JUGOSLAVIJA 908TRŽIČ TRŽISKI teks 1982 656(497.121(085.3) H 4001987,9 S t-H S 3 N« bombažna predilnica In tk....... ŠTEVILKA9. UC ---\ LETO XXIII SEPTEMBER 1982 ih __ & INFORMACIJA 0 POTEKU PRIPRAV ZA REALIZACIJO PROGRAMA PREDELAVE STEKLENIH IN OSTALIH SPECIALNIH VLAKEN ZA POSEBNE NAMENE Že uvodoma je potrebno poudariti, da je prvotno ime programa »predelava steklenih vlaken« potrebno spremeniti v »PROGRAM ZA PREDELAVO STEKLENIH IN OSTALIH SPECIALNIH VLAKEN.« Že ime samo nam pove, da je tokom razgovorov prišlo do različnih novih spoznanj pri predelavi nekaterih vlaken kot so npr. kevlar in ogljikova vlakna. Po sestanku s predstavniki inštituta ljubljanske banke smo dolžni narediti določeno spremembo oziroma dopolnitve obstoječega programa, istočasno pa ga razširiti na področje predelave ostalih vlaken. Vse dejavnosti okrog realizacije programa so v teku. Trenutno je največji zastoj pri izdelavi idejnega projekta adaptacije obstoječih prostorov in gradnje objekta za ople-menitilni del proizvodnje. Vzporedno s tem tečejo tudi vse druge dejavnosti, kot so dogovori z bodočimi odjemalci teh proizvodov, posebej še s predvidenimi sovlagatelji, nadalje dogovori z dobavitelji opreme, osnovnega in reprodukcijskega materiala, razgovori z domačimi in tujimi bankami itd. Posebej je verjetno treba poudariti dogovarjanje s predstavniki JLA, ker se na tem področju odpirajo možnosti predelave nekaterih specialnih vlaken. Že v tem dopolnjenem programu bomo vključili predelavo vlakna »kevlar« in ogljikovih vlaken. V obdobju zadnjih nekaj mesecev smo uspeli zbrati veliko podatkov o predelavi kev-lerja in ostalih specialnih vlaken za posebne namene. Ker so bili podatki ob izdelavi prvotnega projekta pre- skromni in ker je bila proizvodnja namenjena v glavnem za posebne namene, smo tokrat smatrali, da je boljše če v programu ne definiramo, ampak je bila obravnavana pod postavko »tkanine za druge namene«. V celotnem obdobju priprav za realizacijo omenjene investicije smo uspeli zbrati toliko podatkov, da je danes definiran proizvodni program od surovine do potrošnika tkanin in vseh teh materialov, vključeno s končnim izdelkom. Skupaj z nekaterimi OZD se dogovarjamo za konkretne preizkuse, nekateri pa so že v teku, vse to delamo v sodelovanju z institutom za bezbed-nost v Beogradu. Na razgovorih v Tržiču in Beogradu smo definirali, kje vse se lahko uporablja te specialne tkanine. Količina postavljena v projekt je šele začetek tega dela proizvodnje. Zato že razmišljamo skupaj z ostalimi DO o drugi fazi elaborata, ki naj združuje v obliki konzorcija vse faze predelave od pridobivanja surovine do izdelovalcev končnih proizvodov. V želji, da take informacije ne bi bile predolge; ker bodo izhajale tekoče najmanj za vsako četrtletje in ker je bilo na zadnjih zborih delavcev podano ustmeno tolmačenje bi v tej informaciji v najkrajši možni obliki podali samo še sledeče: Vse vrednosti iz investicijskega programa, ki je bil izdelan junija 1981, so preračunane na vrednosti konec leta 1981. Tako je vrednost investicije 435.400.000 din. Združevanje sredstev drugih OZD izven DO BPT in sredstev DO BPT bo urejeno s Samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za izgradnjo obrata za izdelavo steklenih in ostalih specialnih tkanin v okviru TOZD Tkalnica ob udeležbi na skupnem prihodku. V njem so poleg ostalih pogojev skupnega poslovanja določeni tudi deleži združevanja sredstev posameznih udeležencev sporazuma. Te samoupravne sporazume smo zainteresiranim OZD že dali v podpis. Izvozni učinek investicije zadovoljuje vse zahtevane kriterije in močno popravlja že sedaj zelo ugodno usmerjenost naše DO v izvoz. V DO BPT smo leta 1981 izvozili za 3,310.261 $ ali za 101.735.000 din klasičnega tekstila, kar predstavlja 15,1 % celotnega prihodka DO. S tem izvozom smo presegli plan za 35,6 %, v primerjavi z letom 1980 pa smo izvoz povečali za 55 %. Dejstvo je, da je konkurenca klasičnega tekstila na zahodnih trgih, kamor DO v celoti izvaža, izredno velika, pa tudi cene, ki jih dosegamo v izvozu so nižje od cen na domačem trgu, kar še zmanjšuje že tako majhen ostanek dohodka. Zato je vsako povečanje izvoza možno le ob skrajnih naporih celotnega delovnega kolektiva. Ker pa razmeroma enostavna proizvodnja klasičnega tekstila ne daje večjega dohodka, smo se v DO odločili, v skladu z družbenim planom o prestruktuiranju slovenske tekstilne industrije v tehnično bolj zahtevno proizvodnjo, da se del proizvodnje preusmeri v predelavo steklenih vlaken, ki je tehnološko zahtevnejša od obstoječe, zahteva več vloženega znanja ter daje več možnosti za aktivno vključitev v nadaljnji razvoj, saj se razvoj proizvodov in tehnologije izdelave in dodelave steklenih tkanin tudi v svetu še nadaljuje. Poleg tega pa bo načrtovana investicija prispevala tudi k boljšim izvoznim rezultatom, saj bomo z izvozom dosegli kar 57,9 % celotnega prihodka obrata za izdelavo steklenih tkanin (v nadaljnjem besedilu obrat 1ST), seveda ob upoštevanju udeležbe v končnem proizvodu. Devizni prihodek obrata za 1ST načrtujemo v višini 256.238.000 din, kar je 2,5 krat toliko kot smo z izvozom ustvarili leta 1981. Možnosti izvoza, tako direktnega, kot tudi na osnovi udeležbe v končnem proizvodu so povsem realne. Glede na pogoje izvoza na konvertibilni trg namreč načrtujemo, da bomo dosegli v izvozu le 70 % cene izdelka na domačem trgu. Ob upoštevanju izpada dela dohodka zaradi manjše proizvodnje klasičnega tekstila v TOZD Tkalnica in ob upoštevanju izvoza na podlagi nove investicije se bo delež izvoza v celotnem prihodku DO BPT povzpel na 32,2 %. Devizni prihodek DO po investiciji načrtujemo v višini 356.295.000 dinarjev. Ker je bilo že v predhodnih informacijah omenjenih precej podrobnosti, lahko podamo na zaključku samo še kratko oceno planiranega začetka investicije. Ker so bile posredovane vse potrebne vloge za pridobivanje soglasij, za pridobivanje nekaterih kreditov in ker je bil vsem partnerjem poslan osnutek samoupravnega sporazuma, še vedno lahko pričakujemo, da se bo odvijalo vse po začrtanem programu. Po tem programu je začetek realizacije investicije v prvem kvartalu leta 1983 s tem, da je do konca leta investicija v celoti zaključena, vključno s poizkusnim obratovanjem. ODGOVORI NA VPRAŠANJA SINDIKALNIH SKUPIN Na sindikalnih skupinah v temeljnih organizacijah in DSSS so bila postavljena razna vprašanja, na nekatere so bili odgovori že dani na zborih delavcev, na druga pa bomo odslej objavljali odgovore v glasilu. Za današnjo številko smo pripravili odgovore na vprašanja, ki zadevajo stanovanjsko področje. 1. Kaj je s preveč odvedenimi sredstvi stanovanjskega prispevka v letu 1982? Ali bodo vrnjena delovni organizaciji, ali bomo dobili za to stanovanja? Odgovor na to vprašanje je bil sicer že posredovan na odboru za družbeni standard, vendar ga ponovno posredujemo. Za preveč odvedena sredstva smo se s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo dogovorili, da se vračunajo v nakup stanovanj, vendar zaenkrat še ni določeno, kakšna stanovanja to bodo (ali garsonjere ali enosobna stanovanja). Vsekakor bodo sredstva poračunana in ni bojazni, da se dogovor ne bi realiziral, saj je predvideno, da bo to že v letošnjem letu. 2. Zakaj se glede na perečo stanovanjsko problematiko ne kupi nekaj stanovanj? Zanima nas zasedba stanovanj lastBPT? Stanovanj za nakup v zadnjem času ni na razpolago, razen v redkih primerih v adaptiranih hišah (revitalizacija) , drugi problem pa so sredstva, saj je znano, da le-teh ni toliko, da bi šli v nakup večje- fa števila stanovanjskih enot, er je sedanja cena kvadratnega metra stanovanjske površine že preko 3 stare milijone in bi bila cena enosobnega stanovanja preko 140 starih milijonov. Ob tem je treba povedati, da je bilo v tem letu vloženih precej sredstev za adaptacijo prostorov na Blejski 13 (ureditev sanitarij in elektroinstala-cije v znesku 243 starih milijonov) . V bodoče računamo na to, da bi postopoma pričeli z nakupom stanovanj, če bodo le-ta na razpolago. Zasedba stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico BPT, je bila ob začetku leta 1982 sledeča: v 279 stanovanjih oz. sobah so nosilci stanovanjske pravice aktivni delavci BPT in sicer: 65 iz TOZD Predilnica 105 iz TOZD Tkalnica 21 iz TOZD Oplemenitilnica 31 iz TOZD Konfekcija 27 iz VE O 30iz DSSS Upokojenci BPT so nosilci stanovanjske pravice v 242 stanovanjih, družinski upokojenci (zakonci umrlih upokojencev BPT) v 24 stanovanjih, v 95 stanovanjih pa so stanovalci, ki ne delajo v BPT (tuji). 3. Ali so bili res dodeljeni krediti za stanovanjsko izgradnjo, ko prosilec ni izpolnjeval pogojev? Žal je vprašanje postavljeno tako splošno, da bo tudi odgovor lahko le splošen. Namreč, če bi bilo konkretno in z navedbo prosilca, bi bil odgovor lahko res konkreten z vsemi dejstvi. Kljub temu velja povedati naslednje: Sredstva za kreditiranje dobimo tako, da vsako leto izločimo določeno vsoto (v lanskem letu 3.500.000 dinarjev) v banko, ki nam po preteku dogovorjenega roka omogoči koriščenje 100 % večje vsote (v lanskem letu sedem milij. din) kot je bila oročena. Po razpisu kreditov se poleg prošnje zahteva vsa potrebna dokumentacija ter potrdilo o namenskem stanovanjskem varčevanju. Po končanem roku se prošnje obravnavajo in s strani samoupravnih organov potrdijo kriteriji za dodeljevanje kreditov. Seveda se sklene nato ustrezna pogodba in prosilec lahko začne koristiti kredit. To je običajen postopek, če ima prosilec izpolnjene vse pogoje. Ce le eden od pogojev ni izpolnjen, banka ne dovoli odobritev kredita. Zato je eventuelna bojazen oz. mnenje, da je nekdo dobil kredit, pa ni izpolnjeval pogojev, brez osnove. Verjetno je do tega vprašanja prišlo zaradi netočne oz. nepopolne informacije. Iz stanovanjskega področja je bilo postavljeno tudi vprašanje lastne udeležbe pri dodelitvi družbeno najemnega stanovanja. Ker je to vprašanje že obdelano v članku »Stanovanjska problematika« odgovora tu ne bi navajali. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Le zelo redki naši sodelavci niso imeli na svojem osebnem »dnevnem redu« tovrstne problematike. Večina se je v bližnji ali daljni preteklosti srečala s pomembnim vprašanjem, kako priti do stanovanja. Rešitev tega problema največkrat ni bila enostavna in je trajala dalj časa, včasih se je čas meril kar z leti in ne samo z meseci. Nekaterim so bila dodeljena družbena stanovanja, drugi so s pomočjo kreditov pričeli z individualno gradnjo ali so stanovanje kupili. V splošnem pa je reševanje stanovanjskih vprašanj več ali manj podobno že dolga leta, razlika je le v tem, da postaja celotna stanovanjska problematika iz leta v leto bolj pereča, v zadnjem času pa že kar kritična. O tem je na nekaj vprašanj odgovoril referent za družbeni standard D anilo Roblek. Kakšna je trenutna situacija pri reševanju stanovanjskih vprašanj v BPT? Situacija je vse prej kot rožnata, če ne že skoraj kritična. Na obstoječih prednostnih listah je nerešenih še 115 primerov, od tega za dodelitev 76 in za zamenjavo 39. V zadnjem času prošnje prihajajo skoraj vsak dan in je trenutno 41 novih prosilcev, pri katerih bo izvedeno točkovanje in uvrstitev na prednostne liste. To pomeni, da bo skupno 156 nerešenih primerov, če pa ob tem upoštevamo še neizpodbitno dejstvo, da praznih stanovanj ni, potem je situacija resnično brezupna. S kolikimi stanovanji razpolaga BPT? Naša delovna organizacija ima 672 stanovanjskih enot, to pomeni, da imamo nad njimi razpolagalno pravico, v upravljanje pa so dane Samoupravni stanovanjski skupnosti. Ce pogledamo, kdo biva v teh 672 stanovanjih (v to številko so vključene tudi sobe) vidimo, da so v 279 stanova- njih naši še aktivni delavci, v 242 stanovanjih so naši upokojenci, v 24 družinski upokojenci, na žalost pa kar v 95 stanovanjih ljudje, ki ne delajo v BPT. Precej je bilo primerov, ko so nekateri naši nekdanji delavci dobili stanovanja v BPT, nato pa odšli iz delovne organizacije. Obstoječa stanovanjska zakonodaja je žal taka, da v večini primerov delavcu ne moremo odpovedati stanovanjske pravice, v primerih kjer zakon to dopušča, pa je to kar dolgotrajen postopek, ne glede na to ali gre postopek preko upravnega organa skupščine občine ali preko sodišča. Tudi v primerih, ko gre za očitno kršenje stanovanjskega zakona, kot npr. nasilne vselitve, nezakonito koriščenje stanovanja brez odločbe itd., se zadeve vlečejo v nedogled in tudi stalne urgence ne pomagajo dosti. V čem je vzrok, da je število prosilcev za stanovanja tako visoko? Vsi vemo, da je za doseganje planirane proizvodnje potrebno, da stroji obratujejo, kar med drugim pomeni, da morajo biti ob njih tudi delavci. Teh v zadnjem času primanjkuje, zato so sprejeti novi delavci, ki pa so kot po pravilu brez ustreznega stanovanja. Ob sklenitvi delovnega razmerja vsi delavci prinesejo potrdila o prijavi bivališča, vendar kasneje (nekateri že prvi teden po zaposlitvi) že prinesejo prošnjo za stanovanje z utemeljitvijo, da jih je stanodaja- lec vrgel iz stanovanja da so se sprli med seboj itd. Po oddaji prošnje potem skoraj vsak teden dva do trikrat urgirajo za stanovanje, češ da delajo že toliko in toliko časa, čeprav je njihova delovna doba v BPT v večini primerov krajša od enega leta. Dobro vemo, da proizvodnja rabi delavce, vemo tudi, da jim je treba zagotoviti ustrezno bivališče, a smo žal nemočni, ker ni na razpolago niti stanovanj niti samskih sob. Probleme rešujemo z raznimi zamenjavami, skušamo NAŠ RAZGOVOR O okrepčevalnici oz. toplih obrokih ter vsem, kar je v zvezi s tem, že dalj časa nismo pisali v našem glasilu. Da bi člane kolektiva seznanili tudi s tovrstno dejavnostjo ter problematiko, ki se ob tem pojavlja, smo zaprosili poslovodjo okrepčevalnice tov. Andreja Drakslerja za razgovor. Na naša vprašanja je odgovoril takole: Opaža se, da število obrokov postopoma narašča? Koliko delavcev se poslužuje malice v naši okrepčevalnici? Res je, da je število obrokov v stalnem porastu. Od leta 1979, ko je bilo izdanih v celem letu 150.618 obrokov, se je število precej povečalo. V letu 1980 jih je bilo 170.951, v letu 1981 190.292, v letošnjem Ervem polletju pa 106.067, kar i v celoletnem merilu pomenilo preko 212 tisoč obrokov. Kljub tako visokemu številu izdanih obrokov ne moremo biti zadovoljni, saj nam podatki za prvo polletje pokažejo, da se le 69 % vseh delavcev poslužuje malic v okrepčevalnici. K temu naj dodam, da obstajajo objektivni in subjek- STANOVANJSKA PROBLEMATIKA najti kombinacije, s katerimi bi jih rešili čim več, toda včasih nam samo en prosilec podre celotno zadevo, če ne pristane na zamenjavo. V takih primerih je potem rešen le en problem namesto treh, štirih ali celo petih. Trenutno stanje po vsem tem, kar je bilo povedanega, ni zadovoljivo, kako pa izgleda situacija v bodoče? Na žalost tudi za naprej ne morem povedati kaj optimističnega. V bližnji prihodnosti ni videti bistvenih sprememb lede prostih stanovanj, zato o reševanje stanovanjske problematike podobno sedanjemu. Z raznimi zamenjavami bomo skušali rešiti najbolj pereče probleme, koliko bo teh, pa je zaenkrat težko reči, kajti razlika med potrebami in možnostmi je taka, da pravega in učinkovitega izhoda iz te težke stanovanjske problematike ne vidimo. Ob vsem tem velja pripomniti, da vsak prosilec vidi le sebe kot najbolj kritični primer, ker ni seznanjen s celotno problematiko. V kakšnih razmerah živijo nekateri naši sodelavci, vedo poleg nas, ki se s tem vsakodnevno ukvarjamo, le še člani ocenjevalnih komisij. V zadnjem času je precej govora o lastni udeležbi. Kako je s tem? Res je, da je v zadnjem času veliko govora o lastni udeležbi pri dodelitvi najemnih stanovanj. To novost je prinesel v lanskem letu sprejeti zakon, ki določa, da je lastna udeležba obvezna, višina le-te pa je odvisna od povprečnega dohodka na družinskega člana v % glede na povprečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu ter vred- tivni faktorji za tako nizek % posluževanja malic v okrepčevalnici. V letu 1982 smo planirali 195.000 obrokov oz. tako število obrokov smo planirali za 11.527.586.— din vseh stroškov. V prvem polletju smo pripravili oz. izdali 106.067 enot ali 54 % planiranih. Stroški so znašali 5.958.476.99 ali 51 % planiranih. V tem letu smo planirali, da bodo materialni stroški na enoto obroka 37.50 din, dejansko pa smo porabili 35.40 din na enoto obroka. Skoraj identičen podatek beležimo pri režijskih stroških, kjer smo porabili 4.67 din na enoto obroka, planirali pa smo 5.59. K temu moram dodati, da smo planirali nabavo drobnega inventarja (lon- nostjo stanovanja. Višina lastne udeležbe je od 5 do 20 odstotkov vrednosti stanovanja in mora biti po zakonu plačana pred vselitvijo oz. sklenitvijo stanovanjskega razmerja (pred izdajo odločbe o dodelitvi stanovanja). Glede na to, da je lastna udeležba novost, se pojavlja precej težav, saj običajno prosilci, ki so visoko na prednostni listi, nimajo sredstev za plačilo lastne udeležbe. V letošnjem letu smo imeli tri primere, ko so prosilci plačali izračunan znesek, vendar je bilo v enem primeru kar težko dobiti prosilca, ki bi imel interes vseliti se v stanovanje ter plačati lastno udeležbo. Tako nastaja problem že pri starejših stanovanjih, ki imajo manjšo vrednost, kaj bo šele pri novejših ali adaptiranih stanovanjih si težko prestavljamo. Višina lastne udeležbe se v povprečju po izkušnjah in izračunanih primerih vrti okoli desetih odstotkov, to pa pomeni, da bi bilo treba za novo enosobno stanovanje (45 k v. metrov) plačati med 10 in 15 starih milij onov. To pa je že znesek, ki marsikomu onemogoča vselitev v stanovanje, čeprav je visoko na prednostni listi. Brez lastne udeležbe bi se v tako stanovanje vselila lahko le družina, katere dohodki na družinskega člana ne bi dosegli višine 20% povprežnega dohodka na člana družine glede na povprečni OD v SRS v preteklem letu, ker v tem primeru to ni obvezno. Sedaj je lastna udeležba še problematična, vendar bo čez leto ali dve situacija že boljša, saj bodo interesenti za to vedeli in bodo v ta namen pravočasno pričeli z varčevanjem. cev, kozic, jedilnega pribora itd.), vendar pa do te realizacije še ni prišlo. V kolikor bo do realizacije prišlo, bodo režijski stroški na enoto nekoliko večji. Torej lahko zaključim, da sorazmeroma dobro poslujemo s finančnimi sredstvi, katere smo planirali za leto 1982, V primerjavi z letom 1979 so se materialni stroški obroka v letu 1982 povečali kar za 258%, kar je izredno visoko, vendar če upoštevamo, da se je sveže meso podražilo za 300%, fižol za 540 %, riž za 378 %, kruh 244%, sladkor 279%, olje za 293 % in testenine za 300 % itd., pa je poraba v letu 1982 na realnih osnovah. Iz navedenega sledi, da je poslovanje uspešno, verjetno pa bi bilo lahko še boljše. Kaj menite o tem? Kljub dobrim rezultatom upam trditi, da bi bilo stanje lahko še boljše, v kolikor bi pritegnili k sodelovanju vse zainteresirane delavce, s tem mislim na koristnike malic in samoupravne organe. Poleg tega bi omenil, da se moramo predvsem zaposleni v okrepčevalnici potruditi, da vložimo maksimalne napore za izboljšanje kakovosti malice. Kakovost malic ni vedno odvisna od subjektivnih faktorjev, v veliki meri vplivajo nanjo tudi objektivni faktorji. Ni potrebno, da bi spomnil na zgodovino obstoječe okrepčevalnice, vendar bomo morali, v kolikor hočemo zagotoviti minimalne higiensko-tehnične pogoje, krepko spremeniti — adaptirati objekt. Malo verjetno je, da bomo lahko v takih pogojih dela in s takimi sredstvi pri- kljub tako visokemu povišanju obrokov, za katere pa ne moremo trditi, da niso dovolj kalorični in pestri. Ko že govorimo o cenah, bi bilo zanimivo videti, kako so se gibali stroški od leta 1979 dalje. Gibanje stroškov na enoto obroka je naslednje: pravljali raznoličnejše, kvalitetnejše obroke. Naj se vrnem v lansko leto in naj povem, da odločba, s katero nas je sanitarni inšpektor obvezal, da do konca julija 1981 predimenzioniramo kanalizacijo, uredimo tla v jedilnici (prelakirano, vendar ni dosti pomagalo) zagotovimo toplo in mrzlo vodo v zadostnih količinah, povečamo hladilne kapacitete; vendar doslej ni skoraj nič narejenega. Vprašam se, za-kaj? Kaj bi bilo treba storiti, da bi bili izpolnjeni vsi tehnični in sanitarno higienski pogoji? Vsaka pobuda o ureditvi oz. adaptaciji v zaostrenih pogojih gospodarjenja se zelo počasi in neznatno pomika v pozitivni smeri. Pri takem številu obrokov dnevno kot so sedaj (dop. 500, pop. 250, noč. 65) in upoštevaje, da bomo morali v najkrajšem času zagotoviti obrok za še več zaposlenih v BPT, moramo pristopiti z vso resnostjo k zagotovitvi minimalnih pogojev obratovanja. Če izvzamemo topli del kuhinje, v katerem pripravimo s sedanjo kapaciteto iz dveh sestavin 560 malic na eno izmeno, ostalih prostorov skoraj ni (Nadaljevanje na 4. strani) 1979 1980 1981 1982 -6 mesecev Materialni stroški 13.72 11.74 24.64 35.48 Režijski stroški 1.65 2.41 5.38 4.76 OD + prispevki 7.76 7.86 11.00 12.18 Ekonom, cena 23.13 29.01 41.02 52.42 (Nadaljevanje s 3. strani) NAŠ RAZGOVOR oziroma so zelo utesnjeni. V kolikor hočemo, da bomo pripravljali obrok v znosnejših pogojih, obenem pa zagotovili sanitarno higienske pogoje, bomo morali povečati skupino kotlov (1 komad), prekucna ponev (1 komad), dislocirati pomivalnico iz toplega dela kuhinje, povečati prostore pred toplim delom kuhinje, izboljšati hladilne kapacitete s hladilno komoro, ločiti ostalo prodajo od izdajnega pulta obrokov, urediti stopnišče v zgradbi za prehod v kletne prostore — pripravljalnico zelenjave in pomivalnico črne posode. Kakšne so možnosti za pripravljanje kosil v okrepčevalnici? V takih pogojih dela kot so sedaj, si upam trditi, da kakršnakoli misel na pripravo kosil odpade. Vse kapacitete, s katerimi razpolagamo in s prostorsko utesnjenostjo komaj shajamo pri pripravi malic. Poleg tega nam primanjkuje delovne sile za pripravo kosil in več vrst malic. Strokovnost kadra tudi ni najboljša, saj imamo osebje večinoma samo priučeno oziroma z interno kvalifikacijo, pridobljeno s tečajem za kuharice v obratih družbene prehrane. S tem ne trdim, da je nemogoče pripravljati še boljših obrokov, vendar pa je pri tako različni mentaliteti koristnikov s tako različnimi navadami prehranjevanja skoraj (če ne povsem) nemogoče zadostiti slehernemu okusu. Največ pripomb na obrok pa izhaja prav iz teh vzrokov. Omenili ste pripombe, za kakšne pripombe gre najpogosteje? Ce obrok nekomu ni všeč, s tem ne moremo trditi, da je cela malica zanič. V slučaju, da zmanjka obroka predvidenega s planom pa obstaja na eni Strani naša napaka, na drugi pa tudi objektiva. Zelo težko je brez predhodnih podatkov vedeti, ali proizvodnja normalno obratuje, ali je okrnjena ali pojačana. Imeli smo primer, da nam je v času dopustov zmanjkalo v popoldanskem času malice za konfekcijo. Predvidevali smo, da je konfekcija na dopustu, vendar pa je že polno obratovala. Poleg tega pa je s strani konfekcije prišla pripomba, da je za njih malice zmanjkalo, za kasnejše pa je bilo malice dovolj. Te pripombe so neumestne, saj popoldne na malico za konfekcijo ne pride nihče več. Smatramo, da moramo take in podobne primere s sodelovanjem med temeljnimi organizacijami in okrepčevalnico skupno reševati. Skupna naloga je, da zagotovimo malico delavcem. Mislim, da je predvsem ob sobotah in v času dopustov naloga TOZD, da nam javijo število malic, naša pa, da to število obrokov kvalitetno in pravočasno pripravimo. KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE Čeprav smo v naših dnevnih informacijah že pisali o novih pogojih za kreditiranje stanovanjske gradnje, objavljamo dopis LB — Temeljne banke Gorenjske. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj pri svojem poslovanju s kreditiranjem pomaga deponentom banke ter njihovim delavcem pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj. Ena od oblik je kreditiranje stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe družbenoprav-nih oseb. Od 1. 1. 1982 dalje posluje banka po novem sklepu o kreditiranju stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev družbenopravnih oseb, katerega glavne značilnosti so: 1. Koristnik posojila Pripadajoče posojilo lahko koristi družbenopravna oseba sama ali pa pravico do posojila prenese na svoje delavce. 2. Namen posojila Banka daje po tem sklepu posojila za naslednje namene: — pridobitev novih stanovanj ali stanovanjskih hiš od pooblaščenih organizacij, — nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti od stanovanjskih skupnosti za mlade družine, ki v njih stanujejo, — graditev stanovanjskih hiš, — prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, za stanovanjsko gradnjo, — plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča investitorjev novih stanovanjskih objektov, — delavcem za nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalec obvezno porabi Kupnino dobljeno iz posojila le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke, — organizacijam za udeležbo drugim organizacijam pri nakupu ali zidavi najemnih stanovanj. 3. Višina posojila Po poteku čakalne dobe, ki je lahko 10, 18. ali 36 mesecev, si družbenopravna oseba ali delavec pridobi pravico do posojila v višini od 140 % do 260%. Posojilo se odobrava le za standardno stanovanjsko površino. Možna vsota vseh posojil, ki jih delavec lahko dobi za objekt, je odvisna od namena posojila (nakup etažnega stanovanja, gradnja stanovanjske hiše, prenova itd.). 4. Odplačilna doba za posojilo Od dobe vezave sredstev družbenopravne osebe je od- visna odplačilna doba za posojilo, ki je praviloma eno leto krajša od dobe vezave sredstev. Če po poteku čakalne dobe najame posojilo družbenopravna oseba, je odplačilna doba lahko od 4 — 9 let, če pa najemajo posojilo delavci, od 4 let do 16 let in 9 mesecev. 5. Obrestna mera Vsa posojila po navedenem sklepu so po 5 % letni obrestni meri. 6. Območje kreditiranja Banka daje posojila po navedenem sklepu za vse kraje v SFRJ, kjer ima družbenopravna oseba svoje organizacijske enote in če s tem posojilom rešuje stanovanjsko vprašanje delavcev, zaposlenih v teh enotah. 7. Namensko varčevanje delavcev Če družbenopravna oseba prenese pravico do posojila na svoje delavce ali če sama najame posojilo za svoje delavce, morajo le-ti redno namensko varčevati. Po pravilniku, ki je veljal do 31. 12. 1981 je bil pogoj enoletno redno namensko varčevanje. Z novim Sklepom o kreditiranju stanovanjske gradnje na podlagi vezave sredstev družbenopravnih oseb, ki velja od 1. 1. 1982 dalje, pa je ta pogoj še poostren, in sicer mora imeti delavec, na katerega se prenaša pravica do posojila, ob prenosu že realizirano namensko varčevanje za objekt, ki ga kupuje ali gradi. Da prehod od enoletnega rednega namenskega varčevanja na potečeno vsaj dvoletno namensko varčevanje ne bi bil preveč skokovit, je izvršni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Kranj sprejel sklep, da se do 30. 6. 1983 zahteva od delavcev, na katere bo pre-prenešena pravica do posojila, le enoletno redno namensko varčevanje, po tem roku pa realizirano dvoletno namensko varčevanje. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj upošteva le namensko varčevanje sklenjeno v katerikoli temeljni banki, združeni v Ljubljansko banko. Pozivamo delavce, ki načrtujejo, da bodo reševali svoj stanovanjski problem s posojilom pridobljenim na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe njihove organizacije v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske Kranj in še nimajo sklenjene pogodbe o stanovanjskem varčevanju občana, naj to pogodbo čimprej sklenejo. Delavci dobijo informacije oz. sklenejo pogodbe v Ljubljanski banki - Temeljni banki Gorenjske Kranj — PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo — oddelek stanovanjsko komunalnih naložb vsak dan (razen sobote) od 6.30 — 14. ure, ob sredah pa od 6.30 — 16. ure. SOLIDEN NASTOP NAŠIH TEKMOVALK S prepričljivo zmago na občinskem tekmovanju v naši občini si je ekipa prve medicinske pomoči delovne organizacije Bombažna predilnica in tkalnica priborila pravico do nastopa na 9. repub- liškem tekmovanju v N ovi Gorici. Kljub pomanjkljivim pripravam zaradi prepoznega obvestila o datumu tekmovanja se je naša ekipa v N ovi Gorici dobro odrezala ter med 61 sodelujočimi zasedla 43. mesto. Nekaj podrobnosti: letos je v naši republiki na tekmovanjih ekip prve medicinske pomoči sodelovalo na občinski ravni kar 1462 ekip z 8772 tekmovalci. V Tržiču je tekmovalo 29 ekip, zmagala je ekipa BPT. Zmagovalne ekipe iz občinskih merjenj znanja in spretnosti so se uvrstile na republiško tekmovanje ekip rve medicinske pomoči, ki je ilo 25. septembra v N ovi Gorici. 61 sodelujočih ekip je bilo iz 54 slovenskih občin. Med ekipami so bile tudi občinske enote civilne zaščite, ekipe občinskih čet prve medicinske pomoči itd. Na 9. republiškem tekmovanju je zmagala ekipa Ljubljana-Be-žigrad pred Trbovljami in Črnomljem, Tržič pa je bil 43. Predstavimo našo ekipo: Lidija Fornazarič — vodja ekipe, Tončka Žepič, Jana Primožič, Breda Neme, Nada Banovič in Ana Rožič. V rezervi sta bila Barbka Varagič ter Božo Eler. -mv Mestne linije Tržič—Ravne—Bistrica-Tržič—Kr iže—Tržič -Zvirče VOZNI RED INTEGRAL TOZD GORENJSKA TRŽIČ D DD D D D D D D D POSTAJE Km 1 2 3 4 5 6 7 8 9 RAVNE 0 odhod 5,20 5,45 6,45 8,20 10,00 11,45 Tržič AP 1 5,25 5,50 6,50 7,50 9,25 10,10 11,50 Peko 2 5,27 5,52 6,52 7,52 9,28 10,12 11,52 Bistrica K 3 5,30 5,55 6,55 7,55 9,30 10,15 11,55 Loka 4 5,57 6,57 7,57 9,35 10,17 11,57 Kovor 5 6,00 8,00 10,20 12,00 Zvirče 6 prihod 6,03 8,03 10,23 12,03 ZVIRČE odhod 6,25 8,03 10,25 12,10 Kovor 6,27 8,07 10,27 12,12 Loka 6,29 7,40 8,09 9,35 10,29 12,15 Bistrica K 5,35 6,32 7,42 8,12 9,38 10,32 12,17 Peko 5,37 6,34 7,44 8,14 9,40 10,34 12,19 Tržič AP 5,40 6,35 7,45 8,15 9,45 10,35 12,20 RAVNE prihod 5,45 6,40 8,20 9,50 Tržič AP 0 odhod 8,50 10,50 Preska 1 8,52 10,52 Pristava 2 8,55 10,55 Pristava blok 2 8,56 10,56 Križe 4 8,58 10,58 Križe »Jaka« 5 8,59 10,59 Trio 6 9,00 11,00 Pilama 6 9,02 11,02 Peko 7 9,03 11,03 Tržič AP 8 9,05 11,05 RAVNE 0 odhod 13,30 14,45 15,20 17,20 19,45 Tržič AP 1 13,35 14,05 14,50 15,50 16,50 17,50 19,10 19,50 Peko 2 13,36 14,07 14,52 15,52 16,52 17,52 19,12 19,52 Bistrica 3 13,38 14,09 14,55 15,55 16,55 17,55 19,15 19,55 Loka 4 13,40 14,12 14,57 15,57 16,57 17,57 19,17 19,57 Kovor 5 15,00 16,00 17,00 20,00 ZVIRČE 6 prihod 15,03 16,03 17,03 20,03 ZVIRČE odhod 15,05 16,05 17,05 20,05 Kovor 15,07 16,07 17,07 20,07 Loka 13,40 14,15 15,09 16,09 17,09 18,09 20,09 Bistrica K 13,42 14,17 15,11 16,11 17,11 18,10 20,11 Peko 13,44 14,19 15,13 16,13 17,13 18,13 20,13 Tržič AP 13,45 14,20 15,15 16,15 17,15 18,15 20,15 RAVNE prihod 14,25 15,20 17,20 20,20 TRŽIČ AP 0 odhod 15,25 18,50 Preska 1 15,27 18,52 Pristava 2 15,30 18,55 Pristava, blok 2 15,31 18,56 Križe 4 15,33 18,58 Križe »Jaka« 5 15,34 18,59 Trio 6 15,35 19,00 Pilama 6 15,37 19,02 Peko 7 15,38 19,03 Tržič AP 8 prihod 15,40 19,05 AP TRŽIČ-SLAP odhod 5,45 13,45 SLAP-TRŽIČ odhod 5,50 14,00 LEGENDA: D — delavnik, V — vsak dan Z' \ »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani ko- Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kra- lektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. od- še ve c Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, stavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvo- Zupan Marija, Eier Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni dov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov ured- prosto plačila prometnega davka. mštva BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — V J Na podlagi 32. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81), 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS št. 15/81) in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Tržič, sprejetim na 12. redni seji skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič dne 6/10-1981, je Odbor za planiranje in graditev na seji dne 24/9-1982 sprejel sklep, da se objavi RAZPIS za dodelitev posojil oz. zbiranje vlog za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti delavcem za nakup stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje, za gradnjo individualnih hiš, za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš in nakup stanovanj s strani TOZD-ov, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti. I. NAMEN IN OBSEG SREDSTEV Posojila se razpišejo iz dela sredstev, ki jih vzajemnostno združujejo organizacije združenega dela in druge skupnosti pri Ljubljanski banki — TBG - PE Tržič v letu 1982 za gradnjo individualne hiše, nakup etažnega stanovanja oz. prenovo in TOZD v višini 4.500.000,00 din. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Splošni pogoji: a) TOZD-i in delovne skupnosti in druge samoupravne skupnosti z območja občine Tržič, ki v skladu s sporazumom o temeljih plana in aneksi k njemu združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti. b) Razpisa se lahko udeležijo samo delavci, katerih temeljna organizacija združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana SSS Tržič in imajo sedež v občini Tržič, ne glede na to, kje imajo sedež njihove enote (po 3. členu pravilnika). Vsi upravičenci do prijave za razpis po 3. členu pravilnika morajo imeti sklenjene pogodbe o namenskem varčevanju za nakup stanovanj, gradnjo hiše ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše in zagotovijo lastno udeležbo oz. izpolnjujejo pogoje 21. členapravilnika. 2. TOZD-i in delovne skupnosti in druge samoupravne skupnosti z območja Tržiča pridobijo pravico do posojil iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — da kupujejo stanovanje v okviru usmerjene stanovanjske gradnje stanovanj v občini Tržič in sprejetega stanovanjskega standarda, — da prispevajo lastno udeležbo v višini 40 % celotne investicije, — da so kreditno sposobni. 3. Posojilo za gradnjo hiše lahko dobi delavec, če ima dograjen objekt do III. gradbene faze (streha pokrita s strešno kritino) oz. pri gradnji montažne hiše, če je dokončna plošča nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažne 4. Za prenovo stanovanj oz. stanovanjske hiše se pridobi posojilo le v primeru, če se s tem poveča stanovanjska površina oz. se s prenovo izboljša toplotna izolacija, sanitarna oprema, ali se racionalizira ogrevanje. 5. Najdaljša odplačilna doba odobrenega posojila je 19 let, obrestna mera 4 %, s tem, da se bo obrestna mera neodplačanega kredita spreminjala glede na spremembe po bančnih predpisih. 6. Odplačilna doba za TOZD-e in delovne skupnosti je diferencirana in odvisna od ekonomske možnosti oz. kreditne sposobnosti najemoje-malke posojila, s tem, da je najdaljša doba 10 let po 4 % obrestni meri, ki se spreminja glede na bančne predpise. 7. Posojilo lahko dobi le kreditno sposoben posojilojemalec. 8. Delavci, ki so v preteklih letih dobili odobrena sredstva po kriterijih takratnega razpisa, se za dodelitev kreditnih sredstev lahko razvrstijo le v primeru, če je manjše število prošenj in če razpisana vsota ostaja po razvrstitvi novih upravičencev. 9. V kolikor komisija ali ostali organi pri skupščini SSS, ki so pristojni o odločanju, ugotovi netočnost podatkov, ki jih je prosilec navedel v dokumentih, se prosilče-vo prošnjo začasno zadrži, njegov primer pa preda arbitražni komisiji, ki ugotovi upravičenost oz. neupravičenost za dodelitev kredita. III. VIŠINA DIFERENCIRANE LASTNE UDELEŽBE 1. V skladu s 27. členom pravilnika znaša lastna udeležba prosilca za pridobitev posojila za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš najmanj 20 % od predračunske vrednosti ali končne kupoprodajne cene ob upoštevanju standardne stanovanjske površine. 2. Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višina posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku se izračuna v skladu z določili 28. člena. 3. Za lastno udeležbo delavca se štejejo privarčevana sredstva namenskega varčevanja in posojilo na podlagi namenskega varčevanja. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTI ZA PRIDOBITEV POSOJIL Prednost za dodelitev posojila ima delavec ki: a) ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, b) kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, c) kupuje standardno stanovanje, ki znaša za 1 do 4 člansko družino do 70 kv. m, ki se z vsakim dodatnim članom poveča za 15 kv. m, č) gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene oz. zadružne individualne gradnje d) bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo sprostil družbeno stanovanje in e) ima daljšo skupno delovno dobo v občini Tržič. Višina posojila bo odvisna od števila upravičenih vlog, zato bo pristojni organ oblikoval najvišji možni % posojila za posamezne upravičence tako, da bo omogočil posojilo čim večjemu številu prosilcev. Osnova za izračun posojila individualne gradnje je le do standardne stanovanjske površine do 90 kv. m, s tem da je izhodišče za ceno.kv. .m v letu 1982 v višini 30.000 din. V. DOKUMENTI K VLOGI ZA POSOJILO 1. TOZD-i in delovne skupnosti ter druge samoupravne skupnosti: — srednjeročni program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, — sklep samoupravnega organa o najetju posojila, — kupoprodajna pogodba o nakupu stanovanja, — dokumentacija o zagotovilu lastne udeležbe in kreditne sposobnosti, — pregled sredstev in obveznosti sklada skupne porabe, ki se nanašajo na stanovanjsko gradnjo. 2. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo na predpisanem obrazcu, ki jih dobi prosilec pri LB TBG Poslovna enota Tržič, Trg svobode 4, priložiti: a) kupoprodajno pogodbo za nakup stanovanja v občini Tržič, b) gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, c) potrdilo pristojnega organa SO Tržič o priglasitvi in opisom del, ki se predvideva s prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše, č) predračun prenove, d) zemljiško knjižni izpisek, e) potrdilo o višini OD in družinskih članih za leto 1981, f) izjavo DO, da se prosilec lahko udeleži razpisa g) potrdilo o številu družinskih članov, h) dokazilo o namenskem varčevanju i) administrativno prepoved na OD v dveh izvodih, j) potrdilo o premoženjskem stanju. VI. ROK ZBIRANJA VLOG IN NAČIN OBJAVE REZULTATOV RAZPISA Razpis za dodelitev posojila se objavi v združenem delu in drugih skupnostih na zato odrejenih mestih, na oglasni deski samoupravne stanovanjske skupnosti Tržič — Cankarjeva 1 in preko informativnih sredstev — Radio Tržič. Razpis za zbiranje upravičencev je od 1. oktobra 1982 do 31. oktobra 1982, zato bodo o izidu razpisa upravičenci obveščeni najkasneje v 30 dneh po seji Odbora, katerega pristojnost je oblikovanje dokončnega predloga. VIL NASLOV ORGANIZACIJE, KI ZBIRA VLOGE Po 12. členu pravilnika opravlja LB TBG Poslovna enota Tržič vsa bančna, finančna in knjigovodska ter druga tehnična opravila, zato vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB TBG Poslovna enota Tržič, Trg svobode 3 v času svojih uradnih ur. Prosilci bodo o času obiskov komisije, ki bo ocenila dejansko stanje prosilcev in pripravila predlog, sproti pismeno obveščeni. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST TRŽIČ Odbor za planiranje KADROVSKE VESTI V mesecu avgustu in septembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Džolič Slavica Želenturovič F atima TOZD Tkalnica Jurin Anton T raj kov Vladko Blažič Robert Cepič Medina Hrovat Marjeta Inajetovič Mirsad Zolič Safet Kuhar Robert Klasan Stipo M ilo vano vič L j ubinka Iskra Darja Mehonič Rase ma TOZD Oplemenitilnica Ageljič M ato Kneževič Cvičan Živanovič Milenko iz JLA VEO P raprotnik J anez Radosavac Milorad Kuhar Franci DSSS Bizjak Marko Brodnik Tatjana Sadar Dušica Čanak Andreja Šparovec Helena Paplar Irena Mandelj Marina Pajek Ivan Nikočevič Enver V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: V pokoj Urbanc Frančiška Kotnik Marija Mirič Antonija Potočnik Ivana Sušnik Rada Vidmar Marija Primožič Marija Gosar Emibja Švegelj Frančiška Invalidska upokojitev Kavčič Ana K ubot Frančiška Jerman Ivana Štukelj Marija Prenehanje delovnega razmerja za določen čas Kašper Vida Krevs Janja Lazukič Barbara Po lastni izjavi Alič M evia O kij an Biljana Blagojevič Jelica Savič Zoran Ahačič Marjan N edeljkovič V esna Loborec Leopoldina Đurič Marica Rahič Šemsa Špendal Anton Mali Anton Ljihaj Hišni Disciplinska izključitev Cosič Drago - TOZD TKALNICA Krobot Vesna — TOZD TKALNICA Jukič Snežana — TOZD TKALNICA Alič Stane - DSSS Jefinič Milovan — TOZD Tkalnica Ob izgubi dragega očeta in moža Zijada Aliča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Predilnica za izraze sožalja in finančno pomoč Žalujoča ženaMevla in otroci Ob smrti dragega moža in očeta Škantar Petra se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč, izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Ani s sinom Brankom ------- - \ NAŠE MAMICE ___________________________j Mistrič I smeta rodila 24. 6. 1982 dečka Valjavec Majda rodila 16. 7. 1982 deklico Kalan Cvetka rodila 1. 7. 1982 deklico Nuhanovič Derviša rodila 27. 7. 1982 deklico Roblek Sonja rodila 30. 7. 1982 deklico Dizdarevič Borka rodila 13. 8. 1982 dečka v. NEZGODE PRI DELU IZ TKALSKEGA STROJA JE VRGLO ČOLNIČEK Jesene Vlasta, zaposlena v TOZD Tkalnica je delala na tkalskem stroju. Nenadoma je iz tkalskega stroja priletel čolniček in ji poškodoval prst leve roke. NEVAREN NAČIN DELA NA RAZPENJALNEM SUŠILNIKU Komadina Zdravko, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je v nočni izmeni delal na raz-penjalnem sušilniku. Ne da bi ustavil stroj, je vpeljal tkanino na dok. Pri tem mu je potegnilo najprej eno roko, nato pa še drugo med valje in mu močno poškodovalo kožo. Na srečo, je kmalu prišel mimo sodelavec, ki je stroj ustavil in ponesrečenca rešil iz oprijema valjev. NEZGODA NA POTI Z DELA DOMOV Hodžič H amida, zaposlena v TOZD Tkalnica, je pri sestopu iz tovarniškega avtobusa na Jesenicah padla in si pri tem poškodovala roko. PRI SPUŠČANJU PALETE PREMALO PAZLJIV Agelič Mato, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je spuščal paleto s surovo tkanino. Pri tem pa je imel levo nogo preveč pod paleto tako, da mu je stisnilo palec. ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oddelka Elitex iskreno zahvaljujem za nepričakovano presenečenje in dragocen spomin. Pri nadaljnjem delu želim vsem dosti uspeha ter mnogo medsebojnega razumevanja in manj naporov. Tončka Mirič Sodelavcem in sodelavkam v TOZD Predilnica se iskreno zahvaljujem za darilo ob upokojitvi, ter jim želim še naprej veliko uspehov. Urbanc Francka Delovnemu kolektivu, sodelavkam in sodelavcem navi-jalnice za zbrana darila ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem, obenem pa želim vsem obilo delovnih uspehov, osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Francka Kubot Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Oplemenitilnica za obisk in denarno pomoč v času moje bolezni. Ivanka Lausegar Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov. SušnikRada Sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica in TOZD Konfekcija se zahvaljujeva za denarno pomoč, ki je bila zbrana od priliki požara v stanovanju. Zahvala velja tudi za pomoč iz socialnega sklada. Ropret Ciril in Malči NEVARNO TRANSPORTIRANJE BOMBAŽA Mikulič Ivan, zaposlen v DSSS kot transportni delavec se je poškodoval pri transpor-tiranju bombaža v TOZD Predilnica. Bala bombaža, ki jo je drugi delavec spuščal z dviga- M 3-1 H * •1 . ^ fvoäfeocUk] AtV |vt£UK iafay tWa/mk lom, je zdrsela iz oprijema klešč in padla na voziček, katerega je prezgodaj podstavil ponesrečenec. Pri padcu bale se je voziček močno zagu-gal in pri tem zadel Mikoliča v levo roko. NEZGODA ZARADI KRU ŠEN JA OMETA IZ STROPA Sadikovič Ifeta, zaposlena v TOZD Tkalnica, je bila ravno v obratni pisarni, ko je iz stropa padel velik kos ometa in ji pri tem močno poškodoval glavo. Ob upokojitvi se za izkazano pozornost iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom. Vsem želim pri delu in razvijanju samoupravnih odnosov veliko uspehov. Milan Tl.ibugon IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo smo prejeli 64 rešitev nagradne križanke, med njimi je bilo le 17 nepravilnih, kar kaže, da križanka ni bila težka. Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrado 120,00 din prejme Marjan Dolinar — nabavni sektor 2. nagrado 100,00 din prejme Marija Vodnik — TOZD Tkalnica 3. nagrado 90,00 din prejme Liljana Živanovič — TOZD Konfekcija 4. nagrado 80,00 din prejme Karel Bahun - upokojenec BPT 5. nagrado 70,00 din prejme Danica Plajbes — nabavni sektor 6. nagrado 60,00 din prejme Marija Oman — TOZD Tkalnica 7. nagrado 50,00 din prejme Magda Mali — TOZD Predilnica 8. nagrado 40,00 din prejme Ana Tišler — okrepčevalnica 9. nagrado 30,00 din prejme Slavko Pajntar — upokojenec BPT 10. nagrado 20,00 din prejme Jana Primožič — finančni sektor Rešitve današnje križanke oddajte do 15. septembra v nabiralnik pred vhodom v okrepčevalnico. Pri reševanju vam želimo veliko uspeha. Uredništvo