89. številka. Ljubljana, v petek 18. aprila XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan svecer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sko-o^erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 tfld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v8e leto 13 gld., xa četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po B kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u prav n i Št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stviiri. Deželna kmetijska enketa. (Dalje.) Deželni predsednik baron Wiukler pozdravi enketo kot zt-stopuik vlade in zagotavlja, da bode vlada obravnavam enkSte pazno sledila in se na njene Bklepe ozirala. Župan g. G ras sel li pozdravi enketo v imenu glavnega mesta Ljubljane. Skupština se hode bavila z vprašanji na korist kmetijstva, za katero se tudi Ljubljausko prebivalstvo gorko zanima, kajti glavno mesto in dežela sta tesno po svojih interesih zvezana, kajti ako Be kmetovalcu dobro godi, se vsi stanovi dobro počutijo. Da se deželni zbor kranjski pa tako živo zanima za koristi kmetijskega prebivalstva, to je meščanom tudi poroštvo, da se bode oziral tudi na blagoat meščanskega življa. Gospod župan srčno pozdravljaje ude kmetijske enkete, izraža upanje, da bode njeno zborovanje imelo mnogo UBpeha in doncslo obilo sadu kranjski deželi. Besedo poprime deželni odbornik g. dr. Vo-šnjak kot generalni poročevalec, On pravi: Vsled naloga deželnega zbora je deželni odbor skuhal dobiti potrebno statistično gradivo o zadolženji na kmetih, o eksekutivuih dražbah kmetskih posestev, o številu nezadolženih kmetij, o prikladah na direktni davek, o veliko -ti posamičnih kmetij, oziroma čistega katastralnega prinosa in o uvaževnnji špirita na Kranjsko. C. kr. deželna aoduija v Ljubljani, okrožna sodnija v Rudolfovera in deželno finančno vodstvo so radi vstrezali in poslali zaželjene statistične podatke, le zastran velikosti kmetij ni bilo mogoče dobiti podatkov, ker bi zato trebalo več mesečnega dela pri vseh davkarijah. Imenitnejše izmej dobljenih izkazov je deželni odbor priložil programu, nekatere pa se danes raz-dele gospodom enketnim udom. Dežcdui odbor je dalje, da si pridobi natančno informacijo o materi-jalnem stanu kmetskega prebivalstva, sestavil upra šalno polo, katero je razposlal vsem Župnijam, c. kr. okrajnim sodni jam in glavarstvom. Odgovori so skoraj od vseh stranij došli in podajajo resnično in jako poučljivo, če prav ne veselo podobo o gospodarskih razmerah kmetskega stanu. Iz poročil se vidi, da je kmetski stan v poslednjih letih v celi deželi več ali menj propadel, izvzemši le nekatere kraje na Gorenjskem, kjer so razmere blizii jednake ostale. Dolgovi so se povsod množili, živiue pri posa mičnih lastnikih je manj, gozdi se povsod devastirajo. Glavni uzroki propada kmetskega sf,,nu na Kranjskem so nam vsem znani. Iskati jih imamo v silnem preobloženji z grunt ni m davkom od 1. 1840 do 1. 1881, v drugih javnih bremenih vsled preobilne samouprave, v rastočih kulturnih potrebah na kmetih in splošnem prehodu naturaluega gojpodarst\a v denarno, na Gorenjskem in Notranjskem še po^'bno v gospodarskem prevratu vsled fabrik, ki so uničil? cvetočo domačo platneno in železno obrtnijo na Gorenjskim iu vsled železnic, po katerih je ponehal zaslužek za neštevilDe tovornike ne Gorenjskem in Notranjskem. Pristopile so tudi slabe letine, ki so kmeta huje pahnile v stiske in dolgove. Jeden glavnih uzrokov propada se mora tudi iskati v tem, da se je ob času francoskega vladanja na Kranjskem odpravila prejšnja postavna naredba, po kateri se kmetski grunti neso smeli razkosati in da se je tudi za kmete rimsko dedno pravo upeljalo, tako da vsaki dedič dobiva jednaki delež patrimonijainega premoženja. Gruntni davek se je sicer v poslednjih letih znižal, pa nasledki čutijo se še danes v zadolženji kmetskih posestev, Zastran priklad in pristojbin bo tteba olajšave. V prospeh kmetijstva in domaČe industrije se bodo storili nasveti. Zlasti pa se mora kmalu potrebuo ukreniti proti napredujočemu razkosanju kmetij. Na Kranjskem je francoska vlada ob času okupacije odpravila vse izjeme za kmete glede dednega prava in celote kmetskih zemljišč. V druzih avstrijskih deželah pa so t« izjeme veljale do leta 1868, in še le z zakonom od 27. junija 1868 prišle so ob veljavo. Ker je na Kranjskem že veliko dalje bilo dovoljeno, zemljišča razkosa vati, j nahajamo tu toliko malih zemljišč, dočim so se na Koroškem in Štajerskem, le v nekaterih okrajih grunti na parcele razkosali, navadno pa so ostali v celoti zlasti v goratih krajih. Zakonska naredba povzeta iz rimskega prava, po kateri imajo vsi dediči dobiti jednake deleže iz zapuščine, storila jp, da tako, zvani glavni dedič, ako je več sodedičev bilo, nikakor ni mogel deležev izplačati, ter je moral, denarjev najeti, ali pa parcele prodajati od grunt«. Navadno se je oboje zgodilo in tako so se zmanjšale posestva, dolgovi pa so narastli. In ta proces se tudi dandanes še vrši in je glavni vzrok neizmerno naraščajočih dolgov, katerih konec je eksekutivua prodaja in glavni vzrok, da se prodavajo parcele od gruutov tako da končno pri kmetski hiši ne ostane toliko, da bi se mogla družina rediti in iz kmeta postal je kajžar. Iz tega napačnega zakouodajstva izvirajo skoraj vsi drugi nedostatki, katere vidimo pri kmetskem stanu, ter jim pripisujemo propad kmetstva. Gozdi se posekavajo, da si kmet pomaga v sili, Živina se proda in kjer je manj ali ni nič živine, ni gnoja, tedaj manj pridelka. Dolgovi rastejo in obupni kmet nima koncčno nobenega veselja do dela, ker ve, da si z vsem trudom ne bo več opomogel in uda se pijanstvu, igri in vsaki razuzdanosti. Agrarno vprašanje se tedaj ne da rešiti s ka-cimi neznatnimi prenaredbami sodnijskega reda na pr. glede eksekucijskega postopanja, z zakoni o komasaciji, O vodnih zadrugah itd. Segati se mora globeje in kmetskemu stanu dati tisto naravno podlago, na kateri jedini moro obstati in rešiti svojo imenitno nalogo, da ostane najtrdnejši steber države in človeške družbe. Pravne razmere na kmetih ne morejo po tistih načelih urtjene biti, kakor pri druzih stanovih. Kmetsko zemljišče ni vrednostni papir, ki se lahko vsaki dan prodava in skupljeni znesek razdeli, ali kaka navadna trgovinska roba, s katpro se kupčuje kakor s kosom platna ali suknja. Zemljišče je nepremično, pa je doslej tistim zakonom podvrženo, kakor vsaka premična reč. In še diugi imenitni razloček je mej kmetskim in drugimi stanovi. Ako obrtnik ali trgovec v jednem kraji ne more shajati in se ponesreči, lebko v drugem kraji na novo prične svojo obrtnijo ali trgovino Kmet pa če propade in se mu proda njegov LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. (Dalje.) Kmalu so se prikazali na poljani Vjazemskega ljudje. Dva hlapca sta šla peš in nesla na povezanih vejah nezavednega kneza. Pri mlinu so se ustavili. — Tedaj semkaj smo zašli! rekel je nujstarši jezdec. — Semkaj je tekel konj, — odgovoril je drugi. — Jaz sem videl njegov sled. Tukaj biva čarovnik! On naj pogleda kneza! — Položite na zemljo njegovo milost, pa jako previdno! Ali se kri še ni ustavila? — Bog pomagaj, — odgovorili so hlapci, — lejte, že tretjikrat se je zavedel knez, pa vselej je zopej; omedlel! Če mu mliuar ne ustavi krvi, ne bode več ustal, iztekla mu bode do zadnje kaplje! — Pa kje je stari čarovnik, semkaj ga pripeljite. Opričniki so začeli razbijati zunaj po mlinskih in kočinih vratih. Dolgo se na njih trkanje in kričanje ni nikdo oglasil. Nazadnje se je zaslišal v koči kašelj in skozi lino se je prikazala mlinarjeva glava. — Kako da je vas pripeljal Bog semkaj ob takem času? — rekel je starec težko kašljajoč, kakor bi hotel izkašljati svojo dušo. — Pridi ven, čarovnik, pridi hitro! Bojar knez Vjazemski je usekan s sabljo. — Kak bojar? — vprašal je starec, delajoč se gluhega. — Ob, ti hudobnež, zdaj pa še povprašuje: kak bojar? Ulomite vrata, fantje! — Počakajte, dragi moji, počakajte! Sam pridem ven, čemu lomiti? Takoj pridem! — Oho, zdaj je pa slišal gluhi divji petelin ! — Ne jezi se, dragi moj, — rekel je starec, ko je ven prilezel, — na to uho sem malo gluh, marsikaj takoj ne razumem. Tega pa ne tajim, dragi moj, ko ste začeli lomiti vr&ta, da sem se zelo prestrašil, mislil sem, pa saj neso roparji! \edite, gospoda, tu blizu so njih skrivališča in zavetju. Vedno živiš v strahu iu prosiš Boga, da bi jih odvrnil od tebe. — No, ali se boš že nagovoril! Pojdi semkaj in poglej, kako lije kri. Ali jo je moč ustaviti? — Pcglt-jte dobri ljudje! Pa kdo ga je tako usekal ? Ko bi bilo pol palca nižje, pa bi bilo presekano vse sence! No, pa obvaroval ga je Bog! A kaj pa je tukuj ? Malo manjka, da ni presekano pleče do kosti! To je z močjo usekano, kdo pa je tako napal kneza? — Ali je mogoče, ustaviti kri, starec? — Težko, dragi moj, težko! Sablja je bila zagovorjena! — Zagovorjena! Čujte fantje, sablja je bila zagovorjena, kakor sem že pravil vam. Kako bi jih tako jeden posekal sedem. — Bej je tiko, — odgovorili so opričniki, — gotovo je biia zagovorjena; kako bi jih sicer Serebrjani zmogel sedem? Mlinar je vedno poslušal in govoril sam seboj. — Ob, kako teče kri! — nadaljeval je, — no, kako jo hočemo ustaviti ? Ko bi ne bila Bablja 2agovorjen:i, bilo bi moč, — zdaj pa ... če je sicer tudi zdaj možno, samo bojim se. Ko bodem začel šepetati, utegnil bi se mi odtrgati jezik. — Saj ti ga ni treba, le šepetaj! — Da mi ga ni treba! Ti lahko govoriš, kaj budem pa jaz! uzroki o propadu kmetskega stanu in se marsikaj koristnega nasvetuje, o čemer se bode eoketa po dovršenih glavnih točkah posvetovala. To je tedaj načrt, katerega deželni odbor predlaga na posvetovanje, da bode na podlagi enketinib sklepov lebko še v letošnji sesiji deželnega zbora z definitivnimi predlogi stopil pred zbor. (Dalje prih.) >■ Politični razgled. ftotraiije dežele. V L j ubijani 18. aprila. Gospodarska komisiji gospodske zbornice državnega zbora snide se v soboto, da se posvetuje o nekaterih gospodarskih predlogah, zlasti o obdačeoji žganja. Želeti bi b:lo, da bi juristična komisiia skoraj rešila zakon o odškodovanji nedolžno obsojenih. Hruški mestni zbor je sklenil obrniti se na naučno ministerstvo s peticijo, da bi država šo nadalje s potrebnimi denarnimi sredstvi podpirala tehnično visoko šolo v Brnu. Viiaiijc države. Rusija se sedaj pred vsem bavi z ekonomičnimi notranjimi vprašanji. Zadnja vztočna vojska, jej je požrla muogo denarja, a za zdaj prinesla kaj malo dobička. Turčija Jej pogasi plačuje vojno odškodnino, ki je že tako kaj skromno odmerjena. Novopndobijene dežele jej naprav l jajo skoraj veft stroškov, kakor dohodkov. Z.to mora misliti, kako bi povzdignila svoje gmotno stanje. Pred vsem je Rusija kmetijska država, velika večina njenega prebivalstva peča 8h s poljedt-listvom in živinorejo, tedaj mora biti ruskim državnim možem ležeče na tem, da. se povzdigne kmetiistvo. V tem oziru pa v Rusiji manjka pouka, kakor tudi pri nas. Temu je pa treba udpomoči. Nedavno smo že v našem listu poročali, da misli o snovati Rusiia mnogo vino-rejskih šol v svojih južnih pokrajinah. Poleg tega pa vlada ravno sedaj misli preorganizovati in pomnožiti kmetijske šole. Te šole se bodo delile v nižje in srednje. V srednj h kmetijskih šolah se bode poučevalo: 1. praktičnu geometrija s posebnim o/arom na merjenje zemljišč; 2. osnovni in za poljedelca ueobhodno potrebni nauki iz botauike, zoologije, mineralogije, fizike in kemije; 3. kmetijstvo, j s posebnim ozirom ua potrebnosti kraja; 4. živinoreja in 5. poznavanje kmetu potrebnih postav. Program učenja v mž|ih aolak bode pa mnogo bolj omejeu, poučevali se bodo samo trije predmeti: 1. objasnenje najvažniših prikaznij v prirodi; 2. pouk o koristnih in škodljivih rastlinah in živalih; 3. osnovna pravila racijoualnega kmetijstva s posebnim ozirom na potrebe kraja. Predavalo se bode po zimi od 1. novembra do 15. marci po 5 ur na dan, jeseni in pomladi od 1. septembra do 1. novembra in od 15. marca do 15. junija pa po 3 ure na dan. Po leti se pa ne bode predavalo. Kar sa tiče praktičnih kmetijskih del pri teh šolah trajala bodo celo leto razen ob praznikih in nedeljth. — Od kar .o v Rusi|i osvobojeni kmetje, pokazalo se je tudi muogo neugodnih posledic za kmetski stan, na katere popre* nikdo mislil ui. Kmet, ki je dolgo let bil suženj, ni znal prav porabiti svoje slobode. Mnogo se jih je udaio pijanstvu in poprodalo one dele zemlje, kateri so se jim t ai dali v last. Te prodaje so se vršile večkrat po slepej ceni. Tako so nekateri oderuhi, katerih v Rusiji, zlasti pa v južnej, kjer je mnogo zidov, tudi ne manjka, nakupili mnogo zemljišč. Tako se je začel tam množiti proletarijat. Temu pa sedaj vlada hoče odpomoči. Ne le, da se trudi omejiti pijanstvo z raznimi na- redbami, a hoče tudi postavno zaukazati, da manjši kmetje ne bodo smeli prodajati svojih temelj in vsake take prodaje bodo neveljavne* — Da se ruskim veleposestaikom olajša dobivanje posojila po nizkej ceni, zato skrbi državna banka in baš sedaj po njene poddružnice v Orenburgu, Jekateriuoslavu, Odesi in Pensi dobile dovoljenje posestnikom pogojevati na menjice. Ker so se v nekaterih privatnih kreditnih zavodih godile marsikatere neredriosti in so taki zavodi pred nekaterimi desetletji v Rusiji rastli, kakor gobe po deževji iz zemlje, prijela se je bila Rusov neka bankiaa epidemija, kakor se je časniška nas Slovencev, zato hoče sedaj vlada podvreči take zavode strožjemu nadzoru. — Pa ne le za kmetijstvo, temveč tudi za povzdigo trgovine in obrti gleda sedaj rusku vlada. V južnih krajih se bode zidalo več železnic in velika sibirska železnica se bode tudi kmalu začela graditi, samo v tem še neso vsi odločilni krogi jedini, po katerih krajih naj bi se zidala. O tej zadevi bomo morda pri priliki še kaj več spregovorili v uašem listu. V Zakuvkaškein kraji nahaja se mnogo kamenite in jezerske soli. Ker je večina solokopov v državnej oblasti, misli minister državnega imetja zaukazati, da bode /a naprej država sama pridobivala sol, a ne bo ver. dajala v najem. — Državni sovet se sedaj bavi z vprašanjem o preseljevanji v ruska azijatska posestva. Misli se, da se bode to vprašanje koneiaio rešilo še jeseni, letos dobe pa generalni gube. n~-torji nekatere svote, da bodo podpirali preseljence. Drugo leto bode pa baje osnovala vlada preseljen-ske komitete v Samari, Ufi, Orenburgu, Tomsku in Tobolsku, katerih nalog bode podpirati preseljevanje. — V Kazunskej guberniji vlada letos velika lakota in draginja. Vlada je tja poslala posebno komisijo, katera ima pregledati položaj in ukreniti, da se temu opomore. Uzrok temu je slaba letina in slaba komunikacijska zveza, zlasti pomanjkanje železnice, zato pa ravno K a/a ur i priganjajo, da se zida železnic; Čez Kazan. Zasedanje flonavNkc Komisije, ki se ima kmalu otvoriti, bode, kakor se misli v diplo-matičnih krogih, mirno preteklo. Francoska vlada je nekaj časa mislila tedaj sprožiti vprašanje o izpeljavi sklepov Londonske podonavske konference, pa je popustila to misel, ker druge vlasti mislijo, da sedanji moment /ito ni ugoden. Ko bi Rusija s svojim nasprotovanjem preprečila podaljšanje Vogondesovega Vfcfioduo-ru-melj»kegj« guveruerstva, tedaj hoće Porta tako I dolgo v Rumeliji ohrauiti status quo, dokler se vlasti ne sporazumejo za kakega novega kandidata. Kakor se poroča iz Carigrada je turski sultan črnogorskega Cbarge de uffaires, Vukoviča, v nedeljo povabil k dinerji, pri tej priložnosti izjavil prijateljsko sočuvstvo h knezu Nikiti. Ob jednem je pa sultan izru/al upanje, da se bode mejno ure-jenje kmalu rešilo, ko nastopi boljše vreme. — Minister pravosodja Asim paša imenovan je namesto Aariti paše ministrom vnanjin zadev. Marquis of Harcourt imel je včeraj v Derbvji govor, v kojem je izjavil, da so nepričakovani dogodki angleško vlado ovirali umakniti vojsko iz. Egipta. Egipta prisvojiti si pa vlnda nema pravice, ker imajo tam tudi druge vlade svojo pravice. — Augleški d plomatičui agent v Kajiri dobil je od generala Gordona telegram, po katerem je nek ogle-duh od Saleh paše na Sinjem Nilu prišel in izjavil, da vse dobro gre. Radi razprtiji v Kordofanu je Mahdi opustil nameravano ekspedicijo na Churtum. Kassala in Sennaar nesta vtČ v uevarnos i. — Zi-ber paša dobil je od Gordoua brzojavko, katera mu naznanja, da je imeuovan generalnim govemerskim adjunktom Sudaua. dom in grunt, uničen je z& vselej s svojo rodbino in pahnen v proletarjat. Ker pa je v največjem interesu vsake države in slehernega naroda, da se ohrani zdrav in krepek kmetski stau, kaiti z njega dobivajo nove moči vsi drugi stanovi, mora se zakonodajstvo ravnati po dokazanih potrebah kmetskega stanu in ne po šabloni, če prav se ponaša s tisočletuim rimskim pečatom in če prav se nameravam zakoni morJa ne ujemajo z vladajočimi narodnogospodarskimi teorijami. Tudi naša vlada je priznala, da je treba kaj Btoriti, proti čim dalje, tem hujemu propadu kmet-Bkega stanu. Piedložila je državnemu zboru zakonski uačrt o dednem pravu na kmetih. Ker bo po tem zakonu mnoge natančneje določbe prepuščaoe skle-povauju deželnih zborov, bode slavna enkčta imela priliko, izreči svojo mnenje o potrebi tacega zakona sploh in o posamičnih določbah. S tem zakonum pa se urejajo premoženske razmere le v slučaji smrti, ako lastnik ni storil ui-kake oporoke. Taki slučaji so pa le bolj redki, ker navadno lastniki že v življenji izročajo kmetije sinom ali hčeram ah vsaj pred smrtjo izrečejo svojo poslednjo voljo. Tedaj se bode s tem zakonom proti napredujočemu razkosavanju zemljišč le malo doseglo. Vlada sama to uvidevši hoče po § 16 deželnim zborom izročati pravico, da za svoje dežele sklenejo postave o nerazrusljivih kmetijah sploh. Deželni odbor predlaga tedaj drugo vrsto vprašanj, tikajočih se tako zvanih kmetskih domov (Heimstiitteii) na Kranjskem. Po teh napravah se utegne kmetskemu stanu v prihodnje pomagati, pa treba je tudi misliti, kako ga rešiti iz zadreg, v katere je zabredel iz raznih vzrokov in kaj storiti, da vsled tedaju.h hipotekarnih dolgov ne prde večina kmetskih posestnikov prej ali slej na kaut. Tudi s tem za zdaj uujbolj imenitnem, pa najbolj težavnem vprašanjem se bo imela pečati enketa. Dalje bode imela enketa izreči svoje mnenje o sredstvih, s katerimi bi se dalo kmetijstvo v vseh strokah, to je poljedelstvo, živinoreja, viustvo, sad-jerejstvo itd. povzdigniti, da bode kmetu mogoče svojo rodbino živeti in izbujuti vzkic konkurenci, s katero se ima boriti glede žita, vina in živinoreje s Boseduimi tleželumi iu celo z Ameriko iu Rusijo. Domača industrija, kjer se je tekom udomačila, kmetom pripoumga, da imajo postranski za-služek, in kjer bi s kmetskim gospodarstvom samim ne mogli se vzdrževati po dohodkih iz domače industrije si opomorejo. Zato je deželni odbor en-keti predložil tudi vprašanje o pospeševanji domače industrije. Po nekaterih okrajih Kranjske, zlasti na Gorenjskem se žganjepivstvo strašno širi v pogubo kmetskega stanu v duševnem, fuičnein in materijal-nem ozira. Treba bode energičnih sredstev, da se ta kuga ustavi. V poročilih, katera so na vprašanja došla deželnemu odboru od župnij, c. k. okrajnih sodnij in c. k. okiajuih glavarstev, navajajo se vsi ti različni — Istuma! — zaklcal je opričnik lednemu hlapcu, — daj semkaj mošnjo z Morozovljevimi cekini! — Na, starec, pest zlatujakov! Če ustaviš kri, dam ti jih še jedno pest, c.e ne — izbijem dušo iz tebe! — Hvala, milostljivi gospod, povrne naj ti Bog in vsi svetniki! Kaj se hoče, poskusil bodem in postavil svojo glavo v uevarnost. Pojdite vsi proč, dragi moji, tega dela ne sme nikdo videti! Opr.čniki so odšli. Mliuar se je pa nagnil čez Vjazemsktga, prevezal mu je rane, odmolil očeuaš in položil je roko na glavo knezu ter začel šepetati: „Jahti je človek star, pod njim bil je konj rujav, po cestah, po pristaniščih in roparskih skrivališčih. Ti muti, rudeča, žilna, telesna kri, ustavi in povrui se- Star človek te zapira iu ti mirovati veleva. Kakor bi konju manjkalo vode, tako bi tudi biio, ko bi tebe, rudeča kri več ne bilo. Razpoči Be zemlja, jedna rodovina, zgodi se po mojem 1 Moja beseda je krepka!" rim dalje je šepetal starec, tem počasnejše je tekla kri, ter pri poslednjih besedah se je ustavila Vjazemskij je vzdihnil, očij pa ni odprl! — Pridite, dragi moji! — rekel je mlinar, — prid te brez strahu; kri se je ustavila, živel bode knez; samo meni je hudo ... že Čutim, i'a mi je oledeuil jezik. Opričniki so obstopili kneza. Mesec je razsvetljeval njegov obraz, bled je bil, kakor smrt, pa kri mu ui več tekla iz ran. — In ustavila se je kri! \!diš, s*"rec, da Be nesi trudil zastonj! — Tu imaš tvoje zlate! - rekel je starši opričnik. — A to še ni vse. Čuj, starec! Po sledu vemo, da je po tem potu ubežal knežev konj, morda je ušla na njem bojarinja? Če si jo kaj videl, povej! Mlinar je debelo gledal, kakor bi nič ne razumel. — Ali si videl konja in bojarinjo? Starec je omahoval, bi li povedal ali ne? Pa zdaj je naredil sledeči račun: Ko bil bi Vjazemski zdrav, ne bilo bi dobro skriti bojurinjo pred njim, a izdati jo jako ugodno! Pa kedaj se ozdravi Vjazemski, ve sam Bog. Mo-rozov pa mi bo dobro poplačal vse usluge. Pa tudi Serebrjani jo ljubi gore&e, če je za njo pobil kneza. Mlinar mislil se je tedaj, zdaj mi ne bo nič škodoval Vjazemski, a Serebrjani iu Morozov mi bosta hvaležna, Če jo osvobodim. Ta prevdarek ga je rešil vsake dvombe. — Niti z ušesi je nesem slišal, niti z očmi je nesem videl, gospodje! — rekel je: — jaz ne vem o kakem konji in o kakej bojarinji govorite! — Ali ne lažeš, starec! Proklet naj bodem 1 Nikdar naj ne gledam nebeškega kraljestva! Strela naj me ubije, če jaz vem za konja, ali za bojarinjo! — Daj semkaj luč, poglejmo ali ni sledov ne pesku ? — Kaj bomo gledali, — rekel je jedea opričnik. — Ko bi tudi bil kak sled, zateptali bo ga naši konji. — Kaj bomo gledali! Odprij kočo, starec, da nesemo notri kneza. — Takoj, gospodje, takoj! Ko bi jaz ne bil tako star, tekel bi v gostilnico in prinesel prosenega piva in vina. — Ali doma nemaš nič? — Nič, milostljivi gospod! Kje bodem jemal, revež? — Nemam niti jedij in pijače za vas, niti krme za konja. Tam v gostilnici je vse. Tam je take vino, da bi ga sam car pil. Tesno bode vam pri nas, častita gospoda, in nič ni prigrizniti, pa saj Bte vojaki in lahko prestanete brez večerje! Konji vaši pulijo travo . . . samo to je hudo, ker je ta trava taka, da napne konja kakor sod, kadar se je naje! Jame Be tresti in zvijati, potem pa poči. — Vrag te vzemi, stari lisjak! Ti bi tedaj rad videl, da bi popokali naši konji? (Dalje prih.) f Dopisi. Iz Metlike 17. aprila [Izv. dop.] (Pravo-BOiini minister.) Na prijavo, da Metliško sodišče ktjubu izražen m žel j * m občinskih zastopnikov sodnijskega okraja Metliškega večinoma nemško ura-duje in se slovenska uloga zopet nemško rešava, ukazal je pravosodni minister zaslišanje zastopnikov tukajšnjih občin. Kakor pripovedajo poklicani možje, bilo je zaslišanje obširno, poglav tna vprašanja pa, da-li naš svet sloveusko uradovanje zares želi, da-li je tudi res, da so za slovensko uradovanje prosili, in da-li morejo dokbzati, da jim to pravico sodišče krati. Odgovarjali so točno, odločno in sem ter tja prav praktično, n. pr.: Čemu trosimo toliko ua> šole, kjer se naši otroci slovensko uče, sodišče nam pa nemške odloke in ra/.sodbe pošilja, kako korist imamo mi potem od šol? Naravno je tedaj, da svet slovensko pisavo od uradov terja. Zato suid prosili, prav lepo prosili, naj bi se nam slovensko uradovalo, pa se nam je tudi prijavno obljubilo, celo v roke seglo, ali kakor lepo obljubilo, ftu lepše zlaga'o. Dokaz tukaj cel tucat nemških odlokov, razsodeb in poklicev najnovejšega časa. Kolko dokazov se bode še le odkrilo, ako se ljubi pogledati v akte tega leta! Pravosodni minister bo zdaj rad ali nerad verjel, da terjatve naših državnih poslancev so zares terjatve naroda, katere pa se ne bodo nikdar uresničile, ako se bodo njegove naredbe tako slabo uva zevale. Minister Andraši se je s svojimi uradniki rad babal, a kazal jim je vedno z jedno roko ovsa, z drugo bič! !§ Spodnjega Štajerskega 17. aprila. [Izv. dop.] Kakor se je pred nekaj časa poročalo, bili so zopet koncem meseca marca v premogovem rudniku v Oatiem pn Trbovljah nemiri rudniških delavcev. Govorilo se je, da je uzrok teh uemirov odpust mnogih delavcev, ki so se zbog pomanjkanja premogove produkcije v nekaterih južnoštajerskih premogovih jamah odpusliti morali, uzrok pomanjšan ja, produkcije pa konkurenca šlezijskega premoga. Temu nasproti se ugovarja, da je ta konkurenca šlezijskega premoga le izuajdba rudniških direkcij, ker bi bil čudež, ko bi bil žlezijsk premog s premogom južnoštajerskih premogovih jam v Italiji v ceni konkuriral. Pravi uzrok pomanjšanja prodaje premoga južnoštajerskih premogovih rudnikov, pravi se, je temveč ta, da se je v Trboveljskih jamah pred neki j časa cena premoga znatno povišala, da se visoke dividende dobijo in da se je zaradi tega prodaja premoga zmanjšala. Ta argumentacija se je tudi po časnikih raztrosila. Treba je tedaj, da resnica pride na dan, ter ker to javna korist, terja, govoriti o posebnem ravnanji pri določevanji železniških tovorniških tirifov. Pred vsem- je opomutti, da premogov rudnik v Ostrem ni lastnina Trboveljskega društva, ampak lastnina privatna, da je uzrok tamošnjih nemirov mej rudokopi v novejšem času upeljana strožja disciplina, koje rudokopi pod prejšnjim oskrbništvom neso vajeni bili, ter da v premogovih rudnikih v Trbovljah, Hrastniku ter v Zigorji dozdaj nemirov mej rudokopi ui bilo. Pač pa vlada mej delalci teh slednjih rudnikov velika skrb za obstanek, ki je navstala po odpustu več delavcev. Ta odpust je bil zbog pomanjšanja produkcije sicer potreben, a ta skrb mej delavci še narašča, ako dozdanje stanje pomanjšanja produkcije traja še dalje. Slednja pa ni posledica povišanja premogove cene, kajti Trboveljsko 'društvo je ceno'že pred nekaj leti povišalo in čutilo se njff da bi se zbog tega, prodaja premoga zmanjšala. Povišanje cene je morda bilo neobhodno, ker so doslej ti rudniki premog komaj za lastno ceno, skoro za lastne stroške prodajali. Povišanje cene zgodilo se je le po malem, kar ni zdatno več vrglo. To se posebno potem vidi, da Trboveljsko dru-Stvo tudi za časa povišanja cene premogove z ozi rom na konsolidiranje podjetij nobenih dividend ni izplačevalo. FomanjšaDJe prodaje premoga začelo se je temveč v drugej polovici lanskega leta takrat, ko so šlezijski rudniki v Ostravi svoj premog v Italijo prevaževati začeli. To pa je le zaradi tega mogoče postalo, ker se je Šlezakom posrečilo, da so se njim aa premogove trausporte, posebno za večje v Gorico, Pulj ter Požego od severne železnice in, kakor se vidi, po uplivu slednje — tudi od južne železnice — dovolile nečuveno nizke vozne cene. Le vsled te izredno nizke voznine bilo je navedenim Šlezijskim posestnikom premogovih jam možno, južnoštajerskemu ter kranjskemu premogu na naravnem mu trgu v ItuPji delati konkurenco. Da je ta konkurenca z ozirom na domačo rudniško obrtnijo in domače delavce obžalovati ter da je ta čudu t tarifna politika in nenaravna konkurenca šlezijskega premoga narodnogospodarskim interesom naših dežel zelo škodljiva, je jasno. Želeti je, da bi vsaj južna železnica, katera po naših deželah vozari, koristi teh dežel spoznala in dejanjsko za povzdigo obrtnije ob svojih progah skrbela ter osobnej koristi mogočnih delničarjev šle-zijskih premogovih jam in severne železnice služiti nehala, da bi kouec storila izjemno znižanim cenam za šlezijski premog. S tem bi našemu ljudstvu, ki toliko delavcev v južno-štajerske ter kranjske rudnike pošilja, oziroma tem ljudem koristila, kateri bi v normalnih odnošajih imeli stalen zaslužek v teh premogokopnih jamah, kateri so pa drugače, ako nečejo brez kruha biti, primorani si istega izvan domovine iskati. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je občini Pomijanski v okraji Koperskem 200 gld. za razširjenje pokopališča in za zgradbo kapelice. — (Shod volil cev) sklicalo je več obrtnikov včeraj zvečer v gostilno v „Hotel Evropa". Sešlo se je nad 50 volilcev in davkoplačevalcev. G. Regal i otvori shod, pozdravi prisotne in pravi, da gre za to, izvoliti take može, ki imajo srce za ljudstvo, so nesebični in krteri .e morajo, kakor se bode danes sklenilo, tako tudi priporočati centralnemu volilnemu odboru. Na poziv, izvoliti si predsednika, bil je g. Regali per acelumationem predsednikom izbran Pričela se je potem jako živahna in dolgotrajna debata. Govorili so gg. Dolhar, Alojzij Jeuko, Ivan Hribar, Fr. Železnikar, Kune, dr. Tavčar, Štur m, Peterca, Pajsar. Najboljši bili so govori gg. Hribarja, dr. Tavčarja, Kunca in Šturma, priobčili bi prav radi marsikatero zanimljivo povedano besedo, a tesni okvir tega poročila nam tega ne dopušča. Kouečni izid debate bil je ta, da so se s početka deloma nasprotna j mnenja popolnem uravnala in da je bil, ko je prišlo j do glasovanja po predlogu g. Hribarja za III. raz-I red namesto odstopivšega g. Jakopiča jednoglasno g. Jakob Škrbliiec, čevljarski mojster in hišni posestnik, za II. razred pa namesto odstopivšega g. S. Stegnarja s precejšnjo večino glasov g. ivan žogala, c. kr. notar v Ljubljani kandidatom izbran. Ta dva kandidata bosta se tedaj od strani volilnega shoda obrtnikov predlagala centralnemu volilnemu odboru iD kakor je prav dobro povedal g. Šturm, vsi obrtniki in volilci, kar jih je bilo včeraj pri shodu, bodo složno delali v to svrho, da bosta ta dva, kakor tudi vsi drugi po centralnem volilnem odboru že postavljeni kandidatje, kolikor možno jednoglasno izvoljeni. Po glasovanji bilo je še več obrtniških koristij se tikajočik govorov, posebno gladko in stvarno govorila sta gg. Kune in Šturm. V obče pa smo opazovali, da so se naši gg. obrtniki že dobro privadili običajem pri shodih, da se iskreno in dosledno potezujo za svoje interese, da dobro in vestno čuvajo svoje pravice. Govor bil je tudi o kandidaturi gosp. prof. Šukljeja, a ko Be je povedalo, da bi slednji kandidature niti ne vsprejel, ko bi bil tudi pri tem shodu kandidatom postavljen, smatrala se je ti izjava Šukljejeva kot preziranje in zaničevanje obrtnikov in tenor večine govorov bil je ta, da se elastičen kaudi-dat ne sme postaviti. Ob Vili« uri končal seje shod, katerega je g. Ilegali prav spretno vodil, v popolnem soglasji in nadejamo se, da bode za predstoječe volitve najboljšega upi j iva. — (Deželna kmetska en k 3ta) zborovala je včeraj od polu petih popoludne do polu devetih zvečer. Danes je trajalo zborovanje od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne ia se nadaljuje ob 4. uri in danes tudi konča, kajti rešiti so le še razni nasveti. — (V včerajšnjem poročilu o enkčti) bil je po pomoti izpuščen gospod deželni poslanec Matej Lavrenčič iz Vipave. — (Slovensko gledališče.) Vnodeljo 2 0. t. m. ponavljal ho bodo Tomićev igrokaz „Baron Fran Trenk" na korist igralke, gospodič. Rezike Petrinske in igralca, gosp. Antona Danila. Oba beneficijanta se odlikujeta po svojej marljivosti, vzlasti podredil se je gospod Danilo vsekdar časi nasta im neprilikam glede razdeljenja igralaih ulog in ker sodeluje že več let na slovenskem odru, torej ne dvomimo, da je to povoda dovolj, da se ta večer napolni gledališče, kar jima iz Brca privoščimo. — (G. Anton Gertscher) deželne sudoije predsednik v Ljubljani je umirovljen. Izraženo mu je Najvišje priznanje. — (Iz Kamnegorice) se nam poroča, da je bil te dni tam gospod profesor Leopold vitez Hauffe z Dunajske tehnike, nadzornik metaloteh-ničnih obrtnih šol v Avstriji, da si ogleda, bo li mogoče o Ku mnigorici' Kropi in Železnikih izdela-vati tako zvano damastno železo za cevi posek Za poskušujo so že izdelali take cevi, ki so se prav dobro obnesle, tako da ni dvojiti, da se upelje ta industrija, ki bode dala gorenjskim kovačem trajni zaslužek. Spremljala ata goapod II tiille-a cesarski Bvetnik g. Mm m k in predsednik industrijalne družbe g. Kami Luckmann. Gospod pl. Huuffe je isti, ki je bil odposlan pred letom v Bjrovlje, ko se je tam uvela puškarija. Sploh pa se gorenjskim kovačem zdaj uaročil ne manjka nad 1000 jih sedaj dela, a izdelavauje pušek donušalo bode še več zaslužka, nego dosedanji proizvodi. — (Izredna ve s tu ost.) Naše upravništvo dobilo je včeraj naslednjo nakaznico: „S spoštovanjem podpisani je bil pred kakimi sedmimi leti vojak in je bil uaročeu na „Slov. Narod". Ker pa kot vojak ui mogel si toliko prihraniti, da bi bil omenjeni list redno plačeval in je toraj za kake 4 mesece na dolgu ostal, oziroma uredništvo mu ga je še na dalje pošiljalo, čeravno je bil zaporedoma mesečno plačo opustil, toraj pa zdaj po preteklih 7 letih pošlje omenjeni denar i obresti vred. Za 4 mesece 4 gld., obresti 50 kr., vkupe 4 gld 50 kr." — — (Volitve za okolico Celjsko) so razpisane. V L razredu upisanih je 46, v II. 100, v III. 485 volilcev. Zopet mnogo dela za tamošnje nurodnjake in voditelje — (Ptujsko učiteljsko društvo) napravi v 1. dan maja izlet v Wurmberg, kjer bode zborovalo. Ob 10. uri bode maša, potem zborovanje, ogledovanje grada, petje, skupni obed.' — (Novo ime) dobi dosedanja železnična postaja Mari a "VVorth (Mati božja na Otoku) pri Celovci. PoČeuSi od 1. maja t. 1. se bode ta postaja zvHa „Portschach am See". Slovenski bi se pa reklo: Poreče pri Jezeru, ko bi se ne bilo bati, da kak koroški nemškutar zaradi teh besed zblazni. — (Hrvatski narodni muzej) v Zagrebu dobil je na ornitologičnej razstavi na Dunaji Brebruo državno I""'i j no. — (Cesarjevie Rudolfovo sadjerej-sko društvo za dolenji Staje r v Šent Juriji) ima že 342 članov. Presadilo je že 18.000 sadik, veliko jih požlahtnilo, osnovalo semensko šolo, razdelilo 11.000 divjakov itd. članom in nečlanom ter bode bodoče leto 20.000 drevesec imelo za iaz-delitev. — (Konjerejsko društvo štajersko) podelilo je častne diplome naslednjim izvrstnim kon-jerejcem: Alojziju Ferencn v Staronovej vesi, Aa-dreju Muhiču v Cvetkovcih, Martinu Staniču na Hardeku, Lovru Cankarju v Savcih. — (Trojčeke) porodila je neka žena „kod Carahu v županiji Spinčiči pri Kastvu. Mati iu novorojenci so, kakor poioča „Naša Sloga", zdravi. — (V Mariboru) je neznan slepar na ime „Dollar" v hranilnico uložil 50 kr. potem pa r» zuercek ponaredil na 1500 gld., in pri brodarjevi vdovi pri sv. Petru hotel bukvice zastaviti za 10 gld. A vdova šla je župana za svet vprašat, mej tem pa je slepar pobegnil. — (V Opat'jo) vozil bode z Reke parobrod vsaki dan tja in nazaj. Južna železnica da v ta namen 4000 gld. letne podpore. Hotel Quarnero opravljen in urejen je v slogu najlepših hotelov v velikih me.aih, vse je jako okusno in elegantno. Tuj-cov je toliko v Opatiji, da so vbo sobe hotela oddane in celo zasobna stanovanje polna goltov. — (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji) g. J. Krese je postal župnik in r'e-kau Kočevski, in g. J. Razboršek dekan v Gradu. Prestavljeni so gg.: Podboj v Slavino; Novak v Mošnje; Koblar v Mengiš; dr. Doleuec v Staro J Loko; Ln., mIihisI proli r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rmtnlfbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ., Trauimway-društ. velj. 170 erlfl. a. v. 79 gld. 85 80 , 95 100 . 60 40 49 . — ■ 321 , 30 21 , i • 40 63 • 73 40 123 , 75 171 „ 25 100 , 70 j, 122 , 10 91 .. 65 88 , 50 104 „ 50 114 „ 50 121 „ 25 108 „ 30 106 „ 75 176 , 75 19 „ 75 120 „ 50 214 . 60 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze dobrodejnega sočut-stva mej boleznijo in ob smrti presrčno ljubljenega sina, oziroma soproga, očeta in tasta, gospoda Mihaela Lepšina mi., meščanu, trgovca in posestnika v Brežicah, dovoljujemo si vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so našega predragega pokojnika počastili z mnogimi venci in mnogoštevilnim spremstvom k poslednjemu počitku, izreči najprisrčnejso zahvalo. V Brežicah, dne 16. aprila 1884. (258) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze ginljiveg* pomilovanja — odkritosrčna znamenja pravega sočuvstva za našo globoko britkost — pri smrti naše nepo-zahljive soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje, pospe EME ELSBACHER, roj. pl. Rainhofen, dolžni smo izreči najtoplejšo in najprisrčnejso zahvalo. Zahva\|njemo S6 VSem ljubim prijateljem in znancem, kateri so se udeležili blagoslovljenjn predrage v Gradoi, kakor tudi onim, ki so prišli k pogrebu v Laško; zahvaljujemo se za mnogo brojno spremstvo sedaj v Boga počivajoče predrage k njene} gomili, za mnogoštevilne prekrasne vence, kakor tudi moškemu pevskemu zboru Celjske Čitalnice za njega ganljivo petje, — z jedno besedo, vsem se zahvaljujemo iz vsega srca, kateri so s tolažbami nam nekoliko lajšali grenko britkoBt. (259) Žalujoči ostali. (ploščnato glisto) prežene dr. ZBlocla. na 13-u.n.aoi, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—6) V najem (249—3) se daje ali se pa proda iz proste roke stara, renomirana to*« ilnlca pri Plat. u-- v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — N.itančneji pogfji izjedo se pri lastniku Juriji Klanćar-|I, gostilničarji v Gorenjem I.ogutei. Gostilnico v Bledu ■ ali brez posest t n. s špecerijsko produjalulco, odda se v najem. Posebno pripravno za mesarje. Več se izve v Novih ulicah st. 5 v parternad-stropji na levi. (245—3) Naznanilo. ^ Podpisani s tem p. n. občinstvu udano naznanja, ^ da je prevzel v najem S^ gostilno pri Savskem mostu £ n« Črnučah in prosi za obilno obiskovanje. Za dobre jedi, Izvrstna vina in dobro t pivo je preskrbljerio. w Z velespoštovanjem ^ 4 (244—3) Primož Travn. \ Čudovite kapljice Sv. Antona Pad «■ amU To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. Oe se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žnlndčeve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper Bkropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prndajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo« loletti v Ciorlcl. \ IJublJani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoc£y, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—22) jp^~ Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. '#iit bližajočo M4k s«>%IJ» priporoča najstarejša in naipjasor1 lejša firma za n\m Morica Bum-a (■astanovljena leta 1822) pristno Ilrnuko volneno b;»go. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gl. 1,— do ftl. 6.— meter. Bogata izbčr sukna %a suknje (Streieb-mid Kaninig arnrockstoiVc' od {(I. si.— do ($1. 7.— in sukna za hlnce. najnovejši uzorci, od ul- 1.20 do gl. <(.— meter. * mi 1'eruvlcns za sukn|e in Toskins za hlače od k1> navzgor do gl. 6.—, gl. 7.— in više meter Velika zaloga vsakovrstnega Hukna zn civiluc in VOlaike oblekc9 livreje, cerkve, biljarde in vozove. Nukna za i»ožurne straže, veteranska in strelska društvu in druge k4»rporacije 1'ristni angleški potni plaldi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter mi cm. široki, po gl. :t.50, 4.75, 5.85 dO gl. 1«. — . Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša nad gl. IO.—, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vzgledne knjižice /. mnogoštevilnimi uzorci franko. (149—6) Tujci: dne 16. aprila. Pri i'i.m ; Koch z Dunaja. — Sohulz iz Ku-dolfovega. — Kaufraann z Dunaja. — Vitez plem. Schrott in Tržiča. — Pitschman z Dunaja. — Vičič iz Ilirske Bistrice. — Kurgor iz Kočevja. — Dr. Na-morš iz Jesenic. Pn Malici : VVeiner z Dunaja — Ilormann iz Gradca. — Raumann z Dunaja. — Dr. Grarzv in Volk iz Gradca. Pri juzuent kolodvoru i Nussa iz Trsta. — Uess iz Maribora priporoča po najnižjej ceni „NAR0DM TISKARNA" BUDIMSKA Rak6czy katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. llarnv v Parizu in profesor dr. Tichbornft v Londonu, priporočajo profesor dr. (lebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Hokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in proftsnr ilr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegovo bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vodo ter se pred vsemi znanimi grenčicnmi posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseli lekarnah in prodainlnJcah mineralnih voda, vedno na novo natofiena. Prosi se, da se zahteva Izrecno Budimska Rak6czy .240—3) Lastniki bratje Loser v Budapešti. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel«znikar. Lastnina in tiak rNarodne Tuskarne"