OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
equality
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 27, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 126
KONFERENCA ZAVRGLA RUSKI
SOVJETSKE OBLASTI V AKCIJI jKOTI TOVARNIŠKIM RAVNATE UEM, KI SO SLEPARILI VLADO
li -
lo4 Moskva, 26. junija—Vsi sovjetski časopisi so danes M javili obširna poročila, da je ministrstvo za državno ^ ^ontrolo podvzelo odločno akcijo za prosekucijo tovarni-. ravnateljev, inženirjev in računskih izvedencev, ki
Varnostni svet zopet rešil kožo
generala Franca
f
Predlog za prelom odnošajev poražen s 7 glasovi proti 4
Demagogija v senatu vlada nastopila
X- 1	n A (proti raketirjem.
proti zakonu O. P, A.
NEW YORK, 26. junija — Varnostni svet Združenih narodov je na svoji ponedeljkovi seji s sedmimi glasovi proti štirim
^ S ponarejevanjem produkcijskih poročil prejemali ne-1porazil predlog, glasom katere-
bncfm---- 1	_ • T X________•_____:___ 4.^^	_ v*_____i______J: i_:__:__
postavne bonuse, poneverjaU tovarniško imovino ter si ^žavno lastnino priuaščali za svojo lastno rabo ji- Velikopotezna akcija sovjet-^
jK)i oblasti obsega velika indu-
li /ijska podjetja sirom Sovjet-
® zveze, med katerimi so ne-
^tera, ki se nahajajo daleč na
ct	v sibirskem mestu
^Ottisk.
^otvorjena poročila o produk-r "'Ji temelj večine obtožnic
Poročilo navaja številne pri-ere, v katerih so tovarniški ^,1^9-telji, produkcijski upravi-in računski izvedenci načr-^ predložili vladi potvorjena P'"odukcijska poročila, z name-da prejmejo izplačilo nele-bonusov. V drugih pri-so se posamezniki eno-no polastili denarja in bla-
stav]
primer se tiče upravitelja ^^jetske tovarne za izdelovanje 'j '®®®1 strojev, ki je pri sestavi j^^entarja zvišal cene odvisnim I ki so bili producirani la-'■ Ra kateri način mu je bilo °goČe na podlagi krivega pro-akcijskega poročila razdeliti bonuse.
^ J ''Ug slučaj se je primeril v . izmed premogovnikov dr-Vnega premogovnega trusta, J r se je na sličen način izpla-/ a,	ki ni odgovarjal aktu-
^ produkciji.
Odmev stavke mestnih pisarniških delavcev
Na zahtevo državnega tajnika Hummela je volilni odbor okraja Cuyahoga poslal v Columbus pojasnilo, zakaj je bil urad odbora, ki se nahaja v Mestni hiši, prošli teden tekom dvodnevne stavke pisarniških delavcev zaprt. Poročilo pravi, da se je to zgodilo, ker klerk volilnega odbora, bivši councilman Ray C. Miller, ni hotel iti v prostore urada skozi piketno stražo, katero so stavkarji postavili pred mestno hišo. Kar se stavke sam^ tiče, je bila preklicana, ko je mestna vlada zagotovila, da, bo zadeva mezdnih zvišanj rešena brez odlašanja, čim se bo zadostilo tozadevnim uradnim predpisom.
odkrile sleparije v ''^•Vnih podjetjih vseh vrst
j v^®''oča se dalje, da so glavni upravitelj in računski ^ ®<ienec kovinske tovarne v ^^jepropetrovsku sestavili kri-produkcijsko poročilo s tem, v poročilo vključili opre-' ' ki je bila narejena pred voj-
4 '•e v Kateku je obtožen, da
J« V J 1 • » 1	V., J T
upravitelj avtomobilske to-
^ produkcijsko poročilo dal
l^^arjene in zavržene izdelke. J,, .upravitelji državne organiza-^ 2a nabavo mesa in mleka v osibirski provinci so obtože-'• da
Minske ladje v Clevelandu
Danes so se usidrale v pristanišču ob vznožju E. 9 St. štiri mornariške ladje za pobiranje morskih min. Dve ostaneta v Clevelandu, dve pa odrineta v druga pristanišča. S temi ladjami se bo urilo mornarično moštvo na jezeru Erie.
Koncilman obtožuje vodstvo prometnega sistema
Koncilman Henry W. Speeth je obtožil vodstvo Cleveland Transit sistema, da igra politiko v spremembi postrežbe, ne glede na dejanske potrebe. Dejal je, da se gotovim okrožjem v mestu, ki imajo boljše zveze pri upravi, nudi prednosti, druge pa se pusti čakati, dasiravno se jim je že davno obljubilo, da dobijo boljšo postrežbo.
ga bi se vsi narodi, ki pripadajo Združenim narodom urgirali, da prelomijo diplomatske odnošaje s fašističnim režimom generala Franca y Španiji.
Ta akcija pomeni, da špansko vprašanje, katero je sprožila Poljska ne bo moglo več priti na dnevni red do snidenja splošne zbornice Združenih narodov prihodnjega septembra.
Za prelom diplomatskih odnošajev s Prancom so glasovale Sovjetska zveza, Francija, Poljska in Mehika, proti preloniu pa so glasovale Britanija, Amerika, Kitajska, Avstralija, Brazilija, Egipt in Nizozemska.
PODRUŽ. ŠT. 39 SANS
Jutri večer ob osmih se bo vršila redna mesečna seja podružnice št. 39 SANS v navadnih prostorih v Slovenskem narodnem domu. Društveni zastopniki in člani podružnice so vabljeni, da se važne seje udeležijo polnoštevilno.
WASHINGTON, 26. junija — Senator W. Pee Daniel iz Tex-asa, "hillbilly godbenik," ki slovi radi svoje demagogije, je danes pričel "filibuster" proti za-: konskemu načrtu OPA in izjavil, da bo govoril tako dolgo, dokler bo treba, da prepreči glasovanje.
Daniel je rekel, da ima na rokah dovolj materiala, da bo z govorom nadaljeval do ponedeljka. Dostavil je, da ne bo odnehal, dokler ne bo kontrola cen totalno odpravljena.
VELIK POŽAR v NEW-YORSKEM PRISTANIŠČU
NEW YORK, 26. junija—Včeraj zjutraj je izbruhnil požar na kolodvoru na Staten Island v, newyorskem pristanišču, ki je uničil več velikih poslopij ter napravil za okrog dva milijona dolarjev škode. Ogenj se je razširil kot bi trenil .ter povzročil med ljudmi silno paniko. Življenje so izgubile tri osebe, okrog 30 pa jih je bilo omamljenih ali poškodovanih.
90 stopinj vročine
Včeraj je bilo v Clevelandu pošteno vroče—toplomer je splezal do 90. stopinje in neugodje je povečala soparica, ki je značilna za kraje ob Velikih jezerih. Za danes obeta vremenski urad nekoliko manj vlage v zraku.
Fotič postal poslanik Srbije, ne pa Jugoslavije, priča Grol pri izdajniškem procesu
ki izvažajo avte
WASHINGTON, 26. junija. — Trgovinski department je danes prepovedal Izvoz avtomobilov v inozemstvo kot "osebno prtljago", razen a ko pošiljatelj lastil je avto skozi šest mesecev.
Akcija je bila podvzeta, da se pride v okom avto-izvoznemu rakelu, potom katerega se dela ogromne dobičke s prodajo avtomobilov v inozemstvu.
Obtožba potratnosti proti mestni upravi
Odstavljeni ekspeditor premoga, Jack North je podal v javnost poročilo kakoršno je poslal županu Burkeju še v januarju, da se je tekom zadnjih štirih let pri nakupu premoga za mestne naprave brez potrebno trosilo stotisoče dolarjev, ker je nakup baziral na prijateljstvu, ne pa na tekmovanju v ceni. Mesto Cleveland kupi letno za dva milijona dolarjev premoga. Samo železniškim družbam se je brez potrebe plačalo $46,000, čemur bi se bili lahko izognili, če bi kdo v 'mestni administraciji razumel trans-portacijske regulacije glede premoga. North dalje trdi, da ne bi bil odslovljen, ako bi bil lepo molčal in storil ničesar proti željam finančnega direktorja Joseph T. Sweenyja in direktorja javnih naprav Emil Crowna.
GLEDE TRSTA
oiotov je pripravljen pristati na dvojno* suverenost
Izjavlja, da je avtonomen Trst pod Jugoslavijo edina alternativa; Byrnes vztrajno podpira Italijo
PARIZ, četrtek 27. junija—Verodostojni viri so danes zjutraj poročali, da je svet zunanjih ministrov zavrgel ruski prgdlog, glasom katerega bi Trst bodisi prišel pod dvojno suverenost ali pa pod suverenost Jugoslavije kot avto-tfiomna edinica jugoslovanske zvezne republike.
(Kaj je mišljeno pod izrazom *	~
"dvojna suverenost"—bodisi, da j vila, da se problema Trsta ne da bi Trst prišel pod skupno jugo- rešiti na noben drlig način, ka-
TETO IŠČE
Mrs. Mary Bogataj,-3328 St. Clair Ave., je prejela pismo od
I ' 80 ponarejali podpise de-|
in si nrilaščali blaeo ki	Lavnca iz Nakla pri Kra-
t ea .	nju. icaten jo prosi, Aa bi pab:-
Sa imeli dobiti delavci.
ij|V foti upravitelju in glavnemu j^^nirju gradbenega trusta št. k letalsko industrijo je na-{obtožba, ker sta poro-^ da sta leta 1945 porabila j^^^adnjo stanovanj v obsegu kvadratnih sežnjev, do-Ijjj gradbeno delo dejansko ni ; ^ ® dovršeno. Oba sta na podla-j ^ereshičnega poročila dobila j^^vni bonus, do katerega ni-^ bila upravičena.
. četrto Julij ska slavnost
večer praznika Neodvis-K®'-' 4. julija bo v mestnem ^ "^ionu velika prireditev, spu-N^je raket, umetnega ognja, L- °a, predstava v spomin 150-
■6
vedela za naslov družine Jerneja Kmeta, ki je vodila restavracijo v Clevelandu. Mrs. Kmet je teta Lavriču. Če sami to či-tajo ali če kdo ve kje se nahajajo, se prosi, da se prijavi Mrs. Bogataj.
REDNA SEJA
BELGRAD, 25. junija—Včeraj je nastopil kot priča za prosekucijo pri izdajniškem proc'e-su bivši podpremier Milan Grol, ki je sedaj vodja opozicije.
Medtem ko je Grol zanikal trditve prosekucije, da je zamejna vlada dajala četnikom navodila za boj proti partizanom, pa je glede bivšega jugoslovanskega poslanika Konstantina Fptiča v Washingtonu izjavil, da je po vstopu Jugoslavije v vojno postal dejansko poslanik Srbije, ne pa Jugoslavije.
Grol je Fotičevo postopanje pripisoval njegovi mržnji proti Titu in pa vse-srbskim tendencam med voditelji ameriških Srbov.
"Ako vas pravilno umem," je rekel državni tožilec, "resnični vzrok za Nesoglasje v vladi ni bilo vprašanje partizanstva pro-
ti četnikom, temveč nasprotstvo Srbov proti Hrvatom."
"Takšen je bil moj vtis," je odvrnil Grol.
Bivši podpremier je med drugim izjavil, da bi bil mogel Fotič igrati važno vlogo za Jugoslavijo po državnem udaru, ki je bil izvršen leta 1941 kot protest proti pogodbi z Nemčijo, da pa se je v Zedinjenih državah zapletel v sovraštvo med srbskimi in hrvaškimi naseljenci.
"Istočasno je'bila v teku dvojna propaganda," je rekel Grol, "ena od strani Sovjetske zveze, druga iz Londona. Ta dva faktorja," je rekel Grol, "pojasnu-
4 UTOJVIU TEKOM VIHARJA NA JEZERU
MILWAUKEE, Wis., 25. junija—Tekom viharja na jezeru Michigan so včeraj utonile štiri osebe, ko se je potopila neka jadrnica. Med mrtvimi je ladje-delničar Leatham Smith, star 62 let. S plavanjem v pet milj oddaljeno pristanišče, ki je trajalo šest ur, se je rešila Smith-ova 19-letna hči Patricia.
POROKA
Mr. in Mrs. John Zalar, 15504 Holmes Ave., naznanjata, da se bosta v soboto, 29. junija poročila njih hčerka Elsie in Mr. Ka^l Može, sin Mrs. Može, 657 E. 159 St. Poročni obredi se bodo vršili ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Marije Vnebovzete in sorodniki ter prijatelji so vab-
ljeni, da se udeležijo. Novoporo-jeta zadržanje zamejne vlade, ki čencema naše čestitke! načeloma ni bila sovražna osvo-
bodilnemu gibanju.
Grol je bil od poslušalcev y sodni dvorani sovražno sprejet in njegova izvajanja so ponovno izzvala medklice.
Armada objavila poročila vojnih žrtev; 3,004 mrtvih v okraju, 16,828 v državi Ohio
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v Slov. društvenem domu na Hecher Ave. Na dnevnem redu so volitve delegata in članstvo se vabi na udeležbo.
Clevelanda in vse mogo-'^fuge stvari. Vstopnina je in 80,000 sedežev čaka jj, -• ki bodo prvi tja prišli, da Zasedejo.

ZAROKA
Zaročila sta se Edward Zni-daršič, sin Mr. in Mrs. Znidar-šič iz Madison, O., in Miss Annie , Banič, hčerka Mr. in Mrs. Banič iz De Pue, 111. Bilo srečno!
Vojni department je včeraj v Washingtonu podal poročilo o armadnih izgubah od 27. maja 1941, ko je bila objavljena predsedniška deklaracija stanja nujnosti, pa do 31. januarja 1946, iz katerega je razvidno, da je med padlimi in pogrešanimi v okraju Cuyahoga 3,004 mož, država Ohio pa da je izgubila skupno 16,828 mož.
okraja v državi. Na drugem mestu stoji okraj Hamilton, kjer se nahaja mesto Cincinnati, s 1,367 mrtvimi, na tretjem pa okraj Franklin, kjer se nahaja Columbus, ki je izgubil 890 mož.
K skupnemu številu armadne-ga osobja, broječega okrog 10 milijonov, je država Ohio, ki predstavlja 5.14 odstotkov skupnega prebivalstva dežele,
V CHICAGO
Mr. August Kristančič, 3408 W. 63 St., je odšel za dva tedna na obisk v Chicago, 111. Tam bo obiskal prijatelje in znance ter tudi Swift Co. Želimo mu obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek!
slovansko-italijansko upravo ali pa pod upravo Jugoslavije in Združenih narodov—poročilo ne pove v detajlu.—Op. ured.)
Sovjetski zunanji minister Molotov je podal svoj predlog, ki predstavlja edino koncesijo, na katero je Rusija pri volji pristati, na večerni seji ministrskega sveta.	v
Byrnes za izročitev vprašanja mirovni konferenci
Tik pred odgodenjem triurne konference, ki se je razšla malo po polnoči, je ameriški državni tajnik Byrnes izjavil, da ako konferenca vprašanja ne bo sposobna rešiti, naj bi se predložilo mirovni konferenci 21 narodov, ki se ima sniti prihodnji mesec.
Molotov je odgovoril, da bi bila velika napaka, ako bi se dopustilo, da bo vprašanje Trsta ogrožalo uspeh mirovne konference.
Molotov je pri predložitvi alternativnih predlogov izjavil, da je Rusija nasprotna načrtu za internacionalizacijo Trsta, katerega je predlagal francoski premier in zunanji minister Bi-dault.
Večerna seja, ki je biia prva taka seja na telcoči konferenci, je bila sklicana po Molotovu in vršila se je v Byrnesovem uradu v Luksemburški palači.
Molotov očividno razočaran nad akcijo konference
Sovjetski zunanji minister je bil očitno razočaran nad akcijo svojih kolegov glede njegovih alternativnih predlogov. Britski in ameriški viri pravijo, da ju je podal kot važni koncesiji, o katerih je bil prepričan, da ju bodo ostali ministri sprejeli brez obotavljanja.	^
Na člane britske delegacije je Molotov napravil očiten vtis In nekateri so rekli, da utegne nje-gQV predlog po pardnevnih razgovorih dovesti do sporazuma.
kor da se upošteva interese Jugoslavije.
Poročilo sovjetske agencije se tolmači kot ponoven izraz sovjetske odločnosti, da se prizna zahteva Jugoslavije za Trst in 'Julijsko krajino.
Omenjeno poročilo iz Pariza pravi, da politični opazovalci in časopisi vprašujejo: "Kaj je vzrok za počasni tempo pariških pogajanj r\
"Izraža se prepričanje," nadaljuje poročilo sovjetske agencije, "da je vzrok temu očividno trmoglavost -Amerikancev in Angležev glede tržaškega vprašanja, katerega mnogi listi smatrajo za ključni problem, ne le mirovne pogodbe z Italijo, temveč tudi sedanje konference sveta zunanjih ministrov."
Vesti iz iivljenja ameriških Slovencev
ZA OTROŠKO BOLNICO
V našem uradu so za otroško bolnico izročili prispevke sledeči: Matt Sustarsich, 1293 E. 55 St., ponovno $1; Mr. in Mrs. Joe Mišic, lili E. 72 St., sta darovala $10, Mrs. Mary Guzeli, 1090 E. 66 St., katere najmlajši brat je padal v bitki, je darovala $5 v imenu svojega moža Franka in $5 v svojem imenu. V imenu vojnih sirot, ki iščejo zdravja, izrekamo našo iskreno zahvalo vsem zavednim prispevateljem v fond za otroško bolnišnico.
NA OPERACIJI
V University bolnišnico se je podala v svrho operacije poznana Jean čopič iz 694 E. 159 St. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
Nov groh
MARY LESKOVEC
Kot smo včeraj poročali, je včeraj zjutraj preminila v bolnišnici sv. Alekša Mary Lesko-vec, stara 70 let. Stanovala je
na 706 E. 155 St. Doma je bila Molotovo stališče dokazuje po \ vasi Hlovise, f ara sv. Trije
Skupne izgube armade v ozna- j prispevala 5.55 odstotkov, kar
čeni dobi znašajo 308,978.
Izgube okraja Cuyahoga so večje kot katerega drugega
pomeni, da je pri raznih oddelkih armade tekom vojne služilo okrog 555,000 oseb.
Chicago. — Zadnjo soboto sta se poročila Milan Renar in Pauline Paranich.
Toronto, Kanada. — V Tim-minsu, Ontario, je bil pri delu v zlatem rudniku ubit Frank Lavrič, star 49 let, doma iz Loškega potoka. Bil je tako zmečkan, da je ležal v zaprti krsti na mrtvaškem odru. V starem kraju zapušča ženo, tri otroke, starše, dve sestri, v Franciji pa dva brata. Njegov sin je padel pri partizanih.
mnenju teh britskih delegatov očitno željo, da bi konferenca prišla do neke vrste kompromis' ne rešitve glede tega vprašanja, ki je glavna ovira sporazuma za mirovno pogodbo z "Italijo.
Trst je še vedno glavna sporna točka na konferenci. Byrnes je od vsega začetka vztrajal, da Trst ostane italijanski, medten) ko je Molotov zahteval da se ga
odstopi Jugoslaviji.
*
Značilno poročilo sovjetske agencije "Tass" i? Pariza
MOSKVA, 26. junija — Brzojavka uradne sovjetske agencije
Kralji na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, sv. Janeza Krstnika št. 71 ABZ in Al-tarnega društva Marije Vnebo-vzete. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, sina Mathew v Rock Springs, Wyo., in dva brata, Johna v Clevelandu in Jacka v Lemontu. Sinova Lawrence in Anton ter hči Mrs. Mary Zust so pred časom umrli. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na sv. Pa-
'Tass" iz Pariza, je danes ja- via pokopališče.

ENAKOPRAVNOST
27. juhija, 1^46 27. j
gENyi KOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING Se PUBLISHING CO. #2%l S'l CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)------
For Half Year—(Za pol leta)_____
For 3 Months—(Za 3 mesece)_________
..$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)_______
For Half Year—(Za pol leta)---
For 3 Months—(Za 3 mesece)------
..$3.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Oilier Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) -$9 00
For Hali Year—(Za pol leta) - 5,00
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
dodatkov, ki so poznani kot "Bili of Rights" ali izjava civilnih svoboščin.
Izza onega časa dalje je ameriška vlada in uprava posameznih trgov, mest, držav in okrajev v stalnem razvoju, sloneč sicer na prvotnih temeljih ustave, toda vedno se prilagodevajoč novim potrebam časa. Američani so se tekom te dobe tudi naučili, da edini način gradnje njihove federalne enotnosti je oni, ki daje svobodo in pravico vsem. To je demokratski način—občinsko zborovanje, zborovanje odborov, zasedanje zbornice. To je način sporazumevanja ter nadaljujočega se razvoja, ki je morda počasen toda efektiven, ker višji interesi družijo ljudstvo trdnejše kot pa ga morejo razdvajiti manjši in sebične j ši interesi stremeči za posameznimi koristmi.
Združeni narodi so pričeli slediti tej poti—demokratični poti katero so si utrli Američani v teku razvoja svoje dežele. Združeni narodi se lahko nauče kako je treba udej-stviti demokracijo—kajti v tej atomski dobi je nujno potrebno za vsakega izmed združenih narodov, da postane demokracija delujoča sila—dovolj tehten vzrok, da s časom nadvlada vsak drug nacijonalni interes.
ZAČETEK "POPOLNEJŠE UNIJE"
Četrti julij, ki ga obhajamo prihodnji teden, je primeren dan, ob priliki katerega si prikličemo v 'spomin dvanajst let nesloge, kompromisov in urejevanja ter prila-godevanja razmeram, ki jih je prinesel s seboj čas, ko je bila sprejeta naša Izjava neodvisnosti in končna ratifikacija ustave Zed. držav. Priklicujoč si v spomin ono 1^-letno dobo, ko se je snovala vlada ljudstva, iz ljudstva in za ljudstvo, imajo Amerikanci priliko spoznati, da je potrebno imeti malo več potrpljenja z vprašanji radi katerih nastajajo zastoji in argumenti v skupini Ždr. narodov. Tudi naših trinajst držav je šlo skozi dobo ostrih in žgočih debat iz katerih se je končno skristalizirala vlada, ki je odgovarjala večini ljudstva. To pa so mogli doseči le, ker so bile sile, ki so bile za odcepljanje od Anglije močnejše nego one, ki so skušale ljudstvo deliti.
Celo v onih prvih dneh republike so bili torej prebivalci te dežele Američani v svojem bistvu, dasi so bili pretežno angleškega porekla. In ko pravimo Američani mislimo s tem mešanico, iz katere sestoja narod v tej deželi danes. — Škotje, Francozi,/Nemci, ter Črnci—so si kot Britanci—tudi že zgodaj pričeli tkati svoj vzorec kulture in ljudskih običajev, kar se je polagoma vse zlivalo v skupno novo življenje in ameriški vzorec, katerega ni moglo razdreti trenje ekonomskih in sekcijskih interesov. Kolonisti drugih narodnosti, ki so sledili prvim naselni-kom iz Finske, Danske, Norveške, Poljske, Portugalske, Rusije, Španije, Švice, ter Ukrajine, so bili tu kot prednje straže poznejših naseljevanj, ko so prihajali priseljenci v trumah in tako pomagali ustvariti narod, ki vključuje ljudi vseh narodnosti in izvorov ter veroizpovedanj v svetu.
V onih prvih dneh naše zgodovine je tudi že obstajal tujejezičen tisk, kar je razvidno iz pripovesti o nekem nemškem tiskarju, ki je naznanil ratifikacijo Izjave Neodvisnosti v svojem malem listu "Staatsbote" dan prej kot drugi listi mesta Philadelphije.
Izjava neodvisnosti sama na sebi priča, da se je sedanji vzorec ameriškega življenja pričel razvijati že v 18-tem stoletju. Dva podpisnika Izjave'sta bila neangleškega izvora. John Morton je bil Šved, ozir. švedskega izvora (lastijo si ga tudi Finci in Norvežani), John Paca pa je bil najbrž Ceh (lastijo pa si ga tudi Italijani). Štirje od onih, ki so podpisali Izjavo neodvisnosti so bili novi državljani Amerike—rojeni so bili namreč v Angliji in na Škotskem.
Odlični in hrabri možje, ki so pospešili zmago, katera je prinesla tej deželi neodvisnost, so nosili imena kot Lafayette, Rochambeau, DeKalb, Von Steuben, Pulaski, Kos-ciuszko. Kovač, Febiger. Ti so prišli iz Francije, Bavarske, Prusije, Poljske, Danske, prišli so, da se bore za enakopravnost človeka, dočim so se na domači fronti odlikovali možje kot Robert Morris in njegov pomočnik Haym Solomon, poljski Žid, ki sta pomagala zbrati dovolj gotovine, da je mogel Kontinentalni kongres izvesti vojno za neodvisnost. Vsi ti možje so žrtvovali svoje imetje in svoja življenja, včasih oboje, za novo deželo in nov narod.
Medtem ko je še divjala revolucija, se je trinajst kolonij združilo, kakor zdaj Združeni narodi, v svrho ustanovitve trdne unije. Zveza je temeljila na sestavi principov —Articles of Confederation—na podlagi katerih je bila sestavljena centralna vlada. Ta vlada pa ni imela vrhovne uprave, ki bi uveljavljala postave sprejete v kongresu, ali moči vrhovnega sodišča, ki bi moglo poravnavati in izravnavati sporne zadeve med pristojnimi državami, obenem pa je imela posamezna država UNIJE pravico vetirati postavo, ki je bila lahko povšeči vsem ostalim dvanajstim državam.
Končno je postalo jasno, da je taka zakonodajna uredba nepraktična in pomanjkljiva, vsled česar je bila sklicana konvencija, ki se je vršila 1. 1787 katere'naloga je bila, da sestavi ustavo, katera bo trajna. Za sprejetje te ustave pa je bila potrebna ratifikacija od strani devetih držav unije, kar je stvar zavlačevalo, ker so posamezne države kazale bojazen pred centralno oblastjo. Tako je vzelo leto dni preden je prišlo "do popolnejše unije." Ljudje pa niso bili povsem zadovoljni niti s tem pač pa so zahtevali pisano izjavo glede svojih svoboščin—ta je tudi prišla v konstitucijo Zdr. držav tri leta kasneje potom
Novice iz stare domovine
Slikarska razstava v Mariboru. — V nedeljo 5. maja so mariborski upodabljajoči umetniki odprli razstavo svojih najnovejših del. Razstavljajo; Kos, Kavčič, Primožič, Želj, Cinaver, Ipa-vic, Polanko, Hribar, Kolbič in
Bratuš.	»
v
Zbiranje železa v Dolu — Laze
—	Žene in pionirji so v prvomajskem tekmovanju zbrali v Dolu —Laze čez 200 kg starega železa in pločevinastih škatelj in čez 250 kg krp in tekstilnih odpadkov. Največ krp je prispeval krojač Jakob Troha, ki je sam
dal čez 200 kg odrezkov.
v
Primorska mladina v Žireh. —
V nedeljo 28. aprila so v Žireh gostovali umetniki iz Primorja, mladina iz Kojskega in iz Brd Ženski mladinski zbor je zapel več lepih pesmi in podali so plese in deklamacije pod vodstvom
Srečko Kumarja.
*
Fašistični zločin na Opčinali.
—	V četrtek dne 2. maja okrog 7:30 zvečer so prišli fašisti na dom bivšega partizana Antona Vremca, ki stanuje v ulici Fer-rovia 73, v bližini nove železniške postaje in sicer: Biasin Luciano in brata Gallo Michele in Lilo. Vsi trije so priseljenci iz Italije. Biasin in eden izmed bratov sta stopila v hiSo in s samokresom v roki grozila Vremcu. Nato sta stekla po stopnicah z namenom, da strgata z okna jugoslovansko zastavo. Vremcu se je posrečilo to preprečiti. Na dvorišSu sta mu oba grozila, da ga prideta ponoči ustreliti. Eden izmed
deželne vlade, angleška vojaška uprava odobrila predlog, da se prepovedo na Koroškem 1. maja vsi sprevodi. Zaradi tega na Koroškem tega dne nikjer ni bilo nobenega sprevoda. Enako so izostale vse nameravane ba> klade na predvečer delavskega praznika. Deželne oblasti so dovolile zborovanja samo socialdemokratski stranki, medtem ko je bilq Slovencem dovoljeno zborovati samo v času od 6:30 do 8:30 zjutraj, toda še to samo izven središč. Koroški Slovenci so zažgali na predvečer 1. maja velike kresove po vseh vrhovih.
*
Spomenik padlim talcem v Kamniku. — Dne 5. maja 1946 so v Kamniku pred tovarno Knaflič odkrili spomenik padlim talcem in borcem iz te tovarne. Za to priliko je prof. Boris Kalin izdelal kip "Talca". Izvršen je v bronu, visok en meter in 90 cm. Kip sam je izredno umetnostno delo.
V "Talcu" je kipar upodobil mladega, krepkega delavca, ki so ga fašistični rablji vzeli od dela v tovarni in ga pripeljali na morišče. Oblečen je v delovni usnjeni predpasnik, rokavi sraj ce so zavihani, srajca sama je na prsih ^oko razpeta. Orja ške, mišiČ^ste roke so mu zvezali spredaj z debelo vrvjo. V junaški, razkoračeni pozi stoji mirno pred svojimi rablji, s ponosno dvignjeno glavo. Delavac —talec je podan z vso stvar nostjo in resničnostjo. Njegova poza in izraz v obrazu so zajeti s takim resničnim, doživetim umetniškim ognjem, kakor še
glejmo v cvet. Zadaj je rubrika: Pionirčki pišejo in še nekaj krajših stvari.
*
DOMOVI OSVOBODILNE FRONTE
Na seji IO O F dne 16. marca je bilo sklenjeno, da se odborom na terenu omogočijo domovi Osvobodilne fronte s klubi, čitalnicami, knjižnicami itd., ki naj postanejo središče kulturnega in političnega dela in življenja na terenu. Aktivisti na deželi imajo nalogo, da v teh domovih uredijo tako življenje, ki bo v duhu smernic in programa Osvobodilne fronte.
Domovi Osvobodilne fronte morajo postati domovi, v kate rih se bodo shajali h kulturno prosvetnemu in političnemu delu vsi aktivisti in člani O. F. Zato morajo biti ti domovi odprti vsemu ljudstvu, biti morajo resnično v službi ljudstva. Pri graditvi novih in pri obnovi starih zgradb, ki naj služijo kot domovi O. F. se ne sme gledati samo na to, da so te stavbe ali domovi lepi in dobro urejeni. Glavno je da je dom OF resnično žarišče kulturno prosvetnega in političnega dela.
mu krstni list cerkve, v kateri je bil krščen zaeno s pismom od pristojne civilne oblasti zdravstvenega urada ali urada za javno statistiko, da njegovo rojstvo pri teh ni bilo registrirano. Če pa vaš brat ni bil krščen, tedaj morate napraviti izjavo (affidavit), katero podpi-šeti dve osebi, ki lahko pod prisego izpričati, da je bil vaš brat rojen v tej deželi. V to svrho je dobro dobiti babico ali pa zdravnika, ki je bil navzoč pri rojstvu, lahko pa potrdijo dejstvo njegovega rojstva v tej deželi tudi tedanji sosedje ali prijatelji vaših staršev, ki so vašega brata poznali v detinski dobi. Osebe, ki dajo tako izjavo, pa morajo biti starejše od vašega brata in iz tega razloga nikakor ne morete vi sam napraviti take izjave, ker ste mlajši brat. Osebe, ki dajo potrebno izjavo poznanstva, morajo dati tudi nekaj podrobnosti o tem kako so poznali vašega brata in navedejo naj v dokaz gotove osebne značilnosti otroka.
UREDNIKOVA » POŠTA
Wlg
bratov Gallo je medtem čakal i nikoli pri Kalinu. Težki usnjeni
na cesti.
Medtem je prišlo kakih 15 vaščanov, ki so bili o dogodku obveščeni. Ko so se približali, je eden izmed bratov Gallo ustrelil v zrak in nato zbežel na bližnjo postajo. Vaščani so tekli za njim, da bi ga razorožili.
Tovariš Ludvik Sosič ga je prijel za roko in mu skušal strgati samokres, drugi pa so ga držali, da ne bi zbežal. Takrat je počil strel. Krogla je opras-nila Sosiša na levem zapestju in težko ranila na levi rami tovariša Milana Vremca. Le s težavo se je Sosiču posrečilo zločincu iztrgati samokres iz rok.
V zmedi, ki je nastala, se je fašističnemu zločincu posrečilo zbežati. Druga dva fašista :;ta že prej pobegnila. Ranjenega Vremca so peljali v bolnišnico. Nato je dospela civilna policija iz Trsta. Sosič je samokres izročil policiji, ki je nato preiskala Gallovo stanovanje in stanovanje neke Marije Arena, roj. Lo-rello. Našli so brzostrelko, šest šaržerjev za brzostrelko in ročno granato. Areno, ki so jo dobili doma, so aretirali. Policija je nato odšla v bližino postaje, da stvar natančno preišče. Ranjenemu Vremcu so napravili transfuzijo krvi, njegovo stanje je resno.
*
Na Koroškem so b i 1 i prepovedani vsi prvomajski sprevodi.
— Iz Celovca poročajo z dne 3. maja, da je na prošnjo koroške
plašč je kipar uporabil, da je dal delavcu trdno, nepremakljivo stojo. Z motivom zvezanih rok je kiparsko sijajno rešil kompozicijo gornje partije kipa. Glava je odlično karakterizira-na. Ves kip izraža tisto, kar so okupatorju neprestano' dokazovali slovenski ta^pi: Upor in od-pot proti fašistom, tudi za ceno življenja. V stisnjenih ustnicah Talca, v nonosnih očeh, v krepko vzboklih prsih in v stisnjenih pesteh ni nikakršnega smrtnega strahu Tik pred neizbežno usodo izraža ta ponosni delavec neizrekljivo, ponosno vero v zmago naše pravične stvari. Ta talec je simbolična podoba vseh borcev, ki so bili, kakor lepo pravi nekje partizanski pašnik, pripravljeni dati za zmago slovenske stvari in svobode, tudi dvakrat življenje.
v
Nova mladinslia revija "Ciciban". — "Ciciban" je glasilo najmlajših v Sloveniji. Prve dni v maju je izšla sedma številka letošnjega letnika. V njej je vrsta literarnih prispevkov v vezani in nevezani besedi, še več pa je živih podob. Prva stran je posvečena dnevu Osvobodilne fronte. Josip Ribičič nadaljuje svojo mladinsko povest Tinče in
Naturalizacija in imi-gracijska vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE: Imam nečaka v Nemčiji, katerega bi rad dobil v Zed. države. On ni Nemec. V Nemčijo je bil odgnan tekom vojne in je še vedno tam. Pripravil sem potrebni afidavit ali izjavo jamstva v duplikatu in izposloval sem pismo od mojega delodajalca in od moje banke, kar vse bo priloženo afida-vitu, d^ bo ameriški konzul tam videl, da imam dovolj gotovine s katero morem nuditi pomoč svojemu nečaku ako bi isto potreboval. Kar bi v zvezi s tem sedaj rad vedel je naslednje: Kam naj pošljem te listine? Ali naj jih pošljem organizaciji Common Council for American Unity, potom katere sem se informiral glede afidavita in drugih potrebnih listin, ali mojemu nečaku, ali morda ameriškemu konzulu ?
ODGOVOR: Izjava jamstva (Affidavit of support) se nikdar ne pošlje organizaciji Common Council for American Unity. Pravilen postopek je, da se pošlje afidavit osebi kateri je namenjen. Seveda,, če vaš nečak živi v onem delu Nemčije, ki je pod ameriško okupacijo, lahko pošlje afidavit in druge listine, ki spadajo zraven, ameriškemu konzulatu v Nemčiji, in sicer onemu, ki je najbližji bivališču vašega nečaka. Sedaj so ameriški konzulati v naslednjih me stih Nemčije: v Berlinu, Breme nu, Munichu, (Monakovo), Frankfurtu in Stutgartu. Pismo z afidavitom in pristojnimi listinami je poslati vedno na slovljeno na pristojni konzulat obenem pa na Department of State, Washington 25 ,D. C Znamka pa mora biti za pet centov, kakor za navadno pošto v Nemčijo. Ako je pismo težje kot eno unčo, tedaj morate dodati tri cente poštnine za vsako nak nadno unčo. Na kuverto morate zapisati razločno: "Imigration
documents only."
# * #
VPRAŠANJE: Imam starej šega brata v Sloveniji. Rojen je bil v Ameriki toda nima ničesar, s čimer bi mogel to dokazati. Rad bi se vrnil v Ameriko in me sedaj prosi, da bi mu preskrbel ameriški rojstni list Kaj naj. storim,?
ODGOVOR: Rojstni list, ki ga izda urad za javno zdravje ali pa urad za vitalne statistike (Health Department or Bureau of Vital Statistics), v kraju,
Zahvala za presenečenje
Cleveland, O. — Dne 7. aprila 1946 nas je poklical po telefonu naš sin Frank, da bi prišla enkrat v vas. On pravi: Odkar sem prišel od vojakov, niste bi-i še pri nas. Pridite v nedeljo, ker bomo doma.
Možu sem rekla, da je res grdo, da ne bi sprejela povabila in šla. Tako sva se res odpravila in šla na pocestno železnico. Nato reče Wiki: Bom jaz vas peljala in res je. Ko smo prišli do Franka, naju voznica pozdravi in pravi, da nima časa čakati na naju, da mora iti na "bas ket bali" igro. Nato se brž oglasi Frank in pravi, da naju bo že on peljal domov, ker morata iti tudi on in njegova že na na tisto igro, ker ona jc knjigovodkinja za dotično skupino "basket ball" igralcev. Po kratkem vasovanju smo se res odpeljali proti domu.
Ko nas pripelje domov, pa mi reče, če imam ključ, da bo on odklenil vrata. Ko se vrata od prejo, od znotraj zbrani gostje zavp'jejo: "Surprise!"
Midva sva se ustrašila, da se je kakšna nesreča zgodila. No pa so najini otroci nama naredili partijo v spomin najine 25-letnice poroke.
Ne vem kako sva se zadržala ob tem presenečenju. Bila pa sva zelo vesela in zadovoljna ker sva videla, da imamo še do sti prijateljev. Tem potom izrekava prisrčno zahvalo najinim sinovom in njih soprogam in hčerkam, ker so nama podarili novo kuhinjsko peč, ki nama bo v trajnem spominu.
Prav lepa zahvala soprogam od sinov, ker so bile tako lepo uredile mizo, da bi ne bili lačn in ne žejni. Nadalje se želiva zahvaliti vsem najinim prijateljem za udeležbo in za krasna darila, ki so jih nama podarili I ob tej priliki.
Še enkrat lepa hvala za sre brno košaro in za 25 srebrnih dolarjev na košari in za vsa druga darila, ki nama bodo ostala v lepem spominu.
Nadalje se želiva zahvalit vsem prijateljem ii) sicar: ,
Mr. in Mrs. F. Požar, Mr. in Mrs. J. Ukmar, Mr. in Mrs. A Traven, Mrs. Terezija Kocina Julia Kocna, Mr. in Mrs. F Bobnič, Mr. in Mrs. J. Bobnič Mr. J. Bobnič st., Mr. in Mrs. Z Dorni. Mr. in Mrs. C. Obluva nek.
Še enkrat lepa hvala vsem skupaj in lep pozdrav od John in Mary Taučer. 3374 E. 116 St.
»Cleveland, O.
Binče. Venčeslav Vinkler je na- kjer je bil rojen, je najboljši dopisal Kurirja, zgodbo v verzih, kaz, da je bil rojen v tej deža-
Alojzij Remec: Mlada partizana, Josip Ribičič: slikanice. Prvi april na Ljubljanici, Viljem in Zlata Kune pa članek: Po-
li. Ako pa tega ni mogoče dobiti, ker znabiti starši niso rojstva otroka registrirali pri pristopih oblastih, tedaj pošljite
Vsak en dolar 1 Clevelandski Slovenci bi morali nabrati eno tretjino določene vsote za otroško bolnico v Slovenijil Če se bo zavedal vsak Slovenec in Slovenka z pokolonom enega dolarja, pa se bo stvar uresničila! Tudi v uradu "Enakopravnosti" se sprejemajo doneski.
Vabilo na ogled S. N. Muzeja
Cleveland, O. — V soboto i" v nedeljo se pričakuje v Clevelandu precej zunanjih gostov vseh krajev. Ljudje gredo zato po svetu, da kaj vidijo. K" pridejo gostje v Cleveland, ste domačini lepo prošeni, da J' Dripeljete ^a ogled v Slovens® _ narodni muzej, v edinstveno zgodovinsko ustanovo amerisKiD Slovencev, ki se nahaja v Slo* venskem narodnem domu, 64 3t. Clair Ave., soba št. 1. Do# ini pri tem lahko dosti po®^ ^ jate, ako goste spremite v Do® tla pregled muzeja, kar sicer ^ še nobena razkošnost,
skromno prizadevanje. Tem tom naznanjam, da bo S.
Muzej odprt za splošno nost v soboto 29. junija od ^ ure dopoldne do 8. ure zvečer, ledeljo 30. junija pa od 9-dopoldne do 7. ure zvečer.
Vabljeni ste tudi vsi Clev^ andčani in iz sosednjih da pridete na« obisk v muze] :eh dnevih. Vstopnina je jta. Sprejema se samo pros /oljne darove, če hoče kdo * ' prispevati in pa Ohijske Sa Taz znamke. Pridite in ji razstavo in izrazite svof nnenje. Vas prijazno vabi®"
Dbisk. Za Slovenski narodni n® zej SND:
Erazem Gorsb®'
tajnik-arhivar.
Vesti iz življenja ameriških Slovence^
Li
hote; lila
t '(
Ijeva :oi Ii
:bko
% s lito,
K( ^ h W. (azp (Ved '«so: »jet, S
?OVc
2elo
"ost ievi
M
i'oČj' llost j^or,
M K. kz
(lo
itld
'jos
k; !0v
Nčj
Duluth, Minn. — V bolnišnici je umrl Raymond ^ dosevich, star 20 let in ro New Duluthu, kjer zapušča ter in staro mater. —
dimeig iz New Dulutha .se ^ vi v bolnišnici St. Mary's-
Sygan, Pa. — Tukaj je
% \
m 11
Pe
umrl Martin Čebula, star in doma iz vasi Leše pri Zapušča sina in dve hčeri.
Milwaukee. — Dne 7. j"' je naglo umrla vsled kapi
Litij'' k (j
nij®
Camer (prej Ambrosh),
jilary
'5t(
^bi
L

60 let, doma iz Savinjske	^
ne, v Ameriki od 1906. Bii^ ^ aktivna na društvenem
naprednega mišljenja. N j ^ truplo je bilo upepeljeno. šča moža, iz prvega zakona ri sinove in poročeno devet vnukov.
hčer Dne 16.
ja je umrl Anton Goricar, ^ 64 let. Tukaj zapušča žen" Bueno Parku, Cal.,brata 3epha,v St. Louisu, Mo., g Mary, v North Chicagu, ' več sorodnikov.
k
k %
k
6i
So-
PrisTp&Oajte za otroško nja, ne besed! Prispevajte^ otroško bolnico v SloveniP^
I M A T E ^
zdravniška
predpise?
Ko vam zdravnik zdravila, je važno, da so skrbno in pravilno sesta na. Naša lekarna je lančno in dobro zdravniških predpisov la že štiri trofeje. Prions* vaše predpise k nam.
Mandel
LODI MANDEL, Ph. G--SLOVENSKI LEKARN^n 15702 WATERLOO
Cleveland 10. Ohio g:30 Lokama odorla: Vsak da'i
dopoldne do 10. zvccc -Zaprta ves dan ob srca
jsJ3
ylj®'
1)9"
vo
Used Fat Makes SonP
One pound of salvaged {»'
6 bari of laundi-y soap.
Turn
CatB In tor 4c por pound.
27. T
junija, 1946
ENAKOPRAVNOST
BIRAS 8
ail
BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
1^1^!
(Nadaljevanje )
Lionel je bil ganjen in jo je ^°tel zadržati, toda ona je že % izginila. Mladi mož je sedel j"^ tla poleg posušenega debla sekvoje in začel premiš-ij^vati. Odkar je pristal v doli-Ink, so si sledili dogodki s ! ko naglico, da jih je pustil, da se vrstili sami od sebe, me-da bi jih on vodil.
Komaj je bila Naola izginila, j® % obžaloval, da je ni zadr-; ■ Pri dekletovem ugodnem '^oloženju bi bil pač lahko kaj se je zgodilo s pro-Parkerjem, kje tiči ^' in pa morda celo tajnost zaklada, o katerem je
Sovoriio Zelo
profesorjevo poročilo, obžaloval svojo neodloč-. ' ljubka prikazen Naole ga
^®^ga prevzela.
, Zakaj je nisem odnesel, si I ko sem jo držal v na-še vso drhtečo od nevar-iz katere sem jo iztrgal! jo najti, ker sem jo ta-I y^dasto izpustil iz rok.
je Brady napravil ta sklep, , ^acel hladno premišljevati o J°2a-ju. Ostane skrit v gozdi-1^0 noči, potem pa pojde po-če bo mogoče, v notra-
'Jost
vlaken aloe, in iz palic palmovega lesa. Brezdvomno je bil to skriven izhod, ki je dovoljeval svečenikom, da se v slučaju napada umaknejo, ali pa da hodijo v svetišče, ne da bi jih kdo opazil.	v
— Tu ni dvoma, si je dejal; na ta način morda dosežem cilj, ki sem si ga stavil.
Ko se je prepričal, da je lestvica dobro pritrjena in da so vrvi dovolj močne, je začel stopati po njej navzdol. Čez par minut je opazil, da se je odprtina razširila in da so granitne stene nadomestile suhi les sekvoje. Brady je postal silno radoveden. Čez deset, minut je dospel do konca lestvice.
Ko se je dotaknila njegova noga porfirnega tlaka, bi bil skoraj vzkliknil od presenečenja in navdušenja. Prišel je bil namreč v veliko dvorano, katere strop so podpirali debeli stebri z lepimi okraski: maliki z rejenimi trebuhi so se smejali na svojih oltarjih in njih napihnjeni obrazi so izražali neverjetno divjost. Stopnice so vodile v druge dvorane, ki so bile še obširnejše. Njih obočje in zi-dovje je bilo okrašeno z arabes-
^žl k
't svetišča. Zaenkrat pač po- i kami in skulpturami. Njih eno-
Jivo počaka. S svojo vsak-^ Jo previdnostjo je vtaknil I naboj v browning in se pre-. da so Histeriji odvzeti še vedno v notranjem že-^jegove suknje. Zajtrkoval ' tekom, kar mu je dal Mr. i ^Dii, predno je zapustil ba-j • Lahko je torej izhajal ves
i^v
brez hrane. Razen tega je ^ gozdiču, ki je bil menda sadni vrt, dovolj sadja, tnu več dni ne bi bilo treba ti lakote. Poleg tega je še
polno steklenico whiskyja. ^it za gostim grmom je nian nevoljno štel ure: bil
Hel Sk;
vajen človek in težko je ''^šal pasivno brezdelje, h so ga silile okolnosti. ^I^si preganja dolgčas, se je ^Val 3 tem, da je trgal sadje '^azsekljaval s svojim veli-L ®ožem. Nato je zapazil ma-i^otisko drevo, polno orehov, Lf Veje so visele preko se-s posušenim deblom, za (ig se je bil pajprej skril.
splezal na staro drevo, bi ftl ° trgal orehe. Brady je za-takoj plezati po sekvoji. Ko ^Pfišel na vrh, je bil zelo pre-^ ker je opazil, da je de-^ftotraj votlo in da vodi po
ličnost je bila naravnost impo-zantna, njih stil barbarski, a krasen.
Modrikasta luč je padala skozi ozke odprtine v visokih obokih in dišalo je po aloah in pe-ruškem balzamu. Sicer so bili
velikanski prostori popolnoma ohranjeni in kameniti tlak je bil skrbno pomeden.
Lionelu se ne bi zdelo nikakor čudno, če bi mu prišla nasproti povorka svečenikov, oblečenih v obleke iz perja in opa-sanih cvetličnimi venci, dvigajoč velike kamenite nože, ki so služili za žrtvovanje ljudi.
Spoznal je, da je stopil v neodkrit svet, da je na čudežen način prišel v središče mrtve civilizacije, čije raznolične, obenem nežno čutne in divje duše ne bo mogel nikdo doumeti.
Občutek, da je zadel, ob nekaj ogromnega in nepoznanega, ga je za nekaj časa čisto zme-del. Prvič si je dejal, da je brez-pobožnež, da je na, tem, da izvrši bogoskrunstvo in da morda nima pravice razkriti teh miste-rijev.
Zdelo se mu je, da je ostavil moderno Ameriko in njena šum-na mesta že pred davnim, dav nim časom in da se je potopil v temnine preteklih vekov, odkoder ne bo nikoli več mogel priti. Zbral je vso energijo, kar jo je imel, da obvlada ta čudni vtis. Misel, da najde Naolo, ga je le okrepila v njegovem sklepu.
V modri senci teh kript moram spet videti njeno čudovito lepoto. Ali ni ona svečenica teh malikov? Ona mi razkrije skrivnosti podzemskega svetišča. Ne morem več živeti brez nje. Nikoli mi ni še nobena ženska vdahnila tako globoke in tako silne ljubezni.
Iz srca rad bi bil pustil pri miru vse zaklade, ki mu jih,je obečalo poročilo profesorja Par-kerja, samo če bi mogel odvesti seboj svečenico Solnca.
Sedaj ni več okleval. Pogumno je stopal skozi tihe dvorane
naprej, srečaval na svojem potu kamenite velikane s krokodil-skimi glavami, ki so sedeli zadovoljno s prekrižanimi nogami in tako spominjali na Bud-ho. Dvorana se je vrstila za dvorano, ne da bi srečal žive duše in nekaj trenutkov se je bal, da se ne izgubi v tem podzemskem labirintu. Hotel se je vrniti v smeri dvorane, v katero je prišel skozi odprtino dol, toda tu je nenadoma začul oddaljeno govorjenje. Zdelo se mu je kot delen odmev.
Šel je sedaj v njegovi smeri čez stopnice, ki so bile tako oz-ie, da je bilo komaj prostora za eno osebo. Na ozkem stopnišču so besede zadevale mnogo razločneje njegovo uho, toda ničesar ni mogel videti. Zato je sklenil razpraskati malto med dvema kamnoma, da bi napravil luknjico in pogledal skozi njo.
Njegovo delo bi bilo zaman, če bi bil začel kopati med masivnimi kockami, ki so tvorile debele zidove, toda imel je opraviti samo z navadnim tenkim zidom iz opeke, posušene na solncu; tako je naglo napravil luknjo, ki je bila dovolj prostorna, da vidi, kaj se godi na drugi strani zidu.
Takoj je obžaloval svojo neprevidnost; ni še imel časa, da pogleda ali posluša skozi odprtino in že je čul skozi njo vzklike jeze in presenečenja. Spoznal je, da je bil njegov poskus odkrit in da je padajoča malta
POZOR!
X
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da se nam je posrečilo upostaviii dobre vezi v starem kraju, tako da sedaj moremo pošiljati denar direktno na naslovnike. Vsak naslovnik dobi denar v roke v teku 30 dni. In pobotnico denarne nakaznice lastnoročno podpisano po naslovniku dobimo nazaj za vse pošiljke, kot garancija, daje bil denar sprejet po pravemu naslovniku.
Želimo omeniti tudi, da denar pošiljamo samo v dolarjih, ter v vsakem slučaju popolnoma garantirano do centa, kar se pošlje potom naše agencije.
S vote od $10.00 do $1,000 sprejemamo in pošiljamo' po mnogo bolj zmerni ceni kot do sedaj, in tudi trikrat hitreje kakor do sedaj.
%
^ navzdol lestvica, naprav-j'jI ■ ^ iz dveh vrvi, spletenih iz *♦*
L Prilika za
JQk
v v prodajanju novelitete; k ^ biti zmožen slovenskega ln^^'^Sleskega jezika. Majhna |ilj^ticija. Za podrobnosti po-0779 po 6. uri zvečer.
iS«
if) je-
J0-yO
je-
rSO
%ENSKE
hišne služkinje
5. pop. do 1.40 z). ^ večerov v tednu $34.00 tedensko
^ downtown poslopju
Zglasite se v
^'©ctric Building
^OO Prospect Ave. soba 901
uposlevalni urad
H OHIO BELL i^EPHONE CO.
Naj tudi omenimo, da paketi zdaj gredo dobro in da naša agencija še ni nobenega paketa izgubila, niti ni bilo kaj pokradenega iz paketov, poslani potom naše agencije. To je v dokaz in dovolj povedano, da sko-ro vsi naši odjemalci od tedna do tedna pošiljajo pakete, ker so od sorodnikov dobili dobre vesti, da paketi prihajajo popolnoma zapečateni, kakor tudi da niti ena igla ni bila izgubljena.
Za dobro in točno postrežbo, se obrnite do dobro poznane in zanesljive agencije
Mihaljevich Bros. Co.
6424 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
si jih je hotel ogledati. Mislil je, da je izgubljen, če bi ga presenetili na ozkem stopnišču, bi ga ujeli kot miš v mišnici. Moral je bežati.
Bežal je po stopnicah navzdol. Od vseh strani so ^ prikazovali svečeniki, ki so tekli iskat bogoskrunskega tujca, ki je udri v svetišče. Lionel je imel komaj časa, da se je skril za malika, čigar široko zevajoče žrelo je bilo okrašeno z mogočno vrsto zob. Tu je čakal in prestrašeno mu je utripalo sree. Videl je starce, ki so tekali mimo v dolgih, pisanih oblačilih, vojnike, oborožene z bakrenimi sulicami in čeladami, okrašenimi z orlovskimi peresi.
Hodili so na vse strani in razburjeno govorili v jeziku, ki ga ni razumel. Dve ali trikrat so hiteli tako blizu mimo Lionela, da bi jih bil lahko dosegel z roko. Drug za drugim so si ogledali luknja v zidu, nato so pozorno pregledali tla, kot bi iskali sledove korakov, končno so se pa zbrali pred kipom, za katerim se je bil skril Lionel, brezdvomno, da se posvetujejo.
Lionel je zadrževal sapo in se ni ganil. Vsak trenutek je pričakoval, da ga sirovo zagrabijo in na mestu pobijejo. Toda to se ni zgodilo. Azteki so se dolgo posvetovali, nato so se porazgubili po drugih dvoranah svetišča, ne da bi preplašeni Lionel mogel zvedeti, kaj so sklenili.
V sveten je spet zavladala
obrnila nanj pozornost onih, ki tišina in praznina.
Američan, ki je čepel že celo uro za kipom in bil že zelo utrujen, se je naposled odločil, da vstane in si pc^šče varnejše skrivališče. Takoj mu je prišlo na misel teči do lestve, ki je vedla v sekvojo in se vrniti v gozdiček, tam počakati noči in nato ^)et iti doli v svetišče.
Toda bridko je IhI razočaran, ko je zapazil, da vrvene lestvice ni bilo več na mestu, Brezdvomno so jo duhovniki odstranili.
Bil je ujetnik podzemskega svetišča, čigar vsi izhodi so bili brezdvomno dobro zastraženi.
Drugo poglavje človeška žrtev
Vkljub svojemu pogumu je Brady obupaval, ko je spoznal, da ni možno ubežati. Sedaj je razumel, zakaj svečeniki niso šli pregledovat vseh kotoV sve-
tišča: vedeli so, da tujec, ki si je upal noter, ne m«« uiti Če se še tako dobro skrije v labirint podzemskih dvoran, ga neki dan prisili lakota, da se pokaže.
Kar se tiče orožja, da se brani zoper lakoto in sovražnike, jq imel steklenico whiskyja^ brownhig in kopico nabojev.
Položaj je bil res obupen. Edino slabo upanje, ki mu je ostalo, je bilo najti Naolo. Tisoč misli je rojilo Liondu po glavi, ko se je stisnil v kot in mimo čakal, da pride večer. Šele tedaj si je upal iz svojega skrivališča.
(Dalje prihodnjič)
Vaš donesek za otroSko bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"!
BREZPLAČNO — 30 KOMADOV FLATWARE SET
ZA ŠEST OSEB — DAMO Z VSAKIM HRASTOVIM DINETTE SETOM OD $39.95 NAPREJ
P. E. CAMPUS FURNITURE CO.
10609 ST. CLAIR AVE., GL 61IK
DRUŠTVOM IN POSAMEZNIKOM
SE NAZNANJA, DA BOMO SERVIRALI OBED V NEDELJO. — ZA PODATKE POKLIČITE
A. MIHEUC — IVanhoe 4511
4 cost Of
ilVINO-
ELEKTRIČNO ŽIVLJENJE fe še vedno ekonomično življenje, navzlic splošnemu povišanju stroškov življenja za 30% izza 1939 leta v tej okolici.
Danes zalagamo mi elektriko za domačo uporabo po najnižji povprečni ceni za enoto, v vsej naši 54-letni zgodovini—15% pod povprečno ceno v letu in 11% pod narodno povprečno ceno.
TISTE ENAKE NIZKE predvojne cene za elektriko, ki smo jih upostaviii 1940 leta, so še vedno v veljavi. Pod temi cenami, več ko porabite elektrike za udobno in zdravo življenje, nižja je povprečna cena na enoti.
Danes naši domači odjemalci dobivajo, povprečno, 18% več elektrike za denar kot pa je bil slučaj 1939 leta.
Za podrobnosti gled« uporabe elektrike na vašemu domu, pišite ali telefoniraj-1* na naš Residential Division, CHerry 4200
B8E:
L
I

i
i
SLOVENSKA KUHARICA



NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5 —V—=


iimmr
mmis%
ALWAYS AT YOU
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST

PISMA IZ STAREGA KRAJA
Iz Podplanlne na Dolenjskem
L
Mr. Rudolph Knaus, 19801 Ke-wanee Ave., je prejel pismo od sestre Katice, poročene Lipovec, iz Podplanine blizu Čabra na Dolenjskem, ki piše;
"Podplanina pri Čabru na Dolenjskem, 22. marca 1946.
"Dragi brat!
"Po dolgem in teškem pričakovanju sem prejela Tvoje drago pismo, katerega sem se tako razveselila, da sem se razjokala ob njem, kakor malo dete. Veš, ljubi brat, spoznala sem iz Tvojega pisma, da še čutiš v srcu bratovsko ljubezen, katera ni ugasnila, ampak živi v tujini daljne Amerike.
"Dragi Rudy, pišeš, da naj opišem vojno stanje, kako smo preživeli te hude čase. Da, ljubi brat, vojna vihra je divjala po naši državi. Sovražna okupatorja sta opuštošila našo lepo Slovenijo, kakor tudi Hrvaško in vse kraje Jugoslavije.
"Požgane vasi, porušena mesta, posekani gozdovi nas spominjajo na krutega sovražnika, kateri je štiri leta teptal našo zemljo. Trpeli smo veliko pomanjkanje v vseh ozirih, bežali iz kraja v kraj, da bi se izognili strašne smrti okupatorjevih rok.
"Eni smo ostali še pri življenju ali veliko število naših ljudi pa je izgubilo svoja mlada življenja pod kroglami in nožem krutega sovraga. Kar ni pomoril našega ljudstva, ga je izgnal iz svojih domov v sužnost, da so tam umirali od lakote. Kar se je še živih ljudi vrnilo nazaj, so dobili svoje bivše domove požgane, imetja uničena. Sedaj so
brez strehe in brez vsega ostali.
"Naša oblast se trudi in dela, da pomaga ljudstvu iz tega slabega položaja. Pomoč prihaja tudi iz Amerike za te ljudi. Sedaj naša država dela in gradi porušene stavbe tovarn, popravlja proge, da se obnovi promet, da se čim preje dvigne in obnovi naša mila domovina in da se s tem izbrišejo sledovi za vedno okupatorskega razdejanja.
"Po tem strašnem boju in pre-stanem trpljenju si želimo in hrepenimo po miru in svobodnem življenju, katero stoji danes pred Jugoslovanskim narodom. Zato pa vi vsi, naši dragi, kateri prebivate v tej lepi deželi Ameriki in, ki ste rod in kri slovanske krvi, bodite nam ob strani v pomoč svojcem, kakor tudi v pomoč za obnovo naši— kakor tudi vaši rojstni domovini!
"Torej tukaj v tem pismu imaš nekoliko podatkov iz starega rojstnega kraja. Pomisli, da v tem kraju še žive Tvoji dragi, še stoji tista revna koča, v kateri je Tebi in meni tekla zibelka, ob kateri je nama slonela slovenska mati!
"Te moje vrstice naj vzbudijo v Tvojem srcu res bratovsko ljubezen, čut in dolžnost, katero po svoji možnosti tudi izpolni in nudi potrebne pomoči!
"Sprejmi srčne pozdrave od mene Tvoje sestre, kakor tudi od mojih otrok. Pozdrav vsem Slovencem v Clevelandu! Tvoja sestra,
"Katica Lipovec."
svetu. Poleg tega so še Nemci vse oropali. Vse stroje iz tovarn so odpelji v Nemčijo, kar pa niso mogli odpeljati, so uničili.
"Z bratom Mirkotom sva sklenila, da ne greva iz vojske, dokler ne bo Primorska priključena k Jugoslaviji. V Oreheku
se je dosti spremenilo, ker so nove hiše naredili. Elektrika je bila napeljana v vas že pred 15 leti. S tem končam ter Vas najsrčnejše pozdravljam in prosim, pišite, ker z velikim veseljem prejmemo Vaša pisma.
"Anton Stegel."
Dr. J oso šašel:
Karavanke v narodno osvobodilni borbi
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca,"
V vsej zgodovini je to med i kakor so ga krvoloki pričakova plodnim Posavjem in Podravjem' li: osvobodilno gibanje je med
ležeče pogorje, služilo vsem preganjanim in zasledovanim kot pribežališče.
Narodu je še v spominu, kako so ščitile naše prednike v času strašnih turških napadov, ki so grozili, da pretvorijo našo zemljo v pusto. V njih so v času Miklove Zale borci proti krvoločnemu nasilju našli zaželjeno oporo, po minuli nevarnosti pa iz njih zopet izšli na odprto polje, da zacelijo vsekane rane. Vedno so stale Karavanke proti nasilju, ščitile so preganjane in zasledovane.
Nad vse jasno pa so se Karavanke izkazale v pravkar minuli vojni. V zavetju njenih dolov in doličev so se že leta 1942 zasidrali odbori Osvobodilne fronte tako v Lobniku, na Obirskem, v Selah itd. Le tisti, kdor je poznal nemški teror na teh "raj-hovskih" tleh, odkoder so za-vednejše narodnjake že izselili v koncentracijska taborišča, bo znal ceniti ta uspeh. Pa še tega je slanca pomorila, krvavi rab-Iji so te prve aktiviste izsledili in jih 13 v Železni Kapli postre-lili. .
Avstrijska inozemska propaganda je te slovenske žrtve neopravičeno proglasila za "svoje!" Mučeniška kri je tudi tu iz-
domačimi klilo nezadržano dalje. Že pozimi leta 1942-43 so pod Peco prezimili prvi koroški partizani, se probužali kakor kralj Matjaževa vojska, zbirali nadaljnje ubežnike iz nemške vojske in se organizirali v čete.
Znameniti dan 16. marca! Še maloštevilna, pa v svetem ognju -plameneča četa izpod Pece je tedaj izvršila prvo vojaško akcijo proti kričečemu nemškemu nasilju in pri Jegartu nad Žitaro vasjo strla glavo gadu Haupt-mannu, besnemu preganjalcu Slovencev. To dejanje je treščilo med Nemce in ndmškutarje kakor prvi vigredni grom, nenadno in oglušujoče, da se logotni odmev ni več polegel.
Karavanke so dolga nezlomljiva hrbtenica; vsaka skala— bunkar, neskočni gozdovi—skrivališče. Preganjani partizani nosijo plamen upora gori po .Pod-juni, po Rožu, preskočijo še tja na Ziljo, že gospoduje nad vsemi vrhovi—titovka!
Slovenski Korotan, od Nemcev zaničevan in zatiran, je požrešnemu volku obtičal v grlu kakor kost, katero se mu je preveč mudilo pogoltniti. Naši borci za svobodo so vedno udarili tedaj in tam, kjer je najbolj zabolelo. Izsilili so spoštovanje do svoje strategije. Nemški bes ni poznal mej. Celo nad mrtvimi borci so se znašali in jih za vrat privezane vlekli po tleh v dolino, skozi sela in vasi, za strah!
Dosegli pa so ravno nasprotno. Tudi domačini so se na življenje in smrt povezali z borci v gorah, jih obveščali o pretečih nevarnostih, kolikokrat z lastno nevarnostjo, v lastno pogibelj Predvsem pa; oskrbovali so jih z vsem, kar so pač imeli. Tako torej prva vojaška akcija partizanov ni ostala "zadnja," kakor so Nemci prerokovali. Število borcev je raslo. Že spomladi leta 1943 se je mogel organizirati prvi koroški bataljon, jeseni pa zapadni koroški odred.
S svojih položajev so partizani mogli izvrševati za skupno
položljive sile na te ranljive toč-1 zanov. Zmagoslavno in
z
Streli pri Jegartu so odjeknili po neodrešenem "Korotanu in prinesli sproščenje, prebili led, v katerega so gestapovci vkovali te trpinčene duše! Odjeknili so! zavezničko stvar velevažno po po Sloveniji in oznanjali, da se slanstvo: kontrolirali in javljali
Dokler ni Primorska odločena Jugoslaviji, os+dheta brata v vojski
Mrs. Frances Skvarca, 14703 Sylvia Ave., je prejela pismo od nečaka Antona Stegel iz Oreh-ka, pošta Prestanek, Postojna, katerega oče je bil po mučnem trpinčenju obešen z 50 drugimi narodnimi mučeniki. Fant se je z bratom odločil, da preje ne gresta od vojakov, dokleme bo Primorska priključena Jugoslaviji, kamor po vsej pravici spada.
Pismo se glasi:
"Orehek pri Postojni, 13. aprila 1946.
"Draga teta!
"Z nepopisnim veseljem in iskrenostjo Vas naj prisrčne j še, pozdravljam ter se Vam zahvaljujem za pismo in paket. Veseli nas, da se spominjate na našo družino, na naš in Vaš rojstni dom, na mojega očeta, kije dal svoje življenje za svobodo in boljšo bodočnost delovnega ljudstva.
"Teško nam je, če pogledamo na tiste dneve, ki smo jih doživljali v tej strahoviti vojni. Nemci in njih pomočniki niso poznali nobene milosti. Tu so bili sami umori za umorom. Cele vasi so požgali. Na Doberdobu so ljubi v šolo zaprli, nato so poslopje podminirali in vse skupaj spustili v zrak.
"V aprilu 1944 leta so iz zapora 'Coroneo' iz Trsta vzeli ven 72 nedolžnih ljudi ter jih peljali na Opčine in tam postrelili. Po Trstu so po ulicah obešali ljudi. Po vaseh pa so počenjali reči, o katerih se ne mcye govoriti. Najrajši so Nemci ljudi obešali. Kjer ni bilo primernih dreves, so pa naredili vislice. Kadar so obešali, so morali biti prisotni vsi ljudje iz cele vasi in tam gledati, kar so oni počenjali. Če je kakšen kaj rekel, so pa še tistega obesili. Mrtve so pustili obešene, dokler se jim je zdelo, tudi po dva ali tri tedne.
"Sramotno je, kar so počenjali domači izdajalci. Od prvega dne je bil a ta izvoljen za tajnika Ljudskega odbora. On je bil prvi v naši vasici, kije organiziral za Osvobodilno fronto, za
katero smo se vsi borili. Dne 7. aprila 1944 leta, ko so nas izdali, so prišli Nemci po ata in ga odpeljali v sosednjo vas Grobi-kjer je bil izdajalec doma.
see.
Tam so ga hoteli obesiti z dru gimi. Kar so počenjali z njim je nepopisno.
"Ko so ga vsega polomili in ko so se naveličali ga mučiti, so zvezanega vrgli v en jarek, kjer je ležal celi vdan. Zraven niso pustili nobenega, da bi mu dal malo vode. Nato proti večeru so ga peljali na Prestranek v grad, na nemški urad. Istega dne po poldne so Nemci aretirali mamo in obe Sestri ter jih peljali v grad, kjer je bil ata zaprt. Tu kaj so jih zasliševali in pretepali. Za nekaj dni so spustili ma ,mo, da je šla domov. Sestre so odpeljali v internacijo v Nemčijo. Bile so^ v najhujših političnih koncentracijskih taboriščih kjer so obsojeni ljudje na teška dela do smrti
"Starejša sestra Ivanka je imela takrat 18 let, mlajša Jelka pa 16 let. Ata so odpeljali v Trst zapor v 'Coroneo.' Dne 23. apri la 1944 leta so ga vzeli ven ter ga peljali v palačo v ulici 'Ge ga.' V sredini palače se stopnjice krožijo do zadnjega nadstropja Po krogu teh stopnjic so obesili ata in 50 drugih tovarišev, mec ■katerimi so bila tudi mlada de kleta in fantje po 16 let stari.
"Grozno je bilo. Očeta smo iz gubili. Mi smo bili pa raztreše ni po svetu, da si nismo nikoli mislili, da se še kdaj vidimo Eden za drugega nismo vedeli če je še kdo živ. Edino uboga mati, ona je bila doma v oropani in razbiti hiši. Čakala jena uso do, katera pa ni kazala drugega kot smrt, katera je pretila ob vsakem! koraku.
"Tukaj pri nas se je pričelo prav dobro življenje. Industrija ježe prekoračila predvojno produkcijo. Vsi temkujemo za dvig in obnovo porušene domovine Toda se še čutijo udarci te voj ne, ker naša država je bila do tal porušena, kakor nobena na
vsi Slovenci, prav vsi zbirajo pod Titovo zastavo! Ti streli so odjeknili po vsem zavezniškem svetu ter mu sporočali, da se je prvič v tej gigantski vojski preneslo kopensko bojevanje na sama rajhovska tla!
so ves nemški promet okoli Celovca in Beljaka, prestregli so kurirje na bližnjih cestah in zvedeli za njihove tajnosti itd.
S svojo močjo pa so izvedli tudi nenadne akcije proti komunikacijam, proti tovarniškim na-
Vneti čuvarji južne rajhovske pravam v Borovljah in na Bi-meje so krčevito zbirali vse raz-1 strici, osvobodili so pri tem za-položljive oborožene sile in jih i vezniške vojne ujetnike Ruse, zvala ravno nasproten učinek, 'gonili na hajke, neprestane, noč | Francoze, Angleže. Reševali so
in dan trajajoče hajke na par-1 angleške in ameriške pilote po tizane. Divji lov je rjovel po Ka- gorah in gozdovih. Sovražnik, ravankah, strašno znani feror; zadet na važnih mestih, je bil
MOŠKI IN ŽENSKE
KI MORAJO NOSITI
OPORE (trusses)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
ke, obračati nanje glavno pozornost.
V številnih spopadih s partizani se je tudi izkazalo, da so Nemci redno podlegali, če niso bili v nadmočnih skupinah. Zato so držali samo važnejše komunikacije (železnico) in večje kraje ter izpostavljene postaje, kjer pa posadka ni smela prekoračiti ožjega, točno določenega okoliša. Vse ostalo, obširno ozemlje Karavank pa so morali prepustiti partizanom. Kljub besnenju nemških poživinjencev se partizani na rajhovskih tleh v Karavankah niso samo vzdržali, ampak so prešli celo v ofenzivo. Nemci so zdaj postavili vse nade na zimo 1943-44, da iztrebijo partizanstvo.
Strašna je zima v gorah s svojimi mrzlimi in toplejšimi vremenskimi prevrati, z* burja-mi in zameti. In Nemci so to zimo temeljito izkoristili in pošiljali svoje hajke, po tisoč in tudi več dobro oboroženih in zimsko opremljenih vojakov v gorovje, da bi vsakega partizana posebej na sveži sledi uničili. Toda spoznali so jeklene živce in železne prsi teh sinov in hčera Karavank, katerim je od notranjega ognja tudi tedaj toplo, ko škeplješ z zobmi!
Partizani, prebijejo bliskovito obroč, ki se je okoli njih že sklenil, se pomešajo v sili tudi med nemške hajkače in nespoznani zopet izginejo, lezejo po najvišjih prelazih črez Karavanke, črez Meli in Šrbino v Košuti, črez Žleb in Vatelco ob Visoki Vrtači, da vzdržujejo potrebne zveze na jug, tudi če so Nemci glavne prelaze zasedli. Celo s topništvom jih Nemci na teh višinah zaman obstreljujejo. Karavanke ščitijo preganjane in zasledovane, in dajejo zavetišče svojim varovancem.
Tako se je torej tudi zima iz-
damo slavo ovenčani so jo stali. Trumoma so prihajs" njim ubežniki iz nemške vop ' lačevaKi*"
Neodoljivo so pnvl kega, kdor je prišel v ' no. Tako so bili Nemci pris da posameznih vojakov P _ Drave na jug sploh .niso vec stili, črto Drave so	-jj
stražili. Nov uspeh: nemp i se je umikal pred na svojih tleh!	^
V začetku laU
VC
li
prodrli preko Drave Celovca, da pogledaj mu lintverju naravnost v
Zapustili so zavetje
kajti zvonovi Gospe	gi
bili in klicali. Njih tihi jg,
je v tišini Karavank s« slišati, kakor poslednji . ljubeče matere, kakor W ^ mev nekdanje svobode. .
Šli so preko Drave v temo, pa z žarečimi ociBi menečimi srci. Na nefflS ver opleta in bije okoli se ' bruha ogenj in žveplo, ; gjj, kaj tisoč izbranih	oi
divjih, neprestanih haj ^vit
borci, ki pišejo pogubo D veličini, so neprijenJji^'
Obtičana kost se jnij cij žrešno žrelo tem huje, c taj grize! Nezadržno ževa vojska preko Drave ^ dr, visoke Djekše, na	j ^
juje na Sinji planini-
Ves slovenski plamenih, zajet v °®^gsd gibanje. Čeprav je pnj j < šna zima 1944-45,	w'
ixwabni ,%aj, ko
sposvetkim poljem.
Končana je	,2|
ska borba, Nestrpno c se odprejo arhivi spomini o teh zg^f^^goto; vigih. Že sedaj pa mo: Tudi slovenski ^ ^ ' prispeval v tej borb)
razvili zmagovite lintverjem v Celovcu
ravaniiaii, sLiajjiiu z,iicuii iciui	na,	— -------u- - -u	... . jplež.
teutonicus se je razbesnel. Toda' prisiljen osredotočiti svoje raz- kazala prej kot zaveznica parti- proti krivici
Oblak Mover
Se pripornJa, da ga pokliče^ te vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
KADAR RABITE
zobozdravnisko oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v ^obozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
▼ poalopju North Amnican bank* VHOD NA STRANI E. 62 ST.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO S BASEMENT
Bas ko jih najbolj potrebujete! Za dom ali letovišče! ZNANEGA IZDELKA - dobro absorbirajo
RKISH TOWELS
Sedaj—prvič v mnogih letih—je nam bilo goče zbrati skupaj dovolj brisač za tako prilik^ kot je ta. Vsi znani izdelki—Cannon, Moor Haynes—dobro poznani za stil, izvrstno lastnos^ absorbiran j a in brisače fine kakovosti za trajo® rabo.
Haynes' turške kopelne brisače
h
Vo »
Ve Pt
Oc
Al
blaga
22x44 inčev "Moor" kopelne brisače
C
Velike mere 20x40-inčev
Dolgo-trajne, dobro absorbirajoč "obširne velikosti" brisače, ki so mehke, na debelo in tesno tkane. Svetlikajoče solidno pastelne barve z temnimi obrobi. Modre, rozaste, peach ali zelene barve.
Majhne brisače za umivanje iz enakega ................ vsaka lic
65'
Modre, rozaste, zelene ali peach pastelne barve z barva-nimi robi. Dobro absorbirajo. Majhne brisače za umivanje, iz enakega blaga ________ vsakb 16c
17x26 inčev "Moor" brisače "guest" mere
Dobro absorbirajoč, tesno tkna-ne brisače v pastelni barvi roži, modri, zeleni ali peach. Robi v kontrastni barvi.
Majhne brisače za umivanje iz enakega blaga......... 16c vsaka
22x44 inčev "Cannon turške brisače
62
Krasne, turške kopelne brisaŽ®; z belimi ali barvanimi robi. F ' sebnost za to ceno. Majhne bn sače za umivanje, iz enakeg® blaga ___________________
vsaka I**'
20x40 inčev "Haynes turške brisače
40
Atraktivne, fine kopelne bris^ če z posebnimi vzorci tknani raznih barvah. Pastelne ba^v^ Majhne brisače iz enakeS
blaga
vsaka
8c