'.....
; > \
iOfDOLJUBOVA PRILOGA
:a mši gospodarje
GOSPODINJE in DEKLETH
Stev. 12.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1912.
Leto IV.
Peirolejeva vojska.
Pred nedavnim časom so naše pre-dice še pri lcščerbah predle, kjer se je borna luč živila od domačega lanenega olja. V kuhinji in za manjše potrebe so pa kar trske prižgali, katere so gospodinje poprej dobro posušile. V nekaterih boljših hišah so imeli tudi lo-jeve svečo, katere so domači mesarji napravili. Ob temnih nočeh so hribovci, ki so Sli z,goduj K maSi, svetili /, -velikimi bakljami trsak, tla se je zdelo, kakor bi duhovi doli proti cerkvi hiteli.
Vse to je skoro popolno minulo. Le trsko kaka revna gospodinja včasih prižge, ker se boji, da bo šlo preveč za olje. /daj svi lijo povsod s petrolejem, katerega so naši ljudje po pravici s smrdljiveem krstili.
Ta petrolej je že davno znana reč, ki v nekaterih krajih kar sama iz zemlje teče. Tam v Kavkazu so stoletja goreli petrolejni vrelci in ljudje so tam začeli ogenj po božje častiti. L. 1859. so pa v Ameriki umetno zavrtali tak studenec, ki je dal veliko množino tega zemeljskega olja. Ko so učenjaki to olje preiskovali, so videli da rado gori. Iznašli so svetilke za petrolej in zdaj se je začela z njimi svetovna kupčija.
Kako pravzaprav petrolej nastane, ne ve noben za gotovo. Poprej so mislili. da je petrolej v zemlji, kjer jc prav veliko premoga. Zdaj se temu mnenju smejejo, ker vidijo, da petrolej tudi v krajih tiči. kjer ni prav nič premoga. Nekateri učenjaki menijo, da je petrolej od ostankov rib, ki so prišle s slano vodo v doliko. To ie bilo še v onih časih. ko je bilo v nekaterih krajih suhe zemlje še morje. Velike množine rib so morale pri potresih ali drugih ne zgodah poginiti. Iz maščobe teh rib, ki je prišla v dotiko s slano vodo, je pod gotovim pritiskom nastal petrolej. — Drugi pa menijo, da je bolj gotovo petrolej iz nekaterih rastlin, ki so pri preobrazbi zemlje prišle v spodnje plasti.
Ljudem je bila petrolejka zelo všeč. Kmalu so spoznali, da je to prav cena luč, čeprav ni tako lepa, kakor električna. Množina petroleja se je čudovito množila. Vrtali so studence po več sto metrov globoko. Nekateri so dali na milijone litrov nafte, kakor imenujejo surovo olje na Ruskem. Odkar so znašli motorje, se rabi petrolej pod imenom bencin tudi za te. Že 1. 1900. so pridelali 150 897.316 galon. Vsaka galona ima 42 barelov, ki drži 3'2 starih hokalov. Nil rclprn svotn sr> torej pridelali takrat 30.000.000.000 litrov, to je 30 milijard litrov ali 3 milijone vagonov, če računamo na vagon 10 000 1. Dobra polovica od te množine pride na Rusko 77 milijonov galon, 63 milj. pa na Ameriko. Tudi Avstrija ima v Galiciji pra veliko petroleja. Toda naši studenci v zadnjem času pojemajo. — Trgovci so bili petroleja veseli. Prinesel jim je nov prav dober zaslužek. Razširjal je po prodajalni sicer grdi smrad pa kaj se meni pravi kramar zato, če dobro nese. Postavili so mu kajžo za oglom in ga dobro zazidali, pa je bil spravljen.
V zadnjem času se je zasvetilo zvitim Amerikancem. da bi se dalo pri petroleju veliko zaslužiti Napravili so možje, ki imajo več sto milijonov dolarjev premoženja, velik kartel, kateremu v Ameriki trust pravijo. Glava tega velikega podjetja je Rokefelcr, najbogatejši človek na svetu. Pokupili so petrolejevo vrelce po Ameriki, pod svojo komando spravili čistilne tovarne, lotili se kupčije ter napravili nalašč za petrolej posebne vagone, posebne ladje in skladišča. Kmalu so imeli vse kupčije v rokah. Nasprotnike so najprej povabili v zvezo. Če niso hoteli z njimi, so toliko cene znižali, da ni mogel nobeden za njimi. Tako so prav kmalu vso konkurenco, mi bi rekli: nasprotne prodajalce uničili. Ker je pa šlo veliko amerikanskega petroleja tudi v druge dežele, posebno v Evropo, so hoteli ti oliarii tudi evropske države v svoj voz vpreči.
Zato so si v Ameriki vse kolikor mogoče najboljše uredili. Iz vrelcev so stroji dvignili olje v čistilnice. Od tod so položili pod zemljo cevi k velikim rekam ali naravnost k morju, saj denarja so im*li zadosti, olje se je stekalo v velika skladišča, kamor so kai ladjo pritisnili, peteline odprli, da ja bila ta petroljeva ladja s samim oljem napolnjena. Te ladje so šle potem v Evropo. Torej od vrelca do Evrope je imel prav ves zaslužek trust in njegovi listužboiir.i.
V Evropi so se morali začetkom posluževati trgovcev. Kmalu jim jo pa bilo jasno, da bi se dalo tudi brez trgovcev izhajati. Velike amerikanske ladje so prišle do iztokov rek in tam oddajale olje malim parnikom, ki so bili tudi prav nalašč zato napravljeni. Ti parniki so peljali petrolej po reki navzgor do velikih železniških postaj. Iz parnikov so zopet le s sesalkami spravili olje v posebne vagone, ki so šli po vseh postajah. Ob postajah železnic in sicer prav pri vsaki, so napravili nove shrambe, v katere je petrolej po ceveh tekel iz vagonov. K shrambam so pripeljali posebne vozove, vzdignili petrolej s sesalkami in napolnili velike sode na vozu. Trgovec je kar nastavil svojo posodo in je imel petrolej doma. Določili so pa natančno, kako se mora petrolej prodajati. Kdor se ni natančno ravnal po ukazih, blaga ni več dobil.
Toda šc je bilo premalo dobička, trgovcev niso več pri kupčiji rabili. Na železniških postajah so napolnili male vrče in jih gospodinjam naravnost v hišo poslali. Ta organizacija prodaje se jc prav dobro izkazala. Do 70 odstotkov vsega petroleja, ki ga v Nemčiji porabijo, jc šlo tako od jame do svetilke skozi trustove roke.
Ljudje so bili zadovoljni, ne pa trgovci. Odšlo jim je nekaj sto milijonov kron zaslužka. Začeli so se pritoževati in tako na glas klicati, da jih je vlada v Berolinu slišala. Modri možje, ki imajo vajeti cesarstva v rokah, so tudi spoznali, da ni dobro za Nemčijo, če
9>
zaslužek in dobiček drugi poberejo. Skušali so najprej dobiti petrolej iz Rumunije. Toda petični Ainerikanci so žc prve poizkuse kar v kali zadušili. Obrnili so se potem trgovci in državniki do galiških tovarn, da bi petrolej prišel iz Galicije v Nemčijo. Začeli so torej kupčijo. Toda kjer so naši začeli, so šli Amerikanci brez pomisleka s cenami nazaj, da še vožnja iz Amerike s prodanim petrolejem ni bila plačana. Naši niso mogli dolgo pod ceno prodajati in so prepustili Amerikancem to »smrdijivčevo« polje. Toda Amerikanci so šli še naprej. Ker jc za denar vse naprodaj, so nakupili šc v sami Galiciji vrelce, napravili tovarne in začeli brezobzirni boj proti avstrijskemu kartelu. To je bilo takrat, ko jc ccna petroleja tako znatno padla. Nazadnje sta pa vojskujoča brata, ki sta imela prav isti namen, da bi se petrolej kolikor mogoče visoko prodal, razvidela, da ni dobro, če se med sabo kamplata, boljše bi bilo druge kamplati. Sporazumela sta se o delokrogu, o cenah in dobičku, da zdaj prav prijateljsko vsak svoje strižeta. Cena petroleja se je v Nemčiji povzdignila, da so ljudje začeli zdihovati, trgovci pa se vedno glasneje pritoževali nad grdimi tujci, ki so jim zaslužek vzeli. Nemški vladi se tudi zdi. da ni dobro, če gre dobiček na tuje, toda ne ve, kako bi začela, da se sama ne opeče.
Letos je prišla tem modrim možem dobra misel: »Kaj ko bi napravili monopol?« Monopol, to jc državna trgovina, ko le držnva kupuje in produja. Tako se pri nas dela s tobakom in soljo. Oboje državi prav dobro nese. Tako hočejo tudi na Nemškem s petrolejem napraviti. Od vrelcev in tovarn, ki niso v kartelu, bi nakupili olje, katero bi država sama prodajala in imela gotovo nekaj miljonov dobička.
Toda Amerikanci se ne vdajo tako naglo. Najprej bodo vzeli v roke one tovarne, ki niso z njimi. Ce sc jim ne bodo vdale, jih bodo pa z nizkimi cenami uničili. Skušeni možje pravijo, da ni mogoče proti in brez trusta dobili toliko petroleja, kakor ga Nemčija potrebuje.
Sicer pa hoče petrolejni trust z ljudmi na Nemškem skleniti večletne pogodbe, katere bi morala država, ako vpelje monopol, drago odkupiti.
Pričakovati nam je torej prav hude vojske med mogočnim nemškim cesarstvom in Roke feler jem za smrdi j i-vcc. Kdo bo zmagal, sc še nc ve.
GospoSorsRe zaniniivosii iz Bifiarije.
Hudo vojska je zbudila splošno zanimanje za balkanske dežele, posebno še za junaške Bulgare, ki so bili še pred- nedavnim časom uboga turška raja, zdaj pa kažejo vsestranski napredek. Skupno z Ru-melijo meri Bulgarska 966 mm2, je to-101
rej desetkrat tako velika, kakor naša Kranjska, in ima 4'3 milijonov ljudi. Najvišje gore so visoke kakor naš Triglav ali Grintovec, druga zemlja je pa za vse vrste kmetijstva prav ugodna.
Bulgarija ima posebno lepe gozde. Znano je, kakšne hrastove šume so bile v Slavoniji in Bosni. Zdaj je v teh deželah sekira že preveč pela mrtvaško pesem drevesom. V Bulgariji so še najlepši gozdi, ki so bili poprej precej zanemarjeni, toda car Ferdinand je vpeljal zelo umno gospodarstvo za državne gozde. Država sama ima nad 2 milijona hektarjev najlepšega gozda. Od tega je 100.000 ha gozd v visoki legi popolno zaraščen z najboljšim lesom. Le-ta kos se ceni na 370 milijonov. Pri pametnem gospodarstvu bo vlada dobila vsako leto veliko milijonov čistega iz svojih gozdov. Vse te hoče vlada na vsak način dobro zasaditi, ker ve, kaj so dobri gozdi za gospodarstvo dežele.
Bulgarija je kmetijska dežela. Tri četrtine vseh ljudi se peča s poljedelstvom. Pod turškim jarmom je bilo za kmeta slabo. Vzeli so mu vse, prav vse. Še po osvo-bojenju je bila taka revščina v deželi, da ni bilo mogoče denarja izpod 100 odstotkov obresti na posodo dobiti. Za 100 posojenih kron je moral ob letu 200 K nazaj dati. Zdaj, ko so osnovali hranilnice in poljedelsko banko, gre dobro. Žita, posebno pšenice in turšice, prodajo Bulgari prav veliko v Evropo. Tudiondi so vpeljali kmetijska predavanja, tečaje in pouk vseh slojev. Zato ni čudno, če ljudstvo tako naglo napreduje. Umetna gnojila so bila ondi prav do zadnjega časa neznana. Letos je
dalo samo ItmcUjalio miniotretvo rvc. 60 lcra
jih napraviti poizkuse na njivah za vse različne rastline, kakor tudi na travnikih. Država je morala seveda umetna gnojila kmetom zastonj razdeliti. Ko bodo gospodarji sami videli sadove, jih ne bo treba več siliti. Še leta 1900 so pridelali le 87,000 vagonov pšenice, zdaj nad 200.000 vagonov.
Na Bulgarskem se prideluje posebno veliko tobaka, katerega Bulgari sami radi pušijo, še rajše ga pa za dober denar drugim prodajo. Pridelajo ga na leto do 300 vagonov. Po celem svetu so tudi znane bulgarske rože in rožno olje. V tem so Bulgari mojstri, kakor nikjer drugod. Nekaj milijonov jim same cvetice na leto pri-neso.
Za sadjarstvo je dežela, ki ima do 500 metrov visoko planjavo in precej visoke hribe, kakor ustvarjena. V zadnjem času je vlada tudi za sadjarstvo upeljala tečaje in delila nagrade najbolj delavnim sadjarjem. Uspehi so prav ugodni. Sadju včasih škodi prehudi mraz. Decembra imajo povprečno celi mesec — 18" C., kar se pri nas nikdar ne primeri, V avgustu je pa navadna vročina 37° C., to je vročina, ki že vse požge; Za nas bi bilo to malo prehudo. Vina jc prav veliko. Obdelanih vinogradov imajo 113.512 ha. Tudi riž se v južnih krajih dobro sponese.
Živinoreja čudo hitro napreduje. Goveje živine in prašičev se vsako leto več izvaža. Znano je, da zdaj tudi v našo državo 35—70.000 prašičev pošljejo.
Ker je poleti tam doli zelo toplo, se tudi sviloprejka, ki svilo dela, prav dobro sponaša. Bulgarija je prav bogata na rud-
ninskih zakladih, le da dolgo ni bilo nikogar, ki bi jih vzdignil. Leta 1910. so nakopali 22.700 vagonov premoga, 1850 vagonov bakra, prav veliko železa in soli.
Po svojih zmagah dobi še od Turčije najbolj rodovitne pokrajine na Balkanu. Le okoli Odrina je 390 Mm1 dežele in en mihjon ljudi. Dežela bi pa jih lahko prere-dila še trikrat toliko. Ker se bo veliko Turkov izselilo, bo prav veliko sveta brez gospodarja ali se bo pa za nizko ceno dobilo. Vlada bo skušala te kraje gospodarsko povzdigniti. Čisto gotovo bodo evron-ske banke državi, ki se tako lepo razvija, za povzdigo gospodarstva proti dobrim obrestim rade posodile milijone. Vsledtcga bo pa pri nas še bolj občutno pomanjkanje denarja.
Umne gospodarje je že zdaj začelo skrbeti, kaj bo spomladi. Navadno je za vsako vojsko prišla prav huda živinska kuga. Na Laškem je po hudih vojskah v sedemnajstem stoletju nastala kuga, vsled katere je poginilo tri milijone govedi. Po 1. 1848. je nastala živinska kuga. Poginilo je v Nižji Avstriji 4500, na Morav-skem 12.000, v Galiciji in Bukovini 54.000 govedi. Po vojski 1. 1870. na Francoskem je tudi nastala huda kuga, ki je le v Llsas-Lotringen, kjer so bile najhujše bitke, pobrala 13.000 govedi, na Francoskem pa 53.000. Leta 1878. je bila na Ogerskem kuga. Poginilo je 350.000 glav.
Mi smo prav blizu Balkana. Naša nesreča je pa še v onih mešetarjih, ki oble-zejo vse sejme blizu in daleč in le prepogosto kugo k nam zaneso. Ne kupujte torej spomladi preveč tuje živine, zlasti ne ka-
Uik buo iR Roono. Tudi pred KrvpMumi ora.
šiči, ki večkrat prav iz Balkana piTueio; se bo treba varovati.
Švicarsko oMorsivo \m isii.
Še vedno ima Švica najboljše si-rarstvo na celem svetu. Mala dežela jc poslala zgled drugim, kako naj si uro-,dijo gospodarstvo, da bodo kmetje lahko shajali. Mlečno gospodarstvo Švice v letu 1911. nam daje prav zanimivo vodilno misli, kako sc tam živinoreja razvija. Vsega mleka so imeli po sporočilu izvedencev 1911. leta 21 506 400 <7. (ne litrov, 1 q ima 100 1). Vsaka krava da povprečno na leto 2700 1. Od 250.000 koz so dobili mleka 751.900 q.
Mleko zelo hitro raste v ceni. Od 1. 1892-98 je bila povprečna cena 12 66 c ( 1 c=0'95 v). (Torej 100 c=95 v). — Od 1899—1902 1. 13 06 c. — Od 1903—1095 1.
14	42 c. — 1907. 1. 16' 75 c. — 1908. L
15	50 c. — 1909. 1. 17 c. — 1910 1. 17 55 c. — 1911. 1. 18 70 c.
Izračunali so, da so tudi delavci toliko dražji, da velja kmeta vsaki liter mleka 2 5 c več, kakor pred desetimi leti; za krmila in druga dela mora pa tudi računiti pri litru 15 c. Dobiček in zaslužek pa morata biti večja, ker jo pri prejšnjih nizkih cenah kmet lc z zgubo delal. Sedanja cena je 19 c za liter mleka, če vzame kmet sirotko nazaj, 20 c če jo pusti sirarju. Tovarne za
ZasBužek
2- 4 K na (lun ln italno z lahkim ln piiijubljcntm pletenjem domu, s h.trim plctlln ni slro-jt m ..Patentlieoel" mdosežno praktičnim In trpižnim NniiCI ne '»t H rt o in zasonl. Z'ij»in(e-no, ilo st' delo novsod lahko oddala. Pojasnilu da|ezastcin| podjetje zn novzdlno riomii-f m< pleten|n Kari \Volf, Dunaj VII., Morlahllfov-utraaso »t. 82.	AU7
Tehnična pisarna	Stavbeno podjetjo
Valentin Accetto
zapriseženi sodni izvedenec
LJubljana, Kolodvorska ulica St. 8
se priporoča za napravo vseh v stavbeno stroko spadajoči!] načrtov in del ter kot oblastveno koncesljonirana zasebna
žo jjovsod poznajo izborno razkužilo I,ysororm forlg. stoklonica sil vin.) za umivanju rok in instrumentov. kakor tudi za vsa oku-
žuvnnja in odpravo zojiornega duha, vendar
Gospodinje1
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanju, dokler niste poizkusilo slovite, splošno znano, svetovno znamko
i L
BLUirciSCHEESIH
UNIKUM
mnReHRBUE
II
? i
.uniKiircr ni rastlinska margarina.
,unmuffi' tS
stojše povejo oblstno tolščo t. visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo ie-dilno vrednost in jo .esnič-no zdrav.
• ■»•»•■••om-o ni umeten, .UlilKUm* nego najčl-stejšl naravni Izdelek.
.immonr 11 so °/„
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to.
SaiesaBiiainiscIiel-rsjh ,i££1IKIEnr jo
resnično edino in pravo
nadomestilo za jjresno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Illaiinsclieina
.UISBKliraT je varovano s stalno državno kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku.
Cen/ena gospodinja!
No dajte so torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pefienie pražeč hHhaniB masleiB hrn|I
samo
Bloimscheino ,llEiihum margarino
Dobiva se povsod. — PoizkuSnje gratis in franko.
Združene Ivornice za maroarino in oresno maslo, Dunaj XIV.
B
Lsl
Ffsl
B B
P

šo povsod nevednost, o toni, da i/.dolujomo tudi izborno razkužilo za usta, ki jo znanstveno proizkušono in učinkujo točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta

S
Poizkusile enkrat!
bo prodaja v 100 gramskili steklenicah po K 1*60. Malo kapljlo
v steklenico mlačno vode da izborno ustno vodo, ki takoj odstrani zoporn duh iz ust in ohranja zobo. Silno izdatno, zatorej jako cono. Ena stoklonica zadostuje pri vsakdanji dvakratni rabi skoro za :i mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnem kataru, kašljanju izborno preizkušen.
Poučno in od odličnega zdravnika spisano bro.šnro o r Zdravju in d osinte kciji" Vam pošlje komik HUHMANN, roforen „Ly-Botornnvorko" Dunaj XX , Petraschgasso št. 4, takoj zastonj iu poštnino prosto.
Nakup kavinega nadomestka
je vrlo važna stvar! ta	m
To vedo vse gospodinje; zatorej uporabljajo najfinejši in pri tem ceni kavin nadomestek:
,,Franckovo perl-rž, znamka :Perlro:"
Ista je prav aromatičnega, zrnati kavi sličnega okusa.
Zelo se priporoča k vsaki žitni kavi dodatek prave iFranckove: kavine primesi (v lesenih zabojčkihj, da postane fsfa moCneja in dobi lepšo barvo.
Obe vrsti ste povsod na prodaj.
Tovarna v Zagrebu,
Na|ceiie|še in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEI1MA
poglajene odvajalne
krogljice
(Ncusteinove Ellzabclne krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, prosto vsakih »kodljivh primesi, vpora&ljajo se z mlvsojia, uspehom pri boleznih v spodnjem dem telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo m ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo ..	uvur premnogih bolezni. Radi po-
79nPtlP ilajene oblike jih radi uživajo otroci IjaUI	f,katljica s 15 krogljicami stane 80 vin.
■• slane le 2 K. Ce se pošlje ovoj.	3<58
»-« jh*' ~ — j — Mtaujiea a ovoj B škatljic, torej U0 krrgljic, naprej K 2-45, se pošlje franko 1
Nujno se svari pred po-nareianji. Zahtevajte Filipa
C55S5ytl Svarilo!
IMHlBMi Nsusletne ..odvajalne krofltjloo". Pristne le, če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,.Sv. ,, 1 eopold" in podpis „Flllp Neusteln, Apothckc f Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Filipa Neiisleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" Dana], Plankengasse 6.
Zalogo v Ljubljani: Rihard SuSnlk, lekarnar,
in v več drugih lekarnah.
Dramski kinematograf
obenem tudi
Lateriaa issagica
33 cm viM.k, o«, trnki slik (fllmsl in 12 podobami na steklo ■a Lnterno magico s ca 12(1 različnimi slikami, potroloina h	-votilku, reflektor m navodilo
Kn-on kompl. v kartonu večji 0 tU aparat r. barvanimi slikami s najftnej- U M-Cfl šim objektivom II 11™.
S tem kinematografom sedajo uprizoriti na steno razni življenjski dogodki, ki jih rado gleda staro in mlado. Mehanizem jo natančen injednostavon, da ga valili otrok z, lahkoto ra-Hume. lta/.posilja proti povzetju
J. H. Rabinowtcz
nunaj, VII., Llndengasse 2/D, L.
Zimski harhenftB!
Kdor rabi dobro in pristnobarv.bnrhcntc, flanclo za srajco in drogo perilo, laneno in bombažasto kanatase, celire, platno, inlct, brisačo, rjuho, zimsko blago za damo in gospode, tep. robci in drugo tkanino, naj so obrne na kršoanslto tvrdko
Jaroslao Eims.li, ro na tkalnica stev. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnino prosto. VisiilogI imam tudi veliko množino ostankov zlnislcopa barhonta flanolo, katanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 1. K, prvo vrsto za 20 K, fine So vrsto za 25 IC lrnnko po povzetju, Od ostankov so vzorci no tgMJljio .	«»
gospode iz ilanele ali c.efirja t komad K 1-80, 2 20, 2 60, 8, in . Pri odjemu 0 kom. srajc ih posliom Irunko Pri na-ročllih zado^čanavodba širino vratu. Dopisuje so slovensko.
Gostilna
in izvanredna lopa kmetija s 120 orali zemljišča v rav-< nini pri drž. cesti, v kraju c. kr. žrebčarne, 12 km od Celovca, blizu železnice, se zaradi družbinskih razmer proda z vsem inventarjem pod jako ugodnimi pogoji. Poslopja velika. Mina Kulterer, velcposcstnica, Grabštajn (Koroško). Na zahtevo pošlje razglednico. 3629
LToUeLjno tPerje
1	kg sivega skubljenega K , boljšega I- fin, uo. belega prima K 2-80, belegaK 4'—, linegn mehkega pulio K '}. prvo rstnego K 7 —, 8 — ln 0 60. Sivega puha K 6 -, l—, belega finega K 10'—, prsnega puha K 12--, od pel kg naprej franko.	2'20
DasTs-šsne napDiBijienc posfc:jc
tz oostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega Inlct (nonklng) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z
2	zglavhicnma, vsaka ca. SOcm dolga, oocm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim In terpežnim posteljnim perjem K IG—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24*— Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 1"-. 16--. Posamezne vzqlavnice K 3'-, 3 50.4 Pernice 200X140 cm velike K 13—, lf-,18 -, 20'-. Vzglavnlce 00X70 cm velike K 4 50, 5 —,5 50 Spod. pernice iz nnjbolšega gradla za postelje 180X110 cm velike K 13'- in 15--, rnzpoši-|a od 10 iv naprej franko proti povzetiu ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a/235 Ceškl les. Nikak rlziko, ker se zamenjava dovoli alt denar vrne. Bogati ilusir. ceniki vsegn poslelnega blaga zasto"j.
CLIMAXmotori na pelrolGi

Najcenejši obrat.
8
M £
Komandltna družba
.. r	Baci rich & Co.
-	tovarna za motorie _ DUNAJ xix;6.
HelligensISdtcrstrai. 8J|)», NalstarelSa Specialna lovarra monarhije za dvotaktne mi-■■	lorjena surovo olje.
Tovarn šteoilnik.n H. Krloseus, Wels, Zg, Avstrijsko.
Po dobroti in Kakovosti neprc-Kosti v /dežni, emajlinml, por-cc:.::.:. s 11 Stcd Ini si kakor tudi iz utajo like <> s '.•(>; i i • jstvo, otcle, restavracije id NaCrti za ku-ii.nje on paro. plinove štedilnike, irs^e poči za trajno kurjavo. Do-n jo se • vsa ki železni trgovini, kjer i'?, se po£tljajo naravnost
Zahtevajte	^A^
..Izvirne Ko-
loseus -	/r Y<t_
vr :!hV ^stabefsc"t izdelke	"	^
Ceniki za
>9 »toni


Iz lolovnnje in največ ja zaloga
^ k i 1 n i h
lis . -	J.—
liJ
cr
pasov
(bruh-bandov)
trebušnih paaov, vsa-obvez.
«	' Rumt-
'* ' "	'1,1 jaza l.ablce bolnice,
1 -'< -	f *• l>riKH rtinic«, jziiinljeve
H " i" V	i * "v A nogavice in blazine.
•	V '} J )'£ t i ■ tu" no»e, roke itd.
)
C

Za gospodo Z'i ravnik«' x - i \ :>I.ovrsinih instrumentov.	-'>(»5 Zu v| ra> viija po pošti r.:»i k c priloži znamka)
K. 9iotrowski, Ljubljana
Sv. P.tr.i cei,ta št. 32, (Levčeva hiSa).
SJ
d
M
Hlbiif
vporablja vedno
Dr. Oi.Br|n pecilni praštk Pfl 12 vm:
Popolni, liigijenični, od zdravnikov priporočeni ivi'lome-tek za dro/c oziroma kvas. Vsa mučnata jed Ia in picivo bodo vsled tega večja, rahla in ložju prnba Ijiva.
Dr.Get!:cri6V v&niljni sladkor po 12 vm.
kot najžlahtnejša dišava za mlečne in močnate jedi. za kakao in čaj, čakolado in krem, šartelj, torte, puding in smetenjak; dalje s finim ali puder-sladkorjem pomnožen za potresavanje vseh vrst peciva in močnatih jedi. Nadomesti popolnoma 3 do 4 kope dobre vanilije. Ako sc zmeša V2 zavojčka dr. Chtks -javega vaniljn. ga sladkorja z 1 kg S i ti i m sladkorjem in se da istega 1 do 2 polni žlici v čašo čaja, potem se dobi aroma-tiško, okusno pijačo.	2713
Dr. Otlrer jnv pecilni pr. šek in vaniljasti sladkor se dobi v vseli trgovinah kolonijalnega blaga itd. Obširno vporabno navodilo je na vsakem zavo čkil. Zbirka receptov zastonj.
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburg. uL 6
priporoča svojo največjo zalogo puSk In samokresov ter lovskih priprav. — Avto-g matične pištole ,Browninq\ .StGMCr' Itd.
fo Najboljši topič ,SALUT'.
V znlocil imam vse potrebščin,- za ribji lov v največ)! izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles |biclkl]eT> ter niili deli. Popravila točno In ceno. Umetaim ogenj. C. kr. prodala smodnika.
Cenik zaston| In poštnine prosto.
dobi vsak pri naročbi t poSI-negn zavoja po 5 kilogramov
ZASTONJ
Richter-jeve zdravilne ržene kave
lop vporulien predmet iz nikljn, aluminiju itd. kot koSaro za kruh, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poStni zavoj franko po povzetju K 4 —, lire/ namečka K 340. — Pred Božičem na željo za božično drevesce angela z zvončkom ali kak 3lli3 (10)	drug okrasek, pupe in razne igrače.
KAROL RICHTER, I.cwln45, Češko.

tew
"v-^.Viiii*«
nvni nc /.ci
/lnino piuildjaju lelua
zopet izključno po meni ^CK.K) komadov tnkozvunili
wmM koce¥ m feoir e
za ceno le K U'10 komad in K 8-60 za par
(6 pnrov fninko nn doni) nnruvnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, tcmiiosivi, okoli 150/200cm veliki, tort" lahko pokrijejo celega konja. Razločno
pisiina naročila, ki sc izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico
združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na želio zasloni in franko. — Zu neugaja-
loče se zavežetn vrniti naprej poslani deimr. Mnogo tevilna priznanja in naroČila so ilosla od kobilnriie v Rndavcu, Kornornu in Brodtj-ju, župnika Kolurii l utz-u. rlr. VraCuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja Ilosva, Griitivvalda, Zor-kovak, Kotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stani), Rosenauerju Zg.Moldnva, llahlissa Mmiken-tiorf, Sdienka Gerlsdorf, lastnika uineiiiega mlina, 3'1.35	Pobringerja in dr.	(1)
vstbujejo moji 40 metrov dolgi cst^nkl za 20 K. In - v er: 1 moderna obleka iz raševine ali listra. 1 praktična obleka /a hišna opravila in 1 ktasna poletna obleka. Ostali ostanki se hhko porabijo za predpasnike, binze itu RazpoSHJa se po povzetju. ----Prvovrstna tovarnlžka razpo&IIJalntos
Josip Frankensleln, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov sc ne pošiljajo vzorci.
Od voeh drugih predmetov vzorci na željo 'ranico. Vzorci se morajo vrniti.
Hal! mm flomotnili!
37»
| dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaj«.
kakava, slad. kave, puro-a, somatose, san*. togen-a, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele zrn u.i | juho, moko za otroke itd., pijo: PlnJii,'4 ItUu ! to jo dr. pl. Trnk6zyja slsdnl Ci) »ululllll Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi yj.aujp l vse redilne pomočke. Prihrani 60 »/, /lUldlju! pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi-
50 |o prihranka 1 grama stanejo BO vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladnl čaj se ne sme zamenjati z rnanj vredno sladno kavo! *,*,*«
GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefst&dterstnUle 30; III., Hadetzky|datz 4; V., Schonbrtiu-nerstraBo 109; v Gradcu: SackstraOe .i.
Zvončke za božično drevesce zastoni!
dam pri nakupu nakita za božično drovesec.
Steklen nakit za .ožiCno drevcsce,
izbran popolna oprtrna /.a malo drevesce obstoje«'a ia 152 kosov, samo K H 50.
Krasna izb< r>
obstoječa iz IH6 kosov ' 't <0. Reklamna Izbi
100 krasnih komadov -io K 4 Co, 230 krasnih kun 'i«v obstoječih i/. i»onar	a,
sadja*, steklenih krogi,i' '<•-klenih konic, ledenih k-p, cvetnih vencev, zvezdic. Koškov. čarobnih svečie. zlatih nitk itd. K 5 90. Krasna i/hera Ramo steklen nakit obsfojpd

.......-.....................
\ l,Vllv\va / U t-r-1	iz	Kteklenlk kroulio in
S '.r/M l Sjf/ 1 IV -I-',*.	ri-HekuoV. Jionarejonegn H«.i a,
1 li .....aSBI LOJ 4. '	zrakoplovov s avilcno Somljo
•• -t l> ilrtJlEIH. KUHRE"*	oprcl. iiih, l.ranno ileb> aaina ---- K l»
Velikanska krasna izliera ss&ru
matlov samo K 15 . Srebrno čarobno sveeico, nar- iij" <■« so jih |»riž{jo krason «lcž zvezdic. 12 kosov /. navo 'i « ui 18 v, .1 kartoni (.10 sveč vsebu joči) 50 v, 0 karton on 72 sveč)
9 vin . 12 kartonov 144 sv <"• vsebujoči K 1 70 llrnl/j nnnnrhi w .1°	8 K BO priložijo zaaton.1
Vounl lluluuul, zvoufckl za božično dreveseo.	::
1'oSilja po povzetju ali če se d"nar posl.e naprej od
mmjM^ I. H. Rabinowirz
Dunaf. VII., Lindrngasse 2/D. L. a;o7
Vaš otrok
dobi lahko v teh dneh mal nahod, če se segrejo in potem hitro ohladi. Ne zamudite v takem slučaju ubraniti se hujših bolez.ni in dajajte otroku dobro dišeče, zdravniško priporočeno sredstvo, ki lajša kašelj
Thymomel Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FHAGNER-ja lekarni
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203. JTI
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika I |
1 steklenica K 2-20. Po pošti franko proti nnprei poSlljatvl K 2*90. 3 steklenice proti naprej posilstvi 7 K. 10 steklenic proti naprej po£iljatvi 20 K. Pazor na Ime sredstvi, Izdelovala!)« ia varstveeo znamki. 3118 Dobiva se v vseh lekarnah. V L|nbl|anli Rihard SnSnlk, dr. O. Piccoli, Jos. ClZmaf.