vi ste se na prvi hip odzvali klicu in ste prostovoljno vstopili v vrste narodne straže. Namesto vojščakov, ki jih cesar potrebuje drugod, boste vi varuhi našega življenj 4 in našega premoženja.
Srce mi je ganjeno, ko vidim,
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St. KE 6589
MAKI
DAY
ONE
rarSsra
YOUR IUV WORD
• tm 4»
***• fm
/m Mrf	•*-
M, Ims mi tmuM » M MWa WW* Capa* mmUm 0»
U Lb Mr !■■■«- f *■» «»
Om. atm	■»	*
Ma mm emo miOm mi ym _ m Urn* <**■(• mrnpmrnm a»
aZZsim.
h* to mb aaa memtm M **• fttftKONOM.
•UMMffHi Taaa wmm M 4*5»
nanjost telesa, merodajno je bilo pogumno srce.
Tako so ljudje, vajeni v vojnih vrstah gledati le leporasle ljudi kmalu opazili, da je ta in oni preveč obilen nahrbtu ali trebuhu, da oni nima prsi, tam tretji je bil na previsokih, nogah. Zopet drugi bi moral imeti s seboj še mosljo, tam onemu se zadnji konec skoraj po tleh vleče in tako so našli okoli stoječi vse polno napak, opozarjali nanje prijatelje in znance, pa je bilo smeha in kihanja.
Beseda narodna straža jim je bila nenavadna, zakaj takrat se je o narodu kaj malo govorilo, in zlobneži so besedo takoj, ko jo je dobri gospod Janez Gutman izgovoril, zaobrnili in jo dali naprej: “nerodna straža.” In komaj je govornik nehal, že je priskakal dovtip od skrajnega konca nazaj in “nerodna straža” je bila takoj vsem na jeziku.
Tone Krivanoga se je bil utaboril na stopnicah pri vodnjaku skoraj tik ob desnem krilu narodne straže. Njemu se je zdelo vse to gola komedija, ki mu pa ni bila prijetna in je ni hotel naravnost grajati, da bi ne vzbudil suma.
Toda Tone Krivanoga je imel bistro oko, ko je šel z njim po stražnikih gor in dol, in njegov jezik je bil zbadljiv in strupen, zato so njegove besede vzbujale obilo smeha, ko je opozarjal na napake posameznih gardistov. Sicer ni dokazano, da bi bila krilatica “nerodna straža” prav njegova iznajdba, morda ga je bil kdo drugi prehitel, vendar se je bil ovekovečil z drugo, ki ni bila nič manj strupena-
(Dajje prihodnjič)
ritve te proge, pripovedujejo, kako je na tej železniški progi delala tudi mladina. Tisoče mladih fantov in deklet iz cele države so nagnali na to delo. Obenem je bila seveda tukaj najboljša šola za komunizem. Beremo, da je tudi mladina z Goriškega morala na to delo v črno goro. Goriška mladinska brigada je baje bila štirikrat celo odlikovana. Tako je tudi slovenska mladina morala od svojega domačega dela v tujino. Vse to se seveda imenuje prostovojno delo. Kdor more v to prostovoljnost verovati, blagor mu 1*
KAJ BO S TITOGRADOM,
morali podaljšati za Tako komunističen list, ki mul dva tedna, iz obratovanjem morajo vsi sopotniki komunizma!sploh več pričeti niso mogle, verjeti. Kako je z delavci šele v Na Dunaju je 250,000 po slo-
resnici, če komunističen list toliko zapiše! O res velik je napredek za delavca pod Titom!
NAVDUŠENJE ZA TITA. — Zato tudi na Hrvaškem izginja še zadnje navdušenje za tako “ljudsko” obalst. Cel narod po Hrvaškem misli le eno, kako bi nasprotoval zasovraženemu komunističnemu režimu.
OVCE SKRIVAJO. — Tako beremo da ljudstvo v Dalmaciji lo ovce skriva pred popisova-jem. Skušnja jih uči, da vsako
tl
kadar ne bo več Tita? Pri otvo- popisovanje pomeni tudi odvze-ritvi so seveda govorili navduše- manje. Poročilo opisuje, kako so
ne govore o komunizmu in Titu. Kmalu po teh govorih pa so bili štirje črnogorski ministri odstavljeni, ker niso bili dovolj zanesljivi. Jugoslovansko armado je zastopal general Peko Dapče-vič. Njegov brat Vlado Dapče-vič, tudi visok Titov oficir je pobegnil od Tita v Rumunijo, Tu-
di med Črnogorci ima tedaj Tito da bi ga rad dobil v roke.
kmetje prav v Vseh dalmatinskih okrajih napovedali napačno število ovac. “Ljudska” oblast jim ni verjela in je napravila novo štetje ovac, ki je pokazalo čisto drugo število. Vse je torej po svoje “navdušeno” za Tita od dalmatinskega kmeta pa do Stalina, ki Tita tako ljubi,
pij ostalo brez kuriva. Tudi sekoraj včs železniški promet je bil več tednov domala popolnoma ustavljen.
Nairtno zvišanje proizvodnje Kasneje po so nekatera središča proizvodnje pokazala, da so prizadevanja za večje pridobivanje te rude vendarle imela uspeh, že koncem leta 1946, je rancoska proizvodnja premoga presegla številke iz predvojne dobe. V Franciji obstoja ta-koimenovani Monnet-jev načrt, ki predvideva ldtno proizvodnjo 65 milijonov ton v primeri s sedanjo (izgube vsled nedavnih stavk niso vštete), ki znaša okrog 50 milijonov. Položaj je pa kljub temu vse prej kot rožnat, kajti izostal je v veliki meri ves uvoz, ki je prej znašal do 26 milijonov, medtem ko so nasprotno potrebe domače industrije zelo narast-le. Da bi tudi tukaj pomagale, so se Združene države obvezale
ijskega premoga. Dejstvo pa je, da se je Poljska ob-vezaja eno četrtino do ene tretjine svojega premoga poslati Rusiji in tako se utegne zgoditi, da želje vseh drugih kupcev ne bodo mogle biti upoštevane, e----------------------
^-“252*2
— Eiffelnov stolp v Parizu je bil dogotovljen leta 1889, je visok 986 čevljev, podsatvek meri 330 kv. čevljev, vsebuje 7,-300 ton jekla in je stel okrog $1,000,000.
Družinska mati je v čast vsakemu ognjišču
Materinski dan, ali praznik mater je naj lepši med naj lepšimi prazniki že več kot eno stoletje. Tujci, Američani in Angleži so se ga oklenili kar naenkrat in mu podelili blesk (odliko) narodnega praznika.
češčenje matere ju vrelec vseh čednosti, lahko' rečem«, njihova krona. Zato dajo bolj svobodno govoriti svojemu srcu danes očetje, bratje, možje in 'predvsem otroci, da proslave tisto, ki je srce ognjišča.
Mati, mama, mamica! Kako sladka beseda! Prva, katero začne jecljati vsak otrok. Ni bridkosti, katere bi ne znala ublažiti mati, ne bolečine, ki bi je hotela ona pomiriti, ne napake, ki je ne bi mogla ali ne hotela ona odpustiti. Poleg nje se čuti otrok potolažen, miren, pokojen, srečen, polajšan, okrepljen. Ona je v stanu žrtvovati vse za svoje otroke, celo svojo hrano, celo svoje življenje, Najbolj zakrknjen zločinec pretaka solze ob vislicah, ko zagleda svojo ubogo mater. --------------o------
Kdo ima oslo?
Potrebujem pravi starokraj-ski brusilni kamen (oslo) za kose. Ako ga ima kateri od rojakov in ga hoče prodati, naj se zglasi v Norwood Cafe, 6406 Superior Ave.
-(173)

(174)
Stanovanje iščejo
Radi bi dobili 5 ali 6 sob, 3 otroci v družini; mož zna vse popraviti pri hiši. Odgovorna družina. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče RA 7588.	(173)
Slovenci, pozor
V najem se odda 60 akrov obsegajočo farmo. Po dogovoru lahko tudi lastujete. Zglasite se samo taki, ki ste že navajeni delati na farmah. Prednost ima odrasla katoliška družina. Pišite ali se zglasite pri Mrs. Angeli Hite, R. F. D. 2, Thompson, O. telefon: Thompson, Ohio 2-552.
(174)
Preša naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjena preša za grozdje in mlin; srednje velikosti. Kdor bi rad kupil naj pokliče KE 7332.	(172)
Nemške žene in dekleta pomagajo pri delu. — Slika mm predstavlja nemške ženske, ki so priskočile na pomoč pri gradnji zrakoplovnttja pristanišča, ki ga je pričela graditi ameriška armada v francoski zoni Berlim. Pričakujejo, da bo to letališče zgotovlje-no do zime in bos tem povečan tračni dovoz za 5,000 ton dnevno.
Otrok in vrelec
Nek otrok se je igral na bregu malega potoka. Imel je v roki palico in se zabaval s tem, da jo je vtikal v valčke. Tedaj je bila palica vsa kriva in ko jo je potegnil ven iz vode, je videl, da je zppet ravna kot-prej.
To se je zdelo otroku nenavadno. Zato se je razjezil nad vrelcem in rekel: “Ti si zares zelo čist in prozoren, toda tvoja čista-in prozorna voda me je prevarila; pokazal si mi to česar ni bilo. Pojdi, nič več te nimam rad.”
Lepa prilika
Naprodaj je 3 in V« akrov zemlje v novi slovenski naselbini; je 270 sadnih dreves zasajenih in dovolj prostora za “garden.” Podrobnosti izveste v tretji hiši na desno, južno od Euclid Ave. na 3176 Richmond Rd. pri Joe Kne.	(174)
Išče stanovanje
Mr. in Mrs. A. Kutnar iščeta 8 ali 4 sobe. Kdor ima kaj, naj pokliče EX 2589.
-(172)
Vis muli glavobol!
Nabavite si najboljše tablete proti elavobolu v naši lekarni.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road M OH*
ttOS ST. CLAIR AVENUE
FRANK OVRLBAB, laatalk.

ŽENINI IN NEVESTE!
Nate slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako šmarni ceni. Pridite k nam in ai Izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
•117 St CUhr Ave.
Izgubljeni svet
ROMAN
“To pa menda ne drži. Odnesli ste na vsak način podplu-to oko, in to že lahko objavimo. Mi se ne pustimo užugati, gospod Molone. Mi že naučimo tega gospoda kozjih molitvic! Jutri sprožim tak uvodni članek, da ga zona popade! Pripravite mi torej takoj gradivo in za vedno vam ožigosam tega junaka. Kako bi naj naslovil članek ‘Profesor Munchausen’? Kaj bi ne bilo to prav, z debelim tiskom? Ali pa ‘Sir John Mandeville redivivus? Cagli ostro’? Ali po kakem drugem zgodovinskem sleparju in po stopaču? Razkrinkal ga bom saj ni nič drugega nego goljuf!”
“Jaz bi tega ne bi storil, mister McArdle.”
“Zakaj pa ne?”
“Zato, ker profesor ni sle par.”
"Kaj?” je zatulil McArdle. “Menda mi vendar nočete povedati, da verjamete njegovim bedastim pravljicam o mammutih, mastodontih in vleikanskih morskih kačah?”
“Ne, o tem vam ničesar ne vem povedati. iNi mi sploh znano, da bi komu hotel profesor natvezati slične stvari. Zdi pa se mi, da je res odkril nekaj novega,
“Človek božji, potem pa napišite hitro kaj o tem!” “Saj bi to tudi prav rad storil, a povedal mi je vse, kar zdaj vem strogo zaupno in pod pogojem da ne smem o tem pisati.” Smatral sem za umestno glavv . mu .uredniku kakor ae. da
kratko sporočiti profesorjeve
podatke. “Zdaj veste, za kaj gre.'
A McArdle je naredil jako nezaupen obraz.
“Veste kaj, mister Malone,” je rekel naposled, “vsekakor se ne nanaša ta vaša obljuba na današnje znanstveno zborovanje. Mislim, da bo o njem komaj poročal kak drug list: o Waldronu so že pisali itak velikokrat, pa ne ve nihče, da bo tudi Challenger govoril- če nam bo sreča mila, napravimo lahko sijajen posel! Pojdite torej k seji, pa prinesite nam dokaj podrobno poročilo. Rekel bom stavcem, naj pustijo do polnoči za vaš članek potreben prostor.”
Dan mi je torej obljuboval veliko posla. Zato sem zgodaj odšel k kosilu v Klub Divjakov. Dobil sem tam Tarpa Henrya in mu na kratko povedal o svojih doživljajih. Poslušal me je z nezaupnim smehljajem na svojem suhem obrazu in se pričel krohotati, ko sem mu zaupal, da me je profesor prepričal.”
“Dragi moj otrok, saj ne pozna življenje sličnih dogodkov. Ni mogoče, da bi kdo slučajno nekaj tako velikanskega odkril in izgubil potem vse dokaze. Le pustite take zgodbe romanopiscem. Ta vaš možakar je tako poln zvijač kakor vse opice v londonskem zverinjaku. Vse, kar vam je pravil, je na debelo zlagano.”
“No, in amerikanski pesnik?” “Nikoli ga ni bilo na svetu.” “Saj sem vendar videl zvezek z njegovimi slikami.”
“To je bila Challengerjeva risanka.”
“Po vašem je torej naslikal to zver profesor sam?”
“Saveda, kdo pa drugi?”
“No, in fo/tograski posnetki?” “Saj na njih ničesar ni videti. Sami vnedar pravite, da ste razločili le neko ptico.” "Pterodaktila.”
“On tako pravi. Vcepil vam j* tega pterodaktila v glavo.” “No dobro, kaj pa potem s
kostmi?”
“Prvo je potegnil najbrž iz kake Irish stew, (Irska obara) drugo pa je nalašč naročil, da podpre svoje trditve. Spreten človek, ki razume svoj posel, ponaredi enako lahko fotografsko sliko in tako kost.”
Ob tej razlagi sem se počutil res nekam nerodno. Morebiti sem se vendarle prehitro ujel? Potem pa me je nenadno raz-svetila sijajna misel.
“Ali bi šli z menoj k predavanju?”
Tarp Henry je zamišljeno pogledal v zrak.
“Ne bi rekel, da je posebno priljubljen ta vaš genialni Challenger,” je rekel. “Je dosti ljudi, ki bi jako radi z njim obračunali. Lahko mimo trdim, da je med najbolj obso-vraženimi osebami v vsem Londonu. Če se le prikaže na plan medicinsko dijaštvo, postane ta večer prav vroč. Nič me ne vleče tja, kjer se dviga preveč prahu."
“Če hočete biti pravičen na-pram Challenged u, morali bi vendar slišali, kako se bo zagovarjal.”
"Hm, to že. Spodobnost to res zahteva. No, pa naj bo: grem torej z vami.”
Ko sva prišla k poslopju, sva takoj videla, da je naval vse večji, kakor se bi dalo pričakovati. Pred vrati je stala dolga vrsta elektromotorjev, ki so izkrcali belobrade profesorje, medtem ko se je valila skozi obokan vhod temna množica annih pešcev. Gneča ie ka-
ve. Še v srednjih vrstah, kjer so sedeli sami dobro oblečeni ljudje, se je dvignil splošen smeh, ki je napravil vtis, da je tudi temu izbranemu občintsvu prav po godu študentovsko razgrajanje. Profesorju namenjeni hrupni pozdrav je bil res sličen divjemu rjovenju, ki ga dvignejo zveri v.kletki, ko zaslišijo korake čuvaja, ki prihaja s hrano. Morebiti je bil ta sprejem nekoliko izzivalen, V splošnem pa sem imel vendar vtis, da velja hrupno kričanje prej osebi, za katero se vsi zanimajo in od nje kaj pričakujejo, ne da bi bila samo zasmehovana in obsovražena.
Challenger se je samo prezirljivo in mirno smehljal, kakor to stori potrpežljiv, dobrodušen mož napram kričeči otroški tolpi. Mirno se je usedel, globoko vzdihnil, izbočil prša in gledal z napol zaprtimi ošabnimi očmi množico ter si nežno gladil brado. Komaj se je poleglo razburjenje, sta se že prikazala spredaj na odru profesor Ronald Murray, predsednik, in predavatelj profesor Waldron. Seja se je pričela.
Upam, da mi ne bo profesor Murray izameilil, če| Izapišem, da ima navadno napako, ki je lastna večini angleških govornikov: ni mogoče namreč razumeti, kaj govorijo. Sploh je zame ena izmed ugank sodobnega življenja, zakaj se ne potrudijo ljudje, da bi se naučili umljivo govoriti, če že imajo karkoli pametnega povedati poslušalcem? Z istim uspehom bi lahko kak pameten mož poskušal pretakati dragoceno tekočino iz vira v posodo skozi zaprto cev, katero bi prav lahko bilo odpreti. 'Profesor Mur-

zala, da je med poslušalci ra-
zen akademskega tudi dokaj ostalega občinstva. Res sva se prepričala, čim sva se la vlada na galeriji in v zadnjih vrstah sedežev mladostno, oziroma paglavsko razpoloženje. Zagledal sem, ko sem se ozrl, dolgo vrsto značilnih veselih medicinskih dijaških obratov. Videti je bilo, da je poslala vsaka velika londonska bolnica skupino svojih zastopnikov. Od kraja je bilo občinstvo še dokaj dobrodušno, čeprav ponekod objestno. Prepevalo je v zboru odlomke priljubljenih cestnih popevk, in si-ser z navdušenjem, ki je tvorilo lokaj čuden uvod k znanstvenemu predavanju. Kazalo se je tudi nagnjenje za osebno zbadanje. Slišati je bilo več imen; večina navzočih si je menda nocoj obetala precej zabave, čeprav so bile na ta način od navdušene mladine “počaščene” osebnosti nedvomno dokaj v zadregi. Ko se je n. pr. na odru prikazal stari dr. Meldrum v svojem dobro poznanem starinskem cilindru z zakrivljenim krajem, iz pod katerega so štrleli sivi kodri, so se slišala od povsod vprašanja: “Kje pa ste dobili ta pokrov?” Doktor se je moral hitro odkriti in sramežljivo zatakniti klobuk pod svoj stol. Ko je prišepal na svoj prostor revmatični profesor Wadley, se je dvignilo povsod izredno živo zanimanje za njegov bolni palec na nogi, in ta pozornost mu je bila seveda mučna.
A največje navdušenje se je dvignilo, ko se je prikazal in odkorakal proti svojemu stolu, skrajnemu v prvi vrsti na odru, moj novi znanec profesor Challenger. Cim je pomolil izza ogla svojo črno brado, ga je pozdravilo tako tulenje, da sem nehote zaslutil: vendar utegne Tarp Henry imeti prav saj je močno slutil, da se niso zbrali vsi ti ljudje samo radi predavanja, temveč jih je privabila .vest, da (se udeležil slavni profesor javne razpra-
ray je zaupal več globokomdsel-nih opazk svoji beli ovratnici in steklenici z vodo, ki je stala na mizi, ter obenem prebrisano mežikal srebrnemu svečniku na svoji desni strani. Slednjič se je usedel in ob splošnem napol-glasnemu pozdravljanju je vstal znan učenjak, priljubljeni poljudni predavatelj, profesor Waldron.
Bil je dolg in koščen človek šaljivi obliki. Utegnil je na ta in ponekod celo slikovito. Pri-z OBtrim glasom ter rezkimi način prav zabavno predavati, povedoval nam je o nekdanji
kretnjami, zato pa je obvladal kakor nihče drug umetnost, podati svojim mislim za poslušalce primerno obliko. Govoril je popolnoma umljivo za povprečno občinstvo in je včasih celo znal zbuditi splošno zanimanje. Razpvaljal je o naj težjih vprašanjih ponekod v
-AND THE WORST IS M TO COMB -in najhnjše šele pride
Lauip St. Laurent, star 66 let in bivši minister za zunanje zadeve v kanadski vladi je bil nedavno izvoljen načelnikom liberalne stranke bo 8 tem nadomestil mi-nsterskega predsednika W. L. Mackenzie King, ki je zavzemal to pozicijo 30 let. St. Laurent bo zavzel to mesto, kakor hitro odide Mackenzie King v pokoj.
Mrs. Frances E. Snyder iz Fox Chase, Pa. je pred-kratkem praznovala svoj 102. rojstni dan. Zato priliko je dobila mnogo pismenih čestitk, katere je prebrala še brez očal. živi pri svoji hčeri in največ časa porabi za čitanje časopisov in poslušanje radio programov.
1948 OLYMPICS END WITH FLOURISH — As quaintly-dressed trumpeters sound their Instruments In Wembley Stadium, Sir Frederick Wells, Lord Mayor of London (nearest camera) stands on the tribune of honor and holds the Olympic flag. It will remain in his possession until the 1957 Olympiad In Helsinki, Finland. Next to him Is 3. Slgfrld Edstrom, president of the International Olympic Committee. In right foreground Is Lord Bmfatoy. chairman ot the owanMpg cocmlttee.
recimo, o nastopu enakonočja'zemeljski krogli, ogromni žare-
ali o razvoju vretenice.
Podal nam je v glavnih pote.
či plinasti obli, kd se je svetila sredi vsemirja. Naslikal je
znanstven pregled j potem ohlajevanje in strnenje o postanku sveta, ter krčenje zemljske skorje,
zah bežen, zgodovine
Govoril je preprosto, umljivo vzrok nastanka gorovja.
Izdelovalec cokel. — Kljub temu, da se usnje ie ladje dobi po Marshallovem načrtu, so leseni čevlji ali cokle še vedno popularne v splošnem na Holandskem. Vam Zwienene iz Lekkerverk, ki nam ga kade slika, dnevna izdeluje cokle iz vrbovega lesa, katere na soncu posuši in tako posušene so potem nedovzetne za vlago.
1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
g	=
la <=^ Gitson Optical Company
5005 SUPERIOR AVE.
Mi smo v vrnil bližini!
NIČ SITNOSTI ZA PARKANJEI
Očala narejena in pomerjena na predpis vašega zdravnika.	—■
Popravimo vam očala. Nadomestimo strte Sipe.
PRIMERIMO VAM JIH ZASTONJ
=j Mi imamo največje in najbolj kompletne priprave za Izdelovanje^
SSočal v Clevelandu. Zagotovljeni ste Jahko, da dobite pri nas natančnost, = točno postrežbo in anerne cene.
=	MI vam napravimo sončna očala po vaS lastni želji.
GITSON OPTICAL COMPANY
v	5W5 SUPERIOR AVE.
****+"*»**-
lllllllllllllllllllllllllllll^
Jllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2739. 1149 E. list St
gl PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJI AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT (0.