L letni tečaj, število: 30.
1914. julij 26.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi.............. . 2 K,
če samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več vküp bodi .	.	.	.	t	4 K 20 f,
če samo edne	.	.	.	.	5 K 40 f.
Cena vsakoga fa)ata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v, Öerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošilajo i naroč nina, glasi i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
Nedela po Risalih osma.
„Koliko si dužen Gospodi mojemi?u > (Luk. XVI. 5.)
Špan, ali oskrbnik denešnjega evan-gelija je bio, kak právi G. J. Kristus, sin toga svetá, to je grešen, krivičen človek, ki si je haske iskao po gospo-. dovom kvári. Ali spametno, jálno je delao té greh, da ga je gospod ne mogo pri vkanjenji dobili. Njegovoga graha se moremo ognoti, njegovo spametnost smo pa dužni nasledüvati, naj za dobimo večno plačilo, nam právi G. Jezuš.
Ne bodimo nespametnejši v is-kanji, nébe od posvetnjákov, ki si svecko, grešno srečo iščejo. „Svetke posvéti« — se nam glasi ostra, zapoved. Ki slüžbeno delo opravla zapovedane sve-tešnje dni, smrtno greši. Sinovje toga svetá nikaj ne dájo na to zapoved. Njim ne trebe meše i predge. Lovino, konjsko dirko, zabave različne, igro, ples, gledališče i drüge vsakovstne veselice voščijo svojemi srci, šteroga Bogi ne voščijo. Vživajo svet. Čedni so. Nébe njim ne trebe, Boga ne poz-najo, pekla se ne bojijo — ne more njim nikam vujti, dobijo ga gotovo — Zakaj ne bi vživati i Zakaj bi Bog; slüžili? Ti grešniki so za sébe spa-metni. Konči májo na tom sveti dobrote, na ovom je tak ne bodo meli.
Nespametni so pa verniki. Držijo se za Kristušove vučenike, spoznajo njegovo vero, zveličali bi se radi i — sami si nebo zaprávijo. Pogodijo se na žétvo. — Celo zimo so se trapili, postili, zmrzávali, zdaj si pakürijo sami pekel, kda v Slavoniji, ali na Vogrskom, Štojarskom, ali kjekod so že, po nede-lah i svetkah lepo oprávlajo slüžbena dela i napunjávajo z znojom svojega lica žepe bogátcov, zidajo hiše palerom — sebi pa správlajo smrt en greh i večni pekel. Je ne nespamet i norija to ? Pa se
ne véte pogoditi pismeno, da po nedelah i svétkih ne bodete delali? Pa mislite, ka bodo brez vás mogli žetvo vaši zapo-vedniki dolspraviti, ali pa v tovarnah deteti ? Právde se drzite! Vendar bodite spa-metni i včite se, kak vas lübléni Jezuš v denešnjem evangeliji opomina, od posvet-njákov tak se skrbeti za svoje düšno zveličanje, kak se o ni skrbijo za svecko bláženost.
Kelikokrat vam v oči vržejo posvet-njáki: molite. pošlite se, romate, svétke držite, pa le nikaj nemate. Pa prav májo. Bogastva nemate ne v düši i ne v vrednosti. Če bi pa bože zapovedi držali, bi je lehko zavrnoli kazajoč na svoje srce z rečmi svetoga pisma:! ,kraleske hčéri vsa lepota je žnotraj" (Ps. 44. 14.), to je lepota bogastvo, kinči moji so notri v düši. Dttšice, predramite se, preglednite, zdignite vaše glavé i iščite nébo. Ne gledajte zemle; zemlo stvár gleda, štera je ne za nébo stvorjena, vi pa glédajte gor, odket je Ježuš prišo i kam je páli šo i kam tüdi vas čaka, prelübleno deco. Post-venjáke le nehájte pri njihovom vživati. Le naj se krmijo, naj vživajo, več dobijo žabe i črvovje i bolše koline do meli vravjé v pékli. Naj vas ne zmoti njihova zemelska Sreča. Jokati bi se mogli nad njov. Ki natom sveti grešno žive i le vsega povoli má, je stalno na pekel osojen. Bog je naime pravičen. Vsakomi po pravici plačüje. Nevernikom more zato tüdi plačati, ka včásih kaj dobra včinijo, na priliko siromaka podarijo, i da njim v nebi ne more, doprinesé .vso pravično sodbo na zemli. Zato so srečni največkrat grešniki tü. Ali tá Sreča je žalostno, zato ka jo nosijo. Živi prekunjenci.
„Z znojom tvojega lica jej krüh, dokeč se ne povrneš v zemlo, iz. štere sem te vzeo" (Gen. III. 14.), nam zapovedava dober Bog. Delati moremo
težko. To je nasledek našega greha. Ta kazen je ešče dozdaj niednomi človeki nebila odvzeta i tüdi ne bo. Zakaj pa te kuneš, preklinjaš, če ti je delo težko, te márha ne boga, te kole mraz i vročina? Vidis, kako si nespa-meten! Kda bi si lehko nebo slüžo, kda bi si lehko ovoga sveta pekoči ogenj okrajšo, te si ga podužaš, kaj-več, ešče večnoga si podžigaš!
Jeli, neznosna ti je včasih vročina sunca! Moj Bog, kako pa prestaneš drügoga sveta ogenj, šteri je nevgasliv i šteri te ne bo samo zvünaj na teli peko, kak sunce, nego žgao te bo v vsakoj žili, v obisti, v srci, v črevi, v želodci, z ednov rečjov v vsakoj kot-rigi i v vsakom živčeki? Zato pa, dra-gec moj, bodi spameten i vči se od posvetnjákov. Vči so od njih tak ákrbno se varvati greha, kak se oni ogiblejo mraza, vročine i išči tak srčno pa goreče zavetje Marijino i oltarskoga svestva, kak oni iščejo po leti senčino drevja, po zimi pa toploto peči.
Dnešnje nedelo je v Lourdesi veliko, spravišče, na šterom si pogučavajo od toga, kak se naj širi čast Jezuša krala v* oltárskom svestvi. Dnes je tam tüdi precesija z 01társkim Svestvom, pri šteroj so desét no desetjezeri nazoči. Brez računa jih je tam tüdi dnes iz vseh národov pri sv obhajili. Vsi gori j o od veselja, ka so podložniki Je-zusa krala, ki v oltari prebiva med njimi. Drage düšice, v dobi se pri dr ü-žimo tem našim bratom i sestram. Pribájajmo k Jezuši, prečistimo se, to nedelo popolni odpüstki se nam zdaj podelijo, če to včinimo, i obüdimo si gorečo lübav da našega krála oltárnoga. Naj doni nam v düši lepa pésem i Jezuš naj živi, Jezuš v mojem srci naj živi! Obecajmo njemi, da bodemo dobri njegovi podložniki, da lehkomi-selno več ne prelomimo njegovih zapo-
s.
NOVINE
1914. julií 26.
ved, da bomo, čisti, trezni; verni v spunjávanjih vseh božih i cerkveni!! zapoved. Suzé se naj prikažejo v očeh vseh od radosti, ka tak dobroga krála mámo v našoj sredini i od ža-1 osti, ka smo ga telikokrat rasželilí i obečajmo njemi močno da to več nikdár ne včinimo.. Marija,} prečista Devica. na štere romarskom mesti si pogučavlo od kralestva njenoga Sinü, nas pa naj čuva v naših sklepih.
Navuk krščanski.
Jeli je pod podobov krüha samo Jezušovo telo nazoči? Ne, nego krv tüdi.
Jeli je pod podobov vina samo Je-zušova krv nazoči? Ne, nego telo tüdi.
Zakaj ? Zato, ka je Jezuš zdaj živ i mreti več ne more. Živ človek pa v teli more krv meti i krvi brez tela tüdi ne more meti.
Če se od posvečenoga krüha šterá drobtinica odtrgne, ali od posvečenoga vina štera kaplica odpádne, je v tom málóm drobčeki tüdi Jezuš nazoči ? Tüdi. On ne more več mreti i zato se ne more tüdi razdeliti, celi tak ostane pod tem najménjšim falatom.
Kaj z toga sledi ? To, ka smo dužni pri obhajili paziti, prt ali knige pred brado si prestreti, naj natla ne spadne, če bi se kaj od hostije od-trgnolo. Jezusa natlah v práhi, v Mati bi vendar nišče ne rad vido. Zato pa držimo se cerkvenoga predpisa i ne rivajmo se pri stoli Gospodovom, držimo pa ščista gor k' bradi ali knigo, ali pa lenov prt, kde jé prestreti.
Prostozidárstvo.
^ Večkrat Čitate v Novinah od slo-bodnozidarov, ali prostozidarov. Kaj je to* za lüdij? Prostozidarje so kotrige edne drüžbe, štera se zové prostozi-darska. Zové se pa zidarska zato, ka kotrig!, kda v njo stopi. zidarsko škér do rok dájo i beli predpás (šőrc) gor-zvežejo. Prosta se pa zato imenüje, ka svoje kotrige v prostosti, v sloboš-čini šče odgojiti. Oni ešče od Boga ščejo prosti biti, -šteroga njim ne trebe. Protiverna, brezbožna, od matercérkvi ostro prepovedana drüžba je zato to. Po priliki jo bodo naše Novine popolnoma odkrile, zdaj samo ništerne reči od njénoga namena.
Kda je poKojni sv. oča XIII. Leon potrolo drüžbo proti slobodnozidarsko, ja španjolska „Juan de Padille" ime-nüvana prostozidarska logija (drüžba) siedeči poziv poslála kotrigam:
Zmožni, Imenitni Meštri!.
Lübleni Bratje!
1. Naj se prostozidarstvo širi, držite za moške i ženske,, ki neso kotrige spravišča beloga, naj navuki, štere na njih bodo slišali nekoga nadignejo na Vstop v prosto zidarsko drüžbo.
. 2. Skrbite se pridobiti za svoje drüžbe malo deco vučéče vučitele i vu-čitelice i če je potrebno ne térjajte od njih vstopnine i drügih sprejemnih pla-čil. (Vogrskim vučitelom tüdi nikaj ne trebe plačati za vstop.)
3. Postávlajte po mogočnosti v vaših dolinah podrüžnice, če je mogoče. Ženskine, naj se po sodelovanji ženske bratovstvo tem bole potrdi i prostozi-dárstvo se v drüžinah posveti po lepih tovarišicah moškov, štere so tak nesrečno, da pod oblastjov jeznitanskov stojijo, štera je pokvari i po spovedi zapela. (Vidite, kak bršejo proti spovedi, štero je Kristus nastavo!)
4. Potrüdite se, da tam, kje ne ga neverskih šol, je postavite, že stoječo podpirajte, če vučitelje zdržávajo, kaj njim protiverska poštenost nalaga. (Ona naime ne pozna kristušovih krščanski jakostih.)
5. Brez henjanja i pomilenja se vojsküjte proti vsakoj popovskoj i kle-rikálskoj (duhovskoj) reči, kakše so verski obrédí (ceremonije), kato!išanské šole, i vsa tista pobožna književna, politična i znanstvena drüštva, štera so protivna našemi redi, štera katoličanci zdržávajo, nastavlajo ali podpirajo. (Jeli, zdaj nam je malo bole svetlo v pameti, Zakaj teliko pišejo slobodnozi-darske novine proti krščanskim ?)
6. Ne küpüjte pri tistih trgovcih, šteri na tábli majo napisanoí »Svetke zapreto. “ (Slobodnozidarec meše ne pozna.)
7. Ne pošilajte svoje decé v nikšo versko šolo, ešče te ne, če so vučitelje svecki lüdjé. (Zato kričijo državne šole ka v teh dühovnik nema nikše oblast!.)
8. Podpirajte z darom i s spisom prostozidarsko napravo, posebno naš tisk. V té namen vam naznanimo pros-tozidrske časnike kak i tiste, štere so v rodi z našov napravov.
9. Priporačajte očevom prostozi-darske šole, zavode, šolske drüžbe, štere čeravno náravnoč neso naše vodijo jih pa naši bratje. Sprejmite naš brotov-ski objem i miroküs z znamenji i do-tikanji, ki so vam Znani. Narisano je na ■ pred nekotrigami skritom mesti v k.*, i.*. 1887. leta, junia meseca 24-ga.
Nicolas Diaz y Perez *(Viristo Gr.\ 33).
Tak se glasi poziv. Tri pike pri podpiski so navadno znamenje prosto-zidarstva. Vüvidijo naime, kak žlica zidarska brez roče (štila.)
Z toga poziva vsaki lehko razvidi kak nevarna je tá drüžba za nemrtel-nér düše i vsaki tüdi more spoznati svojo dužnost, da njej more z cele moči protide)ati. To proti delo pa ob-stoji v dvojem: 1. molimo, naj se na-káne prostozidárske vjalovijo, 2. pa ši-rimo krščanske novine, podpirajmo krščanske drüžbe i naprave.
Edno tretje delo pa tüdi ne poza-bimo, štero sledi z toga poziva. Kda prostozidarje pišejo i delajo proti tomi, ka bi se krščanski navuk ne včio v maternoj reči, to zato delajo, naj se na deco tem menje krščanskoga düha žgrábi. Vero podkopati je njihov na-men, to si dobro zapomnimo.
Dom i svet.
Novo bombe v Sarajevl. Trije srbski dijaki so se ščeli pri Abinum fotografi doljemati i kda je ž njimi šo na dvor, je skoz okno vido, da en di* ják, ki je v hiši ostao, nikaj pod ka-nape skriva. Svojega • slugo nato taki pošlo na redarstvo, ki so dijáke pri-jéli, pod kanapejom so pa našli dve nabitivi bombi i pol kile pukšenoga prahü v edne srbske novine zavito. 16-ga toga meseca se je razpočila tüdi edna bomba pod latinskim mostom i ga je poškodovala.
Gnezdo srbske zarote je mesto Dolnja Tuzla. Tüodnet so više 30 di-jákov i več profesorov na verigah odegnali v Sarajevo.
Srbski konkordat. Konkordat ali pogodbo so napravili srbi z rimskov stolicov, poleg štere se edna püšpe-kija i edna nadškofija nastavita na Srbskorn, oba cerkveniva dostojanstveni-*ka bo plačüvala srbska držáva, ona bo tüdi potrebno hiše dala zidati. Kda rimski papa i srbski kral pogodbo pod-pišeta dabi katoličanska maticerkev páli več pravice i vekšo moč se raz-širjávati.
Albansko. Nemir vedno trpi. Krála bi radi vstáši posili odegnali. On se pa ne püsli. Samovolni vojáki njemi z večih meši ido na pomoč. Stálne vojske njemi je pa dozdaj niedna držáva ne dala. Valona mesto vkrat« kom pride na roke puntarov.
Bolgársko mejo je prestopila v Kutuklu mesti romanska vojáška straža i dva bo)garskiva stažara strlila, ednoga ranila, ednoga pa z sebov odv-lekla na romansko. Mrtveoe so tüdi
1914. juiij 26.
NOVINE
3
ščeli romani na svojo mejo spraviti, naj se kaže, kak da bi bolgári pres-topili mejo i na rornane strélali. Ali drüge bolgarske straže so njim na-káno preprečile. Pravi mir dugo ue pride na Balkan.
Ka je molo pokojni tronaslednik deset dni pred svojov smrtjov ? Vsaki večér pred odhodom je z ženov i de-cov ob devetoj vüri sledéčo molitev opravo : Moj lübléni Bog! Iz lübežni do Tebe mi je žao za vse moje grehe, štere sem kda včino. Iz lübézni do Tebe iz srca odpüstim vsem, ki so . me kda razžalili. Sprejmem iz Tvojih rok smrt kakso ti ščeš, kde jo ščeš, kda jo ščeš. Po toj lepoj pripravi, če-ravna grozna, vendar lepa i sladka je bila njegova i njena smrt.
Sprevod Hartvviga, ruskoga poslanika je veličasten bio v Belgradi. Zas-topani je bio ešče sam kral: Peter. Drvo je bilo z žutim prtom pokrito, kola pa z belim. Na jezere so vlak! lüdi na sprevod pripelala Po celoj poti so bande žalostinke igrale. Križ i pos-večnjeke so dijáki vsenčelišča nesli. Trake vencov, šteri so na drvi bili, so držalo na ednom kráji kotrige srbske vlade, na drügom pa diplomá-cije (konzuli.) Zastopnik kraleski je peški šo za drvom. Metropolit srbski je pokojnoga za najvekšega srbskoga dobrotnika imenüvao. V cerkvi je drvo prekvzeo Aleksander trononas!ednik. Srbi njemi namenijo spomenik postave v Belgradi i edno vulico todo po njem za Hartvvigovo zvali.
Glasi-
Junaška ženska. V Slovensko] vési je preminoči tjeden Anderko Treza, Dravec Franca soseda, ali bole rekoč svojega šogora s cepičom tak na mlá-tila po glávi, po hrbti, da je siromaki zdravnik Dr. Stojka Viktor mogo rane zavežüvati.
Monošterska kosetovárna je té mesec 1-ga svoje delavec odposlala i se zaprla do dugšega časa. Do pétde-sét možkov je delalo v njej, šteri so zdaj vsi brez dela.
Požar V Gančanlh. Dneva 15. pred poldnom je nastao ogenj v Gančanih. Zažgala se je hiža N. Škergéta, piš-tolarskoga meštra, pa je dotél zgorela. Ogen je praj napravila z sovražnosti nekša žločesna roka. Telko od té nesreče. — Nemremo pa mimo, ka s par rečmi ne bi povedali, kak malomarni ltidje se nahajajo v toj vesnici. Po drügih vesnicaj, či se pripeti ogenj ka
je samo živoga, raladi pa stari vsi vze-mejo v roke posodo pa nosijo vodo. Vsi so na deli, kak najbole što more, naj bi samo kem več obranili, ka ne bi zgorelo. Nej tak pa v Gančanih! So zato tü tüdi nešterni, ki z hvalezrednov gorečnostjov idejo gasit pa branit, ka je mogočei nego dosta lüdi je pa li tak malomarni, ka tá k ognji spridejo, tam roke pod pazije zdevlejo pa tak gledajo kak gori, ravno kak či bi prišli komedijo gledat1 Zato se pa po drügih vesnicaj ne pripovedavle zaman od njih, ka gda je pred nekelkimi leti ogenj nastao v Gančanih, je nekši gančki gospodar, od šteroga hiže nej daleč' je gorelo, vküp zezvao svojo drü žino pa njoj pravo: „Hodte vsi se, ka se prle -najemo, pa mo te šli gledat, kak se gori!“ Da takši lüdje nemajo niti kaplice smilenja do svojega bliž-njega, to je istina.
Tolvaj pod posteljov. V doinje-lendavskih goráh se je' pri Horvat-Markič Jožefi eden tamošnji dečko, še maloleten z dugim kühnjnskim no-žom pod postel skrio i tam zaspo. Na močno njegovo frkanje so se domači prebüdili, vužgali posvet i nepriličnoga gosta iz pod postele potegnoli pa ga žandarom naglasili.
Novi rabbinar v Soboti je dr. Kiss Henrik. Z velkov slovesnostjov so ga vpelali v slüžbo. Dolnje lebdavske iz-raelite sta zastopala trgovca Wortman i Freyer.
Vtoplenika so najšli v Srdišči i Bakovci. V obema mestoma moškoga, šteri je nepoznáni.
Kača na pošti železniškoj. Na že-lezniskoj pošti med Győrom i Bečom je kradnik ki je pisma preglelüvao, na stoli edno grdo véliko kačo ovarao, štero je z nekšim železom bujo. Te drüge uradnik je pa ovarao edno, štero je z botom vdaro, bujti jo pa ne mogo. Kača se je na vdarce ešče bole razor-dila i se njemi je tak močno akol noge ovila da je omedlo. Sledkar so vpa-met vzeli, da so se kače z kačjih be-lic zlegle, štereje neki trgovec poslao z Berlina. Pred sodnijo gadajo, zakoj je ne gorzopisao, kaj je zavitki.
Vojaki je rešo živlenje. V Gorici se je vojak Saper Vorauer so kopat v Sočo. Soča je precej deréča pa mrzla. Vorauer, ki je nej zuao plavati, je zaj Seo v globokejšo vodo, gde se je začno vtaplati. Zvao je na pomoč, štera je tüdi prišla. Ravno se je nahajao pri Soči redarski nadzornik, g. Putrih, ki je hitro skočo v vodo, pa je z ne-varnostjov svojega živlenja potégno vö z vode vojaka. Vojak je bio že brezi
zavesti. Gosp. Putnik ga je z umetnim dihajnom Spravo, ka je prišeo nazaj k sebi.
Nesreča smrt. Pri Št. Vidi poleg Ptuja je prišao te dneve Podgoršek Andraš k kmeti Bedrači, pa ga^ je proso, či bi smeo iti na črešnjo. Bed-rač njemi je to dovolo. Podgoršek je plezo kakše štiri metre visiko na drevo. Naednok se "je pa samo poškalo zavolo mokroče. Spadno je na tla pa je obležo z potrtim sinjekom na mesti mrtev.
Kak je vraga zganjao. Pred nekelkimi leti so zganjali v Klanžeti na Taljanskom hüdoga 'düha. Mogli so pa biti tisti, ki so ga zganjali, poštenoga živlenja, tak ka njim je vrag nej meo kaj na oči metati. Pripovedavle se, ka je k ednomi tak|emi betezniki bio pozvani pobožen kapueinar. Gda ga je obsedenec zagledno, je pitao: „Ka pa ščé té sveti človek pri méni?“ Kapu-cinar odgovoro „Svéti, svéti sam ešče nej, nego z božov pomočjov pa z last-nov prizadevnostjov ešče lejko posta-nem.“ Hüdi diih njemi je nato nej znao kaj odgovoriti. — Nekák, ki se. je tüdi šteo navčiti, kak se vrag zgan-ja, je na to vse pazo pa poslüsao, ka je kapueinar pravo. Zgodilo se, je ka je na drügo leto páli bio eden takši nesrečen betežnik. Zdaj se je ponüdo ka z svojov modrov pametjov betežni-ka zvrači ravno tisti, ki je prle kapi-cinara poslüšao. Gda ga betežnik zag-ledne, pita: „Ka pa šče té oslek pri meni?“ Té je pa hitro odgovoro: Os-lek, oslek sam ešče nej, nego z bozov pomočjov pa z lastnov prizadevnostjov ešče lejko postanem. Vrag se je nato grdo zosmejao.
Raznotere reči.
Malo štatistike. Naša zemla ma koli 1.631,500.000 prebivalcov. V Eu-ropi 448,131.00, v Ažiji . 863,316.000 v Afriki 133,992.000, v Ameriki 178,677.000, v Australiji 7,387.000. Europi je Rusija na prvom mesti, V ma 138,170.00 prebival cov. Naša država Austro-Vogrska je na tretjem mesti s 51,390.000. Nemčija ma 66 miljon 835.000 prebivalcov, Italija 34 miljonov 671.000. Železnic ma naša država 44.820 kilometrov, v zadnjih 4 letaj so se povekšale 3215 ki-lometrov. Nemčija ma 61.936 km. Ita-lija 17.228 km. Po pošti je bilo leta 1912. v našoj državi poslanih 2 mili-jardi 273,647 199 pisem pa 542,075.363 novin. V nemčiji, štera stoji na prvom
4.
NOVINE
1914. julij 26.
mesti, pa 5.450,565.010 pisem pa 2 milijardi 364,123.030 novin. Dugá majo vse države v Europi vküp 158.051,566.740 koron. Največ duga ma Francija 31 milijard 646,278.592, potom Nemčija 25 milijard 206,276.244, Rusija 23.023,149.064 pa Austrija-Vvgrsko 19.239,613.448. Pri nas pride na ednoga prebivalca koli 312 koron držav-noga duga. V bojnom časi majo eu-ropske države 20,012.541 vojakov, v mirnom časi pa majo 4,727.324. Aust-rija-Vogrska je štela leta 1912. v mir-nom časi 424,258 vojakov, v bojnom časi pa 1,872.000. Kelko narodno-gos-podarskoga dela je pri tom zgüblenoga, pa kelko narodnoga premoženja! Proti tomi se pa države ešče čiduže bole obo-rožüjejo. Eden se ščé proti ovomi za-varüvati, medtem gda si ovači prija-telsko stiskavlejo roke. — Najvekše mesto na sveti je London. Ma 7,251.358 prebivalcov;' Beč je na sednom mesti, ma 2,132.523 prebivalcov.
Kak globko so že prevrtali zemlo? Da bi dognali, kak globoko sega štera rüda (skopalina), pa tüdi v drüge znan-■ stvene namene, zato so že v večih mestaj navrtali zemlo z velikanskimi svedri. Tej svedri so napravleni z oceli, pa majo nakonci rezalne demanté. S takšimi Svedri prevrtajo več što met-rov globoko. Najgloblej so navrtali zdaj na Nemškom v Paruševicaj pri Ribniki. Prišli so z svedrom 2063 metre glo-boko v zemlo, to je več dva kilometra.
Novo strašno orožje. Nekši Tal-jan, Ulivi, je iznajšeo strašno orožje. S tem orožjom se lejko to dosegne, ka se na 17 kilometrov daleč vužge vsaka razstreliva snov, kak je dinamit, ptik-šeni prah itd. Vse to se pa dosegne samo po zraki, pa nej trbej nikše dro-tene napeljave ali zveze, med orožjom pa med razstrelivov snovjov. Té Tal-jan ma vüpanje, ka napravi ešče od toga, zdaj najdenóga orožja močnejše, štero bi učinkovalo na daljavo 100 ki-lometrov. ... .
Sipe (šajbe) za okha se delajo tak, ka se vlije raztoplena glažovina v duge cevi. Té cevi se nato na ednoj strani razrežejo pa se položijo na kamen v toplo peč. Razrezana cev se tü tak zravna, ka postane ž nje rávna, gladka šipa. Pri tom se v peči vnoga cev razpoči pa razleti na jezere malih delov,
Moč dinamita. V Ameriki so de-lali poskušnje s podmorskimi minami. V vsakoj mini je bilo 50 kil dinamita. Zažgali so je z elektrikov po droti. Vsaka mina je lüčijla vodo 150 metrov visiko.
Nemci jejo pse. Nemškom ne jejo samo konjskoga mesa, nego pesje tüdi. Leta 1907 so pojeli 6472 psov, leta 1908 so pojeli 6361, leta 1909 so po-jeli 6990, leta 1910 so pojeli 5992, leta 1911 so pojeli 6543, leta 1912 pa 8132.
Gospodarstvo.
Strnišče moremo včasi podorati.
Strnišče moremo po žetvi včasi podorati. To oranje pa more biti plitvo. Po žetvi glivice, tak zvani bakteriji nemajo zadosta hrane v zemli, pa tüdi nej zadosta zraka, zato ka je zemla zaprta; zavolo toga postanejo medlovni, ne delajo pa nam zemle tüdi ne zbol-šüjejo. Či pa strnišče plitvo podorjemo, dobijo ž njim glivice hrano, dobijo pa tüdi zrak, pa se potakšem oživejo pa začnejo črstvo delati. Po tom delovanji glivic pa zemla postane godna. Zato si naj vsaki kmet to dobro zapomli, pa naj po žetvi včasi plitvo podorje strnišče.
To je jako važno delo. Zato pa nemajo prav tisti,' ki strnišča ne poda-rajo včasi, nego* je püščajo duže ne podorano. Da je strnišče najboše včasi podorati, to nam kažejo nej samo stare zkušnje, nego tüdi denešnja kmetijska vednost.
* Zemle ne delamo rodovitnejše samo z živinskim gnojom pa z umetnimi gno-jili, nego tüdi s tem, či jo spravimo v takše stanje, v šterom si rodovitnost sama zviša. To je pa zlasti te mogoče, či strnišče včasi plitvo podorjemo. Či • to ne včinimo, te se, kak smo že zgo-raj povedali, zemla ne godni, ne postane rodovitnejša, pa se tüdi večkrat preveč posüši, tak ka jo šče te sledkar težko zorjemo; zvün toga pa zamüdimo tüdi najbo!šo priliko zatreti travo.
Či pa strnišče včasi plitvo podor-jemo, te s tem zemli jako nagodimo. Travino seme se začne pod pliJvov brazdov včasi kliti; pri drügom, to je globokom oranji (pri nas zovejo to drügo oranje obračanje, štero pa že ne sme biti plitvo, kak je na mestaj navada, nego globoko), pride sklito tra-'vino seme v globočino pa tam prejde. Na te način se ščasoma znebimo ne-potrebne trave, kak je koper, oset i tak dale. Podorano strnišče, pa vse drügo, ka ž njim vréd plitvo podor-jemo, povekšavle rodovitno zemle, štera se zove humuš, brez! šteroga je zemla nej rodovitna, pa se pod vplivom zraka razkroji pa pretvori v takše snovi, štere dajo rastlinam živež, pa delajo kak želem gnoj. V zrahlano zemlo pa tüdi
lejko prihajata, zrak pa vlaga, šteriva to včinita, ka se zemla pogam, pa se godni sledkar dá ležej zörati.
Pametni kmetje trosijo pri poda-ranji strnišča Tomažovo žlindro, kelko je trebe za jesensko ali za sprotolej-šnjo gnojitev. S tem dosegnejo, ka fos-forova kislina v pravom časi začne delati, pa zavolo vapna, štero so na-haja v .Tomažovoj žlindri, trava prle sprhne, pa se na nikoj spravijó vnogo snovi, štere rastlinam škodijo.
Strnišče včasi podorati, je za teh zrokov volo kmeti na jako veliki hasek. Zato pa Želemo, ka bi to sqoznali vsi: naši kmetovje, pa bi se ta navada raz-širila pa poslala pravilo po celoj našoj krajini.
Pošta.
S. K. Br. Nemate prav. Szerénység-Bescheidenheit je skromnost i ne skrovnost,. kak vi pišete. Skrovnost i skrivnost v nsšem narečji edno pomenita. če bodete kotrige rož-nogavenca spevaIi, vam v večih mestoh od skrovnostih dájo odgovor. V našoj fari se iz-klflčno tak právi. “Boža skrovna“-je nigdaínja oblika v litanijah lauretanskih. — Jedro i strüga pri vodi edno pomenita kak v vogrščine a folyó medre, ágya. Nemški: Beet, Pri drevi je srdika jedro, pzi košöici pa mehki za vživanje. — čemór pojestispiti — se' ne more pisati sp!ošno. če što na rjavo železo stopi, pa se. tak zastrupi ali zagifto, je ne spio, niti pojo čamera.
To jo tisti stroj
(mašin), z šterim si lehko dosta penez správi ešče tisti kmet, ki samo 2—3 kravi má.
Presvetitve dá
Alfa-Scparator R.T.
Budapest, VI., Lomb-utca 11.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajjtóján S¾>mbathelyen.