261. itofllRo.
Kmet
Leto LUI.
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal ne dali o ln prazni ko.
iti: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 80 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prfloSl znamka za odgovor.
rjpravntsivo „Siov. Naroda1' ln „Narodna tiskarna" Sna Ilova
ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 904.
Brednlatvo «Slov. Mar od a" Kneflove aUca it. S, L nadatrople
Telefon *tev. »4. Dopise apre|ena le podplenae ln sa d ostao franko vane. esej~  Rokopisov so no vraža, vffj
NT Posam^ine Številke: ~V8
v Jugoslaviji vse dni po Din t"— v InoMtnstvu navadna dni Din 1, nedelje Din 1*25
PoSlnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	V Jnsotlavljl		V laoieastTO
	v Ljubljani	po poitl	
12 mesecev ......	Din 144*—	Din —	Din 264 —
	. 72"-	. 72—	.    132--
3 t	36 —	36—	. «6—
1      . ..»•»•	. 12—	. 12—	. 22—
Pri morebitnem povišanju se Imi daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  na;  pošliejo v prvič naročnino vedno   $SJF" po nakazn d. Na <amo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Nove nade.
Stare, narodno obrambne bojevnike in idealne manjšinjske delavce Je po preobratu najbolj žalostilo dejstvo, da je naša akademska mladina kazala v novi narodni državi tako malo zanimanja za našo obrambno propagando. Vrtinec povojne razdraženosti in splošne materijalistične usmerjenosti je potegnil za seboj tudi naš inteligentni naraščat
Z bolestnim srcem smo se zamislili v one mukopolne čase, ko smo morali hlapčevati tujemu trinogu, a se vkljub Damoklejevim mečem nad našimi glavami neustrašeno borili za svoja prava, za politično in gospodarsko neodvisnost. Neustrašeni praporščaki v teh gigantskih, za naš majhen narod neenakih bojih pa so bili ravno slovenski akademiki doma in v tujini Celo srednješolci so se uvrstili kot hrabri dobrovoljci Izmed takratnih akademikov, ki so se borili s peresom in živo besedo, naj omenim le nekatere, kako: Janko Mačkovšek, Lev Brunčko,  Vlad. Orel, Gregor Žerjav, J. Klepec, i Vrabl, L. Zbačnik,  Pernat,  Kisovec itd. Izmed mladih učiteljev so se posebno eksponirali: A. flren (Kompoljski), R. Orel, Ciril Petrovec, V. Engelman, F. Erjavec i dr. Pravi generalni Štab pa so tvorili akademiki po svojih društvih in klubih. Njihovo društvo »Pr os ve ta« je v par letfli ustanovila nad 50 stalnih fn potujočih ljudskih knjižnic   v obmejnih krajih ter organizirala brezplačno razpošiljanje časopisov. Isto nalogo je tudi vršil »Klub naprednih akademikov v Celju«. Jeseni L 1909 se je narodno-radikalno dijaštvo na posebni anketi ba-vflo z našim narodnim položajem na mejah, prihodnjo jesen pa so priredili isti akademiki v Ljubljani lepo uspeli obrarnbni tečaj z razstavo.
Narodnoobrambnega in manjšinj-skega dela so se učili naši akademiki v Pragi kjer so imeli češki akademiki tozadevni muzej z obširno knjižnico ter so izdajali svoj polmesecnik »Student-sky obzor menšinovy«. Po češkem vzoru so se tudi naši akademiki oklenili takratnega našega obrambnega vestnika »Slov. Branik«, ki so ga mas rjivo popolnoma brezplačno zalagali z raznovrstnimi prispevki.
Pod skrajno neugodnimi gmomirm družabnimi razmerami so študirali naši akademiki v tujini, toda vkljub temu (morda pa baš zaraditega!) so si ohranili vzvišene narodne ideale in neverjetno požrtvovalnost za narodne potrebe. Dasi so čestokrat stradali suhega kruha, zdrževall so svoje posebne akad. podružnice CMD na Dunaju, v Gradcu, celo v Leobnu ter so pri vsaki veseli ln žalostni priliki poslali Družbi denarne zbirke. Starim bojevnikom
Clande Farrere — prevel Miran Jarct
Civiliziranoj.
so izvabljali taki heroiški čird solze v oči, da so vzklikali: domovina s takimi sinovi mora doživeti boljše čase, svoje osvobojen je! Pa tudi naši narodni so-vragi so začeli v očigled toliki narodni zavednosti in idealni požrtvovalnosti dvomiti v zmago svojih zlobnih naklepov.
Po petih letih letargije se sedaj obetajo povrniti opisani lepi časi mladeni-škega idealizma, dela in žrtev. Z ustanovitvijo akademske podružnice Jugo-siovenske Matice v Ljubljani bodi pozabljena kar se je v tem oziru opustilo in zamudilo. Za nas stare obrambne borce je bila zadnja nedelja najlepši narodni praznik, dan preporoda in obnove.
Nova akad. podružnica si je začrtala velike naloge. Ker poznamo moč trdne volje pri idealno prožeti inteligentni mladini, zato smo prepričani, da zasnovane naloge tudi izvrši v veliko tolažbo vseh, ki Čakajo na našo pomoč. Zbiranje prispevkov je sicer potrebna točka v tem programu, toda še veliko važnejše je podrobno delo in splošna propaganda. V tem ozira pa je ravno akademikom odprta široka pot V počitnicah zaneso propagando za cilje in namene J. M. v najoddaljcnejše kotičke naše domovine. Z javnimi predavanji in s podrobno agitacijo od osebe do osebe pridobe lahko najširše plasti našega, dosedaj še dokaj apatičnega prebivalstva na deželi.
Nova akad. podružnica obeta osnovati narodnoobrambui muzej. Tak muzej je deloma že ustanovljen ter je množina dragocenega materijala že zbranega v zabojih. Treba je le sistematične razvrstitve in izpopolnitve, v prvi vrsti pa primernega lokala, kjer se naj vse to poučno in bodrilno gradivo pregledno razstavi. Še večie važnosti bo pa informacijska služba, ako se sistematično razdeli. Pri sodelovanju prihajajo v poŠtev posebno tisti akademiki, ki obvladujejo tuje jezike, posebno francoski ln angleški
Višek obrambne organizacije pa bo dosežen, ako dobimo zopet svoje obrambno glasilo, kakršen je bil že omenjeni »Slovenski Branike Dnevni Časopisi se navadno porazgube ln uničijo, še preden pridejo v roke širšim plastem naroda. Mesečnik pa leži stalno na mizah naših čitalnic, bralnih društev, po kavarnah in goetilnah, a koncem leta se zveze in uvrsti v knjižnice.
Toda najsi se izvrši program na ta al! drugi način, kmalu aH v presledkih, zaenkrat je glavno, da j« ideja oživljena, ki se naj širi na vse strani v uteho in pogum, končno pa v dejansko rešitev našim zasužnjenim bratom!
Maršal Boroević o vojni proti Italiji.
Kakor smo že poročali, je »Jugo* slovenska Matica« izdala ob obletnici Rapalla zanimivo brošuro, ki vsebuje še neobjavljen spis maršala B o r o c v i* ć a o vojni proti Italiji. Spis je objavil in napisal kratek predgovor naš ugledni sotrudnil* Adriaticus.
V predgovoru pravi med drugim: »Nikdo ne bi bil mogel bolje od Boroeviča povedati, ali je bila res itali* janska vojska ,infcriore per numero e per mezzo* in kake so bile tiste .slavne zmage', ki naj opravičujejo predrzne laške zahteve, na škodo vseh vzvišenih gesel, za katere so se bojevali zavez« niki; zlasti pa v posmeh pravici samo* odločevanja narodov, narodnemu na* čelu in zahtevi po zaščiti malih narodov.
In Boroević se je odzval, akoravno so mu njegovi rojaki zabranili celć povrnitev v domovino. V kratkem, a stvarnem in preglednem spisu nam je podil jasno sliko o brezuspešnih napo* rih Italijanov, da si odprejo s silo pot v sveto našo slovensko domovino. Enajstkrat so si razbili glive ob peči* nah našega sivega Krasa in šele, ko se je stavba avstro*ogrske monarhije zru* šila vsled odpora podjarmljenih slovan* skih narodov; šele ko te monarhije ni bilo več, se je posrečilo italijanski vojski potisniti sovražne čete od Piave. A tudi tedaj so se te čete, ki niso več imele niti vladarja, niti države, po* vlekle, kakor nam pripoveduje Bo* roevič, korak za korakom, v dobrem redu in pod svojim orožjem, povsem različno od obupnega bega italijanskih vojsk po Kobaridu.
To je tisti slavni Vittorio Veneto, ,najsijajnejsa zmaga vseh vekov!*
Kako malo slavna je bila ta zmaga, vidi se najbolje po dejstvu, da ,zmago* vita' vojska ni vkorakala v Trst pod razvitimi zastavami, temveč da so prve Čete prišle po morju, vodene od bivše avstro*ogrskc, a v roke jugoslovenske* ga .Narodnega sveta' prešle torpedov* ke, na kateri je plapolala srbska za* stava, dočim so prvi laški avtomobili šele dva dni kasneje, preko Krasa, do* speli v 7>sf pod — belo zastavo, ki so jo šele na vojašničnem trgu zamenjali z laško, do tedaj skrito trobojnico/
Boroevicev spis svojčas iz razlo» gov, ki jih ne kaže tu razlagati, ni bil objavljen. Danes pa, ko Italijo preplav* lja šovinietičen val in ko je z druge strani maršal Foeh v znanstveni reviji jasno povedal, komu se ima Italija za* hvaliti, da je po Kobaridu ni doletela usoda poražene Romunije, je prišel čas, da se čuje tudi Boroevićev glas.«
V svoji skici, kakor jo sam ime* mije, povdarja Boroević uvodoma:
»Italija je do sedaj znala po vsaki vojni in vkljub vsem neuspehom sva* jega orožja izkoristiti političen položaj in dinlomatičnim potom doseči uspehe.
To pot se hvali, da je zmagala in svoje politične zahteve pri mirovnih pogajanjih utemeljuje proti prijateljem in neprijateljem z uspehom svojega orožja.
Prišlo je dne 23. maja do vojne napovedi dvojni monarhiji.
Proti 24 svežim italijanskim divi* zijam italijanske vojske je bilo osem nezadostno oboroženih, deloma iz črno* vo j niskih formacij sestavljenih avstro* ogrskih divizij s popolnoma nezadostno artiljerijo .,.
Pričakovani takojšnji napad pa je izostal. Italija je nastopala pretirano .previdno*. Dne 27. maja 1915., petega dne po vojni i ipovedi — je dospel poveljnik armade na Sočo, se orijentira! in sklenil: niti ped i naše zemlje se ne prepusti brez skrajnega boja, obrambo se inrej sprejme na Soči.
Kako sme! je bil ta sklep in kako trde zahteve je nalagal četam, tega sem se seveda zavedal.«
Na to riše Boroević precizno in pregledno, s strokovnjaškim znanjem potek vseh bojev na italijanski fronti in zaključuje svoja izvajanja:
»Vojna je bila končana, ne da bi bilo italijanski armadi dano, priboriti si lavorik. V začetku vojne od Cadorne zamujen čas se ni dal niti v triletni borbi doprinesti. Za antanto je bila Italija progosto bolj zadrega kakor po* moč. Leta 1916. so jo rešili Rusi, leta 1918. pa Francozi, Angleži in Ameri* kanci, kakor tudi v velikem slogu izve« dena in z bogatimi sredstvi podprta propaganda, ki je vnašala v dvojno monarhijo korupcijo. Kakor v prejšnjih vojnah, tako tudi to pot niso bili voj* skovodje tisti, ki so Italiji prinesli izpolnitev njenih aspiracij, temveč njeni državniki.
Nepravično bi bilo delati za to dejstvo odgovorne laške čete ali pa italijanski narod. Čete niso bile slabe, artiljerija in letalci naravnost izvrstni. Italijanski narod, njegov parlament, njegov ti^k so podnirali vojsko požrt» vovalno m so bistveno pripomogli, da se ni sesula država kljub dolgotrajni vojni in številnim razočaranjem ter pomanjkanjem, ki jih jo nosila s seboj vojna.
Italija more svoje zahteve na mi* rovnem kongresu utemeljevati z vse* mogočimi argumenti, samo ne s sve* tost i o dogovorov in z uspehom orožja.
Da mora svoje meje iz strategičnih ozirov pomakniti v prostore, kjer bivajo
neitalijani, je le dozdeven argument, ker gorovja, reke, puščave niso nikdar za odločne vojskovodje na čelu hrabrih čet ovire; danes niso pa niti svetovna morja.«
Državni proračun.
Proračun zunanjega ministrstva. — Važna zunanjepolitična debata.  — Proračun ministrstva poljedelstva. — Ustanovitev kmetijskih šol.
— Beograd, 14. novembra. flzv.^ Druga sekcija finančnega odbora je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Tekom razprave o posameznih postavkah proračuna se je razvila zelo živahna in dolgotrama debata o delovanju naše diplomacijo, o organizaciji diplomaticne in konzularne službe v inozemstvu kakor rudi v splošnih črtah o sedanji zunanjepolitični situaciji.
Opozicija je utemeljeno kritizirala dosedanje delovanje Presbiroia, katerega preureditev v smislu moderne žurnalistike je nujno potrebna. Šef Presbi-roia ima nalogo izdelati podroben načrt o organizaciji izvestiteljske službe in je sekcija v ta namen votirala 2 milijona dinarjev. Sprejet je bil dalje predlog, da se imajo v vseh važnejših centrih v inozemstvu pri poslaništvih ustanoviti mesta novinarskih atašejev, katerih dolžnost bo obveščati našo javnost o vseh važnejših dogodkih v dotični državi kakor tudi nasprotno informirati inozemstvo o naših razmerah. Sekcia je dalje tudi odobrila predlog, da se ustanove pri konzulatih trgovski atašeji.
Daljša in zelo Živahna debata se ie razvila o drspozlcilskem fondu zunanjega ministrstva. Opozicija je ponovnokrat zahtevala, da se ustanovi poseben parlamentarni odbor za zunanje zadeve, ki bo vodil kontrolo o zunanji politiki. Zunanji minister je to zahtevo odklonil. Za d'spozieijskl fond je bilo končno določenih 4 infFjcne dinarjev v srebrn, 3 mil. 200.000 francoskih frankov In 800.000 v t zlatih S«bicaa.
Sprejet je bil dalie predlog, da se Ima na PoFskem v Varšavi ustanoviti generalni konzulat, ker so postali trgovski stik? med obema državama zelo živahni. Na pripombo, da se naj ustanovi tudi konzulat za Finsko, je zunanji minister izjavil, da že tak konzulat obstoja.
Kratka zelo značHna razprava je bila tudi o obnovitvi drplomatfčnlh od-noiajev s sovjetsko Rnsijo. Clanl opo-zicrje. zlasti demokratke, so navajali tehtne In utemeljene razloge, da naša kraljevina stopi zopet v dlpiomatlčne in prijateljske si*ke z   Rttsfo. Zunanji
67
Roman.
Puhnil je še zadnje oblačke dima te cigarete, ki jo je pogasil z nogo.
»Sicer pa se mi zdi, da vse to prav tako dobro veš kot jaz.«
Plamen svetiljke ie še vzplapolal v vedno nižjih zubljih, ki so metali na stene plešoča rdečkaste sence.
Fierce je nagnil glavo. Kaj naj mn odgovori? Torral je govoril resnico, ničesar ne bi mogel postaviti proti njegovi neovrgljivi dogmi Nenadoma je zagledal Fierce med prikaznimi njegovih burnih misli — gospodično Svivo — tako čisto, tako varno, tako neverjetno srečno.
>Seveda!« je nenadoma vzkHkml »Vse to vem. Tvoj katekizem sem se naučM že ▼ ghnnaziji Še predno sem se mu priučil sem že žival nagonsko po njem: samo to je resnica m vse drugo ie laž. Da, da, vse to vem. Toda kaj? Ni ne boga, ne zakonov, ne nravnosti Da, ničesar ni je samo pravica, ki veleva, da naj se vsak poveseii kjer mu ugaja ln naj živi na stroške slabejšfc. In potem? O, kako sem izrabljal to pravico. In trn gospodarico sem si Izvolil to najbolj samoljubno in najneiz-prosnejšo resnico: ali je moja krivda, če se bom danes zadušil v njenem objemu? AH je moja kriv-
da, če sem tam, kjer najdeš ti srečo, našel le trud-nost in gnus. Nič čutiti nič trpeti — to mi ne zadošča. Nečesa drugega sem žejen. Ne maram več živeti le za to, da bom jedel, pil m spal. Ničesar nočem več slišati o tej resnici, ki mi ne da nič boljšega: ljubša mi je laž. ljubša so mi neumnosti prevare in solzef« »Ti si blazen.«
»Ne!" Prav jasno gledam. Kaj mi mar resnica! Nič, trikrat nič! Sreče potrebujem. Videl sem ljudi, ki so živeli v laži, v vsej mlakuži verstev, zapovedi poštenosti in čednosti — ln bili so srečni...«
»Srečni kot ujetniki v verigah.«
»Vseeno. AH ni morda bolje v ječi kot na prostem?«
»Poizkusi in videl boš.«
»Ne morem več poizkusiti! Kdor stopi iz te ječe ven, se vanjo več ne povrne. Zdaj, ko sem spoznal že resnico, se ne morem več vrniti k laži Toda kako ml je žal po laži — resnico pa sovražim.«
»Norec«
»Kaj je storila z nami resnica, ki smo jo gorečne je Ijubfll kot kristjani svojega Krista? Kaj je storila ta resnica z Rochetjem, z Mevflora in s mano? Zdaj so bolni in poatarani; na na« preži ohromelost aM pa samoomor.«
•Mene pa je naprav Ha srečnega.«
»PojcH, pojdi! Ti si ubežnik in izobčenec čigar življenja se je slomilo kot slamnata bilka in ki jutri
onečaščen. obsojen, proklet in od vsepovsod izgnan ne bo našel niti pokopališča, kamor bi položil k počitku svoje trudne kosti.«
»Morda. To ni nikak dokaz.«
Polagoma se je stemnilo, svetiHka je Še zapla-polala kot v temini plešoča vešča. Torral je mirno dejal:
»To ni nfkak dokaz. Morda sem se zmotil: toda to je le računska pogreška. Metoda tega problema je le prava. Začel bom spet znova.«
Poslušal je uro. ki je bila v nekem zvoniku.
»Začel bom spet znova. Treba mi ie le življenje na novo oblikovati. Odhajam, zbogom. Preje bi te vzel s seboj, da bi skupno pobegnila: odšla bi živa ln močna iz razvalin, ki se bodo tu zrušile ln te podsule. Toda ti si pljunil v civilizacijo, spet se vračaš k barbarom in jaz odhajam sam. Zbogom.«
Stopil je k vratom. Svetiljka mu je bila na poti ni odsunil jo je z nogo.
Vnovič je zaklicali »Zbogom.«
Odšel je.
Fierce je ostal sam v temni kadnnlci m je poslušal oddaljujoče se korake. In ko je še prisluškoval, ga je nenadoma vsega pretreslo daljno šumenje — zamolklo bobnenje, ki gt je zanesel južni veter — komaj slišno grmenje angleških topov tam doti na morja.
xxxm.
Sedemnajstega maja 19 . . — Ob desetih zve- j čer. Lune ni Nebo je oblačno m težko od dežja. I
Drug za drugim plovejo saigonske torpedov-ke tiho po reki navzdol nasproti sovražniku; sedem torpedovk je, celokupno brodovje arzenala. Storili so vse, kar je bilo mogoče, kaiti zdai gre za nai-odločncjšl udarec: mesto je treba rešiti zapore. Še predno utegnejo dospeti polki iz Hong-Konga. Štiri torpedovke so povsem redovito oborožene; ostale pa so opremili kar za silo. kolikor so pač mogli sestaviti moštva iz križara' in topn'^kih ladij; admiral Orvfllierski pa jim je dal svoje pribočnike za kapitane.
Nobenih svetiljk ni. nobrnih znamenj, sploh ni ničesar, kar bi jih utrgnilo izdati. Crne torpedovke drsijo skrivaj skozi noč. Stirioglato klop. ki nalikuje mizici za čai. obdaja železna ograja. Tu sedi Fierce, ki se okleplje mokre kovine. Spodaj se sklanja krmar nad kompasom; na desni in levi beže fosforescujoče vodne mreže; vseokrog prši na reko topel dež, premočena platnena obleka se lepi na ramena.
Štirinajst vozljev: brzo. položno in enakomerno težita oba bregova. Vsaka sekunda zahteva zelo pozorno krmarenje po tei zaviti reki. Toda to je skrb voditelja tej?a brodovia: Fierce poveljuje Št. 412. peti ladji, njegova hri<ra je le. da vo'l; svojo torpedovko po že začrtanih, svetlih razorih.
Trenotno je to opravilo ka lahko. Z roko kaže Fierce krmarju pravo smer: na desno, na levo, zdai sem ... pri tem pa sanja . . . njegove raztresene misli so vedno dalje proč od sedanjosti in od tega kraja.
Stran 2,
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 15 novembra 1923.
sev. Toi.
uSnseter ie kratko Izjavil, da se že delu-i? zm obnovo diplomatičnih stikov, a do zdaj ie ni pozitivnih rezultatov. Prl-nx2a is mrjnoat in potrebnost dobrih dl-D>^^lžnfc zve« s sovjetsko Rnsijo. Kaav!'a se je tudi kratka debata o ru-skik beguncih, za katere plačuje naša leževa milijonske sneske.
V debati o splošnem mednarodnem pe*c£a£j je zunanji minister izjavil, da tse f&*£aia po njegovem prepričanja za tts% c^aka nevarnost niti od strani Madžar«/,*«, nkl od strani Bolgarske. Koncih je bfl sprejet budget zunanjega rni-feisarsrva.
Dane« začne druga sekcija razprav-Satl proračun ministrstva prosvete. Snežno računajo, da bodo sekcije kon-jfele podrobno razpravo o posamnih proračunih do četrtka, na kar pride preračun v plenum finančnega odbora.
Prva sekcija finančnega odbora je razpravljala proračunski predlog o državnih dohodkih. Razvila se je v glav-
nem zelo ostra debata glede direktnih ta Indirektnih davkov in glede trošarine. Razvila se je tudi debata o dohodkih velikega državnega posestva Belje, ki so proračunani na 176342.400 Din.
Tretja sekcija je razpravljala o proračunu poljedelskega ministrstva. Bila je zelo ostra debata, kajti opozicija je vehementno kritizirala dosedanjo agrarno politiko vlade. Splošno se je na-glašalo, da mora vlada posvečati največjo pažnjo razvoju kmetijskega zadružništva In je bil kreditu za ustanovitev kmetijskih zadrug po 1300.00 Din votiran še nadaljni kredit po 200.000 Din. Sklenjeno je dalje, da se Ima ustanoviti še 8 novih kmetijskih šol in to povečini v Južni Srbiji tako v Stipu, Kavadaru in Prištini. Za zgradbo teh šol je votiran kredit v znesku 50 milijonov Din. Celokupni proračun poljedelskega ministrstva je povišan za 70 milijonov Din.
sušila In brzojavna poročila
Poostritev politične situacije.
Grožnja nemških poslancev vladL — Borba za mesto Žomboljo. — Zahteve vojvodinskih radikalov.
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) V ilriTBgih nemških poslancev so včeraj go-jvorii!, da je nemški parlamentarni klub iodrs^sfai viadi pismeni protest zaradi odstopa mesta Zombolje Romunski ;Protest med drugim izjavlja vladi, da nemški pariamentam! klub absolutno ne bo več podpiral radikalne homogene vi^de. Če se ne vpoštevalo želje nem-^esrr. naroda v Zombolji, ki ne žen pri-T>©4&ve k Romunski.
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Predsednik nemškega parlamentarnega khsba dr. Kraft je izjavil zastopnikom beogradskega tiska, da bi pomenjal odstop Zombolje Romunski veliko gospodarsko škodo, ker je to mesto važen industrijski centrum za severni Banat. Na drugi strani pa izjavljajo vojvodinski •radikal!, da je za nas veliko večje politične in kulturne važnosti pridobitev Natabk veTfVfk srbskih krajev Medoša In
Pardanfa. V teh vaseh prebiva izključno pravoslavni srbski element, ki je vedno ostal zvest svojim tradiciiam. Med vojno je bilo ravno iz teh dveh vasi največ dobrovoijcev, ki so se na solunski fronti in v Dobrudži borili za narodno ujedinjenje in svobodo. S tem, da prideta Medoš in Pardanj pod Jugoslavijo, bi bili borci deležni največje nagrade, ki jo more dati naša država zavednemu narodu, svobode!
Borba za Zomboljo se sedaj nadaljuje z največjo ostrostjo. Na eni strani vojvodinski radikali naglašajo, da ja bolje izgubiti 12.000 Nemcev, ker se tako tudi oslabi politični vpliv Nemcev, kakor da se dopusti, da ostane 9000 zavednih Srbov pod tujo vlado. Tako Nemci kakor tudi vojvodinski radikali groze z gotovimi političnimi akcijami, ki bi ne bile ljube vladi in bi vlado spravile v velike težkoče.
Zadnji poskusi restavracije monariiizma v Nemčiji
Vesti o povratku bivSega cesarja Viljema.
— Pariz, 13. nov. (K) Današnji Ju-frsofi listi priobčujeio senzacijonelno ivesi, da se bivši nemški cesar Viljem jjcrrae z vso družino v Nemčijo. Baie je že dobH od nemške vlade potne listo tako, da ie pričakovati njegov povra-Jek v prihodnjih dneh. Ta vest uradno še ihj potrjena.
— Rim, 13. novembra. (Izv.) Francoske vesti o nameravanem povratku Jbivšega cesarja Viljema v Nemčijo so bile sprejete v vladnih in političnih krofih z gotovo skepso. Pričakujejo, da Eunška vlada ne bo odobrila upostavit-;Ve Hohenzollernske monarhije. Zelo živahno 6e komentira tudi vest »Corriere «F Italia« iz Pariza, da je na zadnji po-$!aniški konferenci stavil angleški poslanik predlog, da se Nemčija postavi fcred alternativo: da izžene prestolonaslednika iz Nemčije ali pa ga Izroči za-v^znikom.
— Dunaj, 14 novembra. (Izv.) >Transailantic Radio« javlja po infor-Ittacfjah iz Bruslja in An verze, da se ivvrratek bivšega nemškega cesarj* Viljema pričakuje za 4. december, Viljem je že baje prejel potne dokumente cd državnega kancelarja dr. Strese-imanna.
%- Pariz, 13. nov. (Izv.) Pariški list! danes objavljajo zelo obširno poročilo iz Haaga o nameri Viljemovi se povrniti v Nemčijo. Vesti iz Bruslja pravijo, da je 11. t m. prispel v Doom neki gospod Hois ter prinesel s seboj 12 potnih listov za Viljema in njegovo spremstvo. Istega dne okoli 10. dopoldne je prispel v Doorn neki visok funkcijonar iz Nemčije. Popoldne je bilo posvetovanje Viljema z njegovimi zaupniki. Istega dne ob 16. popoldne je prispel v Doorn visok holandski uradnik. Zanimivo je, da je postavljena v Doornu brezžična postaja, ki je vsak dan opoldne v enournem kontaktu % brezžično postajo v Nauenu. Listi dalje objavljajo, da se ima 4. decembra v Nemčiji zopet obnoviti monarhija in da ima stopiti na prestol bivši cesar Viljem ali bivši prestolonaslednik.
— London, 13. novembra. (Izv.) »Daily Neyvs« javljajo, da je angleška vlada zelo vznemirjena zaradi povratka bivšega nemškega prestolonaslednika. Francoska vlada je izjavila, da se pridruži diplomatičnemu protestu vlade, vendar pa ne zahteva nfkakih garancij zaradi prestolonaslednika.
Tajne vojaške odredbe Italije.
— Rim, 13. novembra. (Izv.) Pod predsedstvom Musso1inije\>im je bila dznes popoldne zelo važna konferenca v vojnem ministrstvu. Vrhovnemu voj* nemu svetu so prisostvovali minister Krojne, minister mornarice, finančni minister, general Girafdi, predsednik admiralskega zbora admiral Solari in general Badoglio. Vrhovni svet je tra» jal tri ure. O sklepih vrhovnega sveta rti bilo izdano javnosti nikako poro* čilo. Nekateri člani vrhovnega sveta so samo lapidarno izjavljali: »Storjeni so hili važni sklepi!«:
Nova akciia Francije proti
Vat*
^- Parfz, 13. novembra. 00 »Havas« javlja: »Chlcago Tribune« ve poročati, da namerava ministrski predsednik Poincare zapTen!ti dohodke carin v Hamburgu in Bremenu na korist zaveznikov, in to s pomočjo angleškega bro-dovja. Dalje namerava zasesti Francija Trankfurt, ETberfeld in Bremen.
VAŽNA NAREDBA ŽELEZNIŠKEGA MINISTRSTVA.
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Ker se je ugotovilo, da se niso hoteli mnogi železniški uradniki in uslužbenci naučiti državnega jezika, to je srbo* hrvaščine ali slovenščine, je prometno ministrstvo izdalo na šefe posamnih direkcij in postaj nalog, da sestavijo 'seznam onih oseb, ki niso vešče držav* nega jezika, ----
Vesti iz Italije.
Opozicija preti fašizmu. — Sklicanje poslanske zbornice. — Poljski  odnošaji  do  Italije in Jugoslavije.
— Rim, 13. nov. (Izv.) Včeraj je imel veliki fašistovski svet sejo, v kateri se je Mussolini na dolgo pečal z opozicijo proti fašizmu. Dolga je bila debata o. vprašanju odnošajev med fašisti in kombatenti. Sprejet je bil dnevni red, ki pozdravlja vse fašistovske skupine ln zahteva disciplino in strnltev vrst proti novim bojem za nove zmage. Častno stražo so opravljali »Mussolini-jevi mušketirji«. Velik je bil trud Mus-solinija in vseh fašistovskih voditeljev povodom proslave obletnice rimskega pohoda, da bi se fašizem učvrstil v ljudskih masah, aH baš ob tej priliki se je pokazalo, da odpor proti fašizmu narašča, in kdo ve, kaj vse prinese bodočnost?!
— Rhn, 13. nov. (Izv.) Poslanska zbornica je sklicana na dan 29. novembra. Na dnevnem redu je med drugim preliminarni dogovor med Italijo in sovjetsko Rusijo. Ministrski svet ki se snide 26. t. m„ se bo bavil t reformo občinskega in provincijalne« zakona«
— Trst 13. nov. (Izv.) Poljski minister Avg. Zaleski se je na poti v Rhn ustavil tu in je v novinarskem pogovoru označil Trst za najugodnejšo luko za Poljake napram Levantl in Južni Ameriki. Poljska je na vzhodu branik za evropski mir. Poljski odnošaji z Jugoslavijo so naiboljši, kar pa ne ovira dobrega Poljskega razmerja da Italije*
PAPEŽ ZA ZDRUŽITEV KATOLIŠKE IN PRAVO-•  SLAVNE CERKVE-
Rim, 13. nov. (Izv.) Ob prflfld tristoletnice smrti sv. Jozafata. nadškofa v Polocku, je razposlal papež enci-kliko, posvečeno vprašanju združitve pravoslavne cerkve s katoliško. Med vsemi razkoli je bil itajžalostnejši oni ki je povzročil odcepitev velikega dela vzhoda od zahoda. Ta razkol je potegnil za seboj mnogo vzhodnih Slovanov, in na koncilih v Lvonu in Firenzah ga ni bilo mogoče poravnati. Pod papežem Klementom VIII. se je razkol vsaj deloma poravnal, sporazum pa je zapečatil dne 12. novembra 1623 nadškof v Polocku Jozafat Kunezesricz. Tristoletnico porablja papež za dokaz svojega očetovskega nagnjenja do vzhodnih Slovanov. Škof Jozafat je bil umorjen med službo božjo. Papež vabi pravoslavne k vrnitvi v katoliško cerkev in v spodbuja katoličane, naj delajo v to svrho in dajejo dober vzgled. Katoliška cerkev je vedno spoštovala vzhodne obrede in iib tudi branila.
RAZDELITEV POKRAJIN V OBLASTI-
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je včeraj sklicalo konferenco zastopnikov pokrajinskih uprav in srezkih načelnikov. Na konferenci se je razvila dališa debata
0 razdelitvi Slovenije in Hrvatske na oblasti. Prišlo je v razpravo tudi vprašanje imenovanja novega pokrajinskega namestnika za Slovenijo. Imenovanih je bilo več kandidatov.
VELIKA IZSELJENISKA AFERA.
— Beogr*4, 13. novembra. (Izv.) V ml-irl*frstvu za socijalno politiko se je danes dopoldne sestala posebna komisija, k' preiskuje veliko afero In goljufijo s potnimi dokumenti. V afero je zapletenih več uradnikov ministrstva za socijalno politiko, kakor tndi rami izselj »niski arentje. V prvi vrsti rra za Izseljenca, ki so morali plačevati odroma § svote za aorae liste v Ameriko. V ospredju Je dalje afera paiobrodne družb« »Bela Zvezda«, proti kateri so izseljenci iz Slovenije !n fTrvatskc dvignili številne pritožbe, da so ilh za vožnjo ogoljufali ln prevarili za velike svote. Ministrstvo za socijalno politiko bo zahtevalo, da spremeni ta družba vodstvo generalnega zastopništva v Zagrebu.
GRŠKI KRALJ ODSTOPI.
— Pariz, 13. nov. (Havas) Listi javljajo iz Aten, da se je baje izjavil kralj Georgios pripravljenega zapustiti Grško za kratko dobo, dokler se položaj ne razbistri Kralj bi Imenoval za ta slučaj regenta, katerega bi predlagala vlada.
NOVE VOUTVE NA ANGLEŠKEM,
RAZPUST PARLAMENTA. — NOVE VOLITVE 6. DECEMBRA.
— London, 13. nov. (Izv.) Ministrski redsednik Ba!dwln le predložil kralju v podpis dekret o razpustu parlamenta. Razpust se izvrši 16. tm.
— Pariz, 14. novembra (Izv.) Iz Londona javljajo: Parlament se danes sestane. Vlada razpusti parlament v Četrtek aH v petek. Nove volitve se imaio vršiti 5. ali 6. decembra.
SKLEPI REPARACIJSKE KOMISIJE.
— Pariz, 13. nov. (Havas) Na predlog Barthou-a je reparacijska komisija sklenila čimpreje pozvati zastopnike nemške vlade na posvetovanje o plačilni sposobnost! Nemčije. Nemška vlada bo pozvana odposlatl zastopnike tekom 10 dni. Predlog je bil soglasno sprejet. Ravnotako je bfl soglasno sprejet predlog o pogojih glede proučevanja plačilne sposobnosti. Komisija strokovnjakov ima določiti koliko lahko plača Nemčija v letih 1924, 25 ln 26.
SKUPŠČINSKE VOLITVE V ALBANIJI-
— Tirana, 14 nov. (Izv.) Volilna kampanja za volitve v narodno skupščino je v polnem teku. Tako opozicija, kakor tudi vladina stranka ste začeli ostro politično borbo In je verjetno, da volitve ne bodo potekle kar tako mirno brez incidentov In krvavih spopadov. Volitve so določene za 27. tm. Najpreje se volijo volilni zaupniki. Na vsakih 200 volilnih upravičencev pride
1 volilni zaupnik. Ti zaupniki potem izvolijo iz svoje srede 110 poslancev za veliko narodno skupščino.
AVSTRO-NEMŠKA KRIVDA NA SVETOVNI VOJNI-
— Pariz, 13. nov. (Izv.) Izšel je četrti zvezek HoetzendorfovUi spominov na svetovne vojno. Ta zvezek je posebno zanimiv, ker podprlčuje na neovržen način av-stro-nemško krivdo na svetovni vojni. (Ekscerpt te te zanimive knjige priobčimo te dni. Uredništvo.)
PROCES PROTI MORILCU DASKALOVA
— Praga, 13. nov. (Izv} Pred kazenskim sodiščem se Je danes ob 9. dopoldne pričela rasprava proti moril en bivšega bolgarskega ministra Daskalova, dijaku Anastazijo Nfleolovu. Nikolov je slaboten mladenič. Razprava je trajala ves dan tn bo razsodba proglašena šele tekom Jutrišnjega dopoldneva.
VREMENSKA NAPOVED.
— Drnal. 13. novembra. (Uradna vremenska napoved za 14. nov.) Izpremenljive, deževno, nekoliko topleje. Jugozapadni vetrovi, poaneja bolj hladno m vedno slabše
Politične vesti.
ac Sporazum med demokrati r Banatu, Pri volitvah v narodno skup* scino je nastal med demokrati v Banatu razkol. Ločili so se v dve skupini — v Davidovićevce in Pribičevicevce. Kakor poročajo iz Bečkereka. se obe skupini sedaj zopet združita. Dne 26. t. m. bo v Velikem Bečke-eku zbor demokratske stranke za ves Banat. NTa zboru se iz« ravnajo vsa nesoglasja. Shoda se ude* leži tudi Svetozar Pribičevic.
= Razdelitev države na oblasti. Iz Beograda poročajo, da je vlada krepko odločena izvesti zakon o razdelitvi države na oblasti tudi g'ede Hrvatske in Slovenije. Najprej se izvrši zakon v Sloveniji, nato pa se razdeli tudi Hrvatska v štiri oblasti. Klerikalna po? slanca dr. Hohnjec in dr. Kulovec sta v imenu svoje stranke vložila protest proti razdelitvi Slovenije v dve oblasti. Minister notranjih del, Vujičlć. je po* slancema odgovoril, da je razdelitev na ob!asti po ustavi in zakonu neodložljiva zlasti zato. ker namerava vlada že me' seca februarja 1024. odrediti volitve V oblastne skupščine. Nadalje je nagla* šal. da ne bo nihče mogel zabraniti, da Slovenci in Hrvati zopet združijo raz* deljene pokrajine v eno upravno celoto, ako se jim posreči oživotvoriti svoje zahteve po avtonomiji.
s Naši parlamentarci na Poljskem. Delegacija jugoslovenske narodne skupščine je dospela v ponedeljek v Varšavo. Na kolodvoru je bil sijajen sprejem. Jugoslovenske goste je pozdravil v imenu poliskega naroda predsednik pariamenta, ki je v svojem govoru po-vdarjal skupnost političnih, narodnih in gospodarskih interesov, ki vežejo obe državi. Ms pozdravu se je zahvalil podpredsednik naše narodne skupščine Bakić, ki je v svojem govoru naglasa! zgodovinsko borbo, ki sta jo vodili Jugoslavija in Poljska za svojo narodno ln državno neodvisnost Izrazil je nado, da bo razmerje med obema državama v bodočnosti ne samo prijateljsko, marveč tudi brafsko in da bodo vodilni državnik« obeh držav z vsemi silami delovali na to, da se v bodočnosti uresniči ideal slovanske vzajemnosti.
= ?t2ep*n Rad'ć ptše !n p4so . . .
Hrvatski blokaški listi priobčuiejo 28. in 29. pismo Stjepana Radkča iz Londona. V prvem pismu poroča o svojem razgovoru z dvema angleškima politikoma, katera je seveda baje popolnoma pridobil za svoje nazore, v drugem pa podaja vsebino članka neke angleške pisateljice Durhan. O tem pisateljskem delovanju Stjepana Racija priobčimo v soboto zanimiv podlistek izpod peresa Fridolina Z o 1 n e, na kar čitatelje že danes opozarjamo.
=r Aretacija inozemskih korespon-dcrttov v Berlinu, Berlinska policija je sortirala dopisnika newyoršfrcga dnevnika »Foward« baje zato, ker je svojemu listu poročal o židovskih pogromih v Berlinu.
ac Novi dunajski župan. Včeraj je bil izvoljen za dunajskega župana znani voditelj socijalnodemokratske stranke dolgoletni parlamentarec Karel S e i t z. Prejšnji župan Jakob Reumann, ki je izpolnil že 70. leto, se umakne v privatno življenje. Za prvega podžupana je bi! izvoljen socijalni demokrat Emmerling, za drugega podžupana pa krščanski socijalist Hoss.
= Spremembe v dlplomafsk! služb!. Imenovani so: za izrednega poslanika in polnomočnega ministra pri kr. poslaništvu v Budimpešti dosedanji poslanik na Dunaju Tihomir P o p o v i ć, za izrednega poslanika in polnomočnega ministra pri kr. poslaništvu na Dunaju dosedanji poslanik v Budimpešti Milan M i loje v ić; za generalnega konzula v Smirni šef prometne sekcije pri oddelku za mednarodne pogodbe Dimitrije C o h a d ž i ć; za honorarnega konzula v Pragi trgovec Roka Bradanović; za hon. konzula v Frankfurtu n. M. industrijalec Hari Fulda; za hon. konzula v Draždanih gen. direktor akcijskih družb Fritz Šle; za hon. konzula v Autofagasti zdravnik dr. Fran Per-v a n.
= Zakon o sodnikih. Zakonodajni odbor je včeraj nadaljeval razpravo o zakonu glede organizacije sodišč. V pododboru so bili sprejeti členi 69 do 74 brez bistvenih sprememb.
s= »Zastava« večerni list Radikal-sk! dnevnik v Novem Sadu »Zastava« izhaja od tega tedna dalje kot večerni list,
= Sedanja In bodoča Jugoslavija. AngleSki general Thomson je posvetil balkanskim razmeram že pet člankov. V zadnjem govori o Jugoslaviji, zlasti o srbsko-hrvatskem sporu v zvezi z zunanjo politiko SHS. Thomson zagovarja staliSče, da Angleži nimajo nobenega razloga, da bi se priključili Italijanom v njihovem strahu glede jugoslovanske federacije, ki utegne nekega dne sprejeti v svoje naročje tudi Bolgare. Jugoslavija, pravi on. je velika sila v povojih in predstavlja sedaj samo nekak eksperiment. Da-Il se bo ta eksperiment posrečil ,to je odvisno od mnogih faktorjev,
Gospodarstvo.
Sovjetska Industrija.
V času državljanske vojne v sovjetski Rusiji je načeloval vrhovnemu sovjetu gospodarstva (VSNti) znani Rykov. Njemu je poverila usoda nacionalizacijo ruske industrije, kar je izvršil z velikim uspehom: upropas:!; je industrijo popolnoma In dezorganizira! vse gospodarsko življenje v državi. Inženir Rykov se je kmalu lahko prepriča!, kam vodi ta Pot. Toda on je nalašč pretiral številke, da bi mogel še nadalje držati javno mnenje v zmoti, ki J§ bila ugoena iz sovjetsko vlado. Nekaj časa Je centralni 5:?.t!s;:čnf urad v Moskvi m vso vnemo pri« bčevml napačne podatke, ki jih je Rvkov razpošiljal po vsi driavl. Propadanje državne induj:rije pa se lahko prikriva samo dotlej, dokler so na razpolago zaloge izza prers-vega režima In dokler notranji dogodki rvlvračajo zanimanj« javnosti od gospodarskega položaja. Ke je bila končana državljanska vojna, je bil Rvkov spričo popr.ne^a gosprd;.rskc^a krnha prisiljen, da da ekonomski ipolltflri novo smer, ki vodi komunizem k absurdnost.
Kmetske vstaje I. 1921 fn kronštadsko trdnjavsko topništvo ko! njihov odmev so Ljenina opozoriie, da riskira izgubiti tudi politično cb'asr, ako ne stori nasle;a Ln odločnega koraka v drugo smer. In Ljenin je okreni! konrmizem nazaj, k takozvanemu nepu (nova ekonomska politika). V industriji je bi! položaj neznosen. Tekom 1°1S in deloma 1919 leta ie država ži\e!a od industrijskih izdelkov, podedovanih od prejšnje buržuazne vlade, do začetka l^^O l.pa od preostalih poifab rika tov in sirovin. Od začeika I. 192"» pa se je za3;lo z obdelavo sirovin s ponioč'o lastnih sredstev in naprav. Sedaj brenči lastna glava, so dejali boljsevfld. Začetkom leta 1921. pa je nastopil krah.
Zaloge kovin so propadale tako-le: 1. Jan. 1918 L je Imela Rusija še 44 milijonov pudov (100^) različnih kovin. 1. jan. 1921 leta Jih Je ostalo še 8 399.000 pudov (IS.1^), začetkom 1922 leta pa jih sr w. n! bilo več. Pridobivanje ?eleza je bilo !z-raieno v nastopnih Itevflkah; tekoni 1913 letn 257,?9».rv/Y) rr.idov. v 1920 letu pa 6,133.000 pudov ali 2.4% celokupne letnt količine pred vojno. Sirovine za tektlslno Industrijo, ki so bl'e nekoć ponos Rus'jt. so popolnoma Izostale, pride'ovanje je bilo Potisnjeno za 50 let nazaj. Tako je n. pr. pridelala Rusija J916 leta 4.2o^.ooo pudov,
1917 leta 3,120.000 pudov 1920 leta SO6.OO0 in 15r5 leta S40.0O0 pudov tekstilnih sirovin. Te številke so zanimive, ker kažejo, da le bila ta industrija v Rusiji na isti stopnji kakor sedaj pri boljševAh 2e pred 55 leti. To so približni rezultati podržavljene industrije v sovjetski Rusiji, kjer jc obveljalo glavno Ljeninovo geslo: kradl nakradeno! V boljševiških rokah se je Industrija odlikovala zlasti s slabo organizacijo, di ne govorimo o neizmernih izdaf-kih, korumpirani administraciji, pomanjkanju pravilne kalkulacije birokratizmu zlorabah itd. Dočim se je \Tednost sirovine t človeškim delom povečala 1914 leta 3.37 krat, je Izgubila 1. 1919 že 14^ svoje prvotne vrednosti. Iz enote sirovega materijala se je dobilo v juniju L 1514 1.30 izdelkov, v juniju 1. 1919 pa samo 0,58. Koncem koncev je bila vrednost Industrijskega izdelka mnn:ša. kakor pa Izdatki za Prevoz tn delavske plače.
V teh razmerah sovjetsko gospodarstvo ln državna industrija nI mogla napredovati. Doživela je svoj krah, ki je prisilil Ljenina k bridkemu priznanju. It na XI. kongresu komunistične stranke je v svojem govoru izjavil, da je misel o graditvi nove človeške družbe s komunističnimi rokami docela otročja. Narodno gospodarstvo lahko upravi ^mo samo tedaj, ako ga bomo znali stvoriti s tujhni rokami, z rokami bur/.uazi.e, ki je bolj kulturna kakor mi. Ta m:scl jc bila pozneje
deloma podlaga »nepa«, ko je Ljenin koncem L 1921 poskusil, da vpostavi In pospeši industrijsko živ'jenje. Toda samo neznaten umik na tej fronti ni zadostoval: nova sovjetska Industrija, dasi organizirana v truste. je po kratkem okrevanju nadaljevala svojo pot navzdol. Uradni podatki, o katerih jc govoril Trockij na XII. kongresu kom. stranke, pričajo, da je sovjetska Rusija L 1023 Izdelovala 4 do 6 krat manj. kekor pred vojno, in sicer ne glede na znameniti »nep«.
Je pa še nekaj bolj strašnega in n§-razdružno zvezanega t industrijskim življenjem. RapMno padanje vrednost! živ-rfenskih potrebščin je poostrilo nezadovoljnost kmetskih mas s sovjetsko vlado ln pospeševalo protirevolucijonarno energijo. Cene živil v zlatu so začetkom L 1923 3 krat mžje kakor pred vojno. Po podatkih statističnega glasnika št 1. za 1. 1923. ki ga je Izdal finančni komlsarijat, se je kupoval funt ali aršin ruskemu kmetu najpotrebnejših industrijskih Izdelkov z rženo moko In sicer:
leta funt mr>k«
1 funt soli 1913 0,33
I funt soli 1923 1.76
1 funt sladkorja 1923 4.33 1 funt sladkorja 1923 22,79 1 aršin kotenine 1913 4.33 1 aršin kotenine 1923 16 17
Nezadovoljnost seljakov vmemirja sovjetske politike bolj, kakor skrito sovraštvo gladujočega tovarniškega proletarijata. Ruski kmet namreč se zna tudi upreti. Lakota kot kruti zaveznik boljševizma, ni slomila gigantske moči kmeakega prebivalstva. Z druge strani pa je debil ruski mužlk. ki je posedoval 1. 1920 v 32 guber-nijah 97,3% rodovitne zemlje, s tem, da je zmanjšal zasejano ploskev, najmočnejše orožje proti moskovski vladi. Cene živil ro drugih poljedelskih pridelkov, nesorazmerno nizke v primeri s cenami industrijskih Izdelkov, so povzročile v državi nevarno krizo, ki je začetkom letošnjega leta znova napolnila Ljeninovo glavo s težkimi skrbmi. Industrija je še vedno delala z deficitom, živela je na račun državnega budžeta, budžet pa je črpal svoje sile Iz poljedelskega gospodarstva. Pomočnik finančnega komisarja Vladimirov je bil odkrito-
štev. 261
»S tO VEN S KI  N A R O D« ane 15. novemora 1923.
trčen. V debati na XII. kongresu kom. stranke je Izjavil, da je položaj mnogo težji, nego ga slika Trocklj. Sovjetska industrija Še vedno požira svoj osnovni in obratni kapital.
Zato je Ljenln na tem kongresu proglasil novo umikanje. D očim se je »nep« tikal v prvi -vrsti kmetskega prebivalstva, |e Ljenln v najnovejšem ekonomskem programu hotel pospešiti umikanje na industrijski fronti. Bolezen pa mu je preprečila udejsrvitev tega načrta, ki pa je vendar povzročil živahne spore med kornunlstl. In ne glede na to, da je bila ruska revolucija naperjena v prvi vrsti proti težki industriji in veleposestvom v rokah zasebnikov, je realno življenje prisililo sovjetske prvake, da so se morali polagoma In sistematično odpovedati tudi svojim načelom glede popolne socijalizacije celokupne industrije. Prvi korak nazaj je bil stor-len s tem, da je VSNH po naročilu vrhovne vlade izdal dekret, po katerem sc vračajo tovarne in druga Industrijska podjetja prejšnjim lastnikom, seveda pod gotovimi pogoji in omejitvami zlasti glede delavstva. Termi koraku je sledil pritok inozemskega kapitala osobito Iz Nemčije m deloma  tudi Amerike In  teoretično socijallzi-
1 ara industrija je začela polagoma prehajati v privatne roke. Sovjeti sicer skrbno prikrivajo vse te antlkomunistične pojave, toda nepobitna je resnica, da je komunizem na gospodarskem polju praktično že podlegel pritisku realnih zahtev m da je vse to, kar se godi v Rusiji sedaj, le slabo maskirana negacija komunističnih principov.
*   * ★
—g Dalmatinsko vino. V Dalmaciji čakajo podraženja vina, zato pa drže seda! zelo visoke cene, ki nikakor ne konvenirafo trgovcem. Prodajo ga le taki. ki nujno potrebujejo denar. Promet otežkočuje tudi pomanjkanje gotovine, ki se jo občuti povsodi, glavni producent vina pa ne pozna kreditov, marveč odda svoje blago izključno le za gotov denar. Kvaliteta je dobra, kvantiteta je za 30% večja od lanske. Bela vina so po 30 do 32.50 dinarjev, črna po 35 dinarjev. Odstotek alkohola znala pri belem do 12, pri črnem do 13.
—g Državna kmetijska šola na Grma. Letni tečaj grmske kmetijske šole se je zaključil dne 31. oktobra z dobrim uspehom. Ta tečaj je dovršilo 12 učencev in 6 vajencev. Od učencev sta 2 prejela spričevalo I. vrste in 10 spričevalo II. vrste. Novoupeljano jubflejsko pohvalno diplomo je v tem tečaju prejel učenec Martin Jerele Iz Orečja pri Srnarjetl na Dolenjskem. Novo Šolsko leto se je pričelo z šolsko mašo m z nagovorom ravnatelja na učence dne 5. novembra A. V zavod je vstoprlo skupaj 52 učencev, od tega 14 v letno šolo, 20 v prvi tečaj ln 18 v drugi tečaj zfmske Šole. Po narodnosti so vsi učenci Slovenci m sicer je 14 Dolenjcev, 13 Gorenjcev, 5 No-tranjcev, 9 Štajercev, 9 Primorcev In No-tranjcev !z Hal. ozemlja ter 2 Korošca. Starost učencev je 15 do 23 let, pred Izobrazba največ ljudska Šola, le 2 imata po
2 razreda srednje šole, 2 sta dovršila že druge kmetijske šole, 6 pa letni tečaj grmske šole.
» svojo izgovorjava Zelo vefflro bi pridobil m bil bi potem v resnici izvrstna moč nase opere. Moral je opaziti, da nam je zelo ugajal, kajti aplavzov Je kar deževalo. Ga.GaJ-Jermanova (Jelena), kakor kale, me ne bo zastira na cedilu. Edino, kar ji moram očitati, je šibkost, mestoma nesigurnost To pa so napake, ki se s vstrajno vajo in priliko o . n    nastopanja kmalu izboljšajo. Veseli me, da
^trtek\L5:_ WSEi£nm* OT*z&*- • dobrih pevcev, ki svojega pevskega parta
nikdar tako sigurno ne morejo obvladati, da bi mogli posvetiti vso pažnjo   tudi svoji
Presveta.
Reperfoir Narodnega gledališča ▼ Ljubljani«
OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer.
Sreda, 14. nov. Novela od Stanca-Zapeča-
ga. Vika C al e ta Izven
Petek. 16. nov. Aida Red F Sobota, 17. nov. Mignon, Oostuje ga. Wesel-
Polla Red E
Nedelja, 18. nov. Sevilskl brivec. Gostuje
ga. Wesel - Polla. Izven Ponedeljek, 19. nov. Zaprto.
DRAMA.
Začetek ob 8. url zvečer.
Sreda, 14. nov. Gospa z morja       Red C Četrtek, 15. nov. ob 4. pop. Smrt majke Jugoviča; dijaška predstava. Izven Petek, 16. nov. Osma žena Red A
Sobota, 17. nov. Kar hočete. Red B.
Nedelja, 18. nov. ob 3. popoldne Krojaček — Junaček. Izven. — Ob 8. zvečer Danes bomo tiči. Izven Ponedeljek. 19. nov. Osma žena.      Red D.
igri. N. pr. g. Banovec Ima mnogo lepega. Izdatnega   glasovnega   bogastva,   v Igri pa je popolnoma mrtev. Treba, da uprava i zahteva od vsakega začetnika, da obiskuje j dramatično šola Le, če se izkaže s frekven-! čnlm Izpričevalom dramatične šole,   bi ga j smela pripustiti na oder. G. Banovec bi, ne j glede na svojo malo postava bn Izvrstna j tenorska moč, ker kar čutim, da Je v njem : še veliko več. kakor sem slišal danes. V Igri pa je, kot sem omenil, skoro lesen, kar : lahko trdim tudi o gdčrd. Sfllfgojevi. Tudi ■ ona krvavo potrebuje dramatičnega pouka, i Pri njenem glasovnem materijalu bi se Izplačal. Gospodje Betetto, Šimenc Jn ostali so, kot običajno. Izvršili svoje naloge več i kot samo dobro. G. Matačlč je vedno tem-
SENTJAKOBSKT GLEDALIŠKI ODER.     ! ^ramenten glasbeni vodja   Istotako orke-,       #_ .        ^ . _   i ster izpoje Iz te več ali manj siromašne par-
V soboto, 17. novembra:   Zakonske   zmeš- . t|turet ^ kaf ^ ^ ^     kazal ncbe_
? nega navdušenja, kar pa mu ne zamerim,
ijska krajina.
— Protesti. Med jugoslovenskim ljudstvom narašča ogorčenje radi uni» čenja ljudske Šole. Protest sledi pro» testu. Družinski očetje pri Sv. Križu na Vipavskem navajajo v svoji vlogi na Šolsko oblast, da Že blizu sto let uživa v občini rod za rodom blagor ljudskošolskega pouka v slovenskem jeziku in italijanska vlada je ponovno obetala, da te pravice ne bo kratila. >Zato naj nas vlada sedaj ne demorali* žira s takim činom, ki bi nas moral prepričati, da hoče biti država tvorba nasilja ne pa, kakor smo se zanašali, moralna in pravna ustanova,« Protest iz Kanala v Soški dolini ugovarja od* ločno tudi nedopustnemu postopanju šolskih oblasti, ki so učence višjih raz* redov utaknile v prvi letnik, kjer se poučuje v italijanskem učnem jeziku. Protest so poslali tudi slovenski očetje in mater iz Avč. Oster protest je do* bila prefektura v Puli od družinskih gospodarjev šolskega okrožja Materija v Istri.
— Svojo osemdesetletnico je slavil 7. ta. monsignor Fran Kosec, stolni škola-stik v Trstu, zaslužen slovenski duhovnik. Se mnogo čvrstih leti
-- Z Goriškega. Tržaški Italijani pripovedujejo o vandalizmu v kraških jamah ln italijansko planinsko društvo razglaša, da se vršijo poškodbe po raznih jamah. Skupine »psevdoekskurzijonistov« udirajo v jame, odnašajo stalaktite m uničujejo, kar vidijo lepega. Nekaj oseb je že aretiranih. Tu vmes tiči zopet velika zloba m za vsak Italijanski vandalizem je kriv Slovenec, Kdo je poškodoval jame tekom vojne? — TreŠčflo je v cerkev na Sveti gori, ko je bila zbrana v njej precejšnja množica vernikov, katerim pa je strela prizanesla. Zunaj je ubila enega psa m eno mulo.
Otroci revolucije.
Krasna drama v 5. dejanjih ga časa francoske revolucije po romanu Frederika S on! 16. 14. in 15. novembra
KINO »Ljubljanski dvor".
Predprodaia vstopnic dnevno od 11. do 1,
V nedeljo 18. novembra: Gostovanje na Viču. (Ženitev.)
*   * ¥
•— Še k nebblovl drami »Jnolta« danes nekaj napišem, je to res zakasnelo, ker bo skoro odigrana. Poročal sem o premijeri; v ostalem mi pa stvar rri hotela Izpod peresa, ker nrl nič kal ne diši. rfebbei ne pomeni z onimi dramami, ki se tičejo staro-zgodovrnskih  predlog,  za  svetovno slov-stv nič, za slovansko pa tudi gotovo nič. Važna je njegova socijalna drama »Marija Magdalena«, v kateri se je prvikrat pesnJk drznil v samonikli tehniki zajeti predmet H čisto preproste delavske rodbine. Preje so se rudi sodobne socijalne Igre odigravale kvečjemu med boljše situiranim! meščanskimi krogi. To je bilo torej dejanje kakor ono, ko so holandski realisti 17. veka začeli slikati kmetsko življenje. »Marija Magdalena« je celo na Ibsna močno učinkovala. Ž njo je Hebbel zaoral resnično ledino. Pa rudi «Marlja Magdalena« se danes čita zastarela, značaji se zde človeku   20. veka skoro bedasti ali vsaj neverjetni. »Judita« je pa njegovo prvo dramsko delo (1843) ln moremo najti na njej kaj svežega, novega le v psihologiji junakinje, primerjajoč jo z istodobno drugo nemško literaturo. Ta je bfla »Jungdeutschiand«, posnemanje francoskih vzorcev. Historično m za nemško slovstvo je torej Hebbel velfk, absolutno In celo za nas ne more pomeniti nič. Težko vprizorljiv Je bil vedno In tudi Nemštvo se mu ni moglo niti do danes tako vdati, kakor se narod vda, čeprav kasno, zmagovitemu svojemu geniju.    Obliko Hcbblovih zgodovinskih dram občutim le kot epijron-stvo, a medlo po genijih   kakor   sta bila Goethe in Schiller. Hebbel je   tudi doka] preveč filozof In neskončne refleksije njegovih oseb se zde vsakomur ne pravzaprav poezija, nego dramatizirana teorija Izpo-znavanja. Vrhutega je mož, severni Nemec tn prišcdši Iz sila žalostnih razmer otroških let pretežkokrven. Ne more bistro in lahko povedati tega, kar hoče.   Če Nemci hvalijo njegov mogočni jezik, mi to rri razumljivo. »Judita« Ima cele plazove stavkov neprozorne, težavne.   Niso stilistično lepi m niti vokalno blagoglasni.   Res da mora biti German bolj skromen v pesniških jezikovnih zahtevah, nego druge rase: germanski jeziki   sami posebl niso muzikalni. FTevod »Judite« je zame blagoglasnejši in dobro je, da so za oder mnogo črtah Heb-blove idealne figure so pa, naj nosijo še tako eskotične kostume, po svojem čutenju vendar samo preoblečeni Nemci. Protestan-tovski severni Nemci. Pokojni Hanslick bi I o njih lahko rekel to, kar je dejal o Rihard VVagnerjevih junakih:   »Teutsch, edel und ; langwellig.« — Pri nas bi se Hebbla goto-tovo nikdar nihče ne bil spomnil (in ne bila bi posebna kurturna škoda), če bi nam ne j bil mil slučaj priplavil v gospe Veri heroji- j no Slovenko, ki gleda na ponosne vspehe oa nemških odrih. Radi nje je bila drama pri nas upravičena; ustvarja Judito velike- , ga sloga ln z živo, močno umetnostjo, ki do konca napeto zanima. Ostali so se pošte-pO potrudili; a Vera je ostala vendarle nekak »star«.   Soigralcem se  ni  dalo  prav ! včutlti v to potencirano nemško zadevo. Kar se tiče Holoferna, je Hebbel sam pri- i znaval, da se mu ni tako posrečil, kakor je hotel. Pravim, da se mu je sploh pone- | sreČIl. Ni Čudno, da je ta ljudožrski cepec lahko   hi   humoristično   dunajsko   dušo v osebi Nestrovia brž zapeljal do spesnitve parodije na Hebblovo dramo.   To  naj bi bil neki nadčlovek, »edini mož na svetu«, kateremu vzplamtl celo srce  ponosne m globoke Judite, četudi razdvojeno z Istočasnim  gnusom  In ogorčenjem nad ani-malstvom njegovim?   Pojte no; ta Judita je vendarle histerična samica, ki jo po dol-
saj Imamo Zrinjskega že za prvo silo dost?.
—č.
— Slovensko   marionetno gledališče.
Kljub raznim težkočam, osobito gmotnim, se otvori v nedeljo 18. novembra ob 15. pop. fn ob 18. zvečer siovertsko marijonet-no gledališče v veliki dvorani Mestnega doma z lutkovno igro »Skrivnostno zrcalo« ln z običajnim otvoritvenim »Prologom«, katerega je napisal Miran Jarc. Re-pertotr bo obsegal deloma igre, ki so se igrale v prošli sezoni CRozencvet in Lillja-na, Zakleti Ka!if,Doktor Faust. Snegulčica, Mrtvec v rdečem plašča Itd.) deloma pa igre, povsem na novo naštudirane med drugimi n. pr. Čarobne gosli. Kralj Lavrin I. dr. Igralo se bo redno vsako nedeljo hi praznik in sicer dve predstavi, prva ob 15. Pop., druga ob 18. zvečer. Vodstvo gledališča je, dasi so predstave zvezane z velikimi stroški nastavilo razmeroma nizko vstopnhio. Sedeži stanejo: 1—3 vrsta po 10 Din, 4—7 vrsta po 8 Din, 8—11 vrsta po 6 Dfn, 12—14 vrsta Po 4 Din. Cene so, kakor že rečeno ob današnjih časih tako nizke, da bo omogočen obisk vsem slojem, posebno mladini, kateri je v prvi vrsti gledališče namenjeno. Predprodaia vstopnic ti—'01 po ?.vtj;st>3j<i nrp t»u e^s-ia oq as
dcp. ter pol ure pred pričetkom predstave.
— Opera. Na povabilo intendance Narodnega gledališča v Zagrebu gostujeta v četrtek, dne 15. tm. na zagrebškem odru dva člana naše opere in sicer gdč. Zdenka Zikova in g. Marij Šimenc v operi »Tosca« Isti večer pa gostuje na našem odru v Ljubljani ga. Vika Čaleta, ki je dosedaj gostovala z velfkim uspehom v raznih prvih Partijah v Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Pri nas poje vlogo Tatjane v operi »Evgenij Onjegm«. Predstava se vrši na izven.
— Drama. V četrtek popoldne ob štirih se vrši draška predstava ob znižanih cenah in se vprizori »Smrt majke Jugoviča« v Izvirnem srbohrvatskem jeziku. V nedeljo, 18. tm. ob 3. pop. pa se vrši prva mladinska predstava v tekoči sezoni in sicer se vprizori »Krojaček junaček«.
— Opera »Ana Karenina«. V budrrrrpe-Štanskem opernem gledališču se je vprizo-rila 12. tm. opera »Ana Karenina«, delo slovečega madžarskega komponista Evge-na Hubava. Libreto je spisal po Tolstojevem romanu Aleksander Goth. Po strokov-njaški sodbi je opera Izborno delo in k premijeri je prihitelo  v  Budimpešto mnogo
I ljubiteljev glasbe z Dunaja, Berlina in Italije.
Glasbeni vestnik.
Pevsko društvo »Stanković« v Bratislavi*
Včeraj ob 16.07 popoldne je prispelo pevsko društvo »Stanković« z brnskim br-zovlakom v Bratislavo. Na kolodvoru so priredili gostom svečan sprejem Navzoč Je bil veliki župan dr. Bella, župan dr. Okanik, poslanci dr. Blaho. dr. Marsik in dr. Ivanka, zastopniki pevskega društva »Zora«, Češkoslovaško - jugoslovenske lige, Slovaške lige, češkoslovaške legijonarske organizacije. Sokola, delavske akademije, kulturne zveze, Rstov in števino občinstvo, med njimi deklice v narodni noši. Ob prihodu vlaka je vojaška godba zaigrala Češkoslovaško in jugoslovensko himno. Pred kolodvorskim salonom Je pozdravila goste »Zora« s petjem. V salonu Jih je pozdravil bratislavski župan dr. Okanik, nakar Je nagovorila goste ga. Barvic v rodnem jeziku. V imenu pevskega društva »Zore« je pozdravil goste F. Novak, v imenu vojaškega poveljstva pa major Hlava. Za pozdrave se je
g!  samoti  spreletavajo  spomladanski  ob- j zahvalil v imenu   »Stankovića« pevovodja
čutki, da voha za samcem.   Le preveč je : Blnlcki,  nakar so gostje odšli na odrejena
obtežena s filozofijo, da bi se vdala brez \ stanovanja. Ob 20. zvečer je priredilo pev-
PrldrŽkov. Vročekrvna pastorska soproga, J sko društvo »Zora« na čast Jugoslovenov
ki je zašla v orijent. M. Z. ; svečan banket, na katerem se je manifesti-
_ Opera »Zrinfskl«. Zanimiv Je bil da- ralo za če*koslovško - jugoslovensko vza-
nes »ZriniskU zato, ker je pel NIkolo Šu- j jemnost Bratislavski listi pripisujejo temu blca g. Cvejič. Jeleno ga. Gaj - Jermanova j poseru ne samo kulturen, nego tudi politl-ln Juraniča g. Banovec. Ostale vloge so bi- • čen ln gospodarski pomeri. Pri občujejo tudi le porazdeljene med solisti, ki so jih peli Še I pogovor z enim iz članov »Stankovića«, ki preje ln o katerih sem svoječasno že poro- j Je Izjavil: »Verjemite mi, da Je treba raz nočni. G. Cvejlć Je, odkritosrčno povedano, i glasja, ki so nastala v zadnjem času med orav len ln skoro vsestransko   zadovoljiv » ČSR In Jugoslavijo, ki sta politično tako
Subtc. Njegova igra Je dobro premišljena In Jo petje prav nič ne ovira. Povspel se Je do resnično Iskrenih, prepričevalno globokih iz-
tesno zvezani, pripisati dejstvu, da se medsebojno še premalo poznamo. Čehi so bili pač v tesnem kontaktu s Slovenci, nJI-
razov. Da. lahko rečem, da Je, kolikor ga hov! stiki s Hrvati, zlasti pa Srbi. pa niso poznam, danes dosegel višek vsega svojega bili dovolj prisrčni. Te disharmonije na go-dosedanjega delovanja v naši operi. Se ve- | spodarskem polju moramo gotovo obžato-llko bolj pa bi porastel v mojih očeh, ako bi i vati. Toda uprav taki sestanki, kakor (Šatra kaj razumel. Zal. <Sa me njegovi tako za- ! nes, lahko odstranijo vse ovire in nas še mazano široki vokali bo?*. O. Cvcflč mora j boli zbližajo. — Pogovor Je nanesel tudi na z železno energijo korigirati ▼ hm smislu i razmer] q    Jugoslavije   napram   Bolgari j l
»Nisem noben pofitik, |e dejal teti član »Stankovića«, kar pa tudi nI potrebno za -razumevanje odnošajev med Srbi in Bolgari. Bili smo nekoč prijatelji, ko Je bilo treba uničiti skupnega sovražnika. Od leta 1912, ni mislila Bolgarija nič drugega, nego kako bi uničila Srbilo. V celi Srbiji ni danes niti ene družine« ki bi ne žalovala vsaj za eno žrtvijo Izza srbsko-bolgarske vojne, Bolgari so se vojevali z nezasliSano krutostjo. Tega Srbi ne morejo pozabiti tako lahko. Preveč je bilo trpljenja, bolečin in žrtev, kf Jih fe zakrivila Bolgarija. V naših odno-ŠaJIh do Bolgarije Igralo žalostno vlogo tudi organizirani vpadi komi tankih ban d, ki stalno kale mir ln ovirajo naše zbllžanje. Seveda tudi Jaz upam, da bodo morali slovanski narodi naj U pot k prijateljskemu sodelovanju. Toda v Srbiji je potrebna za tt korak nova generacija.«
— Slnlonlčnl koncerti V letošnji koncertni sezoni imamo IV. leto sinfon.koncer-tov, katere prireja leto za letom Muzfka drav. divizij, oblasti pod vodstvom svojega neumornega in idealnega kapelnika dr. Josipa Čerina. V teh koncertih podala nam Je Muzika celo vrsto najrzhranejših sporedov Iz svetovne glasbene literature in skoro na vsakem koncertu tudi kako dek> slovenskega odnosno jugoslovenske ga skladatelja. Ta činjenica >e dala vsem tem koncertom prav gotovo posebno lice ter Jih je tudi Izredno priljubila pri našem občinstvu. Na koncertu, ki se vrši v ponedeljek, dne
19. tm. bodemo slišali dvoje izvirnih del In sicer Bfnlčkijevo overturo in pa Dobro-ničevo suito, ki se izvaja prvič v Ljubljani K posamnim delom se še povrnemo.
— Vinko Vodoplvec: Mešani In moški zbori. V Gorici 1923. Samozaložba. Priljubljeni skladatelj je našim zborom tu zopet 10 zborov pripravil, da bodo v zimskem času Imeli kaj domačih pesmi. Zbori so v zelo živahnem in svežem slogu pisani, melodija, ki se po večini naslanja ni ljudske m priproste mottve, je gladka, harmonije sicer modeme, a ne pretirane. Dobi se v skrvenaklh knjigarnah po 16 Din Izvod,_
Društvene vesti.
i«. 'Strokovni koledar! Prevzeti smo nalogo izdati In založiti žepni koledar za leto 1p24. v nadi, da olajšamo bedo svojih sotrpinov. Isti obsega poleg koledarja dnevnik celega leta za beležke, dalje društveno pravila, najvažnejše podatke o slepih, vozni red železnice, oglase prijavljenih tvrdk in končno zvezek, Jci služi kot žepni zapisnik. Koledar bo lepo vezan v platnu opremljen s primernim napisom: »Mi sler-i«. Velikost istega bo 15x9. Izide še ta mesec na kar vljudno opozarjamo knjigarno in druge trgovce. Naročrla se sprejemajo že sedaj v založniški pisariti »Podpornega društva slepih« v Ljubljani, VVcifova ulica 12. Cena koledarja ki še ni določena, ne bo previso-! ka. Upamo, da se bo vsakdo zanimal za to \ praktično delo in s tem podpiral najbednej-še slepce. — Odbor.
— Organizacija natakarjev, hoU kav, hi gost. uslužbencev v Ljubljani, vabi svoje člane, da se sigurno udeleže shoda, ki se vrši v petek 16. tm. ob 2. zjutraj v kavarni Central, sv. Petra nasip. Odbor.
— Jugoslov. napr. akad. društvo »Jadran« priredi v soboto 17. tm. točno ob
20. pozdravni večer novincem v salonu gostilne »pri Lozarju«, Sv. Jakoba trg. Udeležba za člane obvezna, Gg. starejšlne vljudno vabljeni. — Odbor.
— Društvo slušateljev lurldlčue fakultete javlja, da se vrši II. elitni ples juristov dne 7. dec. ti. v veliki dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom gospe dr. Maja-ron-ove in častnega damskega komiteja. Čisti dobiček je namenjen društveni knjii-nicl
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani objavlja resolucijo, ki jo je sklenilo Jugoslovensko lekarsko društvo na 5. letni skupščini, ki se je vršila meseca sept. ti. v SuboticI; glasi se: »Jugoslovensko lekarsko društvo Izjavlja, da Je za zdravnike v obče posebno pa za zobozdravnike — nečastno tn za zdravniški stan nedostojno, da dovoljujejo v svojih ordinacijah zobotehnlkom katerekoli si bodi manipulacije v ustih pacijenta in da s svojim imenom krijejo nedovoljene posle zobotehnika. Na znanje vsem članom, da upoštevajo resolucijo. — Odbor.
— Prvo znanstveno predavanje Slovenskega zdravniškega društva v Llubllanl se vrši v četrtek 15. tm. ob 17. pop. v predavalnici porodnišnice v Ljubljani, a) Prof. primarij dr. Z a lok ar: Prolaps in njegova terapija, b) dr. Gor I čar: Demonstracije Peritoniris arrte partum. — Odbor.
— A. društvo jugoslov. tehnikov. Na XVT. rednem občnem zboru Akademskega društva jugoslovensklh tehnikov v Ljubljani, dne 10. nov. ti. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Kandare B. elektroteh.; podpredsednik Podboj St. elektrotehn. Tajnik I. Hladnik A. geodet, tajnik II. Dorčlč B. gradbenik; blagajnik Vojkovič elektroteh., knjižničar I. Silar F. gradbenik, knjižničar II. Viher, .gradbenik, Stacunar Gaberščik montanist. skrlptar I. Dorschel, gradbenik, skriptar II. Zuljevič, montanist čitalničar Klepec J. geodet, revizorji Jenko D. in Fink H.t gradbenika.
— Klub montanistov. Na TTI. rednem i občnem zboru akademskega kluba monta- | nistov v Ljubljani, dne 5. nov. 1923 je bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik Vrago-lov NHeo, stud. Ing.; tajnik KersnlČ Viktor, stud. mg., tajnik II. Šnajder Ilija stud. ing. blagajnik Sieber Andjelko, stud. mg„ knjižničar: Uratarlč Vladimir stud ing., referent za ekskurzije: Gorskij Svevo:od stud. ing. odbornika: Cvirn Stanko stud ing. In Tur-koviČ stud. ing. revizorji: Vukanovic Branko cand ing. Šačlragić Ibrahim stud. ing. častni sud: Tep!y Ermfn stud. Ing.: Mlslta RIsto stud. ing.. Utkln Sergij stud. Ing. Odbor ekskurzijskega fonda: Ter>!y Ermin stud. Ing. Jeglič Sergij stud. tog., Godec Božo stud. Ing., LIndtner stud. ing., Jova-novič Dragan stud ing.
— Predavanje »Bratstva« o telesni vzgoji m Sokolstvu se vrši danes v sredo ob pol 8. zvečer na državni realki (nasproti univerze). Predava g. Stane Vidmar. Vstop vsakomur, prost. ' ~* '
Rapallski večer v Mariboru.
Dae 12. t m, se je odzvalo klicu Jugosl Matice na Rapallski večer v Narodno gle* daliŠČe. vse, kar čuti narodno ln kar sočust* vuje z brati onkraj moje. Drugo — in tega je  bilo žal mnogo več* kot bi  smeli v hlarlboru pričakovati —* jo romalo kot na« vadno   vsak večer v razne vinske brloge. Sprevod Je bil bogat in »rečno Izbran. Pričel se je z Jenkovo ouverturo »Kosovo«, ki jo' je izvajala vojaška godba pod kapelnikom Herzogom, Prof. dr. K o v a č i 6, preds. zgo* j dovinskega društva in odbornik Jugosloveiv; ske Matice, le v stvarni rezki kritiki očrtal pomen Rapalla in razkrinkal Italijo kot našo največjo sovražnico. Ostro so rezala v dušo' izvajanja znanega uglednega katoliškega duhovnika, ki Je rezko obsojal italijanska na* silstva, — Po dolgem času smo zopet slikali nepozabno pevko gdč. MizgeČevo v dveh^ nastopih. Zelo prijale so občinstvu deklama* cije: Igo Grudnovo pesem »Tržaškim bratom«. Je deklamirala prav čustveno gdčna, Anica Hočevar pesem »Vizije«, gospod Smerdu,  Madimir  Nazorjeve »Galebe« pa je recitiral prof. R i b a r i č. — Nastopu je tudi komorni virtuoz Sancin na gostih, spremljevala pa ga je na klavirju njegova, gospe soproga. Umetnik je bil po nastopih, burno pozdravljen. — Tudi zbor Glasbene Marice Je nastopil s slavnosti primemo po ■arija. Prireditev Je zaključila krasna ale*' gorija; Zasužnjeni bratje, ki hrepeneče zro. v svobodno Jugoslavijo, — Bil je lep večer, poln umetniškega uaitka, a tudi poln so* čut ja za tipečo brara ob £xi . ..
Vprašanje davkov v Slovenijf«
Na svojih zadnjih rx>svetovanjih je Tr^: govska in obrtniška zbornica za Slove-j nijo soglasno sklenila opozoriti finančnlj odbor Narodne skupščine, narodno po-! slance tn finančno upravo na Občutnost-davčnih bremen V Sloveniji. Davčna} obremenitev le bila že pred uveljavlje><' njem izrednih davčnih pribitkov preV občutna, kar dokazuje dejstvo, da Jej Slovenija glasom uradne statistike od prellminiranih Din 44 miljonov direktnih davkov v teku 11 mesecev plačala nad; Din SO milijonov, dočlm nI niti ena po-: krajina v takem obsegu prekoračila proračuna. Obremenitve, no poostruje lo prenizek davčni minimum za dohodnino: m dohodninska lestvica, ki ne vstreza_ razvrednostitvi denarja izza L 1914,, ampak poleg drugih okolnosti v prvi vrsti izredni davčni pribitek, katerega so namerava pobirati tudi za i. 1924.; Poudarjalo so je, da te v interesu iz*; enačenja davčne obremenitve po po-t samnih pokrajinah -naše države ublaži-' tev davčne zakonodaje v Sloveniji vj smislu predlogov zbornice, katere je1 stavila preko finančne delegacijo v* Ljubljani ministrstvu financ. Omilitev-davčnih bremen je neodložljiva^ če naj-se prepreči velika nevarnost, ki preti j Sloveniji zaradi izterjavama davkov, ki, niso v skladu s plačilno zmožnostjo-davkoplačevalcev*
0 Habsburžanifi.
General Albert Marguttl je izdal novo' knllgo o Habsburžanih. Izšla Je v francoskem Jeziku.   Knjiga vsebuje mnogo doslef 5e neznanih epizod. Med drugimi pripoveduje, kako se je Prane Jožef trdo držal' dtvorue etiketa Po nekem kosilu v Budim-\ pesti se nachojvodinja Marija  Jožefa n»: mogla vzdržaU, da ne bi pokadila eno cigareto. Šla je v predsobo, za njo sta 511 dve dvorni dami in par častnikov. Hitro Je bflaj soba polna dima. Čisto nepričakovano so4 se odprla vrata ln prikazal se Je strog obraz cesarja. Obstal jo za trenutek, potem pa se odstranil z vso naglico, ne da bt koga' pocledaL To je bila huda lekcija m stičen prizor se nI mogel nikdar več ponoviti. —• Franc Jožef j a sklical dvorne funkcij ona rje samo po priimkih, le ministre je nazival gospode, pa »gospod« mu Je šel zelo nerad iz ust, kajti za gospoda je smatral tdl-j nole   samega  sebe.  Cesarica   Elizabeta Je zaman i?kala miru po svetu. Opetovano Je i rekla: Sicer diham, govorim Jn poslušani/ aH jaz sem že toliko časa mrtva, kajti moje srce Je že zdavnaj prenehalo biti. Prane Ferdinand fe sodil o pruskem sistemu tts-." ko, da naganja Nemčijo z vso silo do red*» no večjega napredovanja. Toda ta hitrost* se mu je zdela pogubna, ker more vzbuditi? po vsej sosed5č!ni proti Nemčiji takorekofi' avtomatično zlovoljo ln nemir. Ko se le poročila Žita s Karlom, se je na »ohceti« Frani Jožef močno prehladil ln strašno je klbal skozi štiri tedne. Kadar ga Je prehlad prav silno mučil, Je vzkliknil: »Oh ta nesrečen-dan v Schwarzau«. Prav nič se ni ogreval za Karla. O Žiti Je menil grof Paar. da Jei dobra. Inteligentna, zelo izobražena ln zn>-| čajna. Čma beštija pa je bila njena mati,, ki je razburjala vso družino in se vmešavala., čisto v vse stvari. Franc Jožef Je to vedel,, pa večkrat pomilova! Karla, češ da mu dru-| žirra njegove žene dela same neprilike m težave. Ko je umiral, je bil Franc Jožef zelo: nemiren in zvečer ob pol 9. Je po vsej siH hotel vstati. Le s težavo so ga pridržali v oosteljl. Govoril Je neprestano, da Ima 4et tako mnogo dela na svetu, ali pol ure potenij je Izdihnil. Marguttl pripoveduje o Karlo,| da je bil doma zelo pogumen ln ko Jo ne^i koč v vojni odšel v glavni stan med voV skovodje, Je izjavil, da pojde Izčlstrti »Av*J gijev hlev«, toda ko Je prišel tja in so gaj generali lepo sprejeli. Je pozabil na vso le*j zo ln začel  deliti odlikovanja. Ministrski* predsednik Kčrber je pri svoji Hemlsiji, Ko! Je zapustil Karla, rekel: »Cesar Karel ima 30 let kaže ilh 20, misli In govori pa kakor 10-letni deček«. O ZitI pripoveduje Marguttl, da Je rekla o nemškem cesarju Viljemu,-! da hoče najprvo vreči svoje sovražnike na tla ln potem skleniti mir. Ona pa Je dvomilai nad njegovim uspehom In bila mnenja, 3a se ne sme opustiti nobena prilika za mirovna pogajanja. »Ne sme se izgubiti nit trenutka, ako hočemo rešiti eksistenco mo«! narhile«. Tako jo govorila Žita, ki Je alut kaka usoda čaka Habsburžane.
Stran 4.
»SLOVENSKI   NA KO H« dne 15. novembra 19*3
štev 261
Dnevne vesti.
V Uublfanl. đne 14
»Jadranska straža« in hrvatska javnost*
Nedeljski »Obzor« prinaša članek O »Jadranski straži«, ki pomeni, natančno analiziran, prodorno kritiko sedanje hrvatske politike in učinkovito obsodbo njenega pasivnega, obstrukcijonl-stičnega in opozicijskega zadržanja napram državi kot celini, kakor tudi napram realnim interesom takozv. hrvatskih pokrajin.
»Obzor« jemlje na tarčo, kakor rečeno »Jadransko stražo«, in njene cilje, pokazujoč na celo vrsto krasnih nalog, katere naj bi »Jadranska straža« uresničevala. Pravi, da je hvalevredno In potrebno, da »Jadranska straža« propagira idejo obrane naše istočne obale na Jadranu. »J, s.« naj »brani interese naroda in države«, naj čuva »nacijonal-ni značaj vseh naših krajev«, naj podpira »gospodarsko aktivnost in nacionalnost .. Cela naša obala je ogrožena od Italijanov.« »Obzor« priporoča nato »Jadranski straži«, da dela propagando med Srbi za Jadran! Zagrebški člankar trdi, da so Hrvati »onaj bedem, preko kojeg Italijani ne če pročl na Balkan«! V vseh teh stvareh je treba »organizacije, pobude, kritike i zahtjeva«, ki naj se stavijo — vladi in njeni saobračajni politiki! Treba melioracijskega dela, propagande za turistiko od Sušaka do Ulcinja, za agrikulturo, za boljše izkoriščanje prirodnih zakladov dinarskega teritorija! »Obzor« obžaluje, da je nekdo »Srbom fiksiral pogled na Solun In da ne pojmijo, kako je hrvatsko primorje njihovo morje, da smo si bratje in prijatelji!« Po eni strani treba pobijati Italijanski vpliv v vseh granah javnega življenja, po drugI pa pridobivati Srbijance za te kraje, toda ne kot gospodarje in osva:ače, nego v smislu razumevanja In podpiranja!« Vse to v korist »zajedničke domovine«.
Priznati moramo, da so ta izvajanja zagrebškega »Obzora« lepa in tako nenadejana, da jih kar ne razumemo. Vpričo Idealne lekcije, ki Jo »Obzor« daje čisto privatni ustanovi zasebnega društva, se po pravici vprašujemo, zakaj »Obzor« in vsi Hrvati teh nalog sani ne propagirajo, zakaj njihovi poslanci tega plemenitega poslanstva ne uvi-devajo, zakaj njihova politika ni gradl-teljna, pozitivna, aktivna, zakaj se ona ne posveti pridobivanju države za Dalmacijo, zakaj ona ne propagira Idejo bratstva In defa za dalmatinske melioracije, za boljše železniške zveze, za hotelsko industrijo, zakaj ona ne odvrača Srbov od Soluna In Jih pridobiva za jadransko orijentacijo jugoslovenske države? Zakaj lepi Zagreb nikdar ne skliče protestnega zborovanja zoper italijansko kolonizacijo Dalmacije, zakaj v narodni skupščini ali na vladi ne skušajo pridobiti države in Srbov posebej za svoje ožje pokrajinske cilje, za potrebe in interese takozv. hrvatskih krajev?! Vsa hrvatska politika pa je nasprotno izgrešeni afekt brez kakršnekoli pozitivne, premišljene poteze! AH nI sramotno, zahtevati od privatne ustanove, da Izvršuje, kar bi moral delati politični mozeg hrvatskega naroda?
V »Obzoru« so tedaj priznali skupne dolžnosti ki bi jih morala izpolnjevati sodobna hrvatska politika, ki jih pa le-ta noče oficijelno priznati ter jih brezvestno pušča v nemar! Vidi se torej, da je »Obzorov« izpad proti »J. s.« krepka, obenem rodoljubna lekcija vsem hrvatskim opozicijonalnlm krogom in politikom, katerim b imogli iz istih nagibov dodati Še celo vrsto, ti-čočih se realnih hrvatskih interesov na Reki, v Istri, v Zagrebu, Banatu, dalje lekcije, ki bi se nanašale na zapuščeno hrvatsko seljaštvo, vinogradništvo, poljedelstvo, Industrijo, obrt, umetnost Itd.!
Kadar smo zagovarjali realno hrvatsko politiko, so nam »Obzorašl« očitali sovražnost do hrvatstva. Upamo, da se to v bodnče po tem soglasju glede »J. s.« poboljša in začne z nami pledirati za aktivno hrvatsko politiko in s tem za konsolidacijo skupne države in njene notranje ter zunanje moči.
★  ★ ★
— Hipotekama banka jugosloven* skih hranilnic. Dne 7. t. m. se je vršil izredni občni zbor tega bančnega za* voda, na katerem naj bi se bil razčistil spor, ki se vleče že od poletja. Glavna točka dnevnega reda je bila odpoklic sedanjega upravnega sveta, ki uživa popolno zaupanje glavnih interesentov zavoda naših velikih v naprednih rokah se nshajajočih hranilnic. Proti njim se je sestavila koalicija, ki mora vzbuditi rta i živahnejše začudenje. Predstavniki SKS, ki gospodari danes v Zvezi slo* venskih zadrug, katera poseduje 40 % delnic Hipotekarne banke, so se nam* reč zvezali s klerikalci in gerentom ljubljanske Mestne hranilnice, vladnim svetnikom Spornom, ki stoji popolno« ma pod vplivom klerikalne stranke. Grdo nakano so preprečili zastopniki hranilnic, ki so solidarno In s prote* »tom zaoustili občni zbor ter ga napra* vili nesklepčnega. Odkrito obžalujemo«
. novembra 1923.
da so se zastopniki kmetij cev dali speljtti od klerikalcev na led ter slo« rabiti ta korak, ki je za lepo procvitajoči zavod strajno škodljiv. Nastop te koali« cije je namreč preprečil, da bi bila banka zvišala svoj kapital, kar je nujno potrebno, ako si hoče pridobiti pravico reeskomptnega kredita pri Narodni banki. Druženje a klerikalci rodi vedno slabe sadove. Tudi gospodje od SKS so morda medtem že uvideli, da je naj« grša nehvaležnost plačilo klerikalcev. Dogodki pri neki veliki stanovski orga» nizaciji to v polnem obsegu potrjujejo. Zato caveant con stil es. Napredna jav* nost brez razlike strank nikdar ne bo odobravala postopanja, kakršna so si Izbrali gospodje od SFCS pri tej priliki. Mi ga s Širokega vidika splošnih na* prednih interesov obžalujemo in gra* jamo.
— Bolezen ministrskega predsednika. Po poročilih iz Beograda je zadnje dneve ministrski predsednik Nikola Pašič lahno obolel. Prehladil se je in mora na nasvet zdravnikov ostati v postelji. Včeraj je predsednika na njegovem stanovanju obiskalo več ministrov.
— Ureditev obmejnega prometa. Iz Gradca poročajo: OkT3lno glavarstvo v Radgoni objavlja: Z odobrenjem štajerske deželne vlade se glede potnih izkazov ino-zemcev v obmejni cont Izdaja naslednla naredba: Na podlagi dne 23. februarja 1922 med avstrijsko In jugoslovensko vlado sklenjenega sporazuma o obmejnem prometu je bila določena 10 km obmejna cona, enako Široka na obe strani. Prebivalci v teti obmejnih conah potrebujejo za prekoračenje meje le enostavno potrdilo o Identiteti. Da pa se prepreči potovanfe tujcev, ki nimajo Izkazov, osobito omh brezposelnih, ostane potna kontrolna služba od strani Železniške žendsrmenje še nadalje v veljavi na prog! Spflie-Radgona. Potniki morajo hnerl na tej progi potne legHi-macHe kakor potni list, legitimacij s ko karto, domovinski Hst, orodni list, lovska karta ftd.
— Vukov spomenik In šolska mladina.
Po odredbi ministra prosvete ie višji šol. svet obvestil podretene šolske oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se bodo med mladino srednlih, strokovnih in osnovnih 5ol nabirali prostovoljni prispevki za »Vilkov spomenik« (za spomenik Vuka Štefanov Ića K ragi ka.)
— Priprave za trgovska pogajanja z Avstrijo. Na zadnjih razpravah Trgovske in obrtniške zbornice se je obširno raspravljalo o pripravah za pogajanja z Avstrijo zaradi zaključitve trgovinske pogodbe. Posebno pozornost se je posvetilo sestavi naše delegacije in je bilo vsestransko poudarjano, da treba po znanem odgovoru trgovinskega ministra odločno ponoviti zahtevo, da se pritegnejo za strokovna vprašanja eksperti iz Slovenije. Na vspodbu-do gosp. Petovarja se je govorilo zlasti tudi o važnih interesih našega vinarstva in naše vinske trgovine. Po izčrpni razpravi je bilo sklenjeno obrniti se brzojavno do ministra Koiida, da ukrene, kar je potrebno, da bodo našim delegatom pritegnjeni eksperti iz naše pokrajine za strokovna vprašanja. Po zadnjih poročilih je računati s tem, da prično pogajanja v kratkem ter da se designirani delegatje zadrže na potu na Dunaj v Ljubljani in konferirajo s tukajšnjimi gospodarskimi krogi o naših potrebah in zahtevah.
— Deputaci'a uradnikov pri pravosodnem In finančnem ministru.  Dne 12.
L m. je deputacija uradniškega saveza posetila ministra pravde dr. Perica in finančnega ministra Stojadinovi-Ć a, da Intervenira pri njih v prilog uradniških zahtev. Oba ministra sta deputacijo sprejela z največjo ljubeznivostjo in sta obljubila vse storiti, da se ugodi upravičenim zahtevam uradni-štva. Kakor beogradski listi pišejo, je deputacija zelo zadovoljna z uspehom svoje intervencije in sodi, da bosta oba ministra skušala ustreči vsem upravičenim zahtevam državnega uradništva.
— Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani je naklonil predsednik zagrebške industrijske zbornice, velelndustrijalec g. Vladimir A r k o bogato podporo v znesku 50.000 kron.
— Iz kresov upokojenega učftelletva.
Pišejo nam: Državno aktivno in upokojeno uradništvo je nezadovoljno radi gmotnih razmer, podanih z uvrstitvijo v nove kategorije. Bas tako smo tudi ml upokojenci iz učiteljskih krogov nezadovoljni radi te razvrstitve, ker mu ta ne nudi nlka-kega Izboljšanji naših gmotnih razmer In to z ozirom na fiksno pokojnino, kakor tudi s ozirom na dragmjske doklade. Ml se smatramo prezlrane odnosno nal finančni položaj, ker se nam ne nudi nobenega po-vfška. In vendar smo mi, učit. upokojenci starejšega sistema, najbolj potrebni, da se gmotno zboljšajo naši dohodki, kajti ml smo pošteno odslužili 40 let aa učiteljskem ki šolskem polju in st moramo s malimi pokojninami boriti za preživljanje ob horend-ni draginji. Draginja se od dnevi do dneva skokoma vila, i naši dohodki so vedno — enaki. — Ne moremo izhajati bi se preživljati In morimo poginiti ako nam ne prfde čimprejšnja pomoč. — Iz vsegi kar se dandanes godi, je razvidno, da naši država odnosno vlada, ni prijateljica učiteljev, a le manj upokojencev. Pa vendar imamo bal ml — upokojenci največ zaslug, di se je nafte šolstvo pospeio na tako visoko stop-
njo ta fo Barod dospel do vtika ftobrazbt. Učlteljsrvo je bilo te Je tudi sedaj važen faktor na narodnem polju ta verrdir sc ta* ke milo — ili nič — uvafuje. Naša vlada je preskrbeli, di so se aaltm poslancem povišale poslmllke dijeta ed dnevaih M ai 300 Din dnevne. Naj bi tudi uvažavala nafte borne tumara to nam dala vsaj toliko, da bomo motil živeti in ne životariti, ker doslej imamo tako slabe pokojnine, da s dravinjskimi dokladimf vred, nt moremo pri nijskromnejftem preživljanju Izhajati In živeti. Ptsilt bi lahko fte marsikaj o nafti bedi, pa zasedij aii to sadostuje. Kdor nam lahko pomaga, naj se zgane ter naj nam
pomaga. Pojdite vsi merodajni faktorji v boi sa nal kruh in aa nafto boljšo bodočnost.
— Slava stalna volne bolnice. Tukajšnja volna bolnica in bolniška četa dravske divizijske oblasti le proslavila danes ob U. dopoldne svojo iradiclonclno slavo sv. Kozme In Damjana. Kakor vr3ko leto, tako je bilo tudi letos povabljeno mnogo zunanjih goltov Iz vojaških In civilnih krosov. Reprezentance Je sprejemal pri vhodu v bolnico dežum! častnik, v lero okrašeni sobi za moštvo pn domačin dr. Rudolf K ob al. Med številnimi uglednimi gosti, ki «o se odzvali prijaznemu vabilu, da skupno s priljubljenim domačinom in bolnišk:m osnbjem proslave ta spominski dan. Je bil generalni konzul češkoslovaške republik- dr. Otokar B e n e S. betjrlj^kf konzul z. Dular, zastopnik komandanta dravske divizij •■k* obla -stJ gen. Živ kovic z zastopniki oficirskega zbora in vojaških zdravnikov, zastopstvo pokrajinske vlade fin. delegat dr. S a v n i k. dr. B a I t i č, deputacija starešinstva JS5. dr. VI R a v n i h a r in g. K a j z e 1 J. rca> tor univerze dr. Fr. Ki drl 5 deputacja zdravniškega društva dr. 51 a! mer in dr. Peresne, magWratni ravnatelj dr. M. Zamik, zastopstvo akademske omladine In driijri vojaki In civilni dostojanstven ki. Domačin dr. Kobal Je bil deležen obilnih Čestitk In pohvale za vzoren red v boln'c' In prisrčen sprejem, s katerim Je doknza! kako tesne so vezi med na** nnmdno vrj^ki In civilnim prebivalstvom. ?ln*bo boflo in rezanje kolača Je opravil mons^gnor go-pod K 1 o bo v s. nakar Je dr. Kobal nagovoril zbrano bomfško osobje. V vzneSenlb besedah le čestital požfrfVovafnefflti in marljtve-m-i moStvn. ki tnko n«Hs*ano vHB vzvišeno funkcijo s tem da tvdl Mi*n**nri pom^c" v bolezni. To delo. ki ga ie opravljala bolniška četa vedno z nalvcčjo požrtvovalnostjo In nesebičnostjo, le danes tem večje važnosti, ker Bvimo v svobodni nacijonaml državi In skrMmo za svojo vojsko kot ^ščitnico tako težko izvojevane svobode. V nad! da bo šlo moštvo dnlje po Isti plemenit! poti in da mu bo stalo kot svojemu predstojniku vedno ob strani. kadVkol? bo treba pomagati btfžnlemn v nesreči le pozval govrrrrk navzoče. naj zaklalo: ?ivel na? vrhovni povellmk kralj Alck'anđ^r LI Oođva dravske d'*viz'lrke oblasti pod vod* tvom knnel-nika dr. Č e H n a Je znigrMn dH»rvno himno, nakar Je domačin povabil goste v posebno sobo. kjer le bila prirejena zakuska Tu se Je razvila živahna zrMva. ki le potekla v animlniranem medsebojnem občevanju. Bolniško moštvo pa le Imelo svojo zabavo s koštrunom na ražnju.
— VandailTcm. 5. P. D. Je pred kratkim prav lepo obnovilo markacijo čez Oolnvec na Or1;e. Leni rdeči kros! z daleč vidnimi belimi pikami v sredi pa gotovo niso v5eč tistim z!;kovcem. ki tim ie rnjvečie veselje, delati škodo ?PD. Toliko da se je posušila barva. ?e so tam nad Pndniknm z nekim ostrim rezilom posneli znamke z lunja in iih razmetali po potu. Za markactiska znamenja slutijo seda! globoke rane na drevesih. Takim divjakom ne zaležejo nič niti svarila, niti lepi nauki. Edino mazilo bi bila Šiba. Ker pa malopridneža ni mogoče zalotiti pri dejanju samem in ga takoj eksemplarično kaznovati, naj bi SPD markiralo pota najmanj 2.5 m visoko od tal. Lestvic hudobne?! menda vendar ne bodo nosili v gozd. In če? Gotovo bi jih bilo potem laže zasačiti.
— Reorganizacija orožnlltvi. Nale orožnlšrvo. posebno ono na jugu, je bilo formirano na ta način, da so obstojale orožnilke edlnlce, v glavnih mestih zvane brigade. Ti formacija pa se je izkazala kot zelo slabi, vsled česar so kompetentni krofi prišli do sklepa, da je treba bistvene reorganizacije. Predvsem s« ustanove orožniške lole. Na reorganizaciji te je delalo že dalje časi. vendar jt bila reorganizaciji sklenjena iele ni konferenci, ki se je vršni v nedeljo v Beogradu v ministrstvu notranjih del in ki so JI prisostvovali minister VujlČlč, načelnik oddelka za javno varnost Lazlć, zastopniki vojnega ministrstvi, orožnlški komandi, gene-ral Tomić in zastopnik glavnega generalnega štaba. Kakor le razvidno Je projekt o novi formaciji orožnlštva sestavljen, treba je samo da se sankcljontra. Ni konferenci se Je poleg tega razpravljalo o želj! In prošnji prebivalstva z Juga, da se kolikor mogoče orvirja $o!e. da se dvigne prosvete v timofnjlh krajih. Prebivalci na jugu bodo šil učiteljem v tem ozlm zelo na roko In Hm bodo odstopljena najlepša stanovanji Ui v nekaterih mestih se s pomočjo vseh meščanov grade celo hiše sa prosvetne delavce. Z ozirom m ti dejstva Je bilo sklenjeno, da ministrstvo prosvete uvede v južnih krajih aajšrrfto ikcijo, di se odpo-more neukemu prebivalstvu. Konferenca, ki se prihodnjič aadiUuje, je bili s tem zaključeni.
— Izseljevanje v fuftuo. Olisom Podatkov Izseljeniškegi konuairljiti se le 11-selilo v septembru Is niše države v Ameriko 1035 oseb In sicer M4 moških In 4M Žensk. V Ameriko Je odpotovalo 549. v Ar-tentlnljo 321, v Brazilijo ao, v Kanido SI, v Avstralijo H v čile 16, v ostale ameriške države pa t(W oseb. Opaža se v zadnjem Času večje Število Izseljencev v Argentini] o. Od 1. januarja do konca septembra
1 letošnjega leta se Je Izselilo Iz naše drŽave 4011 oseb, kar le aelo malo, čc pomislimo, da je prejšnja leta zapust.lo samo Hrvatsko In Slavonijo okrog 70 tisoč prebivalcev. Tujih državljanov Se Je izselilo ; Iz naše države v Ameriko v istem času ! 1427. Izselleniski odsek ministrstva za so-: eijalno politiko ie Izdal letos od 16. julija ' do 16. oktobra skupno K701 dovoljenje za j izseljence. Od teh odpade na Zedinjcne dr-I zave  3078.  Anrentlnijo  1491,  Kanado 401. i Brazilijo 503 Čile 10S.
— Celjske vesti. Proslava tretje i obletnice R a p a 11 a Se le v Ce Tju vr-| Šila v mali dvoran? Narodnega d?ma V r -
nedeljek 12. t. m. zvečer. Dvorana Jc b:1 potna občinstva ki ie z zanimanjem s"rem-IJalo zan'mivo predavanie g. prof. Peter-lina o "ornem: rannllske pogodbe. — Porotno zaSedarils. 7n četrto letanje porotno zasedanje pred ccl^klm Otrofnlm Sodi*e>m so določeni kot pređ»rd';:kl porotnega sodišča dvorni svetnik dr. Kotnik pred-ednik okro^nesja sot!i"3a. sodni nau-svetnik dr. B-nč?č ter s^dna svetnikn dr. Premschnk In dr. Le" ičn:k. — C e r k v e H i koncert se bo v nedolto 19. t. m. b 1^. uri ropoldne vrSil v kapucinski cerkvi. Priredi jra celjski OlaSbefla Matica. — Mestni mazlstrat objavlja ratvlas z'rd? vrnitve amnestiranih vo)a?k?h ubežnikov, — Radi težke telesne poškodbe sta se pred celjski'" okrožnim sodiščem sago-varisla Antnn čef?n ter Anton Glogovš k Iz £t T.enarfa pri Brežicah. 7. noiem *tn ranila ?. aprila Tvnna Počka In Antona Zor-ka. DoMla sta Cetin 6, Glogovšek na 4 mesece težka leče.
— Mariborske vesrl. ZasačcnI tihotapci z -m:M?onsko din?r<kr vrednostjo. N^?rm rbme?nim cr^n^Ti se ie posrečilo pri n^em vink-'i 7 :r«:b-Marlbor dne 13, za??čiti dva h-r^t? prC. možna fndusrri^cn z imenom Berah iz Porota (?rbiln). PosknSnla sta Izvoziti v Mo» nakovo večio množino SterHnco^ n Na->o>ondorov v vrednosti nnši* Din blisP 1 m pol miHicn?. — Na plavljena Ir-tev Drave, V okolici Ptuja jc tc dni Drava naplavila žensko truplo, o ka*erem se domneva, da ie identično s pogrešano cost'lni^rko ?tramn'tsch iz Maribora. 60-letno Stramaltscbevo so poleg bolezni gnale v obua baie tudi družinske rnjmere. — Mariborska porota. Zadnje letoS« nje zasedanje mariborske porote se prične 10. dec. Dosedaj Je za porotno zasedanje v preiskavi dozorel samo Se en slučaj. — Razprava proti Orjuni. ki ie bila določena na 15. tm se Je preložila na 23. novembra. — Nesreče pri delu. Pri električnem dalnovodu elek'r.inc Tnla dne 12. ponesrečila delavca, grlede katerih smn kratko poročali, sta Konrad Rump'er In Matija Gajs. Nesreča se je zgodila med Laškim in Celjem. Po nove'Š'h vesteh se ni podr! železni dalnovod. nego nesrećo ie povzročilo dvigalo pri postavljanju dilno-voda. Pruga nesreča se je prigodlla na Praecrskem. 12. letnemu Jakobu Sacidinu je voz ozkotirne že'eznice, napolnjen z premogom, pri igranju zmečkal de<;no no-eo pod kolenom in mu jo občutno poškodoval. Iz ProEcrskejra so ponesrečenca prepeljali r vlnkom v Mar "bor in od tod v bolnico. — Ranjen ruski kapetan. Ruski kapetan Maks BabiČ je zadobil v Dravski vojašnici hudo rano z bajonetom v levo stran. Rešilni oddelek ga je iz imenovane vojnšnice prepeljal v vojaško bolnico. — Pojemanje nalezljivih bolezni. Po zadnjem uradnem izkazu o nalezliivih boleznih v prerečenem tednu ni bilo nobenih novih slučajev. Od grize v treh slučajih sta ozdravela dva, na Škrla-tinki so ostali še pre'šnji štirje slučaji.
— Popravek. Glede cen hrvatskih vin, ki smo jih objavili te dni od g. Kogoja Ivana v Samoboru se morajo glasiti pravilno 16—23 kron In ne 16—23 Din.
— Uredba o razvrstitvi In porazdelitvi elvllnlh uradnikov In ostaFh državnih uslužbencev je prfobčcna v celoti In z vsemi dosedaj razglašenimi popravki v Uradnem listu št. 104.
— Vse Industrijske, obrtne In trgovske tvrdke opozarja trgovska rn obrtn-'Ška zbornica v Ljubljani, da stopi v veljavo z dnem IS. novembri 1923 nov zakon o izmenah In dopolnilih v zakonu o taksah ln pristojbinah, po katerem je kolkovat' prošnie za izstavitev uvoznfh hi Izvoznih potrdil, nadalje vsedočb o izvoru potrdil o protokolacijl Hd. s kolkom z? 5 Din (doslej le 3 Din) ter potrdila sami pi s kolkom za 20 Dfn (doslej le za 10 Dfn) Prosilci naj torej prilagajo pričenši s 15. novembrom 1923 s 5 Din kolkovanlm prošnjam šc 20 Dhi v kolkih za vsako potrdHo Zbornični taksa za vsako potrdilo po 5 Din ostane še nadalje Ista in io Je prilagati prošnjam v rotovinl.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Selcnhurgovi ulica št. 3, pri tvrdkl Grlčar ČL Mejac.
— Naše cenjene naročnike, ki so prejeli koncem meseca oktobra položnice prosimo, da točno pošljejo zapidlo naročnino, ker bi bili neljubo primorani vsem za-kasnclcem dopoš::janje lista ustaviti dne 23. novembri ti. Kdor slučajno ni prejel po -/je, blagovoii jo v odprtem listku reklamirati, to je prosto vsake p<~$:nine.
— Vsem tovarišem in tovarišicam pri uspos^K.e- stnem l^-'-itu! Pred odhodom na službena mesta «e v sredo 14. tm. ob 19. uri v restavraciji »Pri Roži« (Židovska ulica l) poslovimo! — Fden za vse I
— Opozarjamo cenjeno občinstvo, da prebere objavo vseh kino-podietij v Lmb-
..ni. prlobčen > v današnjem listu v inse-rjtnem delu. Primorana so dne 19. tm. zatvoriti in prenehati s predstavami, ker jim
je mestni magistrat naprtil 25%  davka in opesnaaočH   Po  eno  prcJs:avo  na dan.
— 7 Rake pri Krskcra nam pilejo: Pretekli teden je tu na eaatfupUeniu krvi ne-orio .kovano i;mrl nosostuik gostilničar In mesar p. Franre 11 r i s t n ; k. o?.ji sorodnik velctr/ca Vinka Poni iz Krikcaa ter posest-nika in gostilničarja Unv, Bagarja iz Kostanjevice. P' k j'-^k jc bil blatra d.'Sa in odkrit lna€afi d'ibcr ro^p^d.-ir in pridea obrtnik. V javnem Hvtjeajti Je b'I vnet član Sokoli In od!'xfcn naprednjak. Jedva 30 let star je na Mar*;novo r. d 1m moral na nepovratno pot. ka*"or ga \? v mnotrobrojn m številu spremilo kmetskr ljudstva članstvo sokolskih drn-rev z Rake Rnčk", Krik ena in Kostanjevice s p-aoi-ro-n te" mestni ea-si^ka sodba kostanjeviška, občinski rdb<>r. odltellstVO In mnn?o d^mačrga ljudstva. Z':on^ča mater in sestri. Blas mu spr>mln. ostalim naše sočutje!
— Krvavo maščevanji, V Sapu, okraj Omaric rr1 OrosnpTlem, se je vicera! 13 t. m. odfgr»l krvav dogodek. Ivan Kramar. .Ti letni posestnikov vn le opazil, da Fran Bučar \t Sela seka v njegovem gordu drevje« Kramar Je pristopu k njemu tn mu
orepnveda! sckm'c. To pa Je Pnčarja «'rr\-hoviro ujezilo. Navalil ie s sek'ro m Kra-mnri.-j m gn udaril z n:cno ostrino štir'kr'it
po hrF'ti. Težko razmesarjenega so prepeljali ^eđn'ccra v ljubljansko bolnico, vendar ni upflnja, da okreva.
— t'bn| t Novem mestu. V nedeljo na Martinovo Je v gostilni K-»stHIc v Nov "trt mestu popivala veČin družba fantov iz b!i>-iie okolice. Družba !<* bila raroVljen* ni dve ^kunini. ki sta se kmalu začrli Sovražno moriti med sebof. Hd vina raiburfeill duhovi so V7kinAli, prišle sn psovke in končno Je nastal pretep ki le tnd| zahteval smrtne |r-*ev. r^rnta Prane In Janez Glavič ki «*a v t^alem naibuPe razsainla. sta se oboro#*tl ^ kre^rl^f in tidr'hila na levo In d^^^-o T5r| *em Jc bil po trlav! ndarlen A1 o t z I i VrP^k. ki le štontl. nič hudega sluteč, v trenoftnt
nsjhujšeei pretepa v gostilno Udarec v b;'
^ako »'len. da ie Vrč^k padrl v nezavest In ln ka*neie v novom^^kl b^'nPI podlfgel poškodbam Tudi ostali fantje so d'ib:l| m^nt. Ši poškodbe. Ped so *ete vsp^stavib or ki. ki so razdvojili pTetroMoč"! se skupini ln aretiral? n*»'*inj*e razgrajače.
— Težke poškodbe. Zaletel Jos. 70
nI zasebnik iz Jenkove Hitet, le bil v Ko-mrnskena ulici 13. tm. ob Io. povoden od nekega neznanega voznika. — Pr-»n Prcks-ler. 16 letni posestnikov sin tz MavT,Č pri Kranju, je 13. tm. pa«'el ped le^ko ohWcn voz. ki mu je zlomil desno nogo. — V Trbovljah je tovorni vlak podrl Mariio Ra-kar, ženo prozovnega čuvata, Zlomlienih ima več reber. — Delavec Jakob Kranjc. rapos!en pri in?. Kasnlu v Zagorju, je 13. tm. padel s stavbenega odra hi je drbU težke notranje poškodbe. — Delavec Aloj-stl Kapus iz Kamnika si je pri delu poškodoval levo oko. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico.
— Kino Tivoli. Nocoj zadn'Ikrat rre-krasnl drugi del senzacionalnega filma »Pustolovka iz Monte Carli« z naslovom »Marokanske noči«. Posebno ugajaj Jo posnetki rz arene Španskih blkoborb In pa TbenMskih afrŠk'h mest v mesečini. Jutri tretii in zaključni del: »Razsodba v procesu Stanley«. V glavni ln naslovni ulogl znamenja kraSoffca FHen Rlchter.
— Kino »IDEAL« prične v četrtek 15 rm. (do vStevil nedelje 18. tm.) predvajat! krasno, g!- b"ko v čustva, segajoćo dramo »V'vonrte Dclorme« alt »Dama z tremi Imeni«. V glavni vlogi je Priselili Dean. katera Izborno karakterizira ženo udano opi-H'mskim nasladam in alkoholu, ter učinkuje na jr'edalca naravnost pretresljivo. Drama vsebuje 7 dejanj In je obisk mladini nedostopen.
— Telesno zaprtje. Profesor Bamber-ger, ki je spisal učno knjigo o boleznih srca, je dognal, da ie grcnčica»Franz-Josef« izborno učinkujoče odvaiilo.
— Prava narodna jed so bile že pred vojno testenne »Pekatete« ln kakor vse ka*e, je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.
— Od danes nanrej nova portugrlka. ljutomerski mošt. — Gostilna prj Mraku. Rimska ccita štev. 4.
Kar je dobro, ne more biti najcenejše!
Zlatorog milo se izdeluje le iz najboljših sirovin, torej za vsako perilo največ e koristi Brez truda naredi perilo snažnobelo, kljub neznatni vporabi.     V vsaki trgovini lahko dobite Zlaforog-sflilo!
i
Sedaj pri^cfo konji na vrsto-
V pariških iportnlh krogih vlada velika vznemirjenost ra* di eksperimenta, ki ga hoče na» praviti dr. V o r o n o v, znani »pomlajcvalcc« ljudi. Na inicijativo lista »Llberte« hoče po* mladiti stare konjc*dirkače. — Tmljivo je. kakrga pomena bi bilo za dirkalni sport, ako bi se stari zmagovalci iz slovečih tekem pomladili. Dr Voronov pravi, da se to zgodi.
Poljub -ritere rešil žrvljsrje,
Prcdno so hoteli pogrebet krsto male d^Vlice, umrle v Gittorll v Španiji, zabiti, je pristopila mati in prosila, da li sme otro* ka poslednji!:rat poljubiti. Po# krov je bil odkrit, in ko se je mati sklonila nad otrokom, je opazila, da te malo premika. Letela je takoj po zdravnika in slednji jc konštatiral, da je de« klica   samo   začasno otrpnela.
Otrok Je kmalu nato ukrcvai
štev. 261.
»SLOVENSKI   NAROD«,   ću t 15 novembra 1923.
Stian. 5
VELIKO NEZADOVOLJSTVO MET URADNIŠTVOAI.
Minimalno zboljšanje plač.
— Beograd, 14. nov. (Izv.) Na temelju sklepov plenarne seje Udruženja uradniških organizacij so člani Klavnega odbora Izročili ministru financ resolucije in komunike Eiede ureditve zmotnega položaja. Minister Hnanc le sprva pokazal veliko naklonjenost ter Izjavljal, do se mora gmotno stanje državnega uradništva Izboljšati. Sedaj pa je v vseh uradniških krogih vzbudila veliko nezadovoljstvo in ogorčenje vest, da je minister Hnanc dal posebni komisiji, kl proučava draglniske In druge do-k'ade, nalog, da ima pri določitvi do-klad tako postopat!, da se zmanjšajo za 25%. Splošno prevladuje sedaj med vsem uradništvom utis, da se bode njih gmotni položaj na podlagi novega zakona zelo minimalno izboljšal. Zanimivo je dalje dejstvo, da je vojn: minister že pred dvema mesecema odred!! izplačilo polnih plač oficirjem na temelju novega vojaškega za-kena. Sedaj pa zahteva finančni minister od oficirjev vrnitev poviška. V razgovoru Vašega dooisnika s članom glavnega odbora Uradniškega udruženja ie slednji pripomni!, da so te vesti točne. Predsednik Udruženja jugoslovenskih železničarjev je omenil, da je finančni minister, ko je organizacija intervenirala pri njem radi plač železničarjem in 20% povišanje onim železničarjem na progi, izjavil, da ne more dobiti kritja, ker ni kredit za povečanje plač v smislu novega uradniškega zakona dovolj močno fiksiran. Člani uradniških or-gžnizacij so opozorili vlado, da vpošteva njih zahteve, ker drugače ne moreio prevzeti odgovornosti, da bodo državni uradniki vestno in hitro vršili svoje službe. Železničarji opozarjajo vlado, kakšne materijalne izrube zadenejo lahko državo, če se ne ugodi zahtevam železničarjev.
LJUBLJANČAN ODLIKOVAN Z JOBLOVO NAGRADO.
— Gradec. 14. nov. (Izv.) Iz Stock-holma 13. tm. javljajo, da je bila tukajšnjemu univerzitetnemu profesorju dr. Pregl-u priznana Noblova nagrada za kemijo. Univ. prof. dr. Pregel, predstojnik kemijskome-dlclnskega zavoda, je bil 1. 1869. rojen v Ljubljani kot sin bivšega blagajnika »Kranjske hranilnice«. Gimnazijske študije je dovršil v Ljubljani.
DRŽAVNI PRORAČUN.
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Druga sekcija je danes dopoldne razpravljala o proračunu ministrstva pro-svete. Za dijaštvo, studiraioče v inozemstvu, je določenih 2 milijona dinarjev, za dijake-učiteljiščnike 1 milijon dinarjev. Odobren je tudi večji kredit kot podpora revnim književnikom in pesnikom.
POLITIČNA SITUACIJA.
— Beograd, 14. nov. (Izv.) Politična situacija je povsem mrtva. Ministrski predsednik Nikola Pašić je še vedno bolan. Ministri so reševali tekoče resorne posle. V zunanjem ministrstvu so danes prejeli iz Sofije v odobrenje protokol, ki se ima dne 20. t m. podpisati glede konvencij o sporazumu.
TRGOVINSKA POLITIKA NAŠE DRŽAVE.
— Beograd, 14. nov. (Izv.) Minister trgovine in industrije dr. Kojič odpotuje danes v Zagreb, kjer se sestane z vodilnimi hrvatskimi trgovci, industrijci in obrtniki. Minister želi spoznati glavne zahteve in želje, da more vlada jih vporabiti za temelje pri zaključitvi trgovinskih pogajanj s sosednim! državami.
SPORAZUM Z BCLGARSKO.
— Sofija, 14. nov (Izv.) Komisija za sporazum in sestavo petih konvencij med obema državama Jugoslavijo in Bolgarsko je včeraj po petdnevnem odmoru zopet pričela z razpravami. V vseh točkah je skoraj že dosežen sporazum in se ima zadevni zaključni protokol dne 20. tm. podpisati, na kar se dotične konvencije predlože v odobrenje merodajnima vladama.
RAZPUST KOMUNISTIČNE STRANKE NA BAVARSKEM,
— Monakovo, 14. nov. (Tzv.) Državna korespondenca cb;avlja. da je državni komisar odredil razust komunistične stranke in zaplembo vsega njenega premoženja. Vse strankino imetje, denar in druge nepremičnine pripadejo državi v last. Ustanovitev slične stranke je prepovedana. Določene so tudi visoke kzni.
Razne vesti.
Iznred sodišča.
— Iz L 1921. Sprli so se v restavracij? »Zlatorog« vojaki s civilisti in zaprl je gostilničar sobo, da bi napravil konec prepiru. V gostilni pa je ostal kap. Zivojinovič, kar je razburilo vojake, da so navalili na vrata in napadM civiliste in stražnike skupno pod geslom »tu je vojska, tu nima policija nič opraviti«. Končno jih je policija le ukroti-la in odpeljali so jih s kapitanom vred. Iz Gosposke ulice. Se le včeraj so bili obsojeni štirje vojaki po § 95, ker so se skupno zoperstavili straži in jo napadli vsak na 3 tedne zapora.
— Kazen za izsiljevanje. Jože Vehar m Ivan Zakrajšek sta pisala svojemu bivšemu gospodarju nadzorniku savske art. radionice za Bežigradom kap. Ljubo Mila-dinoviču, da naj jima nakaže pod imenom »Katnik poste restante Ljubljana« v 8 dneh 2000 Din, ker sicer ga bosta ovadila radi raznih poneverb emričnega blaga. Obtoženca sta ugotavljala, da sta napravila to iz maščevanja, ker sta bila odpuščena Iz službe in nista niti najmanj pričakovala, da jima bo Miladinovič kaj poslal. Pač pa sta šla za vsak slučaj povprašat na pošto. Da se odvadita takih neumnosti, je bil obsojen prvi na 10 tednov, drugi pa na 1 mesec težke ječe.
KU KLUX KLAN. Kn k!ux klan Je naslov tajne drufbe, ki Ign danes važno vlogo v Zedinjenih državah severne Amerike. V mnogih krajih Je vpliv družbe tako velik, da računajo z njo tudi državne oblasti. V državi New Jersey v mestu Perth Ambovn je bila nekoč poklicana policija z gasilci, da bi zabranila mestni organizaciji Javno zborovanje. Država New York je izdzla zakon, da mora tajništvo družbe uradno registrirati vse člane, ki žive v državi. Mnoge druge ameriške države so napovedale boj tej organizaciji, o kateri se govori, da hoče po-tatl nevidna vlada v državah in VVashingtonu. Splošno prevladuje naziranje, da so člani Ku Klux Klana zakrivili več umorov, os~)bito linčanja. ki se pogosto dogaja. Družba Je. kot rečeno, tajna in Je bla ustanovljena v l,Tžnih državah takoj po državljanski vojni. 2e tedaj je družba nastopala z reprcalna-mi proti vsakomur, ki se je proivil zakonom ali moralnim pravilom ameriškega naroda. V slučaju kršitve teh pravil člani dru-fbe niso čakali na zsk^nito oroc^dfro. nego so sodTU sami potom sodn'ka »Lvncba«. Zdmz^ne države «o imele že mnogo sličnih orgamracij. toda m*lokitera Iz njih si J; pridobi]?. toT:ko Sanov in u-r1~da od strani uradov in Ustav, kakor Ku Klux Klan ki ima n»d 1 milijon d~bro organiziranih članov no vseh ?Tirri*k?h me~*fh. Mnogi list!. zl^«*i r»a »The W«rW« đel*tfefo n-» to. da bi v!rd3 to družbo prepovedM'« č*š č"* ont ne p^dmra s vohunih msfftaefl marveč l'h samo ovira. Tudi dm»l list! v prvi vrsti sevrdr žfd^-skl In rIm«k^-katoi;?Vi. se jrz? na družbo kot pro*Iversk~» org^^lza^n^ Ne ef<*đe na to pa Ku KJux IHm vedno bolj narašča in javno imovrd-de svoje ge«lo — *m<»-:Vir<'r<»m. Tedsl ko so nen*vn-nd II-»ti nafveč o***'! nrn*l dmžhi. le v Breofclv-nu n*k* n^d^He zvečer v protestantski cerkvi tn*'avfi n«s+oT službo b~žio v kro'- Ku Kftr* Klnn« Z <!n*«re Stra«! tv lis*T pri-!*Si-io fofoo-rnfMe sh'vTov te đrnžb*" kl se vr*e no noči pri bakljah In avtomobilnfh svetllj-kah.
Ku ITI nT lHa«t l*^no !r«v»v*d'*Je svnU rflfe In ?d*l* ki so b**- om>vr,en« v uradnem nratira k^t »Čredo TC?anov« jn sicer:
VernJem v r*o«ra In tem^t- t<^?.x-»n*k-^nb-'*n*,*tV Wrnfeni oŠ je cerkev t» ne *\tv>1 nn fept^fflfi morrle. v »nam**' Rn«ni ?n cfovefro. V>r"l*m. da cerUfv Vf II nf nrl nrm n'^-or Rodstva, ni z^ n*c\ Vw» w|em v veffno loxHev trik v« oi dr*av-. Nt«*-n nodfofen noK*nf t"jf v?»đ1 c**riv trva^fn. wrne£n }»n drnrl n^lHičnl a't versk! IniD*-Mf**i. Zvest o^nem iMiter^Ekemn pfap">rn V-ir^r edmemu R^rn. Varujem v pravfSn-Zi»Vonti In svobodo. VenMem v z*»*Č!fo tr*+»ve 7-rT^l^nni dr?*v. VernJ^m da le n**a s\'*"l*^d»ia la^ma Srfta t*»m*?l^i V^rw*n rl'-bre vlade ?n da «o on? VI fr> ho?"!« d*z-o-^snJz^riti. BOvriHfnftrl n*»še r^o-tbT?Ve |n ne^osfnfal drravli-'nck'h pravic. Vemlem v ♦vobndp go'.'nra. Veruiem v svobod«* 0«lr. ki rn ne r.bvl^d^lo polllfne strantr* al? verske sek*r. Vernem v zakone In red. Verujem v zaščito na*e«*a Čl«te«ra ž-n^H'n. Ne
verujem v nasilje mase, toda verujem, da morajo biti izdani zakoni, ki bodo odstranili vzroke tega nasilja. Verujem v bolj tesno vzajemnost kapitala in dela. Verujem, da Je treba odklanjati zahteve tujih delavskih agitatorjev. Verujem v omejitev tujega priseljevanja. Sem v državi rojen ameriški državljan in verujem, da imam več pravic, nego tujci. To so torej najvažnejše zapovedi Ku KIuz Klana.. Zanimive so v toliko, ker Je v njih mnogo boljševizma in obenem naeijonalizma. V Am-riki je več takih tajnih družb, kajti Amerikanec ima sploh rad tajne organizacije. To so večinoma podporna, bratska in dobrodelna društva. Največje fn najmočnejše pa Je društvo »Svobodnih Zidarjev* ki *teje okrog 3 milijonov in ima ogromna bogastvo. Takoj na drugem mestu stoji Ku Kl:ix Khn in krk~r v«e kaže. bo kmalu zavzel me^to prostozidarjev. Nedavno je društvo kup:lo v državi Indii« dobro znano »Va'pTaho Unl-ver«lta« za 1 mlHJon dMarJev. Ta un'verza lahko sprejme 5 tiso: študentov, trda z* vnaprei *e opor-»-ia di se b^d") sorejemali črnci. Židje in kaf^Vk' sa~io ra bborat^r-ne poskuse. Vpliv Vu KI ur Klana j? od die do dne večj! in vpra^.nje j- sedaj, dali Ima družba k?ko b^dočno^t ali pt ie «amo udarec v vodo. kzk^r so bf!e r«rne đrn«re orr^ri^r^-tU (Wh'te Cep«. Pta Cr-p^ A P A. itd.V 7d? se. d? so z^Č*i; ta pokret Amr-rikanci. ki so v Sasn svetovn* volne ngo* levil!, da se v Amerki ?f|r| vp'lv hrje^v In nasprotno da je pmer'k^-'lz"'^ mM-c?-<ne docela izumrl. Ku Kiu\ Kl*n b; bil tor-i k^t n^eiion^Hrtirna o-^-n!rac:?a n^yj slišnega kot f+a1:?^n«kf fašizem.
• Carusova vrhova se poroči. Londonski Hstl poročalo, da se je le^a Carus^v-* vdova te dni zaroč?!a z neVm škotsfcfm b^afnšem. Vdov^ je hči odvetnika P*n:n-m*m. kameri 11 n' ^ovolrl poroke s s'av^fm It^^'-nsklm pevcem Car^-srm. Ko je -ršel k n*emu Csru*o in pros*1 ra roko nv-e;ove hčerke. M ie b?lp L 1018. mu ie rekel r^I-ve^k Be^lamm: »Jaz sem nsspro-en tej poroki r»df razl'Ve v «*arosti med V^mi in moio hčer'", radi raz';Ve v n^r^dn^^^ Tn predvsem rad? Vašega ar^s^čnen temoe-ramenta-. Caruso se ie Ben:*m?nu nrfklor-n'l fn o^š-1. čez tr? dni e^ :e J^un ^r»A.^xT,-v Beni-»min rbvesffo. da se ?e nie«*ova hči p^r^ia z r*ai?'?nsVfm pevrrm Car'^m. Porneie sta se tast !n iet «'^er neVoJfkn Sporaz»?mela. sil oče ni nlcdar r Jr"-*in rvoil hčeri, da ie poroč-'la Ctt^ji V svoii oporoki ii je zapu^+il en s*m dr<br. svoio ^oo bfšo v Neu"tTorku vredno fin nno dolarjev pa *e zamistil svo'1 nos*rcžkinji. Caru-sova vdova ŠAe;e d-»nes 30 let.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA* Dne 14. novembra* Sprejeto ob 13.
Navzlic temu, da danes potreba po
devizah ni bila tako velika kot včeraj, so tečaji vsled nadaljnega zadrževanja blaga ostali približno isti kot včeraj. Y splošnem je bil na deviznem kakor tudi na efektnem trgu slab promet. Narodna banka je intervenirala le v manjših količinah.
Ob zaključku notirajo:
Devize: Curih 15425—15.475, Pari« 4.55—4.90. London 3^3.5—oS5.5, Dunaj 0.122 — 0.1230, Praga 2.53—2.54, Trst 3.S3 —3.8375, Ne\vyork 86.75—57.50, Budimpešta 0.46—0.47.
Efekti: 7% Invest. drž. posoiHo od 1. 1021 64—65. Ljrbli kred. banka 205— 206 1. hrv. šted. Zagreb 955—1000. Slav. banka Zagreb 107 —10S, Hrv.-slav. zem. hip. banka Z-^reb 9?.5—100. Hrv. esk. banka Zagreb 101, Jugoslav. banka Zagreb 149—150, Tr-bov. prem. društvo 870, Eksploatacija 225. Šećerana 2400-2410. Slavoniji 210—212, Nar. šum. industr. 1660—1^25, Guttmann 153.
Valute: dolar 86—56.5. lira 373.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 14. nov. (Izv.) Današnja prec'borra: Beograd 6.575, Amsterdam 215.60. Newyork 5Cj9.50, London 24.92, Pariz 31.75. MIlan 24.82, Praga 16.431 Bu-d:mpešta 0.0302, Bukarešta 2.92. Sofija 4.S0 Dunaj 0.0o,«0, avstr. žig. krone O.OOSO.
Pustolovka - iz Monte Crrla -
od 11.-14. I!, od 15 -18 lll.de! V glavni vlogi ELLEN RICHTER
KINO TIVOLI
Glavni urednik: RASTO PUSTOŠIF.MSEK.
Odenvorm urednik: VALENTIN KOPITAR.
>• M Ij3
j //?   %*K LETO
H4
Slike narsal akad. slikar M- O^snar*. Besedilo zložil Tone Gaspari.
Krasno   umetniško  in  literarno delo za rraSadino
izide koncem novembra t. 1.
v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30*—, v prenotaciji do 20.
novembra t 1. oo Din 20*— odnosno Din 25-—-
Poštnina posebej po Din 1*— odnosno za luksnsno izdajo po Din 1*50—, za inozemstvo dvojna poštnina.
PrenotacMe In naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
L ubijan8, Marilin trg 8.
!
Scarilo !
Ne kupujte kamgarn, sukno in drugo modno blago, predno si ne ogledate naj dovršenejšiih čeških in angleških izdelkov pri
LEN ASI & GERKMAN. LJUBLJANA.
elektro-inženerii
z dovršeno akademsko izobrazbo se sprejmo pri električnem vcle-podjetju. Pogoj: Jugoslovansko državljanstvo in popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika.
Pismene ponudbe s prepisi spričeval, življenjepisom, sliko in zahtevo plače je vposlati pod .Elektro-inženerji* na Aloma Com-panv, Ljubljana. 12076
Pozor damski frizerji!
Želim prodati svoj dobro uveden in renomiran, v glavni ulici Novega Sada (Hotel .Kraljica Marija" se nahajajoči
damski frizerski salon
ter iščem za to resen par (moža in ženo), ki sta popolnoma vešča v tej stroki. Obrt cdd3m proti kavciji ter se lahko takoj prevzame.
VOJIN DOBRENOV, damski frizer, NOVI SAD
■IBSSSailllBIlIBIIIIIIIIlUHIINIIIBVHl
□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□^
Po %or trgovci!
Z novim letom oddam trgovino z mešanim blagom vsled bolezni j vsem inventarjem in zalogo za dobo 10 let v najem Stanovanje na razpolago. Trgovina se nahaja v bogatem industrijskem kraju na Kranjskem.
Detajlni letni promet znaša Din 2 milijona. Po-trebm kapital samo Din 250.000—. Ostanek po dogovoru.
Ponudbe je poslati na upravo Slov. Naroda pod .Resni rejlektant-11819'.
Iz
hlobučevine in v vseh modnih barvah.
Halnižje tene! HaM izbira!
modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
STEZNIKE
(moderce)
po životni rneri priporoča
Ana Hatier
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
Tvornica keksov V. BIZJAK & drog
Rogaška Slatina
odda zastopstvo za celo Slovenijo.
Reflektira  se samo na agilne in dobrovpeijane o«ebet ki naj svoje ponudbe poSljejo direktno na eo-renjo tovarno. 12078
Roška računala
izdeluje tovarna MILAN AUMAfl   IN DRUO,
KRŠKO, Slovenija,  .1 jco.-l.ivija.
3IOI<
IOIOIOIOIOIOIOIOIO i^lJfflE
IUAH ZAROTNIK l!KuJ!»
Telefon 379        meStll! tesarski  mOlSter        Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostre5ja za pa lače,  h!?e, vile, tovarne, cerkve   in  zvonike;   stro l,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. ^mmm žaga. Tovarna furnirja.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
PISALMI STROJ BREZ
BARVNEGA TRAKA
Na mesečne obroke po Din 250"— dobite pri
L. BARAGA, LJUBLJANA.
S$MHfffiS\l.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
Franc©
sftiik
Priljubljena po svoji prvovrstni kvaliteti In izdelavi. Cena s po5t-
nino Din 70*— za komad. Ne zamemajte našega izdelka z
drugimi slabimi fabrikati.
Ulzltbe in kuverte
priporoča
v Ljubljani.
poseatnik, gostilničar in mesar
dne 8. novembra ob devetih zvečer previden s sv. zakramenti, v 30. letu starosti nenadoma preminul.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 11. novembra ob pol devetih dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek, 12. oktobra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi.
Pokojnika priporočamo v blag spomini
RAKA, dne 9. novembra 1923. Ana Hrastnik, mati. — Lojzka, Tončka, sestri. — Ostali sorodniki.
in strica
Zahvala.
Ob nenadni smrti našega nepozabnega sina, brata, nečaka, svaka bratranca
Franceta Hrastnika
si nsojamo izreči našo globoko in udano zahvalo vsem, ki so se nas na kakršenkoli način spomnili ob naši težki uri.
Posebno se zahvaljujemo članstvu »Sokola" z Rake, Bučke, Krškega in Kostanjevice, mestni gasilski godbi kostanjeviški, zastopu občine Raka, častiti duhovščini, cenj. učiteljstvu, žandarmeriji, odd. fin. kontrole in vsemu občinstvu, ki se je v tako mno-gobrojnem številu udeležilo spremstva na zadnji poti našega nadvse ljubljenega Franceljna.
Se enkrat, srčna hvala vsem!
Žalujoči ostali«
1810
93
2530
6.
■SLOVENSKI   NAROD«   dne 15. novembra 1922.
ZDI
Elektro-monter
_ samostojen, vešč vseh del prt gradnji kiajtauti* omrežij ntetee ra visoke riapetostl, skiopoih naprav ia de Pogoj: rensko državljanstvo ter znaafe rlovcmtega in nemSfcega
PteroerTe pomrdbe a navedbo pfačTtoili zahtev jte poslati na: A- E. G. UNIOK, jugoslov. d d. za elektriko, H?*-"7. Kocenosra aL 2.
Att že veš norice?
10-20 8b popusta
«*M* prt
1. Mm ud. L Sns
aiuliMiuiB, BfMtnl trg !•
Tvrdka ^ (g
ttnjnHMjn aiiPg kugi
prln-eroda svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor satan, ševjotu za površnike m raglane, katngarrm za obleke m modne Mače, donble
stoto za zimske suknjiče in površ-
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A.
KANC, Izubijana, — Ran* pošilja tvrJi po poeti. 2922
NajbolfS premog,
LJUBLJANA, Krrfhi Pena Tetefon 230.
/A
CEITIEIIT
prime rorllMi
domači« m dalmatinskih tvomk po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri
L Pestotnik in drug
Ljubljana, Dunajska cesta 33 .BALKAN". — fart. telefon
mas
IflHLI OGLH
Cen« ofiatom do da eese4 3Hi »* ; vsa«« no-riclirtes bet<Ha 50 pora, z devišmo vred
■
Prodajalka,
izurjena v manufakturni stroki, t večletno prakso, *etf pregon Ki skižbo. — Ponudbe pod »Zanesljiva 12.091« nn upravo »Slov. Narode«.
Trike.
13
OOOEOiOSOBOBOlOlOlOlOI
Industrijalci in obrtniki, pozor!
Razprodaja.
Radi reorganizacije in pretrreditv^e podjetja se bo dne 16., 17. ia 16- novembra ugodno prodalo
več Faznih
o
m
o
■
o
0 0
■
o o o o
m
o o
S B«* Wi i \Mm ta rok 11, S
kakor rasne stružnice, žage (BandsSgei, vrtalni stroji, ,Ajaxa kladiva, »Beche* kladivo, »Topham* jermen, kopirni stroji, raznovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd.
Predmefi se lahko ogledajo že pred prodajo pri
o
B
Oi
■
0 0
■
o
■
o o
■
o
■
o o
■
o o o
cz>a
Obločnica, ki se
F
I cela sveti ne ško-! dnje očem in ne !   dela ostre sence.
——
Blagajničarka
s prakso išče mesta; gre tudi kot prodajalka ali samostojna voditeljica r*>dnjžmce. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 12.064
Prodajalka.
Sprejme se samostojna prodajalka, starejša, za* nesljiva moč, na deželo. Placa po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Vese* Bc, Ormož. 12.092
Sprejme se varilec
za arrtogensk© varenje ( Autoge rrech werBer). ka* teri je hfl že kot tak za* poalen in ima tudi pra* k so v varenju finega kle* parskega dela. — Naslov: Jakob FBgl, Prešernova ulica 5. 12.097
Fotografski
pomočnik
(ponx>čttica\ ki je zrno* žen dobrega posnemanja m tudi izvežban v kopi* ranju ha povečavah, se sprejme v boljšem atcli* jej« v Ljubljani s 1. jas miarjem. — Ponudbe pod Fotograf(l 2.100 na opra«
▼o  »Slov. Naroda«.
Takoj se sprejme praJktikan tinja
pri podružnici velikega trgovskega podjetja v Ljubljani. Pogoj: znanje stenografije, strojepisja, slovenske, nemške, in ev. hrvatske korespondence. Pri dobrem poelovanju dobro plačano stalno me? rto. — Ponudbe na npra* Slov.   Naroda« pod
vo
Praktikanrmja 12.061 do 17. t. m.
GER
ŠIVALNI STROJI
Na celem sveta znani kot najboljši.
Poelražnleo in zastopstva v vseh mestih LJB3LJAR A,   Selenbupgova   uHca  štev. 3.
Centrala za državo S. 9. S. ZAGREB, MeraKceva uRca br. S, D. kat
Motorno kolo
1 Vz HP, novo, sc ugodno proda. — Ogleda se od 12. do pol 2. ure. — Na* slov pove apcara »Slov. Naroda«. 1X047
Pietilni stroj
št. 5/27 za nogavice, ka* pice rt d. se ceno proda. — Ponudbe pod »Pletilni stroj 156,1 12.019« na upravo   »Slov. Naroda«.
Klavir se proda
po izredno nizki ceni vsled pomanjkanja pro= štora: lahko tudi na obro; ke. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 12.093
Dva pinča,
čistokrvna, pes in nsica, (resasta hlevna pinča), zdrava in dobro vzgoje* na. naprodaj. — Celje, poštni predal 89. 12.079
Skoro nov voziček
rm dveh kolesih, starin* ske puške rz turških ca* sov. več dobrih vreč. 4 verfke slike na prodaj. Kolodvorska tilica št. 39, Kantina, vhod iz Miktrv. šičeve ceste. 12.0^0
Tovorni avto
v dobrem sranju (4 do 5 ton) se kupi. — Ponudbe z natančnim popisom in najnižjo ceno pod »Ca« m ion/12.054« na iroravo »Slov. Naroda«.
Mcblovano sobo
i?če za takoj gospod. — Ponudbe pod »M. M. 12.041« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se konj
za vožnjo m tek. — Po= izve se: J. Černe, Dunaj* »ka cesta 2S. 12.005
Lovsko piičarko,
resasto, čistokrvno, pro> dam. — Novi Vodmat št. 62. 12.067
JD90SL importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIM.
Stroji za vsako indnefafro, lesno m kovinsko; poijedeijski stroji in orodje; lokoHiobfle in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene i* konstrukcijske svrhe, — Tovarna poljedelskih strojev, Hvama za Jelezo In kovine F. F AR IC izdeluje vse predmete iz Mtega železa v vsaki množini in velikosti točno po moderTh, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
!&ARlBORy Trubarjeva ul. 4.
Proda se štedilnik
(železen) v dobrem sta* nju za 500 Din. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.088
Spalnica,
masivna, hrsatov les, se ceno proda. — Otfteda se
na Vrtači 3, pritličje, 1.
▼rata. 12.091
Dve prijazni
mebiovani sobi
se takoj oddaste. — Na-alov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.050
Na stanovanje,
event. tudi na hrano se sprejmeta takoj ali s 1. decembrom dva gospoda. — Naslov pove uprava »Sk>v.  Nar.«. 12.04S
Dijakinja
j4i uradnica se sprejme v lepo zračno sobo. — Naslov pove uprava »SI. Narod*«.
Išče se soba
za samca v bližini glavnega kolodvora. — Portu ds bc pod »Beograd^ 12.0P0« rta  upravo  »Slov. Nar.«.
Meblovono sobo
(event. prazno) išče za takoj častnik s soprogo. — Ponudbe pod »S. K. 12.0R1« na upravo »Slov. Naroda«.
Kes se stanovanje
v stari hiši, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. pTO* ti dobri nagradi za takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.0S9
Mdblo  mo sobo
iščeta dva gospoda za takoj, po možnosti v <rre* dini mesta. — Ponudbe pod »T. K./12.065« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prazna soba
se odda solidnemu go* s podu (samcu) v novi hiši na krasni legi. Elck* trična razsvetljava se bo vpeljala. — Naslov pove urrrava »SI. Nar.«. 12.069
Meblovano sobo
z dvema posteljama do? bita lahko takoi brizu vojaškega strelišča dva prijatelja. — Naslov po* vo uprava »Slovenskega Naroda«._12.090
Krasns soba
s posebnim vhodom, me -blovana.    z   elektr. raz«*
svetljavo, za eno aH dve osebi, event. z vso oskr*
bo, se odda. — Nn*lov pove uprava »Slovenskega Naroda<r. 12.075
Elegantno sobo
z drema pnsteliama m perilom od 15. aH 1. de* ccmhni v centrunro mc-> sta, rs čem. Plačam dobro. — Ponudbe na kapelnika Ludwiga, bar »Emona«, kavarna »Emona« tu.
12 010
Na stanovanje
in hrano sc sprejmete dve gospodični ali dija* kinji — Naslov pove uprava »Slovenskega Na? roda«. 12.09S
McMovana sebs
(lepa in čista) z električ* no razsvetljavo in poseb* rrim vhodom, event. tudi z vso hrano, se išče v sredini mesta. (Kurivo na razpolago.) — Prijazne ponudbe na naslov: Vil* ko Snfcnik, Ljubljana, Knafljeva ufrca Štev. 18.
12.0<iS
Seztjska ktročlja.
Za dobro zasnovano ood* jetje se rabi Din 150.000 za dobo šestih mesecev proti dobrim obrestim ali pa v družbi. Zaslužek za= jamčen. — Ponudbe pod: »Zaslužek« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.
12.0^7
Kdo odda mak)
skladišče
ali primerno sobo za t skledkče ob gUvni ceati ▼ mestu. — Pismene po» nudba pod »Skladiiče 100/11.962« na upravo »Slov. Naroda«.
Vrt na Prulah
sc odda v najem. — Po* nudbe na: Friderik K.o= šir. Pred Prulami št 2'.
12.073
Išče se gostilna
v najem ali na procente. — Izka Hartmnn, kavar» na   r»0">r!to«.   Nova   <.". r.i diska. Hrvatsko.     11.^27
Pletilne stroje,
vsakovrstne, nudi s po* nkom tvrdka Fran K^s. Ljubljana, Židovska uli* ca. 11^1
Na hrano
!»e   sprejmejo   ^ririr ^<>* spod je. — Kaalov p< uprars t>S]i>rer.skcsjs \»* roda^. 12 ;7
Otroški vozički,
dvoLolcsa. mali motorji, šivalni stroji, pneurr. iti* ka po znižani ceni. »Tri«
buna«   F    B    L., Kar.
ska cesta it. 4, Ljubljana
Ribj
e olje,
Prodam njivo,
priprsvno tudi  za  stav« i bišče.   Cena  nizka. (Pod Rožnikom.)    —    Naslov , pove uprava »Slo\vr. ga Naroda«. 12.065
Pozor!
Naprodaj stavbna parce^ la ob Zaloški cesti, pri» pravna za v?ako nodjet* je. — Naslov povo upra^ va »Slov. Nar.«. 12.035
Delikatesna
trgovina
na proraetnem kraju »o
odda v najera. — Pismo ne   ponvidbe  P0^ ^Liubs
ljan a/12.036« na apnrvo »Slov. Naroda«.
zajamčeno pn.v.no, naj* boljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Ba* karčič, Karlovska cesta Ht 2. — Direktni import iz Kristilanije!        11> I
Na dobro
domačo hrano
SC sprejmeta takoj ah s 1. decembrom dva bolj-*a gospoda. — Vaslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 12 059
Dežne plašče
»NVatcrproof* (nepremoč-Ijlve). gumi »pelerine za dame. prevlečene s sv m usnjene sukniiče pri* poroča Drago 5cl:v.i1\ LjuKjin.i.  Dvorni  tre! 3.
11.983
Naprodaj hiša
z gospodarskim poslop* jem, vrtom in nekaj kme; ti je, v bliiirri železnice: cena po dogovoru, iz proste roke pri Petru Kav* ka, Dolako št. 33, pošta Dol pri Ljubljani. 12.096
Dmžabnika
s k«rWtalon\ od 200 f* 10 d • 250.000 dinarjev s p r e i»
m e m proti intahulaciji na dobro urejeno miz sko tovarno ali mu stopim polrrvico v la«v Ponudbe v>od »Polovico v last/l2.0^. na upr.iv«^ '»Slov. Naroda«.
Hiša s posestvom!
Proda sc hi*t. obstoječa ir več sob m pritikKn. kakrvr tudi gospodarsko poslopje. Dafjc tri njive m štiri parcele go*da po et*ckrvko nizki ceni. — Natančna pojasnila daje: Franc Repajižek, Docnža* le, Gorenjsko. 11.S20
Posojilo
Din 60.000 proti vknjižbi na prvo mesto iščr m& hanična delavnica in K* varrra v svrho rca?i7.ira* nja državne dobave proti ugodnemu obrestovanju. — Potrudbe na: Hinko Privšek, Ljubljana, M\-klošičeva cesta 1S/I. des^ no. 12.0*6
Cenj. občinstvu
si  u šojam   naznaniti, da
poučujem moderne plese Boston, Tango, Java, One Stap, kakor tudi ritmiko za otroke in odrasle. — Alcks Trobiš, baletni mojster, člen ntadnflrodnega udruženja ple.-mih učiteljev. Narodno gleda* tTscr,   drama, Ljubljana.
12.094
K* Widmayer
pri »Solncu«
za vodo. Velik s izbira volnenih jopic in čepic. Raznovrstno perilo. Svilnati m drugi robci, šer* pe. Manufakturno blago. Oblckcc in predpasniki. Vsa oprava za novorojenčke. Maje, nogavico domaČega izdelka Ven« čki in iopki za neveste, odeje (kovtri). Edina za* loga peč (abtahovV Ni debek) primeren popust.
10.527
Priporočilo,
Z veseljem sporočam, da je patentirani apn--.it •»Torlod.ir«. katerL-jrt sem nriročil za mojo rest.ivra* eijo nad vse pričakovanje dober, prihrani mno* go knrtva m nesnage in greje popolnoma lokal, tako da sem ž njim zelo zadovoljen in ga vsako* mor naj topleje priporočam. — Adolf Spatzek, restsvratrr pri »Grozdu«. — Naroča so: »Jugome* t-dlja«, Ljubljana, Kolodvorska tS aM R. Nipič m  dru<?.   Maribor. 11.893
Tel. t«tor. S2.
Tal. Iat«p. 89.
Objava.
P. n, občinstvo se viju dno obvešča, da so Ijabtjanska kfno-podjerja prisiljena vsled pretiranih zahtev občine za plačilo veselfčrVega davka z obratovanjem prenehati z 19. novembrom 1923.
Kino-podjetja btta so ie d ose daj tako obre iBea jeaa z raznimi oddajam! od svojih dohodkov in so plačevala 20% od brutto-dohodltov državi, 10-30 <Vo od brutto-dohodkov hrvah dom, 10-20% od bmtto-dohodkov oba«, poleg tega pa še polkrifsko takso in v zadnjem času še poleg pristojbin policijske straže še pristojbino za pottctjskega detektiva, torej dvojno stražo, kar ni nikjer v tn-zem-stvu, rzvzemši tu v Ljnblfani, 5e manj pa v ino-zemstvu.
Ljubljanska Irino-podjetja so bila že več mesecev pasivna ia. bi Mvno sedaj v zimski dobi, kJ je za kino-podjetja radi večjega obiska bolj povoljiva, se deloma krila za izgabo prejšnjih mesecev, kar pa je sedaj preprečita občina s povišanjem veseMčnega davka in pokrajinska uprava z vsitjenjem še podvojene straže. Občutno izgubo na dohodkih trpe kino-podjetja že Itak radi taga, ker je bfla mestna efaktrarna prtmorarta okrniti dobavo toka za popoldanske predstave vsled pomankanja toka.
Slavno občinstvo naj blagovoli te razloge upoštevani in podjetnikom ne šteti v zlo ta korak, v katerega so bili iz gornjih razlogov prtefljeni. Kakor hitro se bodo razmere vtem pogledu predragačfle hi se nam bode od občine odmeril dohodkom pravičen vesellčni davek in kakor hitro bode pokrajinska vlada ukinila v si ljenje podvojene straže, bode zopet pričelo takoj redno obratovanje.
Ljubljana, dne 14. novembra 1923.
Kino Jdeal" Kino nrw>fi«
Kino „Ljubljanski dvor4* Kino Jllatka^
PREIZKUŠENO.
NAJNOVEJŠE IZUM.
POVSOD UPORABNO«
Pse -štedilnik
imimm
PATENT
se kari z žag a mj o m, pramofovim  prabom, tSronlom, 4®:o, »ploh z manjvrednimi ogfpaanTfci ali
K»a z navadnim gorivom, lesom, premogom itd.
Prednosti: 1. Kurijo se manjvredni odpadki lesa, premoga rtd., z enakim uspehom, kakor navadno goifvo. 2. Doseženo toploto je mogoče zadržati v peči zbog
principa dveh dimnih cevi ki jo izdatnejše izrabiti, kot v navadnih pečeh. Navadnega kuriva se porabi v pečeh .Univerzal* SO«/, manj, kot v drugih pečeh.
Neprenosljivo itedenje;     velik napredak v kurilni tehniki S
Deset-orno neprestano gorenje drobnega goriva (žaganja Itd.) stane le okrog M »aea, pri uporabi navadnega goriva
(lesa. premoga rtd.) 50 Vt prinnml«.
Nejboljir nadomestno za vsako pse droge vrste. Solidni Ni trpežni izdelki.
Pojasnila daje in naročila sprejema tvrdka-proizvajaterjica:
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
i
Usloin ta  tkk   mm*** taskarae«.