vmk dan in praznikov. Ittoad dailjr eaeept Satardaja, PROSVETA fcLASlLO SLOVENSKE NAftOJbNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravniškl prostori: SMT South Lawr.dele Are. Offioe ef Publieation: M§7 South Lawndaie Are. Telephone, Roekwell 4904 -YEAR XXXII. listo Je $8.00 Juho t«. »U. M U« IMI attim ukter Um AH W 0>S»IM« of lini I llTt. CHICAGO, ILL., PONDEIJEK, 29. JANUARJA (JAN. 29J, 1940 Subeerlption IS.OO Yearljr &TEV.—NtTMBER 20 Acoeptanee for mailing at epecial rate of poatafe provided for hi eeetien 1108, Aet of Oct. 8, 1817, authoriisd on June 14, 1918. mi i 1 1 . .,■ "T ELIKO POMANJKANJE I NEMIM V RUSIJI štiri ruske vojaške divizije m severni strani Ladoškega jezera v nevarnosti uničenja. Na stotine Rusov padlo v bitkah s finskimi bram-bovci. Delegacija angleške delavske stranke dospela v glavno mesto finske republike. Sovjetski vojni komisar Vorošilov odpotoval na finsko fronto. Izpovedi ruskih ujetnikov. ■VASHINGTON, D. C.. 28. .—Zanesljiva poročila, ki so prejeli tukajšnji diploinatič-rogi, ae glase, da je v večjih tih Sovjetske "unije nastalo ko pomanjkanje Živil in kuri-vsled česar se pojavljajo ne-i in izgredi. Pojasnjeno je, je teh potrebičin dovolj na Ii in v gotovih središčih, to-aradi strašne zime, kakršne ni bilo sto let in zaradi nuj-a prevažanja bojnega mate-a na finska bojišča je odpo-transportni sistem. Po-ica je, da je živil in premoga kupe v nekaterih središčih, im v velikih mestih Rusije, bno v Moskvi in Leningradu 8 silno primanjkuje in ljudje fcaj stradajo in zmrzujejo. IE LSI N KI, 28. jam—Finska očila se glase, da se štiri na-jnje sovjetske divizije, ki so Sle v paat severno od Lado-ga jezera, še vedno otepljejo, dar vse kaže, da ne bodo ušle astrofi. 10SKVA, 28. jan.—Današ-uradno sovjetsko poročilo se i kot običajno, da "na finski nti ni nič posebnega." lelsinki, Finska, 27. jan. — itiri ruske vojaške divizije, ki zadnje dni stalno .napadale sko bojilo črto na severni ani Ladoškega jezera, so ob? »žene in zajete v pasti, iz ka-e se najbrie ne bodo izmotale, glasi sem dospelo poročilo. V kah, ki trajajo že pet dni, je ilo najitotine ruskih vojakov, lim so Finci obdržali vse švoje ticl je. 5oveljstvo ruskih čet je odre-d napade na finske postojan-v upanju, da jih bo odrezalo Mannerheimove trdnjavske e, ki se razteza čez karelijsko neljsko ožino na zapadni stra-I .adoškega jezera,. Na drugi >nti, ki leži nekaj milj sever-[ od arktičnega kroga, so ruski >ovi utihnili. V bližini ceste, vodi v Markajarvi, so ruske :e še vedno aktivne. Nekaj lj južno od Markajarva so Ru-pred desetimi dnevi skušali tekati Finsko na dvoje, toda črt se je izjalovil. Armada o-og 40,000 rtiskih vojakov se je lem umaknila proti sovjetski Hi Bera, ftvica, 27. jan.—Tu po-čajo, da je čez dva tisoč ogr-ih in italijanskih prostovolj-i prekoračilo Francijo na svo-»poti proti Finski. Poročilo do-kvlja, da so Francija in škan-havske države garantirale pro-[Holjcem svoboden prehod na »dlagi na seji Lige narodov rejete resolucije, ki določa vse-ransko pomoč finski republiki, se bori proti Stalinovim če-m, ki so invadirale njeno o- Helsinki Finska, 27 jan. nirleška delavska delegacija, Itero tvorijo Walter Citrine, ivelnik londonskih strokovnih iij. Noe) Baker, laborit in član trlamenta, ter John Brownie je ^raj dospela v glavno finsko esto kot predstavnica sngleške flsvske stranke. Finaki zunanji inister Tanner je priredil ban-lt \ počast delegaciji. Tanner je v svojem govoru »udaril, da je zelo vesel, ker bo lela delegacija angleške delav-f stranke priliko, sposnati ak->«lne potežkoče finske repubti-ki se mora boriti sa svojo Stalinovim četam, ki so invadirale njeno ozemlje. Izrazil je u-panje, da' bodo angleški delavci in vsi drugi, ki cenijo svobodo in demokracijo, podprli Finsko borbi proti Stalinovi agresiji. Citrine je v svojem odgovoru naglašal, da je uverjen, da bo apel dobil ugoden odmev med angleškimi delavci, ki sa že demonstrirali svoje simpatije napram finski republiki. Bakerjev govor je bil tudi značilen, ker je navajal vzroke, zakaj je ogromna Rusija napadla malo Finsko. Stalin ni vedel, ko je napadel Finsko, da bo naletel n* tako močan odpor s strani enotnega finskega naroda. "Diktatorja Stalina so napačno informirali njegovi lastni agentje, da bo z lahkoto stri svojo malo_ sosedo," je rekel Baker. "To dejstvo je največja možna obsodba diktatorja." Stockholm, Švedska, 27. jan. —Poročilo, ki ga je dobil tukajšnji list Aftonbladet od svojega dopisnika v Tallinu, Estonija, pravi, da je Klement Vorošilov, ruski vojni komisar, odpotoval na finsko fronto z več člani vrhovnega armadnega Ataba. Vorošilov in njegovi spremljevalci so se odpeljali iz Moskve v Leningrad, kjer je glavni stan poveljstva ruskih armad na Finskem, in od tam> na fronte. Helsinki, Finska, 27. jan. — Sem dospela poročila javljajo, da so še ruski poskusi, da prebijejo finsko bojno črto, izjalovili. Finci so odbili vse napade na svoje pozicije in vrgli Ruse nazaj z velikimi izgubami. Sedem ameriških letalcev je dospelo na Finsko in se pridružilo tujim prostovoljcem, ki se že bore na strani finske armade. Medjbeml je Vincent Schmidt, veteran iz svetovne vojne, ki se je boril tudi na strani iojalistov v.španski civilni vojni. Pet ruskih vojaških častnikov, katere »o Finci ujeli in se nahajajo v jetniškem taborišču, je povedalo re por ter ju ameriškega lista, da je Stalin posla) ne-izv^bane čete na finske fronte. "Jaz sem član komunistične stranke in priznati moram, da smo bili napačno informirani o situaciji na Finskem, ko je bila odrejena invazija," je rekel stotnik Aleksij Klimstov. "Naznanilo, da se je Stalin odločil za napad na Finsko, me ni presenetilo. Pripovedovali so nam, da finsko ljudstvo, kakor poljako, hoče, da jih ruska armada osvobodi in da nas bo sprejelo kot osvoboditelje. Mi smo jim verjeli, toda ko smo udrli v deželo, smo spoznali, da so nas premotili. Vsi Finci so se obrnili proti nam. Zdaj, ko smo tu, smo spoznali, da je nekaj narobe. Sovjetska Rusijs je naletela na potežkoče. Odločiti se bo morala za poteg-nitev neizvežbanih čet iz Finske in poslati tja izurjene, da de-monstrira sposobnost svoje armade. Prestiž njene oborožene sile je dobil težak udarec, prav tako svetovni komunizem. Med ruskimi vojaki, ki so silno razočarani, ni volje «a bojevanje. Do-bro bi bilo. sko bi v Moskvi odredili umik vaeh čet is Finske, kar pa se ne bo zgodilo, ker bi avet dobil dokaz o nesposobnosti ruske armade, ki mora poslušati ukaze komisarjev, ki gonijo vojake v smrt na finskih boji- Domače vesti Vesti iz Minnesote Ely, Minn.—Mladi Lojze Ko-stele, sin rojaka Jos. Kostelca, je 12. t. m. izgubil nogo pri delu na skladiščnici rude pri šahtu Pioneer B. Kostelc je bil motor-nik na vozovih za prevažanje železne rude in nesreča se je zgodila, ko sta dva rudniška vlaka trčila skupaj. Nahaja se v bolnišnici.—V zavodu sv. Ane ,v Duluthu je umrla •Terezija Sarabon, vdova po znanem salunarju, stara 68 let in doma od nekod nu Dolenjskem. Na Eyju zapušča brata Petra Bežka in dve neča^ kinji.—V Gilbertu je pa 22. t. m. umrla Mary Indihar, stara 67 let in doma od Dobrepolja na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1892 in sicer v Tower, zadnjih 30 let je pa živela tu. Zapušča moža, šest sinov in tri hčere ter 10 vnukov in vnukinj. —V Keewatinu je ymrl John Draškovič, star 45 let, ki Je tamkaj bival 10 let. Zapušča vdovo in pet otrok. - Se nekaj vesti is Jolieta Joliet.—Pred dnevi je tu umrla Katarina Malerič, roj. Koče-var, v visoki starosti 86 let. Zs-pušča sina in tri hčere.—Nekaj dni kasneje je na ulici naglo u-mri 40-letni Gregor Zora. Postalo mu je slabo, ko je šel nu delo in zgrudil se je mrtev. Rojen je bil v Ameriki jn tu zapušča mater, tri brate In dve sestri—Dne 17. jan. je naglo umrla Mary Pire, stara 73 let in doma iz Dola pri Hrastniku. Zvečer je šla zdrava spat, o polnoči je pa že bila mrtva. Tu zapušča mola, v Iovvi pa sina in štiri vnuke. , Nesreča pri delu Chicago.—Rojak Jos. Knaus se je pred dnevi nevarno pobil pri delu v tovarni Standard Car Co. v W. Pullmanu. Štiri dni je kil v nezavesti. Nahaja se v bolnišnici. la Pennsylvanije Avella, Pa.—Dne 22. t. m. je tu naglo preminul John Guzel, star 59 let in rojen v Poljanah nad Skofjo Loko, po domače Erjavčev. Bil je dolgo let član društva 292 SNPJ In tu zapušča ženo, tri sinove in pet hčera, v Pittsburghu brata Antona, v I/i Sallu, IU., sestro Mary Bizjak, v starem kraju pa sestro Johano. —Dalje je umrla Katarina Bogataj, roj. For tu na. stara 52 let in doma iz Trate-Gorenja vas. Bila je članica društva 292 SNPJ in tu zapušča moža in dve hšerl.—Pred dnevi je v PitU-burghu umrl Peter Klobučar, atar 54 let jn doma iz Dragatu-ša pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil »8 let in zapušča družino. Clevelandske novice Cleveland.—V mestni bolnišnici je te dni umrl Jos. "Llkovlč. star 61 let in rojen v Topolu pri J polkovnika Roosevelta Begunjah pri Cerknici. V Ame- N ariji grozijo romunski vladi j Povečanje izvoza olja v Nemčijo Bukarešta, Rumunija, 27. jan. —Borba med Nemčijo na eni strani ter Veliko Britanijo-in* Fjancijo na drugi za kontrolo bogatih oljnih polj v Rumuniji se je poostrila. Predstavniki Nemčije so pričali pritiskati na Rumunijo z zahtevami, da mora povečati izvoz olja v rajh. Izjavili ao, da je od ^rumunakega o-Ijaodviana nemška maši na. Problem je življenjske važnosti. Če se bo Rumunija .upirala, se bo Nemčija poalušila drastičnih metod, da dobi, kar zahteva. Ta prikrita grožnja je prišla v momentu, ko je neki vpliven turški list napovedal, da Se bodo balkanske drla ve odločno u-prle agreeijl, pa naj pride ta s strani komunistične Rusije ali pa nacijske Nemčije. "Mi vemo, da so z nami ne samo zapadne demokracije (Anglija in Francija), temveč ves svet," piše ta list. Ker se je napetost povečala, ao bili poslaniki Nemčije v državah južnovihodne Evrope po-jvani v Berlin na konferenco s Hitlerjem in člani njegove vlade. Johanrt Fabritius, poslanik v Bukarešti, je le dospel v Berlin. Njemu ao sledili nemški poslaniki v Jugoslaviji, Grčiji, Bol-gsriji in na Ogrskem. • Rumunija se Ji znašla zaradi nacijskih zahtev med dvema ognjema. Nedavno sta jo Velika Britanija in Francijk posvarili, da si bo nakopala njuno jezo, 6e bo pritiskala na angleške in francoske oljne fcompanijo, naj povečajo produkdijo olja, da ga bo Rumunija lahko pošiljala v Nemčijo. Skoro vse oljnjake v Rumuniji posedujejo angleške, francoske In ameriške družbe, Znamenja, ki kažejo, da ne bo nobena stranka popustila v kon-troverzi, ao povečala bojazen, da bo Rumunija postala bojišče v bližnji bodočnosti. Rumunija je zabredla v potežkoče ti^di zaradi zahtev Ogrske in Rusije, Prva zahteva od Rumunije vrnitev Transllvsnije, druga pa vrnitev Besarabije. Rumunska vlada u-pa, da bo dobila podporo na konferenci držav Balkanske antan-te, ki se prične v Belgradu 2. februarja. Antanto tvorijo Rumunija, Jugoslavija, Grčija in Turčija. « riki je bil 43 let in tu zapušča dva sinova, hčer in dve sestri. ^-Rojak Filip Močilnlkar je sad-njo soboto odprl novo gostilno, ki bo znana pod imenom Bishop Mills Tavern. Mvisnoat in svobodo protiiščih. Omejitev svobode • tiska v Franciji Pariz. 27. >an.—Vojne omeji t ve svobode govora in ti*lfa so bile poostrene z novimi dekreti, ki določajo zaporne in denarne kazni za one. ki širijo poročila v nasprotju 8 interesi narodne obrambe. Govorniki In pisatelji, katerih delo in aktivnosti bi alu-iile v prilog sovražniku, bodo aretirani in postavljeni pred ao-dišče. == holandska in belgua ostaneta nevtralni Holandšk i parlament podprl vlado ARETACIJE FA-SlSTOV V BELGIJI KlavnUhi delavci glasovali proti uniji CIO Chicago, 27. jan.—Delavci, u-posleni v klavnicah VVilson ti Co., so se pri volitvah izrekli proti uniji €10 kot predstavnici pri kolektivnijx»gsjutijih. To je bih prvi pora/, te unije, odkar vodi organizatorično kampanjo med delavci v velikih Čikaških |(|e|o, Haag, Holandaka, 27. jan. — ^una«iji minister Klco JVan Kleffens je odprto povedal savo-jevanim državam, "da Holand-aka ne bo poslušala sirsnskih .glasov, ki nas bi radi izvabili v vojno." Po govoru, v katerem je minister ponovno naglasi!, da bo Holandska napela vse svoje sile, da ohrani svojo nevtralnoat, je parlament soglasno podprl tuna-njo politiko vlade in jI. izrekel zaupnico. Zunanji minister v svojem govoru nUomenil deklaracije angleškega mornaričnega ministra Churchilla, v kateri je indtr«kt. no povabil nevtralne države, naj se pridružijo zaveznikom v vojni proti Nemčiji, pobijal pa Je trditev, da je dolžnost držav, ki so včlanjene v Ligi narodov, da se pridružijo Veliki Britaniji in Rran$ij4T Če hočejo zavarovati svojo neodvisnost. Prav tako je zavrnil nacljeke očitke, da Holandska kot članica Lige narodov stoji na strani zaveznikov in jim pomaga. Kleffens je dejal, da se zanaša na zagotovila savo-jevanih držav, da ne bodo kršile holandske nevtralnosti. Holandske avtoritete posorno opazujejo aktivnosti Antona Musserta, voditelja holandake nacijske stranke. O njem je znano, da je oboževalec Hitlerja In Muasolinija. Mussertova strsnka ima okrog 80,000 članov in Isda-ja dva lista. To sta Nationals Dagblad in Volk en Vaterland. Oba odprto podpirata Nemčijo. Bruselj, Belgija, 27. jan. — Predaednik vlade Hubert Pier-lot je izjavil v parlamentu, da on Še vedno U|>a, da se Belgija ne Im zapletla v vojno, kljub temu pa mora biti pripravljena na vse, kar lahko pride, Branila bo svojo nevtralnost in neodvisnost tudi z orožjem, Če bo treba. Parlament je odobril program glede iskanja notranjega posojila za financiranje vzdrževanja oborožene sile, ki Je bila mobili* zirana zadnji teden. Za to potrebuje $270,800,000. Program dalje določa povečanje produkcije premoga, da ga bo Belgija Ishko izvajala v tujecemstvo. _ Mnogo premogovnikov, ki so ustavili obrat preti izbruhom ev-ropske vojne, bo obrat obnovilo, ker so se zahteve (K) premogu povečale. Rudarji so obljubili, da se ne bodo upirali podaljšanju delovnih ur, če jim bo garantirana dodatna plača za če« ur no klavnicah. Pri včerajšnjih volitvah so odločili, da jih neodvisni) unija Employes Repreaenta-tive Committee zastopa pri po gajanjih z družbo. Kitajska odlikovala Policija v r ha r le roju Je aretirala več reksistov (fašistov) na obtožbo špionaže. Vsi so bili odvedeni v zapor, kjer boflo čakali na obravnavo. Policija je pričela loviti fa*Ute tudi v drugih mestih. « City of Flint se vrnil >v ameriško luko New York, 27, Jan.—Polkov-nlk Theodore Rooaevelt Je prejel najvišje odlikovanje, ki ga tu-i fialtimore, Md„ 27/jan —To- jec more dobiti od Kitajske, za vorni parnik Clty of Flint, ki ga zasluge kot načelnik Združenega j« vojna v Evropi vrgla v sredi- sveta za pomoč kitajskim civll- 8če mednarodne drame, ie sedaj nim prebivalcem. Odlikovanje na varnem v ameriških vodah, mu je v imenu vlade podelil IIu Parnik Je dans* dospel v tukaj Hhih. kitajski poelsnik v Wash- šnjo htko in s tem je bila zadnja ingtonu. Čistka v mehiški komunistični stranki epizoda drame zaključena < ity of Flint je zasegla nemška boj na ladja Deutarhland 9. oktobra preteklega leta in ga odvedla v Murmansk,. sovjetsko luko ob Metieo CHy, 27. jan.—Priče- srktiku. Tsm se je nahajal več tek čistk« v komunistični stran-! dni, nakar je pod poveljstvom ki Je bil naznanjen. Imenovan je nemVke po»adke odplul v nofve-bil poseben odbor, kateremu je ško luko, kjer so avtoritete are-bila poverjena preiskava sktlv- tirale člane nemški poaadke in nosti članov, o katerih lojalnosti vrnile psrnik lastnikom. V nor napram M<»skvi obstoja dvom veški lukl je oetala meaer dni In Več članov je biki še izključnih. | potem odrinil jfrot! Ameriki. Pomanjkanje premoga v Italiji Vojna inisala . uvoz premoga J green hvali r00sevelt0v0 administracijo Delavci so mnogo prido• bili v zadnjih letih KRITIKA LEWISOVE DEKLARACIJE New York, 27. jan.—Willlam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je dejal, da so in. MiiM k d®!«vo* v S«*nlll letih Rooaevel-moga je veliko In Italija ga bojtove administracije iavojevali Rim, 27. jan.—Pr. Kari Clo-dius, nemški trgovinski veščak, je dospel v Rim na važne razgovore, ki bodo po mnenju opazovalcev prinesli r popoln preok-ret v trgovinskih odnošajih med Nemčijo in Italijo. Odkar se je Nemčija sapletla v vojno z Veliko Britanijo in Francijo, je u-vol nemškega premoga v Italijo silno padel. Pomanjkanje pre- morala uvažati is Anglije in Francije, če ga ne bo mogla dobiti iz Nemčije. Italija potrebuje do trinajst milijonov ton premoga letno. Pred vojno je dobila 10,000,000 ton premoga na leto IzeNemčlje. Vozili so ga nemški parniki is Hamburga In drugih nemških luk. Dovoz premoga iz teh luk je bil po iibruhu vojne ustavljen zaradi angleško-francoske blokade. Italljanaka vlada Je 1, 19118 sklenila pogodbo 8 Anglijo glede uvoza premoga. V omenjenem letu ga je dobila Is Anglije 2,500,000 ton. Sama produci-ra le dva milijona ton premog^ na leto. Dr. Clodltia je prišel v Rim. da raspravlja s predstavniki italijanske vlade o tem problemu. Nemški poslanik v Italiji Je 18-javil, da bodo obstoječe pogodbe z Italijo modificirane v soglasju s italijanskimi potrebami in položajem, ki je nastal po isbru-hu vojne. Dr. Clodlua je doapel v Rim is Bukarešte, kjer ae je po« gnjal s rumunsklml voditelji glede povečanja i«vosa rumun-skega olja v Nemčijo, ki ga po-trebuje Hitler za operlranjs nemške motorno armade in letalske sile. Protijaponska akcija v senatu Embargo na isvoz bojnega materiala Waahlngton, I). C„ 27. Jan,— Zdaj, ko je veljavnost trgovin-ske pogodiš« z Japonsko potekla, se je prlšsla agitacija, da kongres razglasi embargo na Izvoz M nega materiala na Japonsko, katerega slednja rabi v vojni proti Kitajcem. Amerika naj se z oklicem emlmrga maščuje nad Japonci, ker ovirajo ameriško trgovino na Daljnem vzhodu in uničujejo lastnino ameriških državljanov na Kitajskem. Trije senatorji, člani odseka za zunanje zadeve, so že naznanili, da so za ^razglas embarga, Ti so Key JMllrnaii, načelnik odseka, in senatorja l*wis B, Hchwellenbaeh in Walter F, (ieorge. Vsi so demokratje. Dr. Hugh Hhih, kitajski po-šlanik v VVashingtonu, Je vče. raj obiskal predsednika itoose velta v spremstvu dr. W. W. Vena, bivšega poslanika, Dejal Je, dt sta govorila t Rooseveltom o različnih problemih, ne ki lajsko-japonski vojni, povedal reporterjem po konferenci x Rooseveltom, da bo Kitajska apelirala na Ameriko, naj ji da nadaljnji krilil. Kitajska več pridobitev nego kdaj prej v zgodovini Amerike. Is tega ras-loga se njegova organisaclja ne bo pridružila "bratovščini nehva-ležnežev," Green je ime) v mislih deklaracijo Johna L. Lewisa« predsednika Kongresa industrijskih u-nij in rudarske unije UMWA, ki jo je podal na konvenciji te u-nije v Columbuau, 0„ v kateri je napadel Rooaevelta Jn napovedal, da bo doiivel poru, če ga bokonvencija demokratske stranke ponovno nomlnlrala ia predsedniškega kandidati. Green je dejal, da njegova organisaclja aasleduje praktične cilje v mejah možnosti, "zato ns pojs l*ami sovraštva proti Rooaevel-tovl administraciji. S pomočjo svojih političnih prijateljev ao ameriški delavci doaegli več v zadnjih sedmih Istih nego pod vsemi drugimi sdminlstracijami v zgodovini ta dežele," Green je ponovno oplaiil fede, ralnl delavski odbor in ga obdolžil, da sili delavce v sprejetje komunistov sa predstavnika prt kolektivnih pogajanjih i deloda-Jalrl. Omenil je odlok delavskega odbora, ki ga Je podal pred nekaj tedni v prilog uniji prista-niščnih in skladiščnih dslavcev (CIO) na 8apadu, katera predsednik je Harry Bridgea, v Avstraliji rojen agitator In komunist. "Hrldges, ki nI ameriški dr-Žavljan, je komunist, čeprav James M. I, and is In delavska tajnica trdita nasprotno,dajal Green, (Undis, dekan prav-ne fakultet« na universl Har-vard, je vodil zaslišanje v imenu delavskega departmenta glede rleportacije Bridgesa. V poročilu, ki ga je objavil po zaslišanju, prsvi, da J« bila predložena evidenca, da Brldges nI komunist in ne člsn katere druge organizacije, ki agitira za nasilno atrmo|tsVlJenje ameriške vlade.) Predsednik ADF Je sagovar-jal VVagnerJev zakon, napadel pa je delavaki odbor, ki Izvaja ta zakon. Očital mu je, da Je pristranski v svojih razsodbah v prilog unijam CIO in v škodo u> nljam ADF. Svet luteranske cerkva protestira Chicago, 27. Jnn.--«plošhi lu-teraoski svet, ki feprezentlra o-sem luteransklh podružnic in 7000 cerkva, je sprejel resolucijo, v kateri kritisira predsednika Roosevelta, ker je imenoval Myrona C. Taylorja, Jeklarskega magnata, za svojega zastop-Mhih u' v Vatikanu In Joaepha P. ' Kennedyja. poslanika v Londonu, za svojega uradnega repre-ntantai pri kronanju papeža Pija Xlf Resolucija vsebuje o- ji ua naosijnji url" st*r protest proti posUvItvi dlje pred nekaj mearc 1dobila kr^ .....I * k . Ai dit v vsoti $81,000,000. plomatičnih odnošajev med A' meriko In Vatikamim. Dolga stavka proti čikaikeniu hotelu ~ končana J Chicago, 27. jan,—Najdaljša sUvka v zgodovini toga mest« je bila zaključena, ko j« uprava ho^ tela Kdgewater Beacha isalpl sala pogodbo s unijo Miecella-•neous Hot^-I k Restaurant Km ployes In r«pr«8«ntanti unije električarjev. Stavka je bila o klicana pred šeatlml leti in vf« U čaa m plketi oblagali hotel. Diesov odsek dobil $75,000 tVashington, I). C., 27 Jan.— Nižja . kongresna • zbornica Je spr«j«la predlog, da Diesov od-s«k ilobl $75,000 za financiranja nadaljevanja preiskave neameriških aktivnosti. Predlog je bil spr»J«t bre« debate. Nekaj dni prej Je bila s veliko večino apre-jeta resolucija, da as preiskava nadaljuje do S. januarja prihodnjega leta. r- ir~ PROSVETA THK KNLIUHTKNJHKNT f? GLASILO IN LASTNINA MIOVSNSSS NSaoUNS POWOeN* JKI>N«TK . Organ •( aa4 »«Mi»Im4 fcr tl» Hlatcaa fcaOaaal I*m(U NnM; Naročnina «« MruUn« drteva |l«*«i Chteava) ia Kana4u |(M M Mo, f«.*+r. CHkmgv ai.4 Omotu 17.1« por romt. furrlgft COMBlrfc* I** •..................""" ' . »IE. *---------- Crsa —laatfT 4««uvoru R<±i>U. dopUuv t« ftanarolanili flaakuv aa na Kok«H»4et liUrr»ni» vaafcina UrUaa. raati, dra«M (*•»! itd.) aa »r»«i« yo*iljaiaOu Ia » aluiaju, 4« ]• prilafci patAiM* Adv»rt«t»,» rfclM M »««wi>t - Manuacrlpla of cumuoui.«. ca t k,... and »bmAUUM arti«Ua wdi mM W rrtuf.-d. Otker manu-rlpt., »uril u aUriaa, plmy.,l»*mt, Hi.. will ba returbod to aaaSrr »»>•• accowvauud l»/ »«lf a44r«—ad and »Umpcd ^valopc. ______• . ....'.r Naator m »aa. kar la»a U* » IMm ' PKOSVKTA MI7-M So. La»«4ala A«a^ thlcaga, Uiln* MEiMSKS or THK ftUMMATKD FBKSH Datum o ofclrpaju na prlmor liat na natovi. Coughlinova "Krščanska fronta" Novi juatični tajnik Robert Jackson jo izjavil 22. t. m., kakor je sporočil dnevni tisk, da federalna veleporota v New Vorku nadaljuje preiskavo v zadevi voditeljev in članov "Krščanske fronte (Christian Mobilizators)." Kot je znano, 17 vodilnih članov t« antisemitske in, teroristične organizacije je že bilo oBloženih in aretiranih, med tehii je pa tudi eden glavnih voditeljev "fronte" John F. Cassidy, zaupnik in agitator "fathra" Coughlina iz Royal Oaka pri Detroitu. Justičnj tajnik Jackson pravi tudi, da se preiskava raztegne tudi na one, ki ao iz ozadja dajali navodila in financirali to organizacijo — in pri tem je izrecno imenoval "fathra" Cough-lina. Skrajni čas je že! Ameriški demokracija -mAtapiše samomoru, če bi še nadalje pustila ljudi kot je "father" Coughlin, pa naj so ti ljudje katoliški duhovniki ali karkoli že, da bi lahko neovirano zlorabljali BiH of Kights in svobodno hujskall k izgredom in krvolltju. Coughlin' je v preteklem letu v svojih radiogovorih in v svojem listu Boclal Juatice ne samo enkrat pohvalil delovanje "Krščanske fronte" in enkrat je namignil,, da bo "Amerika vsekakor morala rešiti svoje probleme z orožjem kakor je Franko v Španiji rešil svoje probleme." Te kriminalne zlorabe svobode govoru in tiska rfiora biti enkrat konec. Cikaški anarhisti so bili obešeni pred več ko 50 leti ne zaradi kakšnega zločinskega dejanja, temveč zato, ker ao pozivali delavce na oboroženo vstajo. Mi smo odločni nasprotniki vsake smrtne kazni za navadne zločince kakor za ameriške would-be Fraiikote ali Hitlerje, smo pa za to, da zločinski hujskači na krvolitja najdejo dosmrtni prostor v blaznici! veselo rekel, da gre drugi teden Florido, češ da delati ne more in bo šel tja, da se poadfavi. Pri tem pomenku mi prinese bolničarka pismo. Ko ga odprem* vidim seznam do sedaj poslanih stvari v Slovenski muzej v Cle-velandu. Opisane so še druge stvari, kar pa na .ljubo nekemu kruku ne omenjam, ker ni vreden, da bi bilo njegovo ime v jfcv-hosti, ' Za svoj 72. rojstni dan sem šel rojakom tja, kamor sem bil 28. aprila leta 1893 prvič prišel čez morje iz mile mi Slovenije, rjamreč v Ely, Minn., kjer je do-ždevfi«-moj novi dom v U.S.A. Hoteli so, da tam praznujem svojo 72-letnico. Ne, sem rekel, povabljen sem v Eveleth k aktivni članici mrs. I>enich (prej Smoltz). V Eveleth u pa sem navedel vzrok, da tuditam ne morem praznovati svojega rojstne- Profesor Harper ima besedo Samuel N. llarper, profesor ruskega jezika in ruake zgodovine na čikaški univerzi, je 20. januarja rekel pred člani Čikaške odvetniške zbornice, da je Stalinova invazija Finske "velika vojaška in politična napaka." Profesor Harper je znan zagovornik Stalinovega režima. Zadnjo |a>mlad — menda meseca aprila —- je preduvul v Tomanovi knjižnici v češki naselbini na zapudni strani Chicaga (v arčii le naselbine je t-udl naša slovenska naselbina x, gl. stanom SNPJ) in urednik Pro-svete je nedel tri vrste tal njega, ko je mož nu vse pretege hvalisal sovjetsko ekonomijo in politiku. Po predavanju so bila običajna vprašanja in nekdo je vprašal profesorja Harperja, dali pričakuje, da bo Stalin sklenil prijateljski pakt s Hitlerjem. Profesor Harper je bil užaljen. V jeznem tonu je vprašal vprašalca: "( emu bi Stalin sklepal pakt s Hitlerjem? Ali mislite, da je Stalin norec?" '* £tiri mesece |m> tistem je Stalin podpisal pakt s Hitlerjem in profesor Harper ga do danes še ni razgltiHil za norca! Kljub temu Harper danes maki drugače misli ti Stalinu. "Ko so sovjeti delali načrt r.a napad na Fin-ako, mi računali nu vstajo finskega ljudstva proti finski vladi," je rekel profesor Harper dne 20. Januarja, "danes pa vidimo, da so se soNjeti grdo izračunati Morda še. vedno čakajo na Tirisltf. revolucijo, zato se* |>a rtleča armada obnaša tako čudno . . . Sovjetska ltuaija je s s\ojo akcijo na Finskem izgubila ogromen del svojega prestiža kot svetovnif sila za ipir.. Politično stališče, ki ga je Rusija uživala pri zapadlih demokracijah, je docela bankroti-ralo." -v ■ • H^JCflffr je tlalje rekel, da Nemilima in' Rusija zdaj morata držati skupaj, čeprav nočeta, re ne bi bil Stalin napadel Finske, b* lahko pestil Hitlerja, takti ne more, kajti tlanes je na istem moralnem staliiču kakor Hitler in nima mu česa očitati . . , "7* . . Tako profesor llarper. , Istočasru) čitamo v ameriških listih, da ameriški prijatelji Finske godrnjajo nad Anglijo in Francijo, ker se njll mak) ne žurita s pomočjo za Fince, , Med tem pa ameriški "sopotniki" prisegajo, da za Finsko.stoje angleški, francoski in ameriški kapItalUtit' Zdaj naj pa človek razume! —. —- Glasovi iz naselbin S 1'olu I Danes, ko to pišem, je nedelja. Po par dneh obiska v sibirski Minneaoti a«m bil ravno v pravnosti, mi ne vemo, ker ga ni v Enakopravnosti pod rubriko "urednik". Kdo je, res ne vem, pa naj bo kdor hoče, ker razgovoru v bolnišnici St. Ma- Hdt je kakor urednik. Lahko tu-ry's z nekim bolnikom, ki je že|di, da je Tone Grdina, ker on je toliko okreval na nogi, da mi je najboljši dopisnik v Enakopravnosti. Skoro je boljši od Ix>uisa K afer leta, ki je včasih malo pokritiziral North American banko, sedaj jo pp Anton Grdina hvali in Louis je'čisto utihnil Meni so že večkrat prinašali od ongavega lista moje slovnič-ke napake, to je radi mojih dopisov. ^In vendar mi nič ne plačajo za moje dopise, dočim jim pa jaz plačam za list in, oh fe>y, koliko slovničnih napak vidim, za koje plačam. In seve sedaj so bili vendar tako dobri, da so tudi priznali, , da delajo sami napake na pisalnem stroju, ker so preobloženi s svojim rutinskim detom, ker mora en sam urednik več listov izdati, kot pa štirje pri Prosieti. Torej tq bo nekaj, Česar se bom jaz dotaknil* Jtoda se ne bom s)tril za kakšnim Škratom. ^ Ce je Enakopravnoat res unij-ski list, in ker zastopa, kakor* nečaku J. Ozboltu v Chfsholm. Tam so se pa zmotili oziroma se niso spomnili, da je moj rojstni dan, a sem kar molčal. Sele 15. januarja (14. je bil moj rojstni dan) pa mi je moj nečak podal brzojavko iz Clevelanda; ta je bila poslana v Duluth, od tam pa so jo za mano poslali. Nečaku sem rekel, naj jo odpre in prebere. Kako se je začudil in rekel: Stric, zakaj nisi nič povedal, da Je bil včeraj tvoj rojstni dan. Brzojavka je bila poslana iz 31ovenskega narodnega doma v Clevelandu od odbora za Slovenski muzej k mojemu rojstnemu dnevu, katerega sem kar natihoma praznoval, kar mi je bilo še najljubše. V bolnišnici sem dobil velik kejk, katerega aem razdelil med prijatelje bolnike'(sam sem si privoščil dobre californijske kapljice in zve-čer sladko zaspal). IN a železnem okrožju sem v nekaj dneh obiskal razne prijatelje. V Gllbertu sem obiskal mater dobrega prijatelja in tukaj rojenega rojaka, ki se pa ne sramuje slovenščine, Franka Iliri i harja. Mati je že nekaj časa hudo bolna in čaka smrtif T Chisholmu sem vzel razne zapiske od rojaka in prvaka Johnu Bartla, s katerim sva se pogovarjala. On je precej bolan ln 15. maja 1946 bo star 84 let. Pripovedoval mi je svojo zgodbo. Vas Osevnik pri Črnomlju na Dolenjskem je zapustil leta 1881 ga dneva, ker moram k.svojemu prayi, slovenske delavce, čemu potem še ne zastopa svojega u redniškega štaba? Cemu ne pro-tektira svojega urednika za slučaj bolezni s tem, da bi mu dal pomoč, da se ne bo ubil pri tipkanju? Mr. Vatro Grill je Nevv Dealer in podpira Roosevelta, in kakor je tudi prva dama v Združenih državah, mrs. E. Roose-velt. Oni, ki smo okoli Prosvete, nismo vsi za Roosevelta. In ven-ar se pri Prosveti prakticira 40-urni delovnik, in to radi tega, ker mi verujemo, da mora več ljudi jesti, in če hočejo jesti, jih je treba uposljti. Radi tega štirje uredniki. Vedite pa. odvisen. Vsi smo odvisni, ali na-i po metropoli se tega nc zavedajo drugače, kakor kadar jih prlmeš za nos. Potem se zbrih-ajo in vedo, da so odvisni. Ko-zoprsk bi moral priporočati Sab-cur da bi-zaštrajkal, če mu boagi )ri Enakopravnosti ne dajo po-hočt. Ko sem jaz došel v Cleve-and, smo morali delati na pouličnih včasih po 15 do 20 ur na dan. a smo bili dvakrat na štrajku n sedaj, ko mora biti "tirne and , half" po osmih urah, je malo overtima", ker ga ne maramo, n sedaj bomo videli, če bo to kaj pomagalo Sabcu, da bo lažje in prišel v Calumet, Mich. Leta4pazil in bolj pravilno pisal, ko Torej jaz upam, da ne bo Tone Ganinov več dražil našega «o-rojaka Urednika Enakopravnosti, kdorkoK je že. To delilje preveč na živce, in posebno še, če te višji 4*boss" priganja, da se moraš žuriti pri urejevanju neodvisnega dnevnika za neodvisne metropolske delavce. On mora napolniti z nečem nc sme pisati o tlomsčf"golitiki, pa piše o zunanjih politikah, ker nam niso poznane. Kakor nam ni Finska, ali pa "delavska" država Stalinova, ki bi bila skoro podobna Hitlerjevi. Nemčiji v preganjanju. In naši čitatelji po metropoli niso tako "haklih," kakor oni okoli Pro«vete, ki zahtevajo nekaj več in pravijo: Zakaj pa plačamo, mi hočemo znati, kako je v največji naselbini v Clevelandu! In pa še to: Slišal sem, kar pa ni oficielno, da je naša tiskarna pri.našem listu Enakopravnosti odklonila tiakati naš list pitts-burški "Naprej". Kam bodo šli sedaj ti naprejevci, nam ni znano. Nekateri pravijo, da menda k češkemu listu v tiskarno. Drugi pa priporočajo Ameriško Domovino. Nam se čudno zdi, zakaj bi ne tiskala Enakopravnost lista, ki je bil jako priljubljen po metropoli. "Lahko pa je tudi, da ao prišli prf. Enakopravnosti do prepričanja, da se ni dobro bra-titi- z Naprejevimi komunisti, ker bi bili lahko pozvani pred Dieaov odbor, in kaj bi potem rekli pri Ameriški1 Domovini? Rekli, bi tole: Dokler sta bila Grill in Sabec pri nas uposlena, sta bila dobra državljana <če sta bila ali je samo bil), ko sta se pa začela družiti z rdečkarji, so jti pa pohujšali. Gotovo sta držala z Barbičem! (Ako je kdo Roosevelt je za 40-urni delovnik,^ zinil kaj v prid tega dopisnika, pa so rekli nekateri: Ja, ;pa ti držiš z Barbičem! Smej se, či-tatelj, jaz sem se moral sam smejati.) Naprejevce tudi skrbi za "of-fice", kjer bodo operirali pisalni stroj s svojim štabom. Mi ne vemo, ali so oni pri Naprej u v uniji, ali so-časnikarji brez unij-skih znakov. Le škoda, da je da so ti štirje socialistično ori- Broun umrl, ker ga sedaj ne mo-entirani in nci—neodvisni delav- Vemo opozoriti, da bi organiziral ci. Oni vedo, da so odvisni od naprejevce in pri Enakopravno-delavcev in da je njih dolžnost sti, kakor so pri Prosveti Garden delati in. pisati v korist delav- in his comrades! Torej časnikarstva, ker ga ni delavca, ki je nq- ji okoli teh dveh listov, ki sta delavska lista, organizirajte se! Saj tako je dejal Kari Marx. O, da ne pozabim vprašati Škrata: Kdo je bil oni, ki se je skril za tvoj hrbet? No, tak povej radovednežu! In ali poznaš mene? " Frank Barbič, 53. 90 dobil |H>možnegu urednika. Saj teh urednikov imamo kot blata po metropoli, in sami slov-ničarjl so, ki se požvižgajo na Zvonkov slovar. Res je precej smešnega ih> tej naši metropoli. Ko sem srečal oni dan rojaku nu štritkari, mi pravi: Ali ai videl, kako je Gar-den "ufliknil" ftabca? In veš, Kuj je povedal Mr; Irving Pflattm • Chicago, III.—Dne 5. januarja sem se udeležil predavanja, kl se je vršilo v Tomanovi podružnici čikaške javne knjižnice, katerega je oglašala tuidi Prosveta. Predavatelj je bil Mr. Irving Pflaum, urednik inozemskih vesti pri Chicago Daily Times, kateri je bil v Španiji za časa civilne vojiieJn v Cehoslovakiji ob Času monakovske kupčije. Ker sem mnenja, da bi mogoče katerega čitatelja zanimalo, kaj je ]>ovedal čtovek, kl je bil osebno v Španiji v Času krvave drame in opazoval tamošnje dogodke z nepristranskega stališča kaj pravi sedaj Sabec, ki se rad — kot je omenil — in intrige railjuti? "Falotje, falotje!" _ 'evropske diplomacije ter je videl 1884 je prišel v Tower, Minn., leta 1890 pa se je naselil v Ely. Tam je Imel trgovino z mešanim blagom. Zopet je vzdihnil: Ah, vedno sem trpel, pošteno sem delal in živel. Pripomnil sem, da ga |>oziiam, kajti ko sem se leta 1898 prvič vozil iz Dulu-t ha v Kly, mi je ta poštenjak kupil šest sendvičev na vlaku. Tako sva se pogovarjala in potrdil je, da je imsojeval denar pokojnemu Buhu. In tako sem mu tudi jaz pripovedoval svojo zgodbo v Ameriki. ' John Bartol sedaj samuje. I-ma pet sinov, od katerih Je le eden oženjen in živi v njegov hiši pri nJem. On je zdaj že nad 20 let v Chisholmu. 2ena mu je umrla pred 80 leti. Proti koncu sem va ptoitil za' njegov, lastnoročni |N'dpis. Pred odhtHlom m je še potoži! o osamelosti. V ti v IJenju je bil večinoma dobrega zdravja, zdaj pa oslabeva. Tako hitimo k zatonu v U.S.A. Matija Pogorele. - __ I Miši' funt j r pri hiuikupiv v no* t i Cleveland, Oh i o,—Zadnjič sem jopKsil. da se je naš pomolnl u redni k Anton Garden toliko spozabil, da se je spotaknil v naš list Enakoprsvnost in našega urednika Ssbca. kakor ga on na j siva* AmiaOt naši pri našem 11 stu so jako občutljivi. In tako je nekdo, ki' se je podpisal Simpli cij Kozoprsk. odgovarjal Antonu Gardnu 15., 18. in 17. Janu jarja v tskozvanem "Škratu". On bi se bil raH Šalil, pa kakor iz gleda, se nI Šalil, je moral bit pač tako razburjen, da je piaka) od Jeze Kdo je urednik pri Enako-1 General Clang Kattek, %rhovnl peveljnlk kitajske oborožene sile. tudi nekoliko, kaj se godi za poli-tftpimi kulisami, opišem v glavnih potezah njegova izvajanja. V uvodu je omenil, da bo izpustil vsako sentimentalnost kakor tudi moralno stran evropskega položaja in govoril bo samo s stališča realnosti, zato -želi, da mu nihče ne zameri, ako rte jaiore govoriti tako, kakor bi mogoče kdo rad. Rekel je, da po njegovem mnenju je danes v EvVopi boj med sistemom, pod kakršnim živimo mf na tem kontineVit«, in totalitarnim ali državnim lastništvom, ki se ga lahko imenuje komunizem. Z drugimi besedami povedatio? borba' tijed kapitalizmom in kolektivnim lastništvom. Anglija se je postavila na čelo ohranitve sistema privatne lastnine in dobička, za katerega se bo pa dejansko borila le toliko kolikor bodo zahtevali njeni interesi in diplomatsko bo skušala zaplesti manjSe narod§, v dejanski konflikt. Priznal je, ko je prišel v Španijo za časa zadnje vojne, da je bil nekaj časa • pod ytisom, da ima Rusija resne namene pomagati španski republiki; toda, Ito je "pozneje videl, kakšno orožje in municijo je Rusija pošiljala španskim lojalistom, ga je to prepričalo, da ni tako in pravi namen boljsevfkov je bil le podaljšanje vojne v interesu Rusije. Obenem so pa Rusi tudi dobro pazili na obnašanje takozva-nih demokratičnih velesil v o-menjenem konfliktu proti Rusiji in 'bili so točno poučeni o vsem, kaj se je proti njim kovalo. "!Ne smete misliti, da ,So Rusi tako neumni kot jih hočejo vam sedaj-prikazati," je pristavil. Pravi konflikt in sovražnosti so sedaj med Anglijo in Nemčijo,jtagaja postranskega pome-miln tned tem tudi rusko-ffnska vojnar Anglija upa, da bo izšla zmagovalka v spopadu na morju in dokler bo imela to upanje, ne mara nas zraven z vojaško pomočjo, namreč Amerike, to pa največ iz razloga, ker Anglija noče, da bi sedeli pri mirovni mi zi tudi zastopniki ameriškega naroda, ker hočejo samo diktirati mirovne pogoje. Kakdni bodo ti jx)goji, ni še nikomur zna no, če bo pa Anglija videla, da izgublja vojno na morju, bodo brez dvoma poskušali zaplesti tudi nas v vojno in v Washing-toaiu imajo najsposobnejše diplomate. Rekel je tudi, da vse pi sanje in govorice, da bo Anglija poslala vojaško pomoč Finski ali da bi jo poslala škandinavskim državam v slučaju potrebe, je navaden "bunk". Izrazil se je, da dvomi, če je ree kateri angleški vojak danes v Franciji, ker, koliko ima Anglija vojakov/jih potrebuje doma. V Nemčiji tudi ni vse tako strašno slatx> kot se javnosti poroča, o čemur se je prepričal sam, je rekel. Po njegovem mnenju bo mogla biti preeej trda blokada še leto ali več, prej ko se bo v Nemčiji opazilo pravo pomanjkanje, ker Nemci so se precej dobro pripravili za vojno. Vojnih operacij na suhem, to je na zapadni obrambni črti Francozov in Nemcev, po njegovem mnenju ne bo, ker nihče ne mara prevzeti odgovornosti za ia-gubo življenj prej, ko bi bila predrta obrambna črta. . ^ - Italija ne pojde v vojno naj-brže z nikomur. Mussollni sem In tja napravi kakšen govor največ radi reklame za svojo fašistično stranko. Glede rusRo-finake vojne je o-menil, da so bili Rusi vedno iskreni v svojih trditvah, da ne marajo vojne z nikomur in tudi s Finci ne. Po njegovem mnenju Rusom ni za Finako, kakor ni ne Angliji ali Nemčiji, toda kdor pozna lego evropske Rusije, mora priznati, da je Finaki zaliv izredne štrategične važnosti sa Rusijo, ali tistega, ki ima namen napasti Rusijo hi ker je Rusija videla vedno večji angleški vpliv na Baltiškem morju, se hoče zavarovati, kar bi storil vsak v takem položaju. On ne verjame, da mialLRutija nadaljevat1 svoj pohod na Balkan, kakor strašijo razna poročila, je pa mnenja, da bo vzela nazaj Besa-rsbiju. katero je izgubila v zadnji vojni in j* dostavil, "če jo vzame, se ne more nihče zgražati. saj spada nji." Iiraail se je tudi. d%dvomi. če je Rusija kdaj resno mislila pomagati Cehoslo-veški. dasi so mnogi Cehi prepričani, da je temu Uko. fla verjame tudi. da bf Angleži, če rs v no hI zmagali v vojni, stadli (Ustja sa 9. itraai.) Nasilje, vojna in blagostanje (Nadaljevanje in konec) Na drugi strani so podučevali Francoze, ^ ^ Angleži surovi, nepoučeni barbari brez okihli? človečnosti, nesrečni ljudje, ki fcivimo v tako ^ ugodnem podnebju, da nas teži stalna mt-il* w jo prekinja samo dež, da nikdar ne vidimo J! ca in da zaradi tega trpimo na prirojeni, vk reninjeni črnogledosti, da pod njenim vpliva« ubijamo sami sebe in da posebno v no vem t r izvršimo na tisoče samomorov . . i ()(ja ^ predek v iznajdbah in' prometu je spravil uL naroda v bližjo dotiko, odpravil te nfeuIJJ! predsodke in naučil oba naroda, da drug fe* g^ga občudujeta in, kar je še važnejše, spoj^ jeta. In kolikor bolj se poznamo med sellSS liko bolj se Kpoštnjemo. Ka^t!rjiaj pravijc tfco. logi, kar hočejo,-človeštvo ima v splošnem mn* go več kreposti kakor slabosti in v vsaki deie. Ii je dobrih dejanj več kakor slabih. Ce bi bilo drugače, bi prevladujoče zlo že davno uničilo človeštvo lh niti čden ne bi ostal pri življenju da bi mogel tožariti o pokvarjenosti človeskeg« rodu." - ] . Mnenje tega angleškega misleca o različnem stališču ljudi do vojne na različnih stopnja razvoja potrjujejo tudi vsi veliki dogodki zad-njih let. j _ Velik del Evrope je danes v vojnem stanju Prej so nam učeni pismarji dopovedovali, da bu vsak najmanjši krajevni konflikt zanetil takoj svetovni vojni požar. Pa je prišlo do ekspedicij« v Abesinijo in vsa stvarx se je omejila na A-besinijo. Japonci so zasedli Mandžurijo, ki je bila prej pod ruskim vplivom, in ostalo je pri Mandžukuu, Japonci vdrli so na Kitajsko ia drugi niso posegli vmes, nad dve leti je trajak državljanska vojna v Španiji in končala »e je v Madnidif, ne"v Evropi, in sedanja vojna jedo-slej ostala omejena na Nemčijo ob nevtralnem zavezništvu Rusije in Poljsko, Francijo in Anglijo. Ne moremo reči, kako se bodo stvari ie razvijale, vendar je gotovo to, da se trudije veliki kulturni narodi, da dobe vo£no ob kolikor mogoče veliki prihranitvi vojnih štrahot in človeških žrtev. * Kajti ti narodi so poskusili vse, da sploh preprečijo vojno. Sele, ko so spoznali, da je edina izbira v samoobrambi, so šli v vojno. Ko pa so enkrat prijeli za orožje, je jasno, da ga n« bodo odložili prej, dokler ne uveljavijo.svojiii idealov. Tudi delavski razred if--dotičnih deže-lah se počuti danes kot ena celota «z?"V8em Ijud- j stvom. * ' ' Različni narodi v Evropi imajo različno zgo-do vino ža seboj, nekateri so v duhovnem, kultur-1 nem in političnem oziru za cela stoletja pred drugimi. Zato je prišlo do sedanje-vojne. ki boj v glavnem le korektura vojne 1014—1918. Stva-, -- ri, ki so se takrat reševale polovičarsko, bodo , zdaj morale biti rešene odločno in jasno, da ne ostane netiva za novo vojno. Namen te vojne pa je, da zagotovi Če ie ne trajno, pa vsaj! dolgotrajno mirno življenje vseh narodov v E-vropi, velikih in malih. Ljudje, ki radi predaleč gledajo in ki so jim želje obenem že resnica, pretiravajo pomen t« " vojne, oziroma ji pripisujejo cilje, ki jih sploh i" nima. ' Znan državnik je zapisal: Zgodovinski dogodki, ki se razvijajo sedaj r Evropi in posvetu, predstavljajo sklenjeno ideološko vrsto socialnega in gospodarskega značaja. Veliki dogodki kakor vojne in revolucij*-; čeprav izbruhnejo na videz nenadoma — »o veliki preobrati, ki predstavljajo vedno eno samo verigp dogodkov, ki izvirajo eden iz drugega Dogodki, ki so se odigravali od zadnje vojaki so kljub svojim velikim posledicam direktno in logično nadaljevanje iz razmer, ki so obstojale pred to vojno; zato jih ne moremo ločiti od preteklosti. Naj se izvrše šč Uko globoke »> cialne in politične spremembe, ki bodo sledile iz te vojne, bodo dogodki, ki se bodo odigravali med to vojno in po njej, nujna posledica zgfi dovine zadnjih 25 let. V tem znamenju je treba danes presojati vojne in mirovne cilje. » v tem duhu se moramo pripravljati na organizacijo nove Evrope po vojni. Zato sem mnenja, da je potek te vojne v k; stvu isti kakor zadnje vojne. Ta vojna m reši iste probleme, iste interesne konflikte; naj-j ti mora nove pogoje za utrditev mnog« trajj nejšega miru, ki bo moral sloneti na istih m čelih, ki so že triumfirala v zadnji vojni. J Gotovo je, da nam bo izkušnja zadnji! j let pomagala pri iskanju pravičnejših in trtM nejših temeljev. Ce se to ne bi posrečilo. ■ Evropa propadla in zašla v političen in soci** kaos, ki bi lahko trpel najmanj še tridefetP petdeset let. Novo Evropo bo morala • višja morala, spoštovanje človečanstva in PJ vičnejša politika. Druge rešitve tega konfPJ U ni. Morala nasilja, politično in kulta barbarstvo ne more obetojati poleg ideala bodne Evrope. Evropa 19. štoletjs jej (Dalje ns S. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 29. januarja 102«.) > , J pomote renti. V Johnstownu. Ps. * 'I ustanovil slovenski dramaki klub pod vod*^ Florijana Viranda. hPelavuke vesti V Pittsburghu 90 vod.*"1 ieklarske unije uradno zaključi« stavka m Iarskih delavcev s izjavo: "Delavci so * sXm na delo — nepremagani." Iz inozemstva. Krvave rabuke v MgjjJI^ nadaljujejo; 20 stavkarjev ubitih —V je bil obstreljen finančni minister MstiJ« v b#«rger. i Sorjrt*ka Rutija. Sovjetske čete SO fljjg rale Irkutsk v Sibiriji. Velike pro*l«<* ** Aklh zmag f Ru«ljf. ~ f JANUARJA ovice ovenije ia nesreča Kliranju drevja ko, 20. decembra.—Te, dni zgodila pod Potovo goro i nesreča, ki je zahtevala lje pčeta sedmih otrok, Ja-Sulica, posestnika iz Ošter-več dni so podirali delav-graščinskem avetu drev-- se ie usodnega dne vra-ulič llk.mov, mu je drugo zakrivalo pogled, in ni viti se mora však čas zrušiti visoka bukev. Na c^sti pa ii bilo nikogar, ki bi ga na ozoril. Komaj je prišel Zu-bukve, se je ta a vso težo nagj in ga pokopala pod I Po hudih naporih ae je ccm posrečilo izvleči Žuli-pod drevja, toda vsaka poje bila odveč, ker je Zulič mestu obležal mrtev. Ko-je ugotovila, da je imel to lobanjo, obe roki in nogi jeni, prav tako večje šte-peber. Oblast je takoj uved-Biskavo, da ugotovi, kdo je il nesrečo. Seveda bi bil oni, »ki je podiral drevje, iti vsaj enega moža na ce-da bi opozoril vsakeka mi-iočega na nevarnost. Zalost-nrt nesrečnega družinskega je globoko odjeknila v sr-seh Okolieailov. prepoveduje vožnjo z vozili nad 1000 kg. Šofer ji je zagotavljal, da se ni ničesar treba bati. Gru-,fmova je tudi svetovala, naj bi pred bostom izstopili in šli peš češenj, a se mu tudi to ni zdelo potrebno. <- Ker je na prvi razpravi branilec predlagal zaslišanje novih prič, češ, da je tudi občina so-kriva, ker se ni pravočasno pobrigala za popravo mostu, dasi je vedela, da je most slab. Sodnik, ki je tem predlogom ugodil, pa se je namenil zasliš&ti tudi izvedenca. , Danes se je razprava nadaljevala. Zaslišanih je bilo več prič, med njimi tudi kot izvedenec inšpektor banske uprave inž. Ska-berne, ki je izjavil, da do nesreče ni prišlo zaradi slabega mostu; ampak predvsem zato, ker je voznik zadel z avtom v ograjo in je bilo vozilo tudi preobremenjeno. Na tej podlagi, se je sodnik prepričal o obtoženčevi krivdi in je Janeza Skantarja obsodil na 5 mesecev zapora, ker je v smislu § 205-11 k. z. malomarno zakrivil smrt štirih oseb. Proti tej razsodbi se je pritožil državni tožilec, ki je prijavil pripsiv proti prenizki odmeri kazni, a obtoženi si je pridržal zakoniti rok za premislek. o n.jska katastrofa -sodiščem ubljana, 20. decembra. — sodnikom dr. Julijem Fel-■jem je. bila danes zaključe-azprava proti šoferju Jan-kantarju z Jesenic, ki je bil sen, da je 17. septembra le-z malomarnostjo zakrivil avtomobilsko nesrečo v nju. Našim bralcem bo še ■r spominu, da je tedaj v (ih valovih našli smrt žena, otroka in brat delavca Ja- Kavnika z Jesenic^ — f*.... sodnega dne se je namreč čila Ravnikova sestra Francki na poroko je bila povab-tudi Ravnikova družina, a je z Jesenic peš v vas kjer je bila poroka, a na-jih je vozil z Broda Skantar 0 lesenega mostu na poeta-Bohinjsko Bistrico. Po isti je Skantar ie pred večerom eljal novoporočenca z Broda esenice, potem pa se je vr-3a bi odpeljal še Janeza Rav-, njegovo ženo in dva otro-11-letnega Janezka in 4-let- 1 Francka ter Ravnikovega a Viktorja in njegovo zaro-;o Antonijo Grum. Na poti )ilo treba voziti čez lesen t in prav na njem je prišlo les reče. Ko je namreč pripe-avto z zmerno brzino pri- 10 do sredine mostu, je z strmoglavil več metrov oko v deročo Savo. Od o-i jiotnikov, ki jih je Skan-voztt, se jih je rešila komaj vica, trupla štirih žrtev pa lašli drugi dan nižje doli od la nesreče v Savi. wer Janko Skantar, ki ga je U obtožbi državnega tožilca l.učovnika, da je z malomar-tjo v smislu 8 205-11, k. z. rivil smrt štirih oseb, branil ptnik dr. Dinko Puc, je kriv-zanikal. V teku prve. prelo-t razprave, ki je bila 7. t. m., ' svoj zagovor naVajal, da je 11 z zmerno brzino in da je prepričan, da bb most vzdr-Kajti čez most vozijo kmet-^•žke vozove in sam 1 nesrečo že enkrat vosil čez it. Glede nesreče same je >1. da je vozil, pravilno po des-približno sredi mostu pa ao po njegovem mnenju vdale ke. ki ko bile le slabo pritr-i' na opornike, zaradi česar • ožilo nagnilo na desno in h glavlto v Savo tako. da je etelo n hrbtom v vodo. >a*prutno pe starJanez Rav- in Antonija Grum. ki se ji-je |xy*rečilo rešiti se iz de ► Save. opisov sls nesrečo pre-dfugače. Izpovedala sta. da *ofer zs vozil v ograjo, ki je o nekoliko zadržale, tako avto še nekaj metrov drsel ivvih kolesih na robu mosts M*le potem treščil v globino. lm«os je tudi še povedala, da :*"'erja. preden so odpeljali, vprašala ali bo mogoče voziti moat, ker tablica na njem Uboj z gnojnimi vilami Novo mesto, 21. decembra.— Na sodišču se je danes pričela razprava proti petim obtožencem, obtoženim napada na Matijo Stuklja in njegove tragične smrti. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. Viktor Durini. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec Brijatelj, je navajala, da so Jože Regina, Janez Goloblč, Ana Golobičeva, Katarina Golobičeva in Ana Golobičeva starejša iz Sodinje vasi nepriljubljeni in da se prepirajo z vsemi vaščani. Sprti so bili tudi s svojim 38 letnim sosedom Matijo Stukijem, ki je bil dober človek* in skrben družinski oče. Nevzdržni medsebojni od noša j i so se na letošnjo veliko soboto žalostno končali po krivdi obtožencev. 2e dopoldne je bil prepir, popoldne pa je prišlo do spo- 8ada. Regina je napadel Matijo tuklja in med ruvanjem segel v žep, vendar sta Goloblč Janez in njegova žena Ana svetovala, naj ne rabi orožja, temveč vile. Med prepirom sta tudi Golobič Janez in njegova žena Ana mahala s kolci proti Stuklju, Regina pa mu je stisnjenih zob zasadil v prsi gnojne vile, ki mu jih je prej dal Janez Golobič. Po vbodu jih je s težavo izdrl. Stukelj se je obrnil, odpel srajco in pogledal rano na prsih. Napravil je komaj nekaj korakov fn se Že sesedel mrtev na tla. Ker mu je Regina prebodeJ srce, ni bilo rešitve.5 Po celodnevni razpravi, na kateri je bilo zaslišanih preko 20 prič, je sodišče po 90 minutnem posvetovanju razglasilo sodbo, da je Regina Jožef kriv prestopka ailobrana, in ga obsodilo na eno leto strogega zapora in na izgubo častnih prsVlc Za dobo treh let. Golobičevo ženo, taščo prvega obsojenca, pa na 20 dni zapora zaradi telesne poškodbe, ki jo je prizadejala fttukljevl Kristini, vdovi po pokoj nerri' Stuklju. Oba obsojenca morata plačati vdovi, in sicer Regina vse pogrebne stroške in, kar je-bila s tem v zvezi, preko 2000 din, Golobičeva Ana pa za 'bolečine in zdravnika preko 400 din. Za zahtevke, vdove za pokojnim v znesku 150,000 din pa jO bils Stu kijeva zavru jenu na civilno pravno pot. Raipgava, kateri je prisostvovalo mnogoštevilno občinstvu; zlgati n Bele Krajine, je pokazala žalostno sliko naše" ^a podeželja, predvsem Sodinje vasi* kjer je pravdarska strast spravila ljudi v najhujše medsebojno sovraštvo. Državni tožilec Prijatelj je vložil revizijo in priziv. ki je nas tako razveselil, du smo 11 udi v naših podpornih organi se vsi prav pošteno naplesali. zacijah ljudje, ki se vedejo kot Glasovi iz r naselbin (Nadaljevanja s I. straaL) pogoj obnovitve čehoslovaške republike in če bi se le mogli, bi se tudf Izvili glede Poljske~ ' Mr. Pflaum je govoril kakšne tri četrt ure v z*to prepričevalnem tonu in potem je odgovarjal na vprašanja kakšnih dvajset minttt. Na shodu-je bilo do dve sto ljudi, večina Cehov, med katerimi je, kakor sem opazil, prevladoval sentiment za Rusijo. Med raznimi; vprašanji je bilo tudi stavljeno .vprašanje: Ali so resnične vesti, katere čitamo v listih glede rusko-finske vojne? Odgovor je bil, da on pozna o-sebno tri poročevalce,, kateri so na Finskem in JlJim .popolnoma zaupa, dq pišejo pošteno, kar vidijo in kar jim uradno poročajo, toda oni ne vidijo tistega, %ar se pošlje sem. r,Tega ne pohabite," je--pripomnil. Rekel je, da on he vej jame poročilom, da so Finci potolkli celo divizijo ruskih vojakov in da jih tako tolčejo kakor pišejo, ker tako slabi tudi Rusi. niso, je zatrdil. Dalje je tudi rekel, da finsko vojaško poveljstvo ni tako zabito, da bi pošiljalo taka poročila v svet, ker oni se dobro zavedajo, da bi si s tem nakopali večje sovraštvo Rusov in maščevanje radi narodnega ponosa. Name je predavatelj napravil dober vtis, četudi nisem vzel vse za sveto resnico, kar je povedal, zdi se ni i pa, da je bilo v njegovih besedah veliko resnice. F. A. Vider. O tiHjjeli boiičiiici Imperial, Pa,—Dasi je že pozno, bom vseeno poročala, da je prišel tudi v naš Slovenski dom Miklavž 24. decembra in razveselil Člane mladinskega oddelka društev 106 in 716 SN1PJ, gospodinjskega odseka in društva 29 JSKJ. Zahvalim se velikemu Miklavžu, ki je bil tako prijazen z našimi malimi, da je vsakemu segel v roko in mu želel vesele božične praznike. Moram se zahvaliti tudi malim Članom in članicam, 29 po številu, ki so se tako lepo naučili božičnega programa, s katerim, upam, so bili posetniki zadovoljni. Hvala tudi vsem za tako lep poset. Dvorana je bila polna. Starejši so se zelo pohvslno izrazili o programu in pohvalili otroke. Potrudile in izučile so Jih sestre Frances Godiša, Annie Ker in in Josephine Virant, za kar jim v imenu gospodinjskega odseka in društva 106 najlepša hvala. Dne 30. dec. pa je društvo 106 priredilo Silvestrovo zabavo. Kot po navadi, smo na tej veselici imeli zelo lepo udeležiš) in se prijetno zabavali. Hvala vaem skupaj za poaet, kakor tudi Joe-vu Kramarju in njegovemu triu, Veselica se je prav dobro obnesla, s{tto v imenu veseličnegu odbora še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Anoa Gorenc. vohuni? Saj smo že šilali, kako so bili v preteklosti1 napadeni glavni odlnimiki, ki so zvesto branili Interese SNPJ. Največ ie bil prizadet urednik Prosvete --. br. Mojek. On je šibka oseba, to- /Wočilo znHu^nika d« dovolj močan, da krepko ed- Sharon, P^-Letu 1040 bo * in braiu intere- uo najvažnejših kolikor smo jih * 1 *r »•^»'kov je do danes doživeli. Številka 4 ni »,u"t,,01 »Weto, ker niso WU slovenska, marveč tudi nJ,hovl P™bčenl. loda samo nemška In angleška. Kot se hi že svoječasuo poročal, sem v fsvoji mladosti raje. krave jiaael, kakor da bi se učil v šoli katekizma. Narava mi ni dala. da bi ljudi farbal, namreč da vse od Boga dobimo, kgr zaužijemo, naj se postimo in trdo delamo, ako hočemo po smrti gledati sina božjega iz objičja v obličje. Stari Tone tega šo danes ne veruje. 1 < Ko sem malo odrasel, mi niso samo krave nagajale, marveč tu-dt'-pu«ce,'če*-~t*ko zaitber fant bi bil že za- kaj boljšega sposoben. In kakoFsem pustil šolo in kaplana, tako sem pustil krave in teleta in dekleta. Moj namen je bil, da bom vse krave in teleta poklal, nagajivim dekletom jm prizanesel. Tako sem se Sel učit mesarske obrti, kjer bom lahko svobodno živino pobijal brez vsake kazni. Seveda sem se tudi nemško učil. Nekega dne mi pomočnik reče, naj mu pri- dem ko bik nova vrata — bila ava oba bika. Tako sem se poleg pobijanja živine tudi nemški naučil. Ko sem prišel v Združene države, sem po treh letih dobil delo v Raftonu v kompanijski prodajalni za tretjega bučarja, kakor pravimo v Ameriki mesarjem. Dopoldne smo dclgll v trgovini, popoldne pa je bilo moje delo v klavnici. Pobijal sem vse, kar smo potrebovali za trgovino. V torek in petek acm dobil pomočnika. Delala sva ves dan klo* base, seveda frišne klobase, poljske klobaae, vinarec, "ring bo-logne" itd. Nekega dne mi r$če nemški boss, naj ubijem Md«r grosae Schtir". Zares ubijem največjega bika, kar pa ni bilo pravilno, ker ubiti bi moral največjega vola. In tukaj je tista sličnost s številko 4, kot sem prej omenil. V slovenščini je Štiri 4, v nemščini je "štir" bik. v angleščini je Msteer" (po naše "štir) vol. Pa naj še kdo reče, da stari Tone ne zna nič in da ne sme pisat v Prosveti o klobasah, češ 4a je Prosveta delavski list. Mar mesarsko delo ne spada v delavsko stroko? Se Barbič se je moral spotakniti ob Sarončane, češ naj federacije zahtevajo od toestne vlade, da spremeni Sha-Ton v Garlicsausage ali nekaj podobnega, starega Toneta pa naj menda poatavi za načelnika mesta Oesnovih klobas, ' ■ { Kakor sem že prej omenil, je vse mogoče, ds bo leto 1040 zelo važno. Pri jesenskih volitvah ae bo pokazalo, kako velike napake bomo delali z našimi dragocenimi glasovi, Ali jih bomo delt delavskemu sovražniku? Nikogar ni treba dol žiti, Češ ta pre-zident ni zanič, ta governer ni zanič. itd. Mar jim niamo mi nezavednežl pomagali, da so bili izvoljeni? Zakaj si mu dal svoj glas, če' si vnaprej vedel, da bo zanič? * Že večkrat sem poudarjal, da Ima kapitalizem plačane vohune, in to so večinoms boeai in višji uradniki z velikimi platami, ki te prodajo—-ali pa ae aam prodaš—Za en pečen krompir, za č*šo j>|ya ali viške, Mar nismo nič zato, bo pa stari Tone" druge dobil, če ne drugače, jim boni pa klobas obljubil. Saj sva jih z gospo Smrekar 18. januarja delala v Pittsburghu th»>ne ure zjutraj. In tako lepo dišijo, da bi jih It angeljčkt jedli. ___ Kaj pa, f*rmwMMwUa Raa-pet v ImperialoT Alf šo le gotove? Pridem kmalu |>onje. Gospa Kosogfav v Claridgu ima že staro navado, da podari sv. Antonu, katerega jas zastopam, kračo in klobase, češ da se ji bolj prašiči redijo. _Tone Kosoitlav mi plača Prosveto in postreže z vinsko Kapljico, *ena mi da večerjo, potem se pa peljemo v spodnji Claridge. Torej vidiš, Barbič, da ne verjamem, da bi federacije podvzele kakšen korak v smislu tvoje sugestije, ker iaronski župan se sam sa službo boji. Sploh |ia Sa--rončani boQ bučarjev potrabujejo. Ko so pred enim mesecem prišli 10 milj daleč po klobase, Demonstracije brezposelnih vBroOklynUvN. Y.. v znak protestu proti snižanju podpore. vedem "dize štir". Jaz ga gle- imel niU največji bu^ar niti ene v zalogi in Ohijcam so se morali vrniti praznih rok. Anton Zldanšek. zastopnik. Uitpvh Svobode Detrolt.—Dne 21. januarja je pevski zbor Svoboda zopet z velikim uspehom dal na oder o|iere-to "Nečak iz Amerike". Clanl ao si naložili težko nalogo. Vztrajali so in se poglobili v svoje vloge in zmagali. Vsakdo je po svoji zmožnosti storil najbolje. Nismo profesionalni igralci ln pevci, marveč le navadni delavci. Priznam, da smo naredili po-greške ln napake, kar pa naj nam občinstvo; oprosti. Omenjeni dan je snežilo, bur 3333 Senator Wheeter svari Roosevelta Izrekal m je proti tretjemu terminu Columbua. O., 27. jan,—Senator Burton K. VVheeler, demokrat iz Montane. je v svojem govoru na konvenciji rudarsko U nlje UMVVA pozval predsednika Roosevelta, naj pojasni ama-riikemu ljudstvu svoje namene in mu pove, ali bo ponovno kandidat sa predsednika Združenih drŽav. Dejal ie, da bo demo-, kratska stranka doživela poraz, če bo na svoji konvenciji ponovno nominlrala Roosevelta, zaeno pa je izjavil, dn on ne bo vodil opozicije proti Rooseveltu, če bo ponovno kandidiral, dasi je on odločno proti tretjemu terminu. On še vedno upa, da se bo Koo-sevelt držal stare tradicije glede dveh predsedniških terminov, ker bo s tem rešil demokratsko stranko. -1 . '•Prepričan sem, da bo stranka nominirala Roosevelta,. Če bo Ier. "To bo Izzvalo koiifuziju v stranki ln poraz pri volitvah j« gotova stvar," „V svojem govoru je Whee|er naglašul, "da Je brezposelnost še vedno najbolj peršč ameriški problem. Le pod smol ranim vodstvom vlade in z odpravo ekonomskih absurdnoati ja možna rešitev Juga problema, ameriškemu ljudstvu zagotovljenš blaginja in uresničenje Idealov politične in industrijske demokracije." je PuuaJfv, hLuto" ou to zahteval." judfjal Whee-okrog hišnih voglov, da je bilo Ui< M,Pft |ui ^hfl„Ho v, v rsanlcl težko Iz tople hiše. Ali priznati moram, da se Datrolt-čani niao ustrašili teh vremenskih sil. Napolnili so dvorano in zadovoljni aledlli petju, igri in godbenim točkam, katere so proizvajali godbeniki pod direkcijo Johna Berlisga pred programom in med odmori. 1 Tla ti rojaki, ki ste posstili to priredbo, ste zopet dali novo življenje in navdušenja zboru. In Svoboda bo tudi v bodoče, čq>bo le mogoče, dala svojemu narodu Še več duševnega užitka. Naj-Iskreneje ss zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako lepem številu pripomogli k uspehu. Prav lako^ Iskrena hvala tudi nečlanom zbora, ki so prav pridno delali In se Žrtvovali—v kuhinji mrs. K. Pe-trlch, mrs. M. Glad, mrs. M. Ns-prudnik.iti mrs. L. liat, pri bari |)a mr. F. Hole, mr, A. Abramo-vich, J. Jager. Hvala tudi upravi SDD. Najbolj so nam vremenake sile škodovale, ker ao preprečile, da nas niao mogli posetlt! ('le-velandčani in Kanadčani. Kljub jy ... » temu nas veseli, ker se zaveda-! vrnili je, vojn« mo. da ste bili z nami in nam! in blagOttanje kakor nova miroljubna ureditev Evrope na podlagi treh načel: 1. ustvariti je treba novo in realno ravnotežje sil med velikimi narodi; 2. ustvariti se mora nov sistem miroljubnega ao-deloVanja med veleallami in ma-ttffiT srednjimi državami i :i. u-postavlti je treba univerzalno institucijo na podlagi politike miru in v obliki popolnejše de. mokracije in sol id naj šega iu boljšega sistema kolektivne varnosti. * f To je smisel sedanje vojne, Ta načela je trebi« »aaledovati do zmage. In če bo novi mir slonel ua teh načelih, lahko trdno upamo, da bodo ljudatva v Kvropl še zaživela tisto lepo življenje, ki si ga Še vsi toliko času želimo, ko ne bo nihče več tr|s»l ne zakadi vere, ne zaradi narodnosti' in ko se bo v trajnem miru dvignilo tudi splošno blagosta-nje? . —Kr— v Svobodi. Finska delegacija odpotovala v Ameriko Bergen, Norvešku, 27.'Jan.— Delegacija finskih finančnikov In vojaških veščakov je odrinila iz tega pristanišča na parniku Bergenfjord proti Ameriki, kjer bo skušala dobiti posojilo, bojna letala ln orožj«. Med člani delegacija sta tudi slovita atleta Paavo N urni I in Taisto Maki. želeli uapeh. Najbolj vztrajna ae je pokazala družina iz Tole-da, O. (ime sem pozabit), ki se ni ustrašila vremenskih neprl-lik. Hvala vama! Kar se tiče krltifte igralcev in jtevcev, vse tb prepuščam dru-H*£>, ki so bolj sposobni nego jaz. Vedno se zavedam, ako sa človek žrtvuje na Času in gmotno in bi rad povoljno izvršil svojo vlogo, ds se taki osebi ne sme ubiti volje, ki jo Ima do drama (Nsdatjavanjf a S alrard.) Kvropu, uatvarjena po novih velikih nacionalnih silah. V zadnji vojni Iti4—19IH ae je z vso ostrino (Nistavilo Vprašanje malih in srednjih narodov v srednji ln vzhodni Kvropi, F.vropa 20. stoletja mora biti Evropa, v kateri bo vladalo sodelovanje in harmonija med velesilami in v kateri bodo živeli tudi mali In srednji narodi, ki jih posebno ogroža sedanja vojna in ki ima like in petja. Bolj pametno Je,I da se mu da priznanje in se ga J« n«.p»r..o pravico do narodna navduši, da bo v bodoče še bolj ueodviauoati in politične «Vobo-Sposoben im odsr. H tem si oHra-!^ ** u vprašanja ne rešijo »rimo'-Harmonijo in dlletante ob- pravično, ne bo miru v Kvropi, drJfmo v-naši .radi. '*>r*mo se 1" H vojni ne, ker bi š^ lege in priznajmo, da val drla-• nsdslje obstojal konfllk nn-d mo na|ieke in ,s>greške, ker peč -velesilami zaradi teh malih na i niamo profealonak l Upem. da nalov. Zato js trelja na novi 'smo zadovoljili večino navdih.hMIsgl ustvariti njihov« netal-Svobodi pa žslim nepr^k In še vi*noat v novem svropak.-m *l-~Heč us|M*ha Naprej jmv začrtani atem«, ki lai slonel ns ravnotei-pot H Dramatika, petje, kultura Jo i« ki bo nodll Jamstvo In zs ns) iism spremi js jo ns |K#ti v bo g«di»vih» vsakemu /a mlro»jul»no Bojna ladja * i f Deutschland doma * mi ' h • •n .. Prodrla ja tkosi angl#iko blokado Berlin, 27. jan.—Zagon«tka o k rut a nju nemške bojne ladje Deutschland Je biU pojasnjena z naznanilom inornarlhiega ministra, ds js prodrla auglaško jmi morsko blokado in se vrnila v domačo luko. Ta ladja je napadala angleške ln /rafteosko parnike na Atlantiku od izbruha vojne. Naznanilo doatavlja, da Je bila ladja prekrščena na Hitlerjev ukaz. Zdaj se Imenuje Lu*taoW po voditelju zbora nemških prostovoljcev, ki se je borit proti Francozom v Času Napoleonovih vojn. Ime Deutschland bo dobila neka druga velika bojna ladja. Deutschland je napadla In potopila angleško križarko Kavval-plndi v bližini Islandije kmalu po Izbruhu vojne. Poleg tega je IMitopila več angleških in francoskih parnikov. Bivši senator dobil Borahovo pozicijo Boise, Idaho. 27. Jan.-HOover-n«r C. A, Bottolfaen Je Imenoval bivšega senatorja Johna Thomass, republikanca, ua meato v svesnem aenetu, ki je bilo izpraznjeno s smrtjo senatorja VVilliama K. Itoraha Thomaa, ki je bil v senatu od I. I02M do I. It»?l2, je sprejel imenovanje.. __ Skupina fraaroskill ve Jalte« naj naš spremljajo na poti ju za dosego nalega cflja: liojj-še In prav^nejfte človeške druž-Im. Tudi naša mlade gem raclja naj as poglobi r n*i pr"yram Anion Jerra A|j tU naroteni nt dnevnik tTrysv#ioHT Pud^rtjU avoj ttalt sodelovanje Druga/« ,o« I« ml ru, V prvem primeru se bo rope koiičnoveljsvno aprrmenlls v džunglo, v drugem primeru Is« uresničil IkiIjšI , iu trajnejši mir. ____t Zato ni druge rešil ve, tii In ne more biti drugih elljev v sedenji vojni fn za bodoči mir, C sika mesta dobila nemška imena Praga. 27 Jmii.—Več mist ua Češkem in Moravskem ao naciji prekrstili. Dobili ao nemška I-mena. Nacijsko isijaanllo Je, ds skcijs ns (jomeiii (smeinčeva-njs, tfrnveč ao bila Imens spremenjena Iz rszlogs, kar čeških imen Nemci niao mogli izgovarjati. Španski socialistiini vodja bolan Madrid, 27 Jan. Profssor Ju I lan Bsalelro, 70 let star vodja španskih aocislistov In predsed* trik zadnji* španske lojallitlčne vlade, je zlsdel v Ječi v farmo-nl. Ob»ojen je bil na trlde»*t let zapora v juliju preteklega leta iu« obravnavi pred vojaškim ao-dišč«m na obtožbo, da Js podaljšal civilno vojno, ■noč po izdaji VRHNJA PLAST V "A". , 0'FLAHKRTY R OH A N Poslovenil OTON ŽUPANČIČ Mulligrfn je začel silovito kailjatl. Telo ae mu je streaalo, da je akorpj padel a klopi- Nato je napad minil. Trepeta je je sedel in ni mo-A* govoriti. "Daj no, Podgana," je zarenčal Gypo ter ga sunil g komolcem v rebra. "Prav tako lahko pride* s tem na dan zdaj, kakor kedaj drugič. Kar naprej, pa jim povej vae." Mutligan je pogledal Gypa. Uatnioe ao mu drhtele. Velike, črne oči so se mu zalile s solzami. Strmini, ogromni Gypov obraz s svojo pijansko premetenostjo ga U trenutek ni navdal a strahom. Iz kakršnegakoli posebnega vzroka ae je njegova uboga, uničena duša prav takrat nabrala velikega poguma. Veli obraz mu je sijal od duševne sile. Govoril je mehko, nežno, s sočutjem. "Ni mi, da bi te obsojal," je rekel"mogoče nisi odgovoren." "Prokleto," je zarentači! Gypo ter akočil na noge. "Kaj hoče reči, zapovednik Gallagher, čel da nisem od-odgovoren? Kaj hoče reči? Rad bi vedel, kam meri." /; "Sedi, Noian," je zavpil Gallagher. "Sedi pri tej priči in daj mir. Sedi, pravim." _ Gypo je ropotije aedel. Strmel je v Gallagher ja a tujim, zbeganim pogledom, kakor pes, ki ga je goapodar oitel, in žival ne ve, zakaj. Zdaj je prvič opazil v Gallagherjevem glaau hladen, nevaren zvok. Hip, dva je sedel nepremično; niti dihnil ni; premišljal je o sovražnem zvoku, ki ga je čul v Gallagherjevem glasu. „ Nevede si je snel pomečkanl, okrogli, veh«-sti klobuček. Ne da bi ga pogledal, ga je atla-čil v deani hlačni žep.--+..... Mulligan je zopet povzel. * "Pg poglejmo," je začel, fkje aem bil. .. Da, tako. Delal aem nekako^iu poli itiri, ko je pri-iel Charlie CorriginTn mi povedal, da je njegov brat Dave pravkar prišel iz zapora, ko je štirinajst dni fttrajkal z lakoto. Saj ae apomi-njate, da ao ga prijeli zaradi agitacije za predmestno stanarino. 'Zgoraj je/ je dejal Charlie. tebi prav tako znani kakor meni." Gla* mu je postal straaten in vreščeč. "Izstopil sem, ker je $lina duta, do katere mi je bilo na tem iv«tu*razen moja žene, moja sestra namreč, prilla zavoljo nje Ar nearečo. Pa meni ne gre sudba. Meni ne, meni . . ."' "Dobro, že dobro," ga je prekinil Gallagher. "Puatil ai organizacijo zaradi osebne zamere. Ali se ta zamera tiče kakšnega posameznega člana organizacije?" "Jaz nimam zle miali zoper nobenega tova-rila," je vzkliknil Mulligan aloveano. ' . r "Ali niai imel nobene pritožbe zoper Fran-ciaa Joseph a McPhilliftt?" "Bog ae mu usmili dule," je vzkliknil Mulligan ter se pokrižal z očmi pod stropom, "lipam, da je njegovega trpljenja konec. Prise-žem na avojo neumrjočo dušo, Miss McPhillip, da nisem imel nobene jeze zoper vašega brata." "Dobro," je rekel Gallagher. "Tako. Povej nam. kaj ai delaf, ko ai ae ločil od Barneya Kerrigana." "Potle aem se vrnil (lomov. Končal sem fee nekaj dela dp približno osmih. Kal prida nisem naredil, ker so venomer prihajali in odtig-jali ljudje. Pa tudi oči mi niso več tako dobre, kakor so bile, in plin je dandanes prava sramota za nate mesto. Pa vendar sem zgoto-. vil telovnik. Nato sem iel v vas k Jimu Daly-ju v tretjem nadstropju. Siromak že trfrleta boleha na obistih. Ce ne bi bilo pokojnih* od britske mornarice, kdo ve, kako bi bilo z njim, ko pa nima živega človeka, da bi se brigal zanj, in je tako slaboten. Kadila sva in se pomenkovala nekako do desetih. Potle sem iel spet doli. Žena je ravno prilla domov, pa sva izpila Ae skodelico čaja in jedla slanika. Potle sem sedel pri ognju in bral časopis, takole do poli dvanajstih. Potle sem tako visel in se pripravljal v posteljo, pa ti pride Tommy Con-nor s tremi možmi, pa so mi vrgli krinko čez obr*z, pa me naložili v avto, kakor da sem hudodelec. To je vse." Nastal je kratek premor. Vsak je, kdo ve zakaj, vzdihnil. "Prav dobro, MulUgan," je rekel Gallagher. "To zadoiča." Vstal je ter stopil k mizi, za katero so sedeli sodniki. Vsi Itirje so govorili nekako dve minuti. Sodnik na sredi je z mrmrajočim glasom čital nekaj z nekega papirja. Drugi sodnik si je, glasno praska je s peresom, pisal opazke. Nastal je premor. Nato se je začelo novo iepetanje in posvetovanje. Naposled se je Gallagher vrnil na svoj sedež. "Nolan," je dejal čisto iznenada, "ponovi izjavo o Petru Mulliganu, ki ai mi jo dal nocoj ob desetih petlnitrideset v Ryanovi gostilni na Tittovi cesti." "Da, zapovednik," je rekel Gypo tisti hip. Izzivalno se j« odhrknil ter drdral zgodbo, kako je videl Mulllgana, ki je zasledoval Fran-cisa Josepha McPhillipa od dunboyskega zavetišča. Govoril je jaano, na glaa in razločno, preierno krilil ter gledal ves čaa Gallagherju v oči. t Mulligan je neprsstano drgetal, ko je Gypo govoril. Po vaej priliki mu je ves čas skuial seči v besedo, toda, čeprav so se mu ustnice gibale in roke treela, ae ni ne gonil ne govoril. Gypo Je končal. Njegov krepki glas je zamrl in ostavil za aaboj nenadno tiiino. Zopet je naatfcl kratek odmor. "Obfcorsj točno si videl Mulligafaa, da je ato-pil iz zavetiiča?" je rekel Gallajher. "Natanko ob poli aedmih," je odgovoril Gy-po hipoma. "Vem, ker aem pogledal na uro v veti." "Prav dobro," Je rekel Gallagher. "To zadoiča, Nolan. Miaa McPhillip obkorej je do-apel val brat v očetovo hllo?" "Dospel je deset minut pred sedmo," je rekla Mary po kratkem /premoru, med katerim je lahno zardela, pogledala Gallagherja, nato pa povesila oči, "Mogoče, da je bilo malo prej, a ne več kot minuto ali kaj. Jaz sem bila pravkar prilla iz pisarne." "AH je kaj omenil, da bi ga bil kdo zaaledo- val, ko je priiel?" "Ne. Naaprotno, dejal je, da je zatrdno prepričan, da ga nI nihče opazil, odkar je priiel ob poli testih v mesto. Mati je bila v velikih skrbeh, da je v meatu, in želela ga je čimprej spraviti stran, on pa se je tako zaneael, da ae je zdelo tudi nji prav, ako prenoči doma. Dejal Je. da se je v savetilču nameril na Nolana. To Je bil edini človek, a katerim je govoril, Je rekel. Iz zavetiiča je priiel po atranakih ca-stah sada j. Nikjer se ni ustavit, s nikomer nI govoril. Cez reka Je Iel pri Železnem mostu. (Dalja prihodnjič) Karton, katerega razpečava Ameriška zadružna liga kot odgovor na napad na zadružno gibanje po velikih zavarovalnih družbah. Ob koncu Alekaej Prva o pijancu, druga o Ižancu človek, ki mu ni nič prav Vsi vprek ao trdili o njem. ds ta nad njim "iigrednikom" zgraža in razburja vaa javnoat. Toda oprostite! Cloveče, ki j* bilo pred sodnikom, je morda res bilo vae to, kar je "javnoat" misli-la o njem, toda predvsem je bila le šlev*, K na sama velika tir\ a Pa tako razburjenje zaradi majhne nemarne krote! Is boljše vasi v ljubljanski okolici Je. Vaa občina ga ima na piki. Cloveče ae ga rado nacuka. Pravijo, da ima "avoje periode." Takrat ne ve. kaj počne. Na vae svete se je spravilo na grob svoje matere in tam poč*k) to, kar je |toaneje oblastni- organ imenoval "nekorektno obnašanje." Komaj je še mogel stati, toda s jezikom Je še spretno parKeCt i molil ves rotni venec paovk dobrih južnih bratov in viaokokui-turnih aoaedov. Ker ae je "ma-aa" zgražala, ga je morala roka postave ocKeati. 1 Ta pripetljaj pa je MjttrfnJI v vrsti, ki ao ga občani mogli prenesti. Zato ao ga privadil pred sodnika. Nihče ni sicer hotel, da bi ga obaodili, toda val« ki a*^ riaetopan kot priče, ao od kraja želeli le njegove svečane obljube, da se bo poboljšal. v To Je tudi hotel. Vse je bil pripravljen obljubiti, toda kaj, ko pa ao ga izpovedi prič, ki jih je sodnik zasliševal, vedno znova dresa le in prihajal je na dan a stvarmi, kj bi lahko ostale v poaabi. Namesto da bi si na njegove obijube stisnili roke, je pela lajna o njegovih pregrehah. Orožniku je bil pripravljen obljubiti. da se bo poboljšal, toda pod pogojem, da ga bo pustil v miru ^ "Kako naj vas pustim v miru, če pa me pridejo proait občani, naj napravim red! Se vaš lastni oče se zateče k meni in tudi val otrok je že ves preplašen!" "Niti besede o mojem otroku!" In že je padla sprava v vodo. "Se drugega bom imel, žena je v blagoslovljenem stanju in skrbel bom za svoje!" "Poglejte!" se je orožnik očetovsko obrnil k njemu: mAlkohol vam škoduje. Napravite, kakor sem jas, ko sem tudi zaae to spoznal: za rekel sem se, da ga ne bom več pil, pa ga res nisem!" 'Ta saj ga ne pijem!" •Kako ne?! Poglejte, zadnjič ste še meni s krvjo popackali vse stanovanje, ko va« je oče vrgel is gostilne. Potem ste pa lipo razbili in »e prišli k meni potožit! Kje pa pridem do tega, da mi boste še privatno stanovanje onesnažili in bom sam nosil stroške za čiščenje. A vam še tega ni bilo dovolj: oglasili ste se tudi pri krojaču in mu skrv- 0 onesnažili nekaj novih oblek! ! Jicer pa bo že občina, ki vas noče, ukrenila, da se vas iznebi!" "Kaj, menč?! Kaj sem ji napravil?" <• "Razgrajača noče imeti v svo- 1 sredi! Vsa javo-ait je proti vam r "Javnost, javnoat! Saj vemo, kakšna je ta javnost! Torej hočejo, da boih1 crknil! Kakšni so ti ljudje!" Nesrečno človeče ima te fiksno idejo, da ga vse po nedolžnem preganja. Ko kot priča zaslišani krojač ni zahteval nič odškodnine, češ, poklicna kolefa sva, in za odškodnino itak ne bo imel kje vzeti, je varojil: 'Kaj? Jaz da nimam, boste govorili ? Ce sem škodo napravil, jo bom tudi plačal!" In s krojačem sta načela debato o tem, ali bi ali ne bi smogel: "Kje neki!" je menil krojač, "saj ne morete konkurirati!" I "Jaz da na bi mogel? O-hal Pazite, kaj govorite! Jaz za kon-fekcuo aploh ne bi šel delat, kakor delate vil" "Seveda, ker vam nihče ne da!" "No, je že prav!" | Prilla je ia neka gospa, ki je osvetlila značaj obtožene reve s tem, da je povedala, kako je njej ob podobni priliki razbil nekaj krožnikov. Tu0i ona ni zahtevala povrnitve škode. Pred sodnika so prišli val aamo zato, da bo vendar aprevidel neprimernost svojega početja, pa da ae bo poboljšal in. isogibal alkohola. Ker tudi nihče ni sahteval. naj bi ga sodnik kasnovsi, fla sodnik o-proetil in «a odalovU s poukom, naj se v bodeče pazi. Za sdaj se je prepričal, da v pijanosti ne ve, kaj pač n*. "Paail se bom. gospod sodnik, kolikor se bom mogel!" je obljubil. . "Nič, kolikor boste mogli! Ce mi pridete še enkrat, ne bo več tako enostavno. Preiskati va« bom dal strokovnjaku in potem bo konec svoboder Pričakujem spoznanja, da Je svobodo sa praviti škoda. • Za peni detelje Znano Je, da ima ižanska kri pravdaško tradicijo. Uhko bi ae temu tudi reklo, da ima israsit •misel sa pravičnost in praviro. Vzemite kakor hočete, toda včasih gre to le predaleč, če misti-mo na važnejše stvari. Staremu Luki s Ižanskega Je z njive izginilo nekaj detelje. Da ne bo nesporazuma, povem, ia jo je bilo natanko za pest. Sam Luka je ocenil n jeno vrednost na dva kovača in prav toliko je zahteval aa odškodnino, češ: zaae sem jo (gojil, gnojil in tudi kosil. Obtožil pa je tatvine dobra-ga znanca, s katerim ata se eelo domenila, da bo deteljo kupil. "Krasti nisem imel namena, gospod sodnik!" je rekel znanec. "V hosto sem se peljal, pa sem mimogrede pobral pest detelje, da bi bolj mehko sedel na vozu! Saj priznam, da sem jo, čeprav me pi videl, da sem jo jaz. Tajil bi lahko!" Oče Luka pa je bil nesprav-ljiv. Od sodnika je zahteval, naj moža kaznuje in njemu prisodi odškodnino. Sodnik j« ustregel zahtevi: moža je obsodil zaradi pesti 20 din vredne detelje na 60 din den kazni ali en dan zapora. Toda le pogojno. Za odškodnino pa je očetu Luki svetoval, naj se potrudi na civilno sodišče. Toda oče Luka sodbe ni razumel. "Koliko je dobil?" je vprašal sodnika. "A, tako, nič ni kaznovan. No, drugič bom šel pa tudi jaz krast! Od tega se dobro živi! Pogojno je torej kaznovan. Na, na!" Komaj je opravil to pravdo, je sledila druga, prav tako zaradi pesti detelje. Proti prilično dobremu posestniku. Tudi ta je rekel, da ni hotel krasti, ampak mehko sedeti na vozu. A oče Luka je jadfkoval: "Gospod sodnik, 75 let sem že star, pa moram še deteljo kupovat. Tudi jaz bi hodil krast. Pa sem moral na vahto hodit! Samo od lani je 100 din škode na detelji, ker so vsi hoteli ns mehkem sedeti!" In oče Luka, ki je zaradi dveh pesti detelje spravil v pogon neokreten in drag sodni stroj in ga v nezadovoljstvu nad razsodbami še kani poganjati, se je na sodnika obrnil a ponižno prošnjo: "Pa prosim, goapod sodnik, če bi mi dali kaj za pota.*Veliko zamudo sem imel, pa še težko hodim, ko sem star!" "Ne, Is tega pa ne bo nič, očka, saj ste posestnik!" In jezen nad smolo, ki jo j« ns vsej črti imel, je očka Luka S povzdignjenim prstom zagrozil naaprotniku: 'Ti se me za-mirkaj. tiček, boš videl, kako boš še po vojaški cesti voail! Te bom že dohtarju Čaa dal!" * J*o, lepa kaša: sodnijo, vojaško oblast in še dohtarje bo vpregel očka Luka, vse zaradi dveh peatl detelje! , ._ Nina. Za mak primer "Ali si te slišal, da so tvoje-gs soseda obdolžili, da Je na sumljiv način prišel do denarja in ga nalotil v tujini T "Da, slišal sem. ljudje vsaj tako pripovedujejo ... Sam je ps Izjavil, da Je vse to najne-sramnejia izmišljotina brez sleherne podlage in je obljubil tistemu. ki bi mu dokazal, da je v tujini nalotil denar, deset odstotkov V* "Zakaj ni obljubil sto odstotkov, če trdi, da ni ras?" "Najbrte se boji. da potlej ne bo njemu-nič ostalo, če komu u-»pe, 4g izve, kje ims svoj denar ...r . S temno ruto zagrnjena sve-tiljka na nočni omarici prejako sveti v že tako somračni sobi. Naj ugasnem? Ne, nekdo ji je vzel pravo za-grinjalo. Nemara jaz . . .? Ne, ona že ve, kdot Nekdo; tisti, ki jo zastruplja. "Ali še ne veš ? Zastrupljajo me; vidiš tamle iz kopalnice pridejo, da — da, že vem ... Si tudi ti jedel isto juho opoldne?" Prav isto da sem. "Ne, ne! Veš, ni prav ista; tako čuden, grenak okus je imela." Zdelo se ti je, zdelo, babica! "Oh ne, to je tisti, prav tisti, ki mi je že zpravil očala; raz-praskal, ugonobil jih je; naredil je, da nanje prav nič več ne vidim. Iiiiii-ii, hi-hi-hi-hi . . .!" Pomiri se, pomiri, babica. Saj sem pri te^Jjlfij^daj, pij malo vode . . . "O, bog, o, bog, da bi le že u-mrla! Zakaj ne umrem? Ali je to sploh še življenje? Ničesar skoro več ne vidim, malo slišim, nikamor ne morem . . . Iiiiii-ii, hi-hi-hi . . .!" Preko sobe je hušknil pramen svetlobe. Bežno je obletel pobeljeni strop in se izgubil. Kolesar je odpeljal mimo . . . Ob zglavju babice sedim. Komaj -razločim sivino njenega upadlega obraza od beline žile. Življenje mi sesa iz stisnjene roke; krčevito prisluškuje bitju rjuhe in las. Njena stara, vela roka se je prisesala k moji. Modrikasto nabrekle žile hrbtišča njene roke se zde polipove lovke. r . Potne in tresoče se o^^ odejo. • Ogromni členki, oveU ruaJ kasta Jtoža, Madonin »nS slike .I*. Zadremala sva. Močneje, vedno močneje, dokler dopuščajo porabljene sile. Prenehalo je vreščanje in kri-Ijenje z rokami; le majhno še ihti, zroča nekam dlje, ko kažejo njene oči, obrnjene v odejo. Tiho, komaj slišno tiktaka u-ra dalje, vedno dalje . . . Polagoma popušča pritisk rok. Beethoven in mala kIun|*„ Beethoven je večkrat 2 v goste k neki, družini JT bilo več zelo nadarjenih otSf glaebo. Tudi najmlaisa hi je igrala klavir, toda težkolh k> reči, da je igrala dobro Nekoč je dekletce pred hovnom odigralo neki pr Ko je končala, je vprašala-™ mati umetnika za njegovo «—"2« Poprej sem vedel, da i vaša hčerka pobožna," je nil Beethoven, "toda,, da j« ^ pobožna, da se tudi pri jJ ravna po svetopisemskih b* dah, tega pa nisem vedel." "Kako? Po svetopisemski J sedah ?" se je začudila gospoj ja. "Ne razumem vas!" ] "Hočem reči, da se vaša ka med igranjem ravna po g* topisemskem nauku: "Levica naj ne ve, kaj dela« snica!" je mimo pojasnil b* thoven. "U boj, u boj!" Pred sedemdesetimi leti je| Ivan Zaje središče godbeu* življenja v Zagrebu. Priredil j operete in razne godbene skla be ter petdeset oper, najslavmj ša "Nikola Zrinski" (1876), j katere je pesem "U boj" pop larna pri vseh slovanskih pa skih zborih. Leta 1890 je Josep Triner vodil boj proti želodčni nerednostim s Trinerjevim Grs kim Vinom, ki slavi zdaj zlil obletnico. Pomoglo je milijona trpečim na zgubi apetita i spanca, glavobola itd. Sedaj j to novo Trinerjevo Grenko Vb z vitaminom B-l popolnejše. Zi h te vaj te izboljšano Vitaminil rano Trinerjevo Grenko Via kadar kupujete želodčno tonil v lekarni. Potrebujemo prodaji cev. Pišite na: Joseph Tri« Corp., 1833 S. Ashland, Chicaf Ill.^-Poslušajte Jugoslav, Rad uro vsako nedeljo ob 9-10 do Postaja W.G.E.S.—(Adv.V . TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ' . k f o,, x' v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselica ln shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsškem, češkem, nemftkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APBLIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, D TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI -M«. . m m m ■ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene imarns, untjako delo prvs n* Pilita po iaformseijs na naslov: SNPJ PRINTERY 265?-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tal MnraD 4M4 , V CHICAGO. ILLINOIS___ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO Po sklepa 11. redae konvencije se lahko naroti na liat Prosveto Is priiteje eden. dva, tri. itirt aH pot tle*°v is ene družine k eal ssrsf-nlnl. Liat Proevet* atane »a vse enako, sa tlane ali nečlane l«.M » eno letno narolalno. Ker pa člani fte plačajo pri aaesaienUi 11.» « tednik, se Jim to priiteje k naročnini. Torej sedaj nt nreka. rrA * io »st predrag sa dano SNPJ. Liat Proevefta Jo vala lastaios io gotovo Ja v vsaki drnžtni nekdo, ki M rad tital list vsak dsa. Cm listo Proeveta Jo: državo la Kanado.|S.M ............ 4 JS la............ S.SS la............ 2.40 4 tednike in....."....... 1.20 1 tednikov In........... nUf Za Cleoro la Ckieaffo 1 tednik In.. 2 tednika-la. S tednike In 4 tednike In. 5 tednikov la.. Za Evrope Je............$9 00 Ispolnite spodnji kapon. priložite potrebne vsoto denarje aH Meotf I-Ord-r v pismu in si naračHe Prosveto, liat, kl )e vaia laataias. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri Uh članov preneha biti SNPJ, aH če se preseli pro< od druline in bo sahteval sam svoj W tsdnik, bodo moral Usti član is dottčne družine, ki Jo tako »kup»» naročena na daevhik Prosveto, to takoj nasnaniti upravnUtvo Hat*, in obenem doplačati dot lino vsoto listu Prosvata. Ako tega no »tort todaj mora uprsvnUtvo inlUti datum sa to vsoto naročniku. PR08VETA, SNPJ, 2SS7 Sa. Lavmdale Ave. Chirafo. IH. Priloženo peMjtm Mrečnine sa IM Prosveto vneto f.......... 1) ....................s.6. d reži vb it.J ......................................................... Ustavite tednik In ga pripiilte k meji naročnin« ad sledefih aioje družine: ......................................CL draltva it-......'* §>......................................draMvs *..... 4>.........................................CL dmftvo ......... ...................................CL draži v s H.»V"' ............................... Država.............. Nov aare+nik...................., ' 1 l