Štev. 7
V Ljubljani, 14. februarja 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega uiMeljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12-— K pol leta ... 6*— „ četrt leta .... 3-— „ posamezna Številka po 30 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 50 vin. , . , dvakrat. . 40 . . . . trikrat . 30 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejemi Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamadjc, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petlt vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.	Telefon uredništva štev. 118.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Poziv tovariSicam.
Prišla-je doba, ko naj stopi tudi žena na politiško pozorišče. V boju za udej-stvovanje Jugoslovanske deklaracije je postavilo naše ženstvo moža. In sedaj? Vse politiške stranke na Slovenskem so se izjavile za žensko volilno pravico. A žene in dekleta same se še niso odzvale. Našemu ženstvu je treba politiške izobrazbe. Razširiti se mu mora delokrog, informirano mora biti o politiških vprašanjih. Kakor podpira dobra gospodinja hiši tri vogle, tako je narodna, narodno izobražena žena temelj narodni državi. In kdo je v prvi vrsti poklican razširiti ženski delokrog in ga poglobiti? Tovarišice — me! Zato na delo k vzgoji narodnega, politiško izobraženega ženstva!
Irma Scheligova.
Informativnega postopanja — ne bo?
V listnici uredništva, ki smo jo priobčili v 4. letošnji številki, smo pisali do-slovno: Višji šolski svet je na svoji prvi seji sklenil — kakor govori uradno poročilo — da naprosi poverjeništvo, naj uvede proti nadzornikoma dr. Bezjaku in dr. Opeki informativno postopanje, »da se odpor zoper imenovana že enkrat pojasni in da se eventualno dokaže krivda«. — Smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da do dokončanega »informativnega postopanja« ne priobčimo nobenega dopisa več o obeh imenovanih nadzornikih, ker nečemo vplivati na nobeno stran, dokler se postopanje vrši. —
Na prvi seji višjega šolskega sveta so že izvolili člane v komisijo, ki naj vodi to »informativno postopanje«. V tej komisiji sta poleg drugih tudi tovariš L. Jelene in prof. dr. Dolar.
Cujemo pa, da se bo to »informativno postopanje« vršilo — o svetem Nikoli! Z drugo besedo povedano: Bezjaka in Opeko hočejo držati za vsako ceno, čeprav je proti njima tako ljudskošolsko kakor srednješolsko učiteljstvo, čeprav je z njima skupno delovanje nemogoče in čeprav sta oba imenovana gospoda na kvar ugledu in nepristranosti, prerojenju in demokraciji naše višje šolske oblasti ter zaupanju vanjo. Interes šolstva podrejajo
LISTEK
JOSIP VELKAVRH:
f Francetu Škofu.
Sedeli smo skupaj menda ves čas naših študij na ljubljanskem učiteljišču: moj striček Matijček, Ti in jaz. Štirinajst let bo že od takrat, in zdi se mi, da so bila ona 4 leta kratka vožnja v nebeški kočiji. Po ravni cesti je šel naš pot, na levo in pravo samo cvetje, pred nami zelenje, za nami nič ...
Veselo je drdral naprej naš voz, a obstal je vselej takrat, ko so se Tvoje drobne oči srečale s Stvarnikom. Tedaj se je odprla knjiga, ki si jo nosil vedno s seboj, in Tvoja sedaj mrtva roka nam je govorila besedo, ki si jo videl Ti.
Cesto si me povabil v svoj tihi stan, Posvečen umetnosti. Ob takih prilikah sem se učil spoznavati Tebe, ki si se nam zdel vsem nekam čuden. A čudni smo bili mi, ker smo biti vsakdanji.
osebnim koristim in trmoglavosti mož, ki sta zaigrala vse spoštovanje in zaupanje javnosti ter ne sodita več na svoje mesto. To se reče, da ima stari avstrijski sistem dedno in vknjiženo oravico v vladni palači svobodne in demokraške Jugoslavije !
In zakaj se ne more vršiti »informativno postopanje«? Pravijo, da zato ne, ker ni mogoče sestaviti pristojne disciplinarne komisije. Oni člani namreč, ki jih je izvolil v komisijo višji šolski svet, stoje po činovnih stopnjah nižje, nego sta oba gospoda nadzornika. Kako bi tudi mogel n. pr. ljudskošolski učitelj v demokraški državi izrekati sodbo nad višjim šolskim nadzornikom! Ker je to nemogoče, bi morali pozvati v komisijo same dvorne svetnike, ki jih pa danes še nimajo dovoij na razpolago. Ako bodo na vladi dovolj radikalni, bo tudi dvornih svetnikov kmalu dovolj. V službo so zopet prevzeli dvornega svetnika pl. Laschana, ki je bil namestnik grofa Attemsa; pa tudi dvomi svetnik vitez Kaltenegger je še na razpolago. Treba je le malo dobre volje, pa se dejanjsko in nazorno dramatizuje prislo-vica: Vrana vrani ne izkljuje oči! —
Ker torej ne morejo (ali nečejo) uvesti »informativnega postopanja«, ker hočejo preko sklepa višjega šolskega sveta na dnevni red, da pridrže Bezjaka in Opeko na mestu višjih šolskih nadzornikov, ne smatramo več za oportuno, ako bi se spričo novo nastalih razmer držali svojega uvodoma citiranega sklepa, temveč nam sedaj veleva naša časnikarska dolžnost, da prekinemo molk ter govorimo v interesu šolstva ter javne morale! Če ne more (ali ne sme) soditi izvoljena komisija, naj sodi javnost! Ker sta Bezjak in Opeka javna funkcionarja, ki stojita kot protežiranca in nosilca propadlega avstrijskega sistema še vedno na čelu našega sedaj narodnega šolstva v svobodni Jugoslaviji, ima javnost pravico, da ju pozove pred narodno poroto ter neizprosno zahteva, da se nemudoma umakneta s svojih mest!
Ako nimajo na vladi dovolj dvornih svetnikov, ki bi sodili na podlagi starih paragrafov, pa je med našim učiteljstvorn in v naši javnosti toliko zdravega, prirojenega in privzgojenega čuvstva pravice, dostojnosti in morale, da lahko vsak hip
In Tvoji izprehodi po gajih Tivolskega gozda! Menda ga ni drevesa, ni brvi, ki bi ne bila pogledala v Tvojo knjigo.
Hitro je šlo naprej, in ko je koncem pota obstal naš voz, se nismo niti zavedli, da bo treba dalje v klanec iti peš. Še en lep večer v krogu prijateljev — in šli smo vsak svojo pot, šli težkih src in veselih duš. Mnogi izmed nas je kmalu dobil varno zavetje, a mnogi je moral na stranpot in si urezati gorjačo, ki mu je bila v oporo na neznanem, strmem potu.
Tebe pa, ki si iskal luči, je gnalo dalje, gnalo Te je v tujino, ker domovini takrat še ni sijalo solnce. Šel si v praški dom umetnosti, bil v Monakovem učenec našega slavnega mojstra in prišel domov še enkrat vprašat, če je že dozorela pšenica, ki bo Tvoj kruh. A France, ki si bil umetnik, si bil tudi učitelj — in to je bilo v času hlapcev velik greh . . .
Tisti večer, ki Te je vrnil domovini, sva se srečala. Bilo je v zgodnji jeseni, ko so Tvoji gozdovi žareli v vsej svoji krasoti. Po kratkem izprehodu sva stopila na samoten vrt. da počastiva opombo nekdanjih dni. Tih je bil oni večer, od juga je prišel topel veter in odkril mesec, da na-
mobiliziramo tisočglavi častni sod, ki naj izreče končnoveljavno besedo — obsodbe !
I.
Predvsem nekoliko besed o formalni nekorektnosti postopanja prof. dr. Dolarja!
Dr. Dolar je bil navzoč na sestanku slovenskih profesorjev novembra meseca, kjer se je sprejela spomenica na vlado o začasni uredbi šolstva v Sloveniji ter se s posebnim aplavzom odobrila točka, ki se je tikala dr. Bezjaka in dr. Opeke. Dr. Dolar se takrat ni oglasil k besedi in ni protestiral niti ni zahteval podrobnejše preiskave.
Profesorji so ga pozneje izvolili kot enega izmed svojih delegatov v višji šolski svet. V tej korporaciji pa je zavzel — ne da bi njegovi volilci to naprej slutili — napram obtožbi imenovanih gospodov stališče, ki je naravnost nasprotno spomenici celokupnega srednješolskega in ljudsko-šolskega učiteljstva na vlado, in sicer je nasprotno ne le formalno, kolikor zahteva šele disciplinarno preiskavo proti nadzornikoma, ampak tudi stvarno, ker je iz nekaterih točk njegovih izvajanj čuti naravnost obrambo nadzornikov.
Dr. Dolar baje opravičuje svoje postopanje s svojo vestjo, češ, vest mu je velevala postopati tako in ne drugače, ne v smislu spomenice onih, ki so ga delegiral; v višji šolski svet. Stojita si torej nasproti njegova vest in volja njegovih volilcev. Slučaj je čisto isti, kakor je slučaj, ki nastane, če se poslanec v svojih nazorih oddalji od mišljenja svojih volilcev ter v tem konfliktu hodi v svojem, politiškem delu svoja pota, ne potov, ki mu jih kažejo volilci. (Primeri debato češkega profesorja Golla v začetku avstr. parlamenta 1917!).
Nihče ne more siliti in ne bo silil po-slanca-delegata, naj bi delal p r ot i svoji vesti; obratno pa imajo volilci pravico zahtevati, da se njih volja izvrši. Če delegatu njegova vest ne pripušča, izvršiti volje svojih volilcev, je njegova dolžnost, da mandat odloži. Ako stvarne diference med mišljenjem delegatovim in mišljenjem volilcev niso prevelike, more delegat zastopati stališče volilcev s pripombo, da se osebno ne ujema povsem z njim.
Krivda dr. Dolarja j* tem večja, ker na novembrskem sestanku niti z besedo ni ugovarjal proti resoluciji glede nadzornikov in ker pred sejo višjega šolskega sveta nikogar ni informiral o nameravanem svojem koraku.
Iz vsega tega izhaja, da je nastal med prof. dr. Dolarjem in njegovimi volilci kon-ilikt najresnejšega značaja, ki ga naj obe stranki obravnavata in doženeta med seboj!
il.
Stvarna stran Dolarjeve-ga nastopa je pa ta: Morda bo kdo rekel, da sta vestnost in poštenost zahtevali, najprej obtožbo proti nadzornikoma specializirati in podpreti s čisto konkretnimi, aktovskimi dejstvi, potem obtož-bene točke preiskati itd., kratkomalo, da sta vestnost in poštenost zahtevali nastop, kakršen je bil nastop dr. Dolarja.
Proti temu pa obratno trdimo, da je popolno neumevanje časa, položaja in obtožbe, če kdo hoče tu kaj šele dokazovati, pa četudi z 18 točkami, dokazovati nekaj, česar obtoženca sama ne tajita in ne moreta tajiti, in kar ve ves svet, ki ju je imel priliko opazovati.
Delala sta s Kaltenegger-i e m, najmanj prenašala ves njegov teror ter glasovala stalno z njim. Če se opravičujeta s tem, da sta bila pač pod pritiskom, pa pravimo: Baš to je njuna splošna in težk.a krivda, da sta se vdala p r i t i s k u! Da se nista ogibala terorja, da nista odklanjala sodelovanja pri terorju, to sta pokazala najbolj s tem, da sta oba bila imenovana baš v dobi najhujšega avstrijsko-nemškega terorja in da je (vsaj dr. Bezjak) naravnost silil na nadzorniško mesto! Tisti čas — že med vojno — je izrekel znane besede: »Ali zdaj (sc. postanem nadzornik) ali nikoli!« — Dr. Opeka je postal nadzornik kot kandidat dr. Šu-steršiča in dr. Lampeta. Malo pred svojim imenovanjem je baje povabil renegata Be-larja in nemškega ravnatelja dr. Juno-wicza na gostovanje k svojemu bratu na Gorenjsko! Dokaz, da sta se prostovoljno in s polno zavestjo pridružila terorju ter se vrgla pod peto Kalteneggerju, temu najhujšemu krvniku slovenskega šolstva! Za-
ina je posijal na mizo. Iz dalje pa se je oglasila pesem, tista lepa pesem o pomladi, ki pride . . . Umolknil si, France, menda si pretrpel v onem hipu še enkrat vso bedo tujine, začutil si topel objem domovine. Vzdrhtel si, prevzet velikih čuv-stev, se naslonil name in zaplakal, kot plaka dete, ki je izgubilo mater. Tvoja usta pa so rekla besedo: »Jože, sedaj šele vem, kako lepa je slovenska pesem! . . .«
Po onem večeru sva se videla še parkrat in potem nikoli več. Ne vem, kod si hodil in kako Ti je bilo. Da ni bilo vojne, bi se bila gotovo še srečala. A ni smelo biti.
Ko sem bil zadnjič v Ljubljani in sem izpraševal tovariše po Tebi, niso vedeli za Te in za Tvoje trpljenje. Pa je prišla smrt in mi z režečimi se čeljustmi povedala, da je opravila s Teboj . . .
France, mrtev si, a mrtva niso Tvoja dela, ki jim je Tvoja roka dala Tvojo dušo. Pozdravljen, France, pozdravljen v Bogu, ki si mu bil vedno tako blizu! Ko se mi bo pa zatožilo po Tebi, tedaj pobitim v Ljubljano naše mladosti, da začutim ob pogledu na Tvoje umotvore Tvojo du-
šo, da vidim še enkrat solze onega jesenskega večera in slišim besedo o lepoti naše pesmi. Na snidenje, France!
Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije.
Piše Božo R a č i č.
Vsem bo znano, kako se je izvršil razpad bivše avstrijske armade na italijanski fronti; manj znan je razpad armade, umikajoče se iz Albanije, in čet, ki so imele tri leta Srbijo v svojih krempljih.
Septembra se je izvršil preobrat na solunski fronti, in zdelo se je, kakor da je omajan temelj Avstriji in Nemčiji.
Duhovi so bili precej razburjeni. Zlasti so se razburjali višji avstro-ogrski oficirji, ki so slutili konec samopašnega postopanja nad ubogim srbskim narodom. V srcih zatiranih Srbov in vojakov Jugoslovanov pa je začelo tleti zopet upanje, ki se je večalo dan za dnem.
Dogodki so se vršili s tako naglico, da so najnovejši časopisi bili vedno zastareli. Okupacijska oblast je postala čez noč brezglava.
vestno sta grešila — torej sta kriva soobel
i u se preneha vsaka debata in potreba mehanike dokazovanja z akti, ker gre za duh a.
uviuevali bi vkljub temu še nujnost podrobnejše disciplinarne pieiskave, če bi aiu za kako specialno kaznovanje, ki ga uoiocajo paragrafi, n. pr. za ukor, za ma-tenamo oskoooo ali — kakor je pri soui-scm — za giobo, zapor itd. Toda nam ne gre tu za paragrafsko kaznovanje, ampak zgolj za to, da gospoda ne ostaneta na mesun, kjer se odločuje značaj jugoslovanskega šoi-v t ' a; kvinkvenalke in plačo jima pusti-n.o. Da pa ne ostaneta, to zahteva nacionalna morala: Kdor je delai za Avstrijo z besedo in z dejanjem na vo-decin mestih, tisti ne more ostati na istih mestih v Jugoslaviji, ki je nastala iz oporbe in revolucije proti njejl Zakaj ne ? 1. Ne ve se, koliko mu je zaupati, da je res nov človek; če bi tuca uii ati se delal novega človeka, bi biia taka nagia izprememoa znak menaničnega vetrnjastva, ki je veano nezanesljivo in ooeuein nemoralno. Ce kje, pa rabi-m o na vzgojnem polju m o ž, k i zastopajo svoje vzore proti vsem burjam in se ne obračajo kakor stroji po vetru. Ni hujšega, nego ce se miaoina gronota vetrnja-stvu svojin ucueijevl Kakšna morama vzgoja je to?!
iviiaaina mora nazorno videti, da se je Avstrija nadomestita z Jugoslavijo, ¿a.io morata nadzornika Avstrije zapustiti svoje mesto v Jugoslaviji.
tistega, ki oi se vkijub temu zahteval podrouno disciplinarno preiskavo, di vprašan. /m uemisioiiuajo ministri le, ker jim je h.aKa disciplinarna pieisivava dokazaia uh.e m uhe h.nvue^ buuja je druga, m liiimstn — gredo! Padel je sistem — padejo osebe 1
<~/piavicevati nadzornike z drugimi
—	n. pr. s poedinimi proiesorji in ucueiji
—	ki so tudi tekom vojne grešili, je siaua poinoc. vsega se iz vnanjin vzrokov ne da naenkrat izpremeniu. looa tisti, ki jni je Avstrija stavna na o d 11 C n a me-sia, ne morejo na odiicmn mestih ostati v J u g o s i a v t j i. Kdor je uuei od Avstrije najveo »dobička«, ne more pričakovati, da lio pied drugimi stal tudi v jugosiaviji. i o enostavno resnico bi m o l j e morau spoznan in se i z i a s t n e v o l j e u m a k-n 111, ne pa — z redkim pogumom — hoditi ceio na javne snooe (proi. vesenjak!), kjer pauajo poiena po njin, ter tam molča* ti in cakan na rezultat disciplinarnih preiskav 1
III.
Toda če gre za podrobno disciplinarno preiskavo, bi bilo treba razgrniti vse uradne akte in poročila, ki so Sla na Dunaj, da bi se ugotovila poedina dejstva. Tooa ti akti n a m sedaj večinoma niso pristopni.
v zvezi s tem, kar smo naglašall pod II., pa je poročilo dr. Bezjaka o prof. dr. Lokariu tako ekiatanten dokaz splošne težke krivde dr. Bezjaka, da je vsako nadaljnje stikanje za podrobnostmi odveč!
O tej krivdi —- pa še o marsičem dvu-gem — izpregovorimo prihodnjič.
——aiuniii mmriBitmaiitmivKmhMmnsmesmfSMamHL*
Kulturni socializem.
Malodušnost se polašča našega socialnega nagona ob veličini naloge, ob pre-gleuovanju, primerjanju različnih sociološ-kin šol in metod. Ali ni socializem prazno
Nihče ni mislil več na kako obrano, ampak te na umik. Dne 10. okt. sem dobil naiog, da zaprem vse šole v svojem okraju. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu, ker sem vedel, da bo skoraj gotovo konec strahovlade. Pri občinah so komaj spravili toliko voz skupaj, kolikor smo potrebovali. Vse se je žurilo z nervozno naglico po blatnih mačvanskih cestah. Ko-čijažem Srbom se je videlo, da se žurijc kakor da bi se hoteli čimprej rešiti nečloveških tujcev.
Moj kočijaž me je vprašal, po 1 grem v Badovince. »Da zatvorim školul« je bil moj odgovor. — »Sigurno zbog nove bolesti?« je vprašal dalje in se hudomušno nasmejal. Tudi jaz sem se namu-zal in mu rekel, da je sedaj na poti »srp-sko-francuska-solunska bolest.« Kaj ga je zanimalo? Ako bo »interniranja«, rekviri-ranja in če pojdemo prijateljski iz Srbije. Povedal sem mu, da interniranja ne bo, če bodo ljudje mirni, in ravno tako ne prelivanja krvi, če ne bodo vojaki napadeni. »Za živino in kola pa ne vem«, sem dejal, nemara da bodo kaj — »odkupili.« »Hvala ti, gospodine!« je dejal moj kočijaž.
delo, nesmiselno valjenje Sisifove skale? Kako daleč sta si izhod in smoter! Sto poti, a katera je prava; tisoč sredstev, a katero je uspešno?
Tedaj se spomni naš socia'izem lastnih moči, s katerimi si je že odkril svoj vir in smotra, tistih moči, ki so jih enostransko že pred nami rabi i drugi socialisti, zaupljivo in samozavestno se spomni lastne intuicije in uspešnosti lastnega truda, spomni se tudi, da je pravzaprav opravil že glavno delo z ugotovitvijo izhoda in smotra. Trden izhod in določen smoter sta dve elementarni točki, skozi kateri vodi zanesljiva smernica.
Kakor silna reka se vali skozi vsemirje živa ustvarnost ("force créatrice) in zdru-žu e v pisani enoti vseobsežnega toka vse stvari : zvezde, solnce, zemljo, rastlino, žival In človeka. Vsak trenutek vlada čudovita harmonija v tej ogromni družbi svetovnih teles in telesc, vsemirje utripa kot večna, sotrudna enota. Iz daljave časa in prostora se zdi vse prožno, plastično, mehko kakor vosek, naravnost živo, da izgine razlika organičnega in neorganič-nega sveta. Po tej splošni, prožni plastičnosti, ki se javlja kakor skupno svojstvo vseh predmetov, se godi, da se brez pre-stanka privija, piisposablja, akomodira telo telesu. Intuitivno zremo v tej vesoljni aktivni in pasivni plastičnosti tisto uredno moč, ki jo je samo abstraktno slutil veliki poljski filozof Bogomir V. Leibniz (Lubie-nics, 1646—1716) v „prestabilizirani harmoniji".
Vsemirna ustvarnost se razodeva v človeštvu in zgodovini v obliki kulturnega napredka. Napredek se ne razvija sovisno in enakomerno, ampak v skokih, sunkih, kakor bi morala ustvarnost vselej premagati nekak upor, podobno električnemu toku. čig >r pot sestavljajo menjaje dobri in slabi prevodniki. Dobri prevodniki so napredku ženijalne os< be, slab prevodnik je ljudska masa. Tako nam kaže napredek dvojno fazo razvoja: 1. fazo progresa v ž nijalnih osebah, 2. fazo disperzije, iz ženijalne osebe se razlije napredek na vse strani med ljudstvo. Isti ritem ustvarnega dualizma opažamo v fiziologiji človeka, v vsakem činu namreč razlikujemo: -1. centralno dušno fazo na poti skozi živce in možgane; 2. periferno mehanično fazo v telesnih m šicah in žlezah. Ustvarni dua-lizem se ud jstvuje torej v človeku kakor delovni dualizem (.dušno in telesno delo). Obe fazi siojita v istem razmerju kakor načrt in slika stavbe na papirju, izvršena po ženialnem umetniku, in gotova realna stavba izvršena po zidar,ihiz gradiva (kamen in opeka) in veziva (maita in cement). Princip delovnega dualizma vodi tudi socialno delo: 1. dušno hevristično (iznajdno) in vodilno delo; 2. mehanično teiesno, izvršilno delo. Evidentno nam predočuje delovni dualizem, da stvarja duh v prerodi kot samostojna, živa in najjača sila med drugimi silami mrtve prirode, da aktivni duh ne služi hlapčevsko pasivni prirodi, ampak ima svoje posebne višje zakone, ki jim podreja slepe zakone prirode. Ali ne priča ves napredek kulture samo o zmagovitosti ustvarnega duha, o rastočem gospodstvu duha nad uporno prirodo, o pr.matu dušnega dela?
Med človeške činovnosti sodi tudi socializem. Kako nastopa ritem dela v socialni činovnosti? Njena mnogoličnost zahteva splošnega pregleda, ki naj ustvari nekak red v pestrem valovanju struj in določi objektivno veljavo vsakemu dostopnemu pojavu, izključujoč vsak enostran ki, dialektični monizem. Pregledno delo nam izdatno olajša stara delovna formula, ki stavi vsakemu delu četverno vprašanje: Kdo deia? Kaj obdeluje, kakšna je siro vina in tvarina dela? Š čim in kako obde-
luje? Kaj prideluje, kaj je produkt in smoter dela?
V socializmu se glasi prvo vprašanje delovne formule: Kdo je subjekt socialnega dela? Kdo vodi, kdo izvršuje socialno delo? Oseba ali družbn, regeuca ali masa, voditelj ali stranka? Koliko sodeluje pri-roda v človeku in zunaj človeka, družabna struktura in organizacija, razvojna faza kulture?
Drugo vprašanje: Kaj in kdo je objekt socialnega dela? Kakšna idealna In materialna svojstva kaže predmet socialnega dela?
Tretje vprašanje: Katerih metod in sredstev se poslužuje socialni delavec, da uspešno in ekonomično obdela in predela svoj predmet, da zajamči trajen vpliv svojemu delu?
Četrto vprašanje: V kako strukturo, v kako obliko naj prelije socializem tva-rino (družbo) socialnega dela? Trajnost in zanesljivost nove organizacije (strukture), jamstva trajnosti.
Takoj prvo vprašanje trči ob staro opreko individualiznia in socializma, na problem regence in inase. Odkod prihajajo motorične sile socialnega razvoja, odkod napredek spoznanja, tehnike In kulture, ali iz osebe ali družbe?
Po nazoru individualizma gibljejo ves socialni razvoj samo osebe (veliki možje). Angleški filozof in zgodovinar Tomaž Carlyle (O junakih, slavi junakov in junaštvu v zgodovini) meni, da je vsa zgodovina pravzaprav samo zgodovina velikih mož:
„Bili so voditelji človeštva, ti velikani, bili so tvorci, vzorci in v najpopolnejšem zmislu, stvarniki vsega, kar je dovršila in dosegla velika masa človeštva."
Enako sodi o moči velikih oseb Američan R. W. Emerson (Reprezentanti človeškega rodu):
Vidi se, kakor bi bila priroda tukaj le zaradi plemenitih in velikih mož."
Nemec Nietzsche je pos.avil na čelo človeške črede „nadčloveka", narod mu je le ovinek, po katerem pride zgodovina do šest ali sedem velikih mož.
Nasprotno trdijo kolektivisti, da- je vsa kultura le kolektivno delo družbe, da oseba ali podeduje ali z vzgojo preyzame vse sposobnosti od družbe, da vodi potek razvoja vzročnost nespremenl|ivih zakonov, ki jim služijo veliki možje samo za orodje. Angleški kulturni zgodovinar Tomaž Buukle (Zgodovina civilizacije v Angliji) piše:
„Kralji, državniki in zakonodavci bolj ovirajo nego pospešujejo dušni razvoj vsake civilizirane dežele. Splošni pregled človeškega napredka jih smatra samo za punčke, ki se šopirijo na malem odru."
Istotako poudarja Cointeov učenec in filozof obližja (mileu), H. Ta i ne, odvisnost umetnika od okolice:
„Napolnite svojega duha in svoje srce, pa če sta še tako velika, z idejami in čuvstvi svojega veka, in umotvor pride".
Iz delovnega dualizma nam proseva neločljiva enota os be in družbe kot dano dejstvo, čeprav se mu upira oblastni monizem. Noben Človek namreč ni univerzalen in popo en, vsak človek nam predstavlja le omejen kamenček iz pisanega mozaika družbe. Ljudje si torej niso enaki po popolnosti, ampak samo po nepopolnosti, in baš ta splošna osebna nepopolnost tvori tisto socialno vezivo, ki veže nepopolne poedince v popovo celoto. Zavest nepopolnosti pa nikakor ne žali človeške do-sto,nosti, nikakor ne ponižuje človeške svobode. Lahko si največji filozof, pri tem pa prav slab matematik ali politik, pevec ali plesalec. Z razumno resignacijo priznaš superiornost matematika ali politika, kakor bosta nasprotno oba brez čuvstva inferior-
nosti uvaževala v filozofiji tvoje strokovno mnenje. Če si posvetil svoje življenje poštenemu poklicu, a ne moreš biti istočasno trgovec, kmet, črevljar ali dimnikar, se zaradi tega vendar ne boš čutil ponižanega in zaradi tega sovražil vseh trgovcev, kmetov, črevljarjev in dimnikarjev. Tako je tudi socialno vodstvo (regenca) posebna funkcija, zahtevajoča posebnih sposobnosti in dolgotrajne vzgoje To vodstvo si izbira iu vzgaja ljudstvo samo, v njem se svobodno zbirajo najboljši sinovi in hčere ljudstva, vodstvo se vedno dopolnjuje po isti metodi naravnost iz ljudstva po osebni zaslugi in brez dednih predpravic. Kulturna zgodovina dokazuje nujno potrebo regence; samo sebi prepuščeno ljudstvo kulturno propade in se spet pogrezne v prirodnjasko primitivnost, ako izgubi regenco. Regenca drži ljudstvo pokonci, proti solncu kakor kol-opornik vinsko trto.
Objekt socialnega dela je vsak posamezni človek in vse družabne skupine brez izjeme.
Kaj je človek (oseba) ? Tisto živo bitje, ki pride najmanj razvito na svet, ki ostane zaradi počasnega razvoja najdalje odvisno od roditeljev in družbe, tisto bitje, čigar glavni del razvoja se izvrši izvun materinega telesa pod vplivom obližja in vzgoje. Življenje vsakega človeka se deli na tri faze: 1. protofaza je doba razvoja v materinem telesu; 2. plastofaza je dooa vzgoje, dušne plastike; 3. telofaza je doba gotovega značaja. Človek se rodi kot latenten potencial mnogobrojnih, nerazvitih dispo zicij. Cela vrsta tekmujočih čimteljev vpliva na konkretni razvoj dispozicij: prirojena jačiua in varijacija, obližje prirode, družine, javnega duha (kulturne faze), sistematična vzgoja in izobrazba. Človeško telo nali-kuje organičnemu stroju, sestavljenemu iz različnih, medsebojno odvisnih organov. Ritmična, nemotena harmonična funkcija vseh delov tvori glavni obstojni in razvojni pogój organizma in vsakega organa; ritmično delo je glavni nagon organičnega stroja in prvi pogoj zdravja, življenje in zdravje se izraža v neprestanem, ritmičnem gibanju; kadar ritem opeša ali prestane, nastopi bolezen ali smrt. Iz praktičnih ozirov delimo vse človeške nagone na dve skupini, v individualne in socialne nagone. Individualni nagoni so: 1. osebni nagon (samozavest, ponos, občutek individualne rasti in moči); 2. obstojni nagon (prehrana in obramba); 3. verski (mistični, bogosledni, bogoiskateljski) nagon; 4. delovni (funkcionalni) nagou razpada v pridobni, spoznavni, zabavni (estetični) in bojni nagon. K socialnim nagonom prištevamo: 1. socialni nagon pomoči (ljubezni, simpatije, usmiljenja); 2. zadružni nagon (skupnost dela, življenja in zabave); 3. spolni nagon. Navedena, vseskozi subjektivna, torej nemero-dajna shema se pomnožuje z normalnimi (spol, starost, poklic) in patološkimi vari-jantami. Kultura ustvarja celo umetne nagone (morfinizem, alkoholizem, strankarski fanatizem). V vsakem človeku nahajamo združene vse navedene dispozicije nagonov, a v različni jačini, varijaciji in kombinaciji, prevladujoči (dominamni) nagoni določajo človeku značaj in temperament.
Družba obstaja iz skupin (organov), ki se diferencirajo po prirodnem (družina, zadruga, narod) ali kulturnem (država, verske, politiške, stanovske organizacije) razvoju.
Prirodna prvina družbe je družina, ne poedinec, ki niti po izvoru niti po vzgoji ne vzraste iz lastuih moči. Socialna enota je družiua. Družina je prirodna šola socialnega nagona iu čuvstvovanja, šola, ki jo ne more nadomestiti nobena umetna organizacija.
Struktura (organizacija) skupin se ravna po zunanjem (prehrana in obramba) ali no-
Da pa ne bi začeli vojaki dobivati poročil, so ustavili ves poštni promet in tako ni bilo ne časopisov ne listov od naših dragih, ki so nam časih le kako važno novico sporočili.
Kot učitelju mi je bilo v posebno zadoščenje, da so zaprli šole in poslali »c. kr.« učiteljice v Avstro-Ogrsko, kjer so se mogle zopet posvetiti starim poslom.
Večina teh dam ni bila niti od blizu sposobna za poklic, ki ga je za dobro plačo opravljala pod zaščito c. kr. vojnih oblasti. Večino teh »učiteljic« so tvorile razne »governante«, »ame«, šivilje in domače »frajle«, ki so postale po — 14dnevnem tečaju c. kr. učiteljice.* Vsaka se je smatrala enaka vsaj oficirju, in ena mi je nekoč rekla, da je »ein weiblicher Offizier«. V šoli so učili iz početka otroke cesarsko pesem, dalje so morali znati otroci na pamet
* Izmed vseh „učiteljic" dveh okrajev sta bili i izprašani — dve Pač pa so bile izvrstno plačane, j Imele so 310 K mesečne plače, prosti stan, luč in j kurjavo in nekaj „fasunge" po znižani ceni v , vojaškem skladišču. Razume se, da niso naredile ; te fine dame nobenega koraka peš, amkak so morale skrbeti občine za brezplačne vozove. Če so i potovale z železnico, so imele prosto vožnjo v drugem rajredu.	Op. pis.
od governerja do gospodina »bezirkskom-mandanta« imena vseh oficirjev, kakor je to bila navada v kasarnah, kjer so viseli siični seznamki na sobnih vratih. Cirilica je blža najstrožje zabranjena, dasi bi se jo biii morali učiti otroci že zaradi verouka. Otroke so nekatere teh »učiteljic« mučile z »ijekavščino«, dasi so tam sami »ekavci«. Knjig je bilo jako malo, in sicer od začetka hrvatske iz Zagreba, kasneje pa so uvedli bosanske, ker so tekom časa hoteli uvesti ves »bosanski sistem«, ki ga poznamo iz »Gospodina rra-nja«. (Mimogrede naj omenim, da sem to knjigo prebrai šele iani pred Božičem. Pričakoval sem grozot od poglavja do poglavja, razočaran sem jo odložil, ker jih nisem našel. Vajen sem bil vTcfeti kaj drugega v Srbiji, zato mi ne gre nikakor v glavo, da so konfiscirali knjigo, kier si stvari popolnoma nepolitiškega značaja.)
Računice so skrajno nepraktične — zdi se mi, da so imele namen v Bosni pripraviti deco ob vse veselje do računstva, da bi »kuferaši« tem laže gospodarili.
Poleg neštetih »pedagoških kapacitet« so bili tudi še »pedagogi« v vojaških suknjah. Nekaj jih je bilo po poklicu učiteljev,
druge so pa zbrali po znanem avstrijskem receptu: Etapni bataljon dobi povelje »Vergatterung«. Kakih 50 vojakov raznih narodnosti stoji že v vrsti. Mlad poročnik se priziblje do stotnije, pogleda ljudi in ko-mandira: Die ersten zehn Mann: Reihen, rechts-uin! Zug, marsch!
Tam na koncu dvorišča jim pove, da gredo v učiteljski kurz in da bodo širili potem kulturo v Srbiji...
Med temi ljudmi je biio navadno polovico analfabetov, s katerimi si pač niso mogli pomagati. Zamenjali so jih, ne da bi se ozirali, ali obvladajo jezik. Takim kur-zovcem se je posebno vtepala v „glavo »Die militärische Erziehung«. Gorje potem dsci, kamor so prišli ti divjaki! Mučili so jo s samo telovadbo in »disciplino«. V Bc-gatiču sem našel ostanke take »discipline.«• ki je obstajala v tem, da so morali iti otroci od konca vasi z roko v roki počasi korakoma kakor za pogrebom. Razume se. ; da so morali pozdraviti vsakega vojaka.
V Troseniku sem govoril z nekim vo-jakom-čevljarjem, ki je ponosno poudarjal, da je i on bil »pomožni učitelj« i da je učil dece »discipline«. »Boga im njihovog, aia sam njih tukal!« je zaključil svojo »peda-

štev. 7.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 14. februarja 1919,
Stran 3.
tranjem (delitev dela) smotru. Namesto obeh normalnih struktur nastopi socialno-patološka struktura tam, kjt-r se poruši prirodna harmonija med deli skupine, kjer preraste del celoto, po analogiji raka v telesu.
Po zunanjem smotru (zla3ti obrambe in reprezentacije napram sovražnim skupinam) se deli vsaka skupina v maso in regenco, po notranjem smotru razpada vsaka večja skupina glede na socialno funkcijo oseb v stanove: 1. obiamba (častniki in vojaki) — militarizem; 2. državni in javai posli (uradniki) — birokracija; 3. vera in bogoslužje (duhovščina) — h i e-rokracija; 4. znanost in umetuost (učenjaki in umetniki) — zofokracija; 5. vzgoja in pouk (.učitelji) — tudi zofokracija; 6. produkcija živil — poljedelstvo; 7. produkcija orodja in biaga — industrija; 8. razdelitev (posredovanje izmenjave) blaga in živil (trgovci) - 7. In 8. tvorita kategorijo plutokracije; 9.po-možuo osobje v vsen poklicih (uslužbenci, delavci in posli). Skupine 2 (ur a dni št v o),
4	(znanstveniki in umetniki) in
5	(združeno ljudskošolsko, srednješolsko in visokošolsko uči-teljstvo) tvorijo posebno skupno kategorijo — inteligence.	D.
r i —nif m.....■mi i-----------
Ustanovitev meščanskih šoi v Ljubljani.
Poročal na seji občinskega sveta dne 11. februarja 1919 Jakob Dimni k.
Vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol za mesto Ljubljano se vleče že nad dvajset iet, m sicer ud leta 1898. izprožil je prvi to misel tedanji mestni in poznejši deželni solski nadzornik I ran Leveč, in sicer ob priliki, ko je po naročilu mestnega šolskega sveta sestavljal stavbni program za lil. mesiuo deško šolo. Mestni šolski svet je prvič razpravljal o ustanovitvi deške meščanske šole dne 6. februarja 1905, in občinski svet je na svoji javni seji dne 2. marca 1905 soglasno sklenil, da smatra za potrebno, da se v deželnem stolnem mestu Ljubljani čimprej ustanovi vsaj ena deška meščanska šola ter se zato deželni zbor vojvodine Kranjske naproša, naj omogoči preosnovo II. mestne deške osemrazrednice v občo ljudsko in meščansko šolo s tem, da prevzame plače novih meščanskih učiteljev na račun deželnega normalno - šolskega zaklada. Mestna občina se je izrekla, da je v tem slučaju pripravljena skrbeti novemu učnemu zavodu za stvarne šolske potrebščine. Z oziram na razpis deželnega šolskega sveta z dne 23. marca 1905, št. 1048, je predložil mestni šolski poročevalec mestnemu šolskemu svetu tudi že učni načrt za trirazredno deško meščansko šolo. Ta učni načrt je odstopil mestni šolski svet posebni konferenci strokovnjakov, M. se je vršila dne 9. junija 1905, v posvetovanje in odborenje. Na podlagi poročila in debate se je sprejel učni načrt, ki je bil prirejen za splošne potrebe praktičnega življenja s primernim ozirom tudi na potrebe obrtnega stanu. Na seji mestnega šolskega sveta dne 20. maja 1905 se je razpravljalo tudi o službenih prejemkih učiteijstva na meščanski šoli. Učiteljske plače z vsemi pritiklinaml naj bi po nasvetu mestnega šolskega sveta prevzela dežela, skrb za stvarne potrebščine meščanske šole pa mestna občina.
O vseh teh nasvetih mestnega šolskega sveta je razpravljal in jih tudi v celoti odobril in sprejel občinski svet na javni seji dne 7. novembra 1905.
Pri teh sklepih je ostalo do leta 1910, in sicer zaradi tega,, ker večina deželnega zbora ni hotela ničesar slišati o ustanovitvi meščanske šoie v Ljubljani, dasi je bila deželnega zbora dolžnost, da bi poskrbel za duševno, in kulturno naobrazbo. svojui davkoplačevalcev. Na seji čine 1. februarja 1910 je aeieini zbor vse tozadevne skiepe občinskega sveta odklonil.
Leta 1910, je stopilo vprašanje o ustanovitvi deške meščanske šole v nov štadij. Na javni seji občinskega sveta dne 20. januarja 1910 je bila sprejeta resolucija občinskega svetnika dr. Lr. Novaka giede ustanovitve nove deške šoie za ko-lizejski okraj. O tem predlogu, oziroma resoluciji se je posvetoval mestni šolski svet nas voji seji dne 22. marca 1910 in sklenil soglasno: a) za kolizeski okraj naj se zgradi nova mestna slovenska deška ljudska šola; b) s to šolo, ki imej samo pet prvotnih razredov, naj se obenem ustanovi pod eno streho samostojna deška meščanska šola. V ta namen naj bi se odločili od 11. mestne šole trije višji razredi, ki se naj formujejo kot samostojna trirazredna meščanska šola.
Na izredni seji občinskega sveta dne 19. aprila 1910 so Dili vsi skiepi mestnega šolskega sveta soglasno sprejeti in poicr tega se dodatni preuiog šolskega odseka:
»Dežeini odbor se naproša, da prevzame piace učiteijstva na mesčanski soli vsaj v tej meri, kolikor znašajo za ljudsko-šoisko uciteljstvo, po višek za meščan sko-šoisko učiteijstvo bi pa prevzela mestna občina.«
Deželni odbor je pa glasom dopisa z dne 13. junija 1910 tudi to prošnjo odklonil. Vse tozadevne popolnoma utemeljene prošnje za obči kulturni dobrobit slovenskega naroda so bile brezuspešne!
Vprašanje o ustanovitvi meščanske šole pa zaraditega ni zaspalo. Potreba o ustanovitvi meščanskih šol je prihajala z vedno večjo silo na površje. Za to so se zavzemali posebno obrtni krogi na raznih shodih. Za ustanovitev meščanskih šol je povzdignilo svoj glas tudi organizovano slovensko učiteljstvo vse Slovenije, in sicer s spomenico Narodni vladi SliS z dne 2. novembra 1918. Točka 10. te spomenice se glasi: »Narodna vlada preosnuj sedanje deške in dekliške osemrazrednice v petrazredne ljudske in trirazredne meščanske šole, kjer za tako preosnovo govore krajevne potrebe.« Brezdvomno govore za ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani krajevne potrebe. Oziri na naše obrtno šolstvo, na učiteljišča, na prenapolnjene srednje šole in na splošni napredek ljubljanskega prebivalstva nas silijo uva-ževati vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol. In ko se je dne 18. julija 1899. leia debatiralo na seji občinskega sveta o potrebi meščanske šole za Ljubljano, se je izjavil naš spoštovani gospod župan dr. Ivan Tavčar tako:ie: »Ni umestno šaliti se s šolo in še manj umestno pa, da bi prešli preko# tako važnega in resnega vprašanja na dnevni red, ker je očividno in dokazano, da se rešitvi tega vprašanja ne bomo smeli izogniti.«
In že leta 1898. je rekel blagopokojnl deželni šolski nadzornik Fran Leveč: >Po mojih mislih se vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol v Ljubljani ne da več spraviti z dnevnega reda. ker smo Kranjci v tem oziru zaostali celo za Dalmacijo in Bukov ino in je Ljubljana zdaj edino deželno siolno mesto v Avstriji brez javne meščanske šole.«
Poglejmo, kako znajo v drugih deželah ceniti meščanske šole! Češka n. pr. ima 392 meščanskih šol, Moravska 144, Galicija 58, Šlezija 30, Štajerska 28, Pri-
morska 8, Dalmacija 7, Koroška 7 in Kranjska 2 meščanski šoli (v Krškem in v Postojni).
če primerjamo število prebivalcev s številom učiteljev meščanskih šol, pride na enega učitelja meščanskih šol na češkem okroglo 21J00 prebivalcev, v Pragi 900, na Moravi 3000, v Šleziji 5000, ha Koroškem 8000, na Štajerskem 13.000, v Galiciji 15.000, v Dalmaciji 15.000 in na j Kranjskem pa 45,000 prebivalcev.
Poglejmo, kakšno nalogo, vrednost m važnost imajo mescansKe žolč! Meščanske soie imajo v prvi vrsti nalogo, pripravljati učence za praktično življenje tako, oa dobimo ODrtnike, trgovce in umne gospodarje, ki so sposobni mteti za napieuKom časa.
Nekateri ueenci pa lirepenč še po večji izobrazbi; zato so absolventom me-seanskin sol oovoijene te-ie u&ounosu: oe imajo učni načrt tako urejen, smejo vstopiti iz razreda v 4. razred realke, oziroma iz 4. razieoa mescanske soie v 5. razred realke, v učiteljišče, v višje trgovske soie in v kauetmce; dalje v dVo-razreono trgovsko soio, v mornarsko (navticno) šoio, v strokovne šoie na ten-noioskem obrtnem muzeju, v razne grafične zavode in višje strokovne tečaje; v državno obrtno šoio, v vse strokovne soie, v kmetijske srednje šoie, v višje šoie za vinorejo in sadjerejo, v vse gospodarske šoie, v učiteljski tečaj na goooenem konservatoriju itd.
Absolventje meščanskih šol postanejo lahko poduradmki in uradniki pri pošti in železnicah in lahko tudi državni uradniki. Zaradi teh velikih ugodnosti, ki jih imajo absolventje meščanskih šol, je bivši slovenski državni poslanec in sedanji naš ministrski podpredsednik gospod dr. A. Korošec poživljal v državnem zboru kranjsko deželno vlado, da naj ustanovi čim več meščanskih šol na Kranjskem. Važnost meščanskih šol je pripoznal tudi bivši češki državni poslanec Burival, ki je v odseku za službeno pragmatiko državnih uradnikov predlagal, da naj se dovršeni 4. razred meščanskih šol šteje kot enakovreden Četrtemu razredu srednjih šol. Pri utemeljevanju tega predloga se je poudarjalo, da podaje dovršeni 4. razred meščanskih šol zaključeno in zaokroženo znanje; da je učni načrt meščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s tem razbremenile srednje šole. Široki sloji ljudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač pa jim bo meščanska šola odprla pot v praktične stanove.
Ce ta ali ona meščanska šola morda danes še ne doseza svojega namena, je treba edinoie prenarediti učni načrt ter ga prikrojiti krajevnim potrebam in razmeram primerno, zakaj meščanske šole nimajo enotnega učnega načrta kakor ljudske šole, ampak ima skoraj vsaka poseben učni načrt, ki se ozira na praktične potrebe dotičnega kraja.
Iz povedanega je razvidno, da so meščanske šole velike važnosti in koristi. Pomanjkanje mešačnskih šoi je največ krivo, da dere pri nas vsa mladina v srednje šole. Posamezni razredi srednjih šol so zaradi tega prenapolnjeni, zbog česar trpi pouk. učenci pa zaradi nezadostnega predznanja zaostajajo in izostajajo. Taki učenci bi pa lahko prav dobro napredovali v meščanski šoli ter bi bili izvrstna pridobitev za našo obrt in trgovino, tako so pa brez pravega znanja nekaki propadli dijaki ter se obesijo tam. kjer se U morejo, da si s silo priborijo košček vsakdanjega kruha, če se niso poprej že popolnoma pogubili ter postali maiovredna in nevarna bitja v človeški družbi.
Kako se pogube dijaki na srednjih šolali, nam kaze ta-ie primera, ki sem jo dobil svoj čas se od pokojnega dezeuie^a soiskega naozormka rr. Levca: Leta 1bo9 se je vpisaio v tukajšnjo realko v 1. razred 114 učenčev. Od teh jm je prisio v 2. razred V0, v tretji 48, v četrti 38, v peti 21, v sesti 15 in v sedmi le 14 dijakov! Isto |eto Je vstopilo v tukajšnjo vi»jo gi mnazijo v 1. razred 221 učenčev; na koncu leta jih je bilo samo se lo0, ki so dosegli učni smoter; v peto šoio jih je prisio *samo 21 in maturiraio jm je pa ou ¿¿i, ki so se vpisali v prvo soio, samo is!
Posebno močno izostajajo uijaki v spodnjin štirih razredih. Omenjeno leto jih je izostalo v prvin stirm razreoin na reaiki »S, na gimnaziji pa lvul vsi ti propadli dijaki bi gotovo oooro izhajali na mesčanski son, ko bi jo imeli.
Upam, oa sem doprinesel dovelj dokazov, kako upravičene in utemeljene so zanteve po ustanovitvi meščanskm sol v Ljubljani. Poudarjam, da vlada na višjem soiskem svetu in na poverjenistvu za nauk in bogočastje prav ugodno razpoloženje za otvoritev meščanskih šol v Ljubljani. S tega mesta je bil mestni šolski svet na podstavi spomenice organizovanega slovenskega učiteijstva povabljen, da postavi vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol v Ljubljani zopet na dnevni red. In to se je zgodilo na redni seji mestnega šolskega sveta dne 19. decembra 1918. Sprejeti so bili ti-le predlogi:
1.	Mestni magistrat je naprositi, naj izposluje na Narodni vladi SHS v LJubljani, oziroma komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, da se sklepi mestnega šolskega sveta z dne 20. maja 1905 in občinskega sveta z dne 7. novembra 1905, ki se tičejo ustanovitve deške meščanske šole v Ljubljani, čimpreje rea-lizujejo.
2.	Učni načrt, ki ga je presodila posebna enketa, je iznova pretresati ter ga eventualno popraviti in prikrojiti današnjim praktičnim potrebam.
Poleg II. mestne deške osemrazrednice naj se na isti način in pod istimi pogoji preosnuje čimprej tudi mestna dekliška osemrazrednica pri Sv. Jakobu v Ljubljani v občo petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Hkrati je pozvati vodstvo mestne dekliške osemrazrednice, da sestavi poseben učni načrt za nameravano dekliško meščansko šolo.
4.	V svrho presojanja predloženega učnega načrta naj skliče mestni šolski svet posebno konferenco strokovnjakov.
5.	Vsestransko proučen načrt je predložiti občinskemu svetu in višjemu šolskemu svetu v odobrenje.
Tako se glase predlogi mestnega šolskega sveta, šolski odsek pa predlaga sledeče: Slavni občinski svet skleni:
1.	Vse ljubljanske ljudske šoie se preosnujejo tako, da imejmo poslej le 5 razredne deške, oziroma 5 razredne dekiišek ljudske šole.
II, Namesto dosedaj obstoječih šestin, sedmih in osmih razredov se »stanove:
1) v mestu ena deška štirirazredim meščanska šola;
2.	v mestu ena dekliška štlrirazred-na meščanska šola;
3.	v Sp. Šiški ena deška štiriraz-redna meščanska šola;
4) v Sp. šiški ena dekliška štirlraz-redna meščanska šola.
HI. Ljudske šole so pod svojim vodstvom, meščanske šole pa pod svojim ravnateljstvom.
IV. Mestnemu šolskemu svetu se naroča, da skliče nemudoma konferen-
goško razpravo«. Skoro vse šole so bile torej prave mučilnice za deco, in ni čuda, če so učenci zafrkavali histerične c. kr. babnice in jih blamirali, kakor smo to že slišali v eni lanskih številk tega lista.
S srednjimi šolami ni bilo menda dosti boljše. Vsega je vzdržavala avstrijska uprava dve gimnaziji za vso Srbijo. »Profesorji« so bili časih vzeti tudi iz vojaških vrst. Dosti niso izbirali. Znan mi je slučai, da Je bil v 1. 1916. v Belgradu na realki Ustavljen za »profesorja« nemščine in srbskega jezika neki — češki zobotehnik, ki ni znal niti enega omenjenih jezikov. V Sapcu pa je fungiral kot gimnazijski nadzornik patie Zapletal, češki renegat, ki Je bil sicer poljedelski učitelj v Znojmu. In da stfe ga videli, kako sc je repenčil ta sirota!
Šolstvo avstrijske uprave v Srbiii je bilo torej le pesek v oči, da se ne bi očitalo, češ, še šol jim niso dali!
V resnici so pa bili za šole. grozni bo-Avstrijske oblasti so bile tako krute, oa v največ slučajih niso niti dovoljevale p^-nruvitl šolskih poslopij. Otvoritve so sc vedno zavlačevale v nedoglednost in na jJOsled so nastavljali take »moči«, ki jim ie l)!' »frakelj» edini vir učenosU in ma "osti...
j V bogatiškem okraju ni dal tamošnji j komandant dr. Julius Sälgo, madžarski 1 žid, popraviti niti ene šole do mojega pri-! hoda.
Vladal je torej tudi tam že sistem, ki se je v stari Avstriji obnesel tako dobro.
Dne 15. okt. sem imel torej že vse šole zaprte in par dni kasneje ni bilo nobene avstrijske »vzgojiteljice« več na srpskih tleli Srpska deca ne bo jokala za njimi. S temi damami so se odpeljale tudi vse oficirske dame in del tistih slavnih vojaških manipulantic, ki so rinile iz vojaških pi-sarnic fante v strelske jarke. Oficirske gospe so imele navadno veliko besedo v vsaki zadevi in ni čuda, če so iskali razni prosilci le gospa na stanovanjih in seveda prinašali razne »malenkosti« s seboj. Gospe so govorile vedno le v pluralu: »Wir haben ihn einsperren lassen ...
Posebno odločne soproge, ki so bile navajene svojih soprogov »pantofelheL dov«, so prevzele komando za ves okraj. Mi v Bogatiču smo imeli tudi komandan-tico, ki je »vodila« menažo, kar ji je seveda neslo. Vtaknila se je v vsako stvar in bila je celo učiteljica ročnih del — da se jc zastonj vozila v drugem razredu. Šola je ''a seveda postranska stvar. Pri vseh lju-
deh sem videl tisto pristno židovsko uma-zanarijo in nesramnost, katerih lastnosti menda nima v toliki meri noben drug narod na svetu. Moje zbirke so ji jako dišale, pa sem kar odločno izjavil, da ne dam niti ene nili.
Gospa Piroška je torej točila grenke solze, ko je prišlo nenadno povelje, da mora zapustiti blaženo Srbijo. Ne vem na koliko vozovih so vozili cele »menažerije« sesalcev in ptic — seveda domačih, pita-nih in mastnih. Dvajset puranov se je dre-njalo v velikem kurniku in koketirali so li rdečevratniki z zgovornimi racami in čebljavimi gosmi, katerih je bil tudi od vsake vrste en kurnik. Kurja družina je ia imela svoj voz, ker je bila številna in je obsegala kar dva rodova.
V Šapcu so do malega izginile vse napol podrte strehe, ker so gospodje rabili letve za kurnike, ki so bili najbolj tipičen kos »oprave« umikajočih se čet.
Da pa ni gospa »ekskomandantica-gladovala v Mitrovici, kamor je odšla z velikim upanjem, da se vreme le še mogoče izpremeni, je vzela s seboj tudi moke, masti, itd. — kar je ševeda »kupila* V menaži. Toda nI ji bilo dano, tudi njen Julius ie Šel «Dreko« z vsemi drugimi. Vse
ceste so bile natlačene voz, ki so bili polni zabojev in kurnikov, iz katerih so obsojenci iztezali svoje vratove, kakor da se poslavljajo od teh krajev. Zandarji so klali svinje na debelo in prodajali mast in meso, ker niso mogli vzeti vsega s seboj. Iz Klenka so šli vsak dan polni vagoni z razno lobo v razne kraje. Eden teh je potoval celo mimo Ljubljane proti Trstu, in sebičnosti tistih gospodov-rojakov se imam zahvaliti, da nisem mogel poslati svojih stvari, ki so mi kasneje propadle. Hvala jim!
Direndaj je postajal z vsakim dnem večji, in gospodje so izgubili glave. Začelo se je življenje, kakršnega bi živeli obsojenci. Delo Je zasmrdelo hipoma vsem — v pisarnice se je naselil grozni dolgčas, ki ga niso pregnale najzanimivejše novice. V vsakem poedincu je zagorelo hrepenenje, ki je prihajalo od dne do dne večje in zato tudi življenje od dne do dne vedno bolj pusto. Negotovost je bičala vse in nervoznost se je začela polaščati vseh. Če bi v tistih časih nastopilo pet mož s strojno puško, bi bežali vsi... . . il>_i'! ' '
eo strokovnjakov za sestavo učnih načrtov za imenovane štiri meščanske šole.
V.	Vsestransko proučene učne načrte Je predložiti občinskemu svetu v odobrenje.
VI.	Poverjeništvo za nauk in bogu-častje se naproša, naj takoj sistemizuje učna mesta in službe razpiše.
VII.	Mestnemu magistratu se naroča, da nemudoma začne s pripravami za otvoritev meščanskih šol s prihodnjim šolskim letom.
♦
Vse te predloge poročevalca tov. Jakoba Dimnika je občinski svet soglasno s p r e j e 1. S tem je izrečena prevažna in odločilna beseda. Kar so zlega zakrivile prejšnje korumpirane in gnile razmere, to naj sedaj popravi zmagujoča sila de-mokraške narodne prosvete! S prihodnjim šolskim letom dobi Ljubljana 4 štiriraz-redne meščanske šole: eno deško in eno dekliško v mestu ter eno deško in eno dekliško v Spodnji Šiški. Radujemo se tega napredka in ga od srca pozdravljamo!
Ne moremo molčati.
Odlok, ki ga je izdal višji šolski svet dne 10. januarja 1919, št. 234, ob priliki regulacije učiteljskih plač, smo brali v »Učit. Tov.« in v »Slov. Nar.« Menda so ga priobčili kar vsi slovenski časopisi. Slednjič je došel tudi na naslov vseh šolskih vodstev v področju deželne vlade SHS v Ljubljani.
Kakor rečemo bednemu otroku, če mu damo desetico: »Priden moraš biti!« — tako se je reklo tudi nam, ko so nam uravnali plače. Bedni smo res, a otroci nismo. Milosti nočemo. Vajeni smo trdega dela in črnega kruha. Davno prej kot smo čitali ta odlok, je bila v našem srcu globoka vera. da je življenje le tedaj človeka vredno, če koristi človek svojemu bli njemu po svoji moči, vesti in pameti, da živimo stokratno življenje v srcih, mislih in delu nam izročenih, ter da raste v pri-hodnjosti naš duh nepoznan po imenu in licu, da se pomlaja od roda do roda v tisočerih mladikah. Kdo se ni tega zavedal?
Zdaj pa dobimo odlok, »ki ga naj vzame vsak učitelj točno na znanje, si ga v svojo porabo prepiše in se ravna natanko po njem«. Čudno, da se nam še ne veli, naj si ga obesimo nad oder in si ga vsak dan prečitamo. Še bolj čudno pa, da višji šolski svet še ne ve, da je posvetilo slovensko učiteljstvo že doslej kar najinten-zivneje svoje moči v narodov blagor. Komur ni zapisana dolžnost v duši, tega se tudi od takšnega odloka ne bo oprijela.
Brali smo v odloku, da bo šolska oblast varno pazila na vse, kar bi bilo na kvar ugledu učiteljskega stanu. Moramo reči, da je bilo našemu ugledu jako na kvar, da so prinesli dnevniki, ki so namenjeni javnosti, odlok višjega šolskega sveta, ki se je izražal, kakor da učiteljstvo do zdaj ni izvrševalo svoje naloge.
Sanjali smo nekoč o pravični demo-kraški domovini. Sen, daj, uresniči se!
x.
Važno za goriško učiteljstvo.
Višji šolski svet razglaša z dopisom z dne 6. t. m., štev. 1784:
Višji šolski svet je na seji dne 17. prosinca 1919 sklenil, da v teku ureditve plač za učitelje javnih ljudskih in meščanskih šol tudi nakaže vojnodraginjske doklade, ki bi šle goriškemu učiteljstvu po državnem zakonu z dne 26. avgusta 1918, številka 319, za leto 1918 in ki mu gredo po naredbi poverjenikov za uk in bogočastje in za finance z dne 13. grudna 1918, številka 225 Ur. 1.
Za leto 1918 bo višji šolski svet nakazal 10 mesečnih obrokov draginjske doklade, za leto 1919 pa tako, da se bo pri-čenši s 1. prosincem do 30. rožnika 1919 draginjska doklada redno izplačevala v mesečnih obrokih, to pa le učiteljem (učiteljicam), nadalje vpokojenim učiteljem (učiteljicam), vdovam in sirotam učiteljev, ki bivajo v Sloveniji tostran demarkacij-ske črte. Na učiteljstvo v zasedenem delu Slovenije se sedaj še ni mogoče ozirati.
Da pa se morejo nakazati nove plače in draginjske doklade, se poživljajo vsi aktivni učitelji (učiteljice), ki so nastavljeni na javnih ljudskih in meščanskih šolah v goriških šolskih okrajih, nadalje vpo-kojeni učitelji, ki so v imenovanem ozemlju služili na javnih in meščanskih šolah, končno vdove učiteljev, ki so tamkaj služili, naj predlože višjemu šolskemu svetu prijave sledeče vsebine, tako da bodo posamezne točke ena pod drugo:
1.	ime in predime;
2.	stanovski značaj;
3.	šola: (kraj), število razredov;
4.	dan in leto zrelostnega izpita;
5.	dan in leto usposobljenostnega Izpita;
6.	popis službe, službena doba;
7.	konko let in mesecev na posameznih mestih;,
8.	službo je prekinil, zakaj?
9.	službeni prejemki:
a)	temeljne plače;
b)	starostne doklade (petletnice);
c)	opravilna doklada;
d)	stanarina;
10. pokojnina (pri vpokojenih učiteljih): koliko let je služil po usposobljenostnem izpitu?
11.	vdovnina (pri vdovah): vzgoje val-iiina za otroke; število nepreskrbljenih otrok pod 24. letom; koliko siuzoemn le: je imel umrli soprog?
12.	koliko je prejel(a) v letu 1918 draginjske podpore? Koliko predujma na voj-nodraginjskp podporo, ki se je pričakovala po zakonu z dne 26. avgusta 1918, št. 319 drž. zak.?
13.	rodovinski stan: (soproga, otroci, pri samskih učiteljih starši ali bratje in sestre, ki žive v skupnem gospodinjstvu z učiteljem, ako on popolnoma ali pretežno
^zanje skrbi).
Prijavi je treba priložiti glede vprašanj pod štev. 1 do 12 vse službene dekrete (imenovanja, priznavanja petletnic, nakazila pokojnin, voovmn in vzgojeval-nin), giede vprašanja pod štev. pa potrdilo oocinskega urada o številu rooovin-skin članov, ki sa morajo navesti in za katere mora učitelj skrbeti. Vpokojeni učitelji seveda izpoimjo samo vprašanja 10 in 13, vdove pa vprašanja 11 in 13.
Cim natančnejši bo izkaz, tem hitreje bo mogoče nakazati plače in draginjske doklade. Nakazilo se pa izvrši samo za one učitelje, aktivne in vpokojene, vdove in sirote, glede katerih bodo višjemu šolskemu svetu predloženi s prilogami okrepljeni ali sicer verodostojni podatki, zakaj vsi katastri goriškega uciteljstva se nahajajo na šolskih oblastvih v zasedenem ozemlju in višjemu šolskemu svetu ni mo-goče, dobiti jih v rokt^^^^.
Nemščina v narodni šoli.
Višji šol. svet je izdal odlok, ki z njim odpravlja obvezni pouk nemščine v narodni šoli. Vendar enkrat! Dolgo časa je bilo treba, da se je odpravil iz naših šol jezik, ki ni zavzemal le odličnega mesta na marsikateri šoli, ampak ki se je splošno gojil na škodo materinščine.
Mislili bi torej, da je z omenjenim odlokom sedaj ta zadeva v redu. Pa temu, žal, ni tako! Ze vstajajo posamezniki, ki jim je nekako žal, da ne morejo več vte-pati »blagodejne« nemščine v nežne otroške glavice in imajo, kakor se vidi, preveč ur za pouk v slovenskem jeziku. In celo neko učiteljsko društvo izraža željo, da nekaj nemščine bi se pa vendar lahko poučevalo. Neki učitelj zopet bi rad vsaj do konca šol. leta še poučeval nemščino, »da dokonča snov«! Človek res ne ve, ali bi se jezil ali smejal.
¿a oogai iz Kakih vzrokov pa zagovarjate puuK nertibciner' £>oia naj vz&aja za prakucno zivijenje! in au se oo v praktičnem življenju nemščina potreoo-vaiaV ue je popiej to Dno, je to tuui za veuno uiinnoi iviinin so časi, ko so v razpisu zadnjega portirskega mesta zantevan znanje neukega jezika. Nekaj je gotovo v novi oi za vi, to namreč oa se sucne laz-mere mkuar vec ne povrnejo in da Do oo-uii nas ciovek svoj kos kruna — tudi be-ie^a — čeprav ne oo znal nikdar nemškega jezika, i-oglejte Uehe i Ze pred vojno si uooit tennike Zdravnike itd., ki niso umeii niti Deseoice nemške. Neznanje nemščine jim je kolikor tonko ohranilo njihovo toliko občudovano samozavest in jih obranilo pred asimilacijo z drugimi narodnostmi.
In s tem prihajam k drugemu poglavju. Predvojna šola sicer ni bila v stanu, podati deci bogve kako velikega zaklada nemškega jezika. Bili so to prvotni, začetni pojmi, običajne fraze itd. Deček je iz šole izstopil, prišel pozneje kot mladenič k vojakom, kjer si je jezik skvaril z različnimi spakedranimi izrazi, ki so mu silno imponirali, saj nekaj nemščine je znal še iz šole. Pozneje je šel v tvornico, v ru-dokope in premogokope, navadno v nemške kraje in je običajno za svojo ožjo domovino — narodnostno izginil. Isto se je godilo z ženskim svetom, ki je odhajal služit k nemškim družinam v mesta. Dekleta so se pozneje naravnost sramovala govoriti v mili materinščini in so se spakovala na vse mogoče načine v tujem jeziku in v tujih običajih.
Pokažimo svoji deci lepoto in blago-glasnost materinskega jezika! Naj mu preide v kri in meso, da »biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos«! Dokažimo, da ni to jezik samo za hlapce in planšarje, ampak da je v njem peval nesmrtni naš Prešeren in pisal globoko-duhoviti Cankar. Ponos in čast in ljubezen do slovenskega jezika je treba zbuditi že v deci, negovati pri odraslih in gojiti dalje od roda do roda. Potem bo odpadlo samo ob sebi tisto
neumno, skrajno nesmiselno hvalisanje, »da se naši ljudje tako hitro nauče tujih jezikov, da so tako bistroumni.« Seveda se hitro nauče nemščine, italijanščine — v par mesecih. A tudi v par mesecih se že ne-smatrajo več za člana svojega naroda, asimilirajo se ravno tako hitro tujemu narodu z vsem bistom, kakor so se z jezikom. Na tisoče dokazov v Mariboru, Gradcu, Trstu in drugod. Pa upajmo, da smo tudi v tem pogledu opravili za vedno.
Sedaj pa še odgovor na večkrat stavljeno vprašanje: »Da, kaj pa bomo učili namesto nemščine?« Slovensko kaj drugega! Razširi se pouk spisja, domoznanstva itd., saj jasno govori že odlok višjega šol. sveta. V narodni šoli naj se poučuje samo v slov. jeziku! Na višji stopnji naj jih seznani učitelj s cirilico, to se zgodi lahko v par urah. Nekaj ur naj se odloči v vlsje organizovanih šolah (osemrazrednih in meščanskih) srbohrvaščini na podlagi narodnih pesmi in zemljepisnih sestavkov. Toda podlaga naj bo po vseh šolah in povsod v materinem jeziku!
Povod napisanemu mi je dalo, ker se čuje od razmn strani, da zlorabljajo nekateri odlok viš. šol. sveta glede neobveznega pouka v nemščini kot povod, da a g i t i r a j o med šol. mladino in starši za priglašanje otrokk neobvezne m upouku nemščine, kar smatram za skrajno — sramot o I
Tečaj za srbohrvaščino.
Kakor čitamo v 5. štev. »Učit. Tov.«, so pričeli tekočega meseca tečaje za pri-učitev srbohrvaščine in je obisk teh tečajev za ljubljansko učiteljstvo celo obvezen. — Kako bo pa z nami, ki službujemo na deželi?
Glasom razpisa v. š. sv. seznanjajmo učence najvišjega razreda na šestrazred-nicah nekoliko s srbohrvaščino. Mislim pa, da moremo to storiti tudi na štiriraz-lednicah in petrazrednicah — posebno ha onih, kjer- tvorijo vzporednice šest zaključenih šolskih let — ne da je učni jezik oškodovan. Med nami je dosti takih, ki smo službovali tekom vojne kot vojaki v Bosni, Dalmaciji, Črni gori in Srbiji, tako da nam teče govor v srbohrvaščini precej gladko. Treba je torej še slovniške na-obrazbe, da izpopolnimo svoje znanje. Pa tudi oni tovariši, ki jim nedostaje konver-zacije, bi mogli pouku ravnotako prisostvovati, saj se je že skoro vsakdo izmed nas bavil s srbohrvaščino. Ker je treba gledati, da se priuči srbohrvaščine kolikor mogoče mnogo učiteljev — saj učiteljstvo službena mesta tudi menjava — bi bilo dobro, da se priredi tak tečaj tudi za učitelje na deželi. Sedaj to ni mogoče, pač na o velikih počitnicah v Ljubljani. Seveda morajo dobiti udeleženci primerno odškodnino za stroške ali pa primerno oskrbo. Kaj, če bi Zaveza v tem pogledu nekaj storila?	—k.
Opomba uredništva: Določeno je že, da bodo taki tečaji v počitnicah v Ljubljani. Prof. dr. Jlešfč piše srbohrvatsko slovnico, ki jo bo lahko vsakdo s pridom uporabljal.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
-f Učiteljsko društvo za novomeški okraj priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob 1. un popoione pn Kokuču v Novem mestu prijateljski sestanek. Imamo se marsikaj pogovoriti. Pridite torej vsi! — Odbor. ___
-f- Učiteljsko društvo za celjski okraj. Izkaz o lil. zbirki za ¿vezin sklad. Številke v oklepaju pomenijo prispevke za domači društveni sklad. Celje, okolica 41.60 K, Blagovna 23 K, (5 K); Dobrna (tov. Levstikova) 12 K; Dramije 17 K; Franko-lovo 44 K; Galicija 26 K; Griže 148.25 K; Ootovlje 78.42 K (4 K); Kalobje 4 K; Li-boje 35 K; Ljubečna 25 K (33 K); Nova cerkev 15 K (12 K); Pirešica 40 K; Petrov-če 32.22 K; Svetina 10 K; St. Peter 25 K; St. Pavel 137.12 K; Št. Lovrenc 27 K; Št. Martin 25 K; Št. Jur, deška 44 K; Št. Jur, dekliška (tov. Sketova) 12 K; Teharje 12 K; (5 K)-; Vojnik 65 K; Zg. Ponikva 40 K; Žalec 106.50 K; skupaj 1043 K 11 h (59 K). Franc Brinar
+ Zveza slov. učiteljev iti učiteljic na bivš. Štajerskem je na svoji dne 2. svečana v Celju se vršeči odborovi seji sklenila v zadevi izvolitve učiteljskega zastopnika v višji šolski svet podati sledečo izjavo:
1.	Zveza odklanja očitek, dabi se bilaiz v ršilaiz volitev tov. Cerneja na podlagi kakega volilnega manevra.
2.	Z o z i r o m napravil no v ršl-levizvolitve in specialne obmejne razmere Zveza ne more žrtvovati zastopnika Ljude-
vitaCerneja.ki terazmerepo-zna, tergapozivlja.davztraja na svojem mestu.
Z ozirom na to, da Je viš. šol. svet razpisal mesta okr. šol. nadzornikov, Je ¿veza slov. učit. in učiteljic izpremenila svoje prvotno stališče v toliko, da je pozvala iz posameznih nadzorniskih okolišev po tri učitelje, ki naj prosijo za razpisana mesta. Organizacija učiteijstva se nadeja, da se bo višji šol. svet v blagor in procvit našega šolstva oziral pri imenovanju nadzornikov na te prosilce.
Giede razpusta Zveze je odbor mnenja, da bi bilo dobro počakati, dokler se uredijo meje Jugoslavije in uravna uprava, zakaj neke okrožne zveze učiteijstva v okvirju Zaveze jugoslov. učiteijstva bo- j do potrebne, ker morejo te našo skupno organizacijo le utrditi. O tem se naj okr. učit. društva posvetujejo na prihodnjih svojih zborovanjih, da bomo na svojem o veuki noci se visečem deieg. zborovanju na jasnem. Svoja tozadevna mne-n j a, kakor tudi druge predloge, število članov in imena delegatov naznanite vodstvi» dod n e 3 0. marca!
Kar se tiče izstopa.iz štaj. »Selbsthil- ] ie«, je odbor mnenja, naj vsak ukrene po lastnem prepričanju in lastni volji, ker so zadeva ne tiče naravnost naše organizacije, vendar priporoča, da naj na novo nihče ne pristopa.
-f Siovenjgraško učiteljsko društvo je zborovalo drugič v letu 1919. dne 2 svečna : v Slov. Gradcu. Udeležba je bila vkljub skrajno slabemu vremenu jako povoljna — j odsotnih je bilo samo 5 tovarišev. Kot ve- j sel pojav našega društva moram omeniti dejstvo, da je pristopil kot član še zadnji I neorganizovan tovariš v našem okraju, [ tako da nimamo sedaj v našem okraju nobenega tovariša ali tovarišice, ki bi ne bii član društva. Tako bi moralo biti povsod, I zakaj kdor se še sedaj odteguje organiza- j ciji in mu je mogoče preveč žrtvovati pai borih kron za njo, ta res ni vreden, da ga ; nazivljamo »tovariša«! Na dnevnem redu je bilo: 1. Vzroki slabega šolskega obiska J in kaj je opravičljivo. To temo je izprožil I nadzornik Schechel z navedbo znane na- j redbe višjega šolskega sveta, da se ne- 1 navzočnost zaradi domačega dela ne sme ; več opravičiti. 2. Pravopis krajevnih i imen. 3. Zgodovinska učna snov z ozirom : na novo državo. Referent za točki 2. in 3. tov. ravnatelj Fr. Vrečko. Navzoči smo z I zanimanjem poslušali izvajanja in so se skoraj vsi udeležili debate, kar dokazuje, da so taka predavanja velike važnosti. Na prihodnjem zborovanju, ki se bo vršilo 9. marca — ne 2. marca, kakor se je sklenilo, in sicer zaradi pustne nedelje ne — ob 1. uri popoldne v Slov. Gradcu predava tovarišica Irma Scheligova iz Šmartna o zemljepisni učni snovi z ozirom na državo j SHS. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe, j — Po zborovanju smo se nekateri pogo-1 varjali o raznih zahrbtnih napadih in sinu j prišli do zahteve, da se naj opuste taki napadi po časopisih!
Kronika.
= Amerika priznala SHS. Svetovni brzojav je javil dne 11. t. m. vest, ki mora razveseliti vsakega iskrenega Jugoslovana. V letih od mobilizacije naprej se je naše ljudstvo politiško tako razvilo, in se je njegova pozornost tako obrnila na zunanje politiške dogodke, da je takoj vsakdo ob čutil bodisi v razumu bodisi intuitivno, da so Zedinjene države ameriške napravik naši pravični stvari neprecenljivo uslugo s tem, da so v toplih besedah ponovile svoja opetovana obetanja od lani, ko smo ne več v duši, pač pa še formalno bili Avstrijci, in s tem, da so izrečno in predvsem svetom priznale kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev kotdržavo.ki obstoja po volji svojega naroda in s pritrjevanjem drugih velikih narodov. Zaedno s Srbi iz. bivše kraljevine s m o s e d a j t u d i H rvati in Slovenci priznani kot drža v n i n a r o d.
= Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Listi poročajo, da s prihodnjim šol. letom otvorijo v Ljubljani Tovensko vseučilišče, in sicer za enkrat bogoslovno, modroslov-no in pravslavno fakulteto. Obenem otvorijo tudi tehniško visoko šolo.
= Jugoslovanski dijaki ter obisk vseučilišča in tehnike v Pragi. Minister-po-slanik Ivan Hribar v Pragi je na intervencijo poverjeništva za uk in bogočastje br-zojavil, da jugoslovanski visokošolci morejo biti sprejeti na vseučilišče v Pragi .tehniki naj se pa obrnejo na tehniko v Brno, ker je praška- tehnika že prenapolnjena. Medicincem so se dovolile ugodno-ti, ki jih uživajo, odnosno ki jih bodo eventualno deležni češki medicinci.
= «Jugoslovansko podporno društvo«. Listi poročajb, da se bosta doslej ločeni podporni društvi hrvatskih in srh'

siiih visokošolcev na zagrebškem vseučilišču združiii v enotno društvo pod naslovom »Jugoslovansko podporno društvo«, j
= Velikovec zu združitev z Jugosla- j vijo. Deželna vlada je prejela iz Vellkovca j dopis, ki razkrinkuje demonstracije Nem- ; cev v Velikovcu ob prihodu ameriške ko- | misije. Nemci so s sladkorjem, kavo in enakimi stvarmi podkupovali nezavedne Slovence, da so z njimi vred demonstrirali. Ko bi komisija prišla kako nedeljo dopoldne v Velikovec, bi ne slišala niti besede nemškega. \ es pošteni Velikovec prosi deželno vlado, da ničesar ne opusti, da pride Velikovec pod Jugoslavijo.
= Za slovenske vlsokošolce. Slovensko tajništvo Narodnega Vječa v Zagrebu sporoča, da se morejo oni jugoslovanski visokošolci, ki so bili izključeni iz nemških visokih šol, že sedaj brez izgube semestra vpisati na zagrebški univerzi.
= Kulturno delovanje tržašlkh Slovencev. Iz Trsta nam pišejo: Vara se, kdor misli, da so v sedanjih najhujših časih tržaški Slovenci položili roke križem in re-signirano čakajo, kaj jim prinese usoda. Tržaška agilnost, tolikokrat preizkušena, ne miruje niti v teh časih, ampak se udej-stvuje na vsakem polju, tako tudi na kulturnem. Slovensko gledališče v Trstu deluje redno. Dne 6. t. m. popoldne smo imeli otroško predstavo »Krojač in njegova sreča.« Igro je spisal in predstavo vodil učitelj tovariš Josip Ribičič. Pevski /.bor, šola in orkester »Glasbene Matice« vztrajno delujejo, tudi »Kolo« ima redne pevske vaje. Duša obeh je naš tovariš Karel M a h k o t a. Z ozirom na šolski pouk storimo, kar je v sedanjih izrednih in težkih razmerah sploh mogoče. Naša ljubezen gori z visokim plamenom!
= Protest dijaštva. Glasom Dun. kor. urada javlja »Neues Wiener Tagblatt«: Včeraj, 11. t. m., se je vršilo tukaj zborovanje visokošolcev, ki so jih izgnali iz dunajskih visokih šol. Bilo je zbranih okolo 2000 dijakov in dijakinj. Po daljšem razpravljanju so sklenili vložiti protest proti ukrepu državnega urada za uk, s katerim se inozemcl tuje narodnosti, in proti odloku akademičnega senata, s katerim se jugoslovanski dijaki zaradi mariborskih nemških izgredov izključijo iz dunajskih visokih šol. Dijaštvo zahteva ustanovitev visokošolskega odseka, ki naj bo sestavljen na podlagi splošne, enake, tajne in di rektrie proporcionalne volilne pravice. Dalje zahteva, da kompetentne oblasti do 14. t. m. prekličejo odredbe Izključitve in naznanijo, kaj menijo ukreniti glede ustanovitve visokošolskega odseka. — Dunajski listi javljajo: Zaradi mnogih vprašanj dijakov je rektor vseučilišča objavil oglas Kot pojasnilo določb medicinskega in mo-droslovnega dekanata glede predčasne potrditve semestra inozemskim nenemškiin dijakom. V tem oglasu se javlja: Odredba glede predčasne potrditve semestra, ima samo namen, napraviti mesto nemško-avstrijskim dijakom, ki se vrnejo iz ujetništva, v predmetih, za katere ni dovolj velikih prostorov na razpolaganje. Ni bilo nameravano, oškodovati prizadete dijake, kar izhaja že iz tega, da se jim bo tečaj polnoveljavno potrdil. Kar se tiče vpisovanja v prihodnji tečaj, bo državni urad za pouk o tem odredil.
-	Organizacija nižjih duhovnikov na Hrvatskem. Danes, ko se zbiiajo vsi narodni krogi, da čim bolje zastopajo svoje stanovske interese in urede svoje materialno staiišče, so se zbrali tudi zastopniki katoliškega klcra iz vse države SMS na zaupnem sestanku, da se posvetujejo o cerkvenih in stanovskih razmerah v katoliški cerkvi. Glavna točka je bila sanacija socialnih krivic, pod katerimi trpi vsa nižja duhovščina v Jugoslaviji. V tem oziru je bila sprejeta čela vrsta resolucij, ki bodo služile za smernice delovanja celotnega nižjega klera SMS.
= Za samostojno hrvatsko evangel-sko cerkev. Osješki »Jug« priobčuje članek. v katerem se poteza za osnutje samostojne hrvatske evangelske cerkve. Na Hrvatskem je do 40.000 evangelikov, ki so naseljeni večinoma v Srijemu, v bivši vojni krajini. Te cerkvene občine so bile v cerkvenih stvareh deloma priključene dunajskemu evangelskemu senioratu.
—	Iz začasne ustave kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev. Člen 15.: Svoboda vesti je neomejena. Vse vere so svobodne in stoje pod varstvom zakona, v kolikor ne nasprotujejo obstoječim zakonom, javnemu redu in nravnosti. — Člen 17.: Nauk je svoboden, v kolikor njegovo izvrševanje ne krši javnega reda in-nravnosti. Ljudskošolska izobrazba je obvezna in v javnih ljudskih šolah brezplačna. — Člen 18.: Vsak državljan ima pravico, da v mejah zakona pove svojo misel: v govoru, pismeno, v tisku ali slikah. Tisk je svoboden. — Člen 121.: Za veroizpovedi Pripada notranja uprava njihovim duhov-nim oblastem. Duhovne oblasti stoje pod nadzorstvom verskega ministra. — Člen
122.: Vse javne in zasebne šole in drugi izobraževalni zavodi so pod nadzorstvom državne oblasti. — Člen 123.: Dobrodelni zavodi in ustanove za prosveto in druge dobre namene, ki jih v življenju ali ob smrti osnujejo zasebni ljudje s svojim Imetjem ali zakladi, bodo mogli obstojati samo, ako jih bo državna oblast zakonitim potom odobrila. Toda imetje teh zavodov se ne more smatrati kot državno imetje in ■:.e ne more porabiti za nič drugega, nego za tisto, za kar je namenjeno in kakor je namenjeno. Samo, ako se s časom zaradi izpremenjenih družabnih in drugih razmer pokaže, da to ni mogoče, se more to imetje po odobritvi zakonodajne oblasti in na predlog upravitelja dotičnega imetja porabiti v druge podobne namene. — Člen 124.: Vsak je dolžan, da služi v vojski.
= Za analfabete v Bosni in Hercegovini. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je izdala okrožnico, v kateri poživlja vse učne zavode, kakor tudi posamezne učitelje in učiteljice, naj otvore kar največ tečajev za analfabete. V Bosni je danes približno 80 odstotkov analfabetov, ker je bivša avstro-ogrska uprava sistematično ovirala razvoj šolstva. Še poslednje leto je bilo 70 odstotkov šoloobveznih otrok brez šolskega pouka.
—	Šolske kuhinje. Kuhinje v dunajskih šolskih poslopjih, ki so za vojne služile vojaškim namenom, bo dunajska občina preuredila v šolske kuhinje, kjer bodo ubož-nim otrokom kuhali juho in se bodo deklice praktično vadile v kuhi.
= Izgnani dijaki. K dejstvu, da so izgnali jugoslovanske dijake z dunajskega vseučilišča, pripominja »Arbeiter Zeitung« to-le: »Ta izgon dijakoV se je izvršil kot povrnitev za mariborske dogodke. Kot moramo te obsoditi, tako se moramo upreti tudi sklepu voditeljev visoke šole. ki se hoče maščevati nad onimi, ki tega niso zakrivili. Posledice so jasne. Jugoslovanski obiastniki bodo izvajali nove povrnitve na ondotnih Nemcih in nemških napravah. Tako se vedno huje pritisne vijak, ki smo se ga priučili v štiriletni vojni. Ali. ni v krogu akademskih osebnosti nobenega, ki bi opozoril na to? Mi moremo to komaj verjeti in na vsak način jako obžalovati.«
= Polkovnik Milan Pribičevič, ki smo
ga omenili v 29. štev. lanskega letnika svojega lista, namerava stopiti v pokoj, da se popolnoma posveti politiškemu delu. Kot vojak je izvršil svojo nalogo, ker je doseženo zedinjene SHS.
—	Kino in šolska mladina. V Brnu je pregledalo učiteljstvo kinematografske aime in ugotovilo število šolskih otrok, ki kino obiskujejo. Od 3300 otrok v 95 srednjih in višjih razredih je hodila polovica semintja v kino, tretjina pogostoma ali pa redno in ie šestina Se ni bila nikoli v njem. s ideii so pa v kinu: geografske siike 1656 krat, siike iz industrije in tehnike 1353 krat, mučenje živali 988 krat, pijance i350 krat, prešestvovanje 1120 krat, otroke so zavrgli 163 krat, ustrelili so 1224 ljudi, zastrupili 625, zadavili tudi 625, ob-glaviii 420, zadušili 336, zabodli 647, utopili 704, mučili 203, sežgali 23, žive zazidali 4, 207 se jih je razbilo; dalje: Plen I645*krat, tatvino 1179 krat, požig in umor 1171 krat, samoumor 795 krat, detektivnih romanov 1225 krat. Celo v 250 od policije pregledanih kriminalnih romanih vidimo 97 umorov, 45 samoumorov, 51 prešestev, 16 slik, kako navajajo k odpeljevanju, 22 ženskih razbojništev, 176 tatvin, 25 vlačug, 35 pijancev In celo armado detektivov. Tako zastrupljajo mladino!
= Politik in pisatelj dr. Ante Radič umri. Dne 10. t. m. je v Zagrebu nenadoma umrl politik in pisatelj dr. Ante Radič, brat znanega voditelja »Seljačke pučke stranke«, Stjepana Radiča. Dr. Ante Radič je bil ustanovitelj te stranke in njen prvi vodja. Pozneje ga je izpodrinil v vodstvu njegov mlajši, toda agilnejši in brezobzlr-nejši brat Stjepan. Ante se je nato držal v politiki bolj v ozadju.
= Italijani proti našim šolam. Iz Trsta nam poročajo: Vodstva ljudskih šol v Julijski Benečiji so prejela sledeči ukaz: »Najvišje poveljstvo kraljevske italijanske vojske naznanja z odlokom dne 12. januarja 1919, št. 758, sledeče: 1. Poučevanje verouka v ljudskih šolah se ima vršiti kot dosedaj; oproščeni tega pouka so samo otroci, katerih starši izjavijo šolskemu voditelju ustno ali pismeno, da tega ne žele.
—	2. Zgodovinski in zemljepisni pouk se mora nanašati na zemljepis in zgodovino Italije namesto na bivšo Avstro-ogrsko monarhijo. V prvi vrsti se ima poučevati zemljepis okraja, kjer se nahaja šola, do-tične dežele ter bližnjih krajev kraljestva. Zgodovinski pouk naj obsega dogodke iz časov osvoboditve italijanskega naroda.
—	3. Nemški jezikovni pouk na ljudskih šolah s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom je nadomestiti z italijanskim. — Učitelji ljudskih šol bodo morali tekom meseca februarja 1919 predložiti okr. šol.
nadzorniku potreben učni načrt, v katerem navajajo svoje predloge glede izveue-nja gornje odredbe z ozirom na okolščine in potrebščine šole ter sposobnosti učencev. iz Rateč na Gorenjskem nam pišejo: Italijani ne puste več otrok v zasedenem deiu šolskega okoliša Rateče v slovensko šolo. Silijo jih v nemško šolo v Beti peči, kjer jiii poučujejo tudi italijansko, to je dokaz, kako blizu si stoje nemški in italijanski interesi.
= Promocije sub Ausplciis — odpravljene. Kdor je prejšnje čase v Avstriji vse šole dovršil z odliko, je dobil ob promociji za doktorju od cesarja zlat prstan z bri-ljanti in s cesarjevim imenom; ta dar mu je izročil cesarski namestnik. Sedaj so to odpravili in ne nameravajo nič podobnega uvesti.
= Kurzi za učitelje — vojne maturante. Češkoslovaško naučno ministrstvo pripravlja posebne kurze za učitelje — vojne maturante, ker je uvidelo nujno in neodložljivo potrebo takih kurzov. Ali bi ne bili tudi pri nas potrebni?
?= Tečaj za analfabete. Dne 15. t. m. otvorijo v Mostaru tečaj za analfabete.
= Otvoritev belgrajskega vseučilišča. Senat belgrajskega vseučilišča je na seji dne 12. t. m. sklenil, da se začne vpisovanje dijakov dne 3. marca. Moaro-slovna fakulteta bo v poslopju starega vseučilišča, tehniška in juridična fakulteta pa v drugih poslopjih.
= Češka politiška visoka šola. Glasom dunajskega kor. urada poroča praški »Narod«, da nameravajo v prihodnjih dneh preosnovati češko poiitiško visoko šolo, ki bo v bodoče najbrže obstajala iz šestih oddelkov, od katerih je eden namenjen diplomaciji, drugi pa žurnalistiki.
Razpisana učna mesta in njih oddaja.
Dvakrat zaporedoma je prinesel »Učiteljski Tovariš« nekaj vrstic o razpisu učnih mest. Prvi kakor drugi notici moramo pritrditi; obe sta za svoje kraje pravilni. — A tako pravilno kakor to, pa n i n a m e š č e n j e na te službe. — Kjer so bili poprej okrajni šolski sveti v nemških rokah, so prešli zdaj v slovenske, in čuditi se ne smemo, da se novi udje malo ali pa nič ne spoznajo pri šolah. Ne jemljemo jim tega v zlo — saj se prej niso po večini nikdar zanimali za šole; to je bilo izključno v rokah Nemcev, ki niso pustili nobenega Slovenca sploh, kaj še slovenskega učitelja blizu. Cvetela je p r e j pro-tekcija v tem oziru, ua so dobili v takšnih okrajih le tovariši nemškega mišljenja najlepše službe — a cvete istotako zdaj, da dobivajo najlepše službe različne so-rodnice glavarjev in drugih članov okrajnega šolskega sveta, oziroma višjega šolskega sveta. — Napravimo vendar enkrat konec krivicam, ki jih je trpelo učiteljstvo do zdaj, in merodajni gospodje naj vendar stopijo na pot pravice! Le pomislimo, da je imelo naše učiteljstvo v prej nemškutar-skih okrajih le slabše službe in je s poželjivim očesom gledalo na lepa mesta, kjer so sedeli nemški tovariši. Zdaj so morali le-ti oditi, a zdaj naj zopet prav isti učitelji gledajo, kako se zasedajo ta lepa mesta nezakonito po mladih sorodriicah članov okr. Šolskega sveta? Nič ne pomaga, če se sklicuje zapostavljeni učitelj na svoja službena leta ali na to, da je imel toliko i:* coliko let slabo mesto, in sicer le za to, ker je ostal značajen, zvest sin svojega naroda in se ni hotel preleviti v nemčurja — vse zaman!
Da napravimo konec tem krivicam, bo morala pač naša Zaveza, oziroma bodo morali naši zastopniki v okr. šolskih svetih kakor v višjem šolskem svetu strogo kontrolirati kompetente za posamezne službe. Če se oglase prosilci z obema i z p i t o m a ali celo z več službenimi leti, se služba ne sme oddati na noben način začasno onemu, ki ima le zrelostni i z p i t in četudi je sorodnik tega in onega člana okr. šolskega sveta. Res je, da so nekatera mesta razpisana v stalno a 1 i začasno nameščenje, a slednje le za slučaj, če se ne oglasijo prosilci z obema izpitoma. Če v razpisu ni pripombe »začasno«, je služba le za definitivne prosilce in se ne sme na noben način oddati »začasno« iz gole p r o t e k c i j e. Če člani okrajnega šolskega sveta tega ne vedo, je naloga dotičnega zastopnika učiteljstva, da jim razloži in da strogo pazi, da se ne zgodi nikomur krivica, sicer ga bo klicalo prizadeto učiteljstvo na odgovor. — Vsem kompetentom pa svetujemo, da naznanijo vsak slučaj krivice našim z a s t o p n i k o m v v i š j e m š o 1-s k e m svetu — le na ta način upamo priti do pravic, ki nam jih odrekajo še dandanes . . .
m—m« in in iwaa—a»ag»Bat!fi»Ti«imm
li Jugoslaniie.
— Za trezno Jugoslavijo. Prejeli smo in objavljamo: Sestanek prijateljev trez-
nosti je bil nov korak k streznenju našega naroda. Večji pomen je dobil zlasti s tem, ker so se ga udeležili štirje poverjeniki narodne vlade, med njimi predsednik nove deželne vlade. Namen sestanka je bil dvojen: 1. kako izvesti treznostno organizacijo, 2. kako delo »tabora« Svete vojske nadaljevati. Predsednik poroča, kaj se je že storilo od tabora dalje. Najprej, in sicer takoj tretji dan po taboru smo vzdignili na noge hrvatsko Sveto vojsko v Zagrebu. Medtem pa smo že zvedeii, da je hrvatska vlada vzela protialkoholno organizacijo pod svoje okrilje in ji zasigurala pokritje njenih izdatkov. Nasproti pa je iz Belgrada od velike srbske lože »Trezvenost« došel 27. januarja naši Sveti vojski poziv in povabilo, da se združimo v borbi za treznost jugoslovanskega naroda, kar se bo seveda zgodilo. Odgovorili smo jim zaenkrat pismeno, a v najkrajšem času stopimo z njim tudi v osebni stik v Belgradu samem. — Sveta vojska je dalje vložila več vlog na naše oblasti, tičočih se treznostne akcije, med drugimi zlasti: 1. Višjemu šolskemu svetu, da naj se pouk o alkoholizmu, zaukazan že prej po šolah na Kranjskem, predpiše za vse slovensko ozemlje. Višji šolski svet se je tej prošnji rad odzval ter bo Izšel v kratkem nov tozadevni ukaz vsem šolam po Slovenskem. 2. Deželni vladi, da naj bi skrbela, da se njene odredbe glede omejitve pijančevanja po deželi točneje izvršujejo. Dočiin se namreč v Ljubljani policijska ura precej dobro drži, prihajajo z dežele pritožbe, da se tam za vladne odredbe prav malo zmenijo, da ponekod pijejo in plešejo cele noči in se iz vladnih naredb norčujejo. — Razgovor je tudi prišel na protestni shod gostilničarjev. Na tem shodu so gostilničarji povedali nekaj pametnih; med drugimi zlasti to, da naj se ne kaznuje samo gostilničar, ki predpise prestopi, marveč pijanec sam naj bo kaz-tijiv! Dalje se so gostilničarji upravičeno pritoževali, da je pijanosti mnogo kriva prosta kuha žganja, ki jo je poverjeništvo za finance v eni svojih prvih odredb dovolilo. Verjamemo tudi, da imajo gostilničarji rajši trezne in mirne goste kakor pijance. Res pa je tudi, da je število gostilnic nad vso mero preveliko. Če je n. pr. v mestecu z 2000 prebivalci celih 33 gostilnic, ko bi jih za resnično potrebo gotovo zadostovalo 5, 6, kvečjemu 10, se iz tega jasno vidi, da nas je bivša Avstrija s to vrsto socijalne oskrbe prebogato obdarila. Če pa je Avstrija vlekla dobiček iz ljudske propasti, tega Jugoslavija ne sme delati! Zato bo treba v tem oziru v naši mladi državi temeljite reforme. Gostilnice ne smejo biti kraji brezmernega popivanja, ampak naj res služijo svojemu prvotnemu in pravemu namenu: postreči hrane in okrepčila potrebnim. Potem bo gostilničar-ski stan res koristen in spoštovan. Predvsem je treba omejiti žganjepitje in žga-njekuho. 13.000 žganjarskih kotlov je posebna kranjska špecialiteta in kranjska — sramota. Po drugih deželah tega ni v toliki meri. Naša vlada tej zlorabi ne sme roke držati! — Predsednik deželne vlade obljubi, da bo vlada od svoje strani storila, kar ji je mogoče, da se bodo njene odredbe tudi po deželi izpolnjevale, da se pa ne sme vsega samo od vlade zahtevati. Niti orožniki ne morejo vsemu kaj. Ljudstvo samo mora skrbeti za red! Organizirani protialkoholiki po posameznih krajih so poklicani paziti, da se tozadevne vladne odredbe izpolnjujejo. — Sadjarski nadzornik Humek priporoča popularizacijo treznostne ideje. — Poverjenik dr. Pogačnik nasvetuje predavanja o treznosti po vojašnicah. — Profesorica Štupčeva priporoča, naj se iznova prično gospodinjski tečaji, da bodo znale naše gospodinje dobi 'o postreči moškim in jih s tem bolj privezati na dom. — Ravnatelj Rohrman poudarja, da je treba skrbeti, da se bo naše domače vino pridno eksportiralo, in pa tuje, niti hrvaško, še manj pa ogrsko in la-"ko, k nam importiralo. Za pijanost in pi-'ance zahteva drakonične kazni, sicer ne bo bolje. — Glede protialkoholne organizacije se je poudarjalo, da bi bilo za stvar najuspešnejše, če bi imela vsaka stranka cvojo, zakaj potem bi izkušala pridobiti v svojih krogih kar največ članov in bi se pričela vesela tekma med posameznimi organizacijami. Tudi pri drugih narodih se grupirajo protialkoholiki po strankah. Voditelji posameznih organizacij pa naj bi tvorili skupni akcijski odbor. Tak medstrankarski akcijski odbor, broječ 15 članov se je izvolil takoj. Ta odbor ima voditi nadaljno akcijo za trezno Jugoslavijo.
— Ženski shod se je vršil preteklo nedeljo popoldne v Mestnem domu v Ljubljani Na shodu je govorila sodružica Alojzija S t e b i j e v a , bivša učiteljica. Izvajala je: Žena je bila doslej poiitiško brezpravna, in kot kažejo znaki, tudi v Jugoslaviji ne. bo v tem pogledu mnogo bolje, ako se žena ne zave, da ima poleg dolžnosti tudi svoje pravice. Enako kot delavci, naj se strnejo tudi žene v močne organizacije, da potom njih izvojujejo poiitiško
ovobodo. Ravno svetovna vojna je poka-zaia, kako je bila žena doslej vedno soci-anio ponižana, ker ji niso dali dovolj izo-b.azbe in časa. Ustanavljali so vse mogoče organizacije in aprovizacije, a nikjer 111 souelovaia žena, dasi bi bho to absolutno potrebno. Kadar so zahtevali od države, pocpor ali podobno, kar naj bi bilo v prid materam in ženstvu sploh, so morali beračiti po cele mesece, da so dosegli malenkost. Država je pa imela seveda dovolj de-na>ja, da ga je kar v milijonih razsipavala za militarizem. Ženskega dela danes nikjer ne upoštevajo tako kot moškega, to pa zato, ker so ženske premalo zavedne. To se najbolj jasno vidi pri učiteljstvu, kjer se smatra žensko kot manj vreano in se jo tudi slabše plačuje. (Ta krivica je po novi uredbi plač odpravljena. Op. uredn.) Moški imajo svoja zastopstva povsod, ženske nikjer zaradi lastne brezbrižnosti; n. pr. višji šolski svet. Omenja pilitiški boj, ki ni boj med voditelji strank, temveč tekma za načela. In ravno tu stoji soc. dem. stranka na stališču, da se ženska napravi enakopravna moškemu. Ženska naj se po-litisko izobrazi, da potem sama odloči, kam hoče pripadati. Ni dovolj, da ženske samo zahtevajo zase volilno pravico, temveč če izvojujejo to, sprejmejo tudi dolžnosti, da sodelujejo v vseh zakonodajnih in drugih zastopih. Naloga ženstva je v prvi vrsti materinsko zavarovanje, potem socialno zavarovanje itd. Dolžnost države je, da skrbi za otroke in matere. Le če se bo ženstvo zavedalo svoje naloge, se bo odločilo, h kateri stranki naj gre. Pravo mesto za ženo je edino v socialno demokrati-ški stranki. Inženir S t e b i je razpravljal o razvoju ženskega vprašanja. Kazal je na delo žene v industriji, trgovini, v uradih. Ženo zlorabljajo ko^delovno moč, zakaj ob enaki zmožnosti je slabše plačana nego moški. Ženska ima premalo samozavesti. Tega ni opažatj samo pri nižjih slojih, ampak tudi pri višjih, izobraženejših. Učiteljice se ne brigajo dovolj za socialno politiko. Govornik je pozval ženstvo, naj se politiško organizuje.
—	Skrb za siročad v vsej Jugoslaviji je prevzel ministrski podpredsednik dr. A. Korošec.
—	Josip Pogačnik — poslanik na Dunaju. Dosedanji predsednik Narodne vlade SMS v Ljubljani, Josip Pogačnik, je imenovan za poslanika SHS na Dunaju.
—	Popolnitev članov mestnega šolskega sveta v Ljubljani. Izvoljeni so: tovariš A. L i k o z a r, prof. dr. Pipen-bacher, dr. Trillef in R. Pustoslemšek; namestniki: A. Hudovernik, E. Franchetti In S. Praprotnik.
—	V občinski svet ljubljanski sta poklicana tov. Ivan P e t r i č, učitelj v Spodnji Šiški, in tov. Fran S k u 1 j, učitelj v Ljubljani.
—	Razpust strokovne šole za obdelo-vanje lesa v Kočevju. Vsi učitelji na strokovni šoli za obdelovanje lesa v Kočevju se odslovijo na podlagi naredbe o tujerodnih uslužbencih. Ker ima ta šola samo 12 učencev, in sicer v 1. letniku 7, v 2. letniku 3 in v 3. letniku 2, se razpusti s 1. februarjem 1919.
—	Šolske In osebne vesti. Višji šolski svet v Ljubljani je premestil službenim potom šolskega voditelja Josipa Hernausa iz Brezna za nadučitelja v Reko pri Laškem, Ivana Krajnika pa iz Kozjega kot šolskega voditelja v Brezno. — Višji šolski svet v Ljubljani je odstavil Avgusta Achitscha, nadučitelja pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. — Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil od službe Viljemino Burianovo, stalno učiteljico pri Sv. Antonu (okraj Sevnica).
—	Res lepa demokracija! Na prvi seji višjega šolskega sveta so bile na nekatera mesta suplentov kar nastavljene stalne učne osebe brez razpisa teh služb, sup-lenti pa so bili vrženi na cesto. Zakaj to? Saj so bile vendar to službe def. učiteljev, ki so bili mobilizirani in se niso na ta mesta več povrnili. (Eden je padel, drugi je postal nadučitelj.) Višje šol. oblasti bi morale vedeti, da so suplenti ravnotako u telji kakor definitivni, da, v tem slučaju še celo boljši nego oni, ki so jih definitivno rešili iz tistih krajev, kjer so se pokazali za sedanje razmere nezmožne. Kar ex offo premeščenih def. učnih oseb niso nikjer preveč veseli, najmanj pa še takih, ki jih zdaj prestavljajo. Šolske oblasti posegajo s tem predaleč, saj ne trpi samo mladina, užaljeno je tudi drugo učiteljstvo, ki bi se moralo na takih šolah čutiti zapostavljeno. Temu so kriva edinole šolska vodstva, ki se niso pravočasno zavzela za suplente. In o teh vodstvih bomo morali govoriti o prvi priliki na učiteljskih skupščinah. (Kolikor smo se informirali, se tiče grajano ravnanje dveh slučajev, ko sta bili dve učiteljici službeno premeščeni iz vzrokov, ki jih tu ne moremo navajati. Zato pa sta dve sup-lentki — zavedni in narodni učiteljici — prišli ob službo. Kam ž njima? In čemu morata trpeti dve nedolžni koleginji zaradi
krivde drugih? Prav je, da slučaje obravnava učiteljstvo na svojih skupščinah, « svojim zastopnikom v šolskih korporacijah iiaj pošlje pravočasno informacije, da bo do mogli zagovarjati nedolžne in sc za- j vzemati za njihove pravice! Okrajni šolski nadzorniki morajo sedaj imeti na skrbi, da ' prideta obe suplentki S. in K. takoj do kruha, ker ni njiju krivda, da sta sedaj bre.-. služb. Op. uredn.)
—	Če je le res! Iz Celovca javljajo ljubljanskemu dopisnemu uradu: Glasom Dunajskega kor. urada poroča Narodnopo-litiškl odsek: Ameriška komisija je dne 28. pret. m. dospela na Koroško in je po-setila kraje Spodnji Dravograd, Labod, Ruda, Grebinj, Vobre, Djekše in Trušnje. Povsod so jih z veseljem sprejeli. Prebivalstvo, ki so večinoma slovenski kmetje, so soglasno izrazili željo po nedeljeni Koroški v okviru Neinško-avstrijske republike. Na slovenske nagovore so kmetje brez izjeme odgovarjali nemški. Izražali so tudi željo po nemških in utrakvističnih šolah.
—	Tovariš Volimaler iz Pernic. Poročajo nam: Učitelj V o 11 m a i e r iz Pernic, ki ga je nemška patrulja iz Koroške aretirala, ker je žigosal denar v Soboti, dasi-ravno je ta okraj še tostran koroške-šta-jerske meje, se je vrnil iz Gradca. Vlačili so ga iz zapora v zapor s pretvezo, da jt prekoračil demarkacijsko črto in vohunil. Demarkacijsko črto pa je v resnici prekoračila patrola in ga je protizakonito aretirala ter s tem kršila pogodbo za premirje.
—	Čiščenje med učiteljstvom mariborskega okraja. Višji šolski svet je odstavil od službe nadučitelja Mogeja in učitelja Schatza v Št. Lovrencu nad Mariborom, Jauniga, nadučitelja pri Zgor. Kungoti, In Achitscha, nadučitelja pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. — Skrajni čas je, da st> tako čiščenje nikjer ne izvede tako natančno in strogo, kakor ravno v tem okraju. V severnoobmejnih krajih je treba premnogo novega, delavnega in zavednega učiteljstva, ker le tako učiteljstvo bo delovalo vsestransko domoljubno. Zato pa proč ne le z nemčurji, temveč tudi z narodnimi mlačneži, katerih ravno poslednje število v teh krajih ni malo. Ne na jeziku, temveč v dejanjih poznamo prave Slovence. — Kakor zvemo, bo v bližnjih dneh čiščenje med učiteljstvom tega okraja že dogotovljeno.
—	Red v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Mariborska nemškutarija je imela svojo glavno zaslombo v nemškem učiteljstvu. Tu je bilo ognjišče in gnezdišče vseh spletk in intrig, katerih očetje pa so sedeli v Gradcu. Sedaj je vlada z energično roko razdrla ta kotišča in razgnala nemško propagando. Vsi nemški profesorji in učitelji na ženskem učiteljišču so odstavljeni in njihova mesta so zasedli Slovenci. Ljudem, ki so delovali proti naši državi, so vzeli plače in podpore. Za. vodjo ženskega učiteljišča je imenovan profesor Alfonz V a i e s , za začasnega mestnega šolskega nadzornika pa ruški učitelj Marija Lichtenvvallner.
—	Umrl je v Novem mestu Rihard Dolenc, vodja kmetijske Šole na Grinu v pokoju, star 70' let. Blag mu spomin!
—	Jugoslovansko žensko gibanje. Srbski in hrvatski listi poročajo, da snujejo Belgrajčanke veliko žensko organizacijo, ki naj se razširi po vsej kraljevini SHS.
—	Raznim šolskim in drugim knjižnicam! Na državni gimnaziji SHS v Celju «e nujno rabi večje število knjig: Fizika za nižje razrede srednjih šol (od Seneko-viča), ker je prvi natisk pepolnoma pošel, drugi je pa šele v delu. Prosimo vse različne knjižnice, naj bodisi z zgornjo, bodisi tudi s Schreinerjevo fiziko priskočijo na pomoč. Knjige je pošiljati na ravnateljstvo državne gimnazije v Celju.
—	Poročil se je tov. Jakob Primožič. nadučitelj v Mekinjah pri Kamniku, z gdč. Elčo Pirčevo. Čestitamo!
—	Iz Rateč na Gorenjskem nam pišejo: Italijani so polagoma zasedli ves zapad-ni del tukajšnje občine. Deželno cesto so zaprli z mitnico, drugo zemljišče z žično oviro, na prometne točke so postavili lope z močnimi stražami. Tako ovirajo občevanje med samimi soobčani in tudi s sosedno Belo pečjo. Vzeli so nam železniško postajo in pošto, zato smo jo morali prestaviti v Kranjsko goro in izprositi postajališče pri čuvajnici ob potu v Planino. Za zapadni del je treba legitimacije, ki jo dobiš le za en dan ali dva. Do sedaj so pustili otroke iz tega dela občine neovirano pose-čati domačo ljudsko šolo. Pred nekoliko dnevi so jim pa prepovedali v vas. Sprva so zahtevali od njih legitimacijo, ki so jim jo Izdali na prošnjo starišev le za — štiri dni, kakor da bi ne bilo pouka vsak teden za tednom. Zdaj jih pa sploh ne puste več v šolo in jim kažejo v Belo peč. V Beli peči sta pa poleg običajnega nemškega pouka še dve dnevni uri italijanski in to še v prenapolnjenih sobah občinske hiše. Ni čuda, da se otroci branijo z vso silo in Jokom hoditi v Belo peč, starši pa zaman mole-
dujejo na italijanskih poveljstvih. Zasedli bi bili gotovo tudi že vas, da nimamo straže vrlih bratov Srbov. Zaradi teh ni pri Italijanih pravega poguma.
— Madžarščina in nemščina v Osjeku prepovedani. Poveljnik posadke v Osjeku je ukazal, da ne sme nihče nositi vojaške obleke, kdor ne služi, pa tudi ne rezervni častniki. Nadalje je prepovedano vojakom in civilistom na ulici govoriti madžarsko ali nemško. Kdor bi prekršil to naredbo, ga bo prijela vojaška policija.
Srednješolske vesti.
osemdesetletnico svojega rojstva je
praznoval dne 10. t. m. vpokojeni proiesor M. Vodusek, v Ljubljani, ki je mnogo delal na narodne, šoiskem in znanstvenem polju. Čestitamo!
Z ooitue sole v Ljubljani. Ravnatelj obrtne šole vladni svetnik Ivan Subic je vložil na poverjeništvu za uk in bogoča-stje, načrt, naj se obrtna šola podredi oddelku za uk in bogočastje, kakor je to v Srbiji in na Hrvatskem in kakor je bilo to tudi v Avstriji do leta 1908., ko so izročili obrtno šolstvo ministrstvu za javna dela. Ze Avstrija je nameravala neposredno pred vojno podrediti obrtno šolstvo zopet ministrstvu za uk in bogočastje. Načrt ravnatelja Ivana Subica je deželna vlada odobrila.
Preureditev mestnega dekliškega II-ceja v Ljubljani. Na seji občinskega sveta ljubljanskega dne 11. t. m. je poročal občinski svetnik Jak. Dimnik o preureditvi mestnega dekliškega liceja ter je v imenu šolskega odseka stavil te predloge: 1. Mestnemu magistratu se naroča, da stori na poverjeništvu za uk in bogočastje potrebne korake, da se mestni dekliški lice) podržavi. 2. Mestni dekliški licej se razširi na osem razredov in preosnuje v dekliško realno gimnazijo. 3. Ravnateljstvu se naroča, da sestavi sedanjim tukajšnjim razmeram odgovarjajoč učni načrt za osem-razredno dekliško realno gimnazijo. — Predlogi so bili sprejeti.
Nemški deželni šolski svet je odstavil v Celovcu prof. na celovški gimnaziji dr. Franceta Kotnika in prof. na učiteljišču Kovačiča; na realni gimnaziji v Beljaku pa veroučnega profesorja Hribarja in prof. Herzeleta. — Drugod Slovence odstavlja-jo, pri nas pa Nemce nastavljajo.
Češka realna gimnazija na Dunaju. Dunajsko češko šolsko društvo »Komen-sky« je sklenilo, da otvori na Dunaju češko realno gimnazijo.
Šolska konferenca v Dalmaciji. Iz Splita poroča Dalmatinski dopisni urad: Po iniciativi srednješolskih profesorjev se je sklicala te dni informativna enketa v svrho ureditve šolstva. Pokrajinska vlada je imenovala svojega delegata dr. Griso-gona.	_
umetnost.
»Mlada Jugoslavija«. List za slovensko koroško mladino. Uredništvo in uprav- J ništvo: Okrajni šolski svet SHS v Velikov-cu. — Urednika listu sta: P. koschier, šol. j nadzornik v Velikovcu, in P. Močnik, nadučitelj v Pliberku. — Ker ni slovenskih učnih knjig, ki jih pa tudi zaradi slabih prometnih razmer ni dobiti, a se sedaj še ne ve, katere bodo oficielno uvedene, se je odločil okr. šol. svet v Velikovcu, da izdaja za prehodno dobo, oziroma do novega šol. leta na vsakih 14 dni imenovani list. »Mlada Jugoslavija« je prikrojena koroškim razmeram in bo gotovo dobro nadomeščala slovensko učno knjigo. Vsebina ji je raznovrstna - podaja vsaki učni stopnji nekaj in bo — kar je glavno — zbujala zanimanje do čitanja in ljubezen do slovenske besede. Ta raznolikost naj listu ostane. Želimo temu modernemu pedagoškemu in učnemu sredstvu najboljših uspehov v narodni vzgoji!
Skrb za dojenčke. Pravkar je izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani času jako primerna brošura dr. Bogdana D e r č a : Dojenček, njega negovanje In prehrana«. Knjižica je pisana praktično
-«v*-
kot navodilo za vzgojo in prehrano dojenčka. Pisatelj razpravlja v njej o razvitku otroka, o ravnanju z novorojenčkom, hranitvi doječe matere, o dojkah, o umetni hranitvi, o hranjenju s kravjim mlekom, o mešanem hranjenju tei o boleznih dojenčkov. Knjižico je opisal ljubljanski zdravnik strokovnjak za otroške bolezni, ki z vso vnemo zastopa mnenje, da mora vsaka mati sama dojiti svojega otroka. — Svetovna vojna nam je pobrala na tisoče mladeničev in mož, pomanjkanje pa pomorilo mnogo mladine in starejših ljudi. Prebivalstvo Jugoslavije se je na ta način jako zmanjšalo. Zato moramo skrbeti sedaj tembolj za svoj naraščaj, gledati na to. da kolikor mogoče znižamo umrljivost dojenčkov in skrbimo za njihovo zdravje in uspevanje. Iz teh vzrokov knjižico prav toplo priporočamo vsem materam, zlasti pa mladim, bi so tozadevnega pouka jako željne in potrebne. — Knjižica velja K 3, s poštnino K 3.30. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6._
Za rezervni sklad Zaveze.
Prostovoljni organizacni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) IX. izkaz.
Po 20 K: Črnagoj Fran — Ljubljana; Luznar Franc — Primskovo pri Kranju; Franja in Ana Mandeljeva — D. M. v Polju; Zitko M. — Sodražica. Po 10 K: Žen Ivan — Soteska p. Straža; Stefančič Fran, Link Konrad — Vel. Lašče; Ažman Josip — Breznica p. Žirovnica; Jordan Fran — Ihan; Demšar Ivan — Smarjeta na Dol. — Današnji izkaz 160 K. Prej izkazanih 1575 kron. Skupaj 1735 K. Ivan Petrič, __Ljubljana-Sp. Šiška.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Jasna Poljana«: Prejeli smo rokopis in ga porabimo čimprej.
Slovenjegraškl okraj: Dopisa iz slo-venjegraškega okraja, priobčenega v 4. št. letošnjega leta, nam ni poslal dopisnik iz nikakih osebnih namenov ali teženj, tudi nas ni hotel mistificirati. To mu radi verujemo. Zadevo ima sedaj v obravnavi prl-^ .stojno učiteljsko društvo. Tako je prav!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiskn „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Rada bi dobila knjigo: Pirc-Komotar, Zgodovina srednjega veka. — V knjigo-tržnicah je ni več. — Ako mi jo kdo proda ali posodi, naj me blagovoli obvestiti na naslov: Lucija Mencingerjeva, učiteljica, Begunje pri Lescah (Gorenjsko).
Hal denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. januarja 1919 K 20.304.69.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/iiC. do 1 26. ure popoldne.
Št, 71/11 1919.
Razpis učnih mest
v šol. okraju Slovenska Bistrica.
1.	Črešnjevec, 5 razr. ljud. šola z vzporednico, II. kraj. razr., eno učno mesto, stalno, oziroma začasno.
2.	Laporje, 5 razr. ljud. šola, III. kraj. razr., tri učna mesta, stalno, oziroma začasno.
3.	Makole, 6 razr. ljud. šola, III. kraj. razr., štiri učna mesta, stalno, ozir. začasno.
4.	Poljčane, 6 razr. ljud. šola, II. kraj. razr., eno učno mesto, stalno.
5.	Slovenska Bistrica, 4 razr. deška ljud. šola, II. kraj. razr., eno učno mesto, stalno, oziroma začasno.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim službenim potom do 15. sušca 1919 pri dotičnih krojnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Slovenska Bistrica,
Maribor, 2. februarja 1919.

Vsakega državljana kraljevine SHS dolžnost je, da se zanima za javna vprašanja-Demokratko glasilo za kulturo, politiko, gospodarstvo in socialna vprašanja je polmesečnik
RAZMAH
Ta revija začne izhajati v februarju in bo prinašala prispevke najboljših sil mlade jugoslovanske demokraške generacije.
Zaradi draginje papirja in visokih tiskarskih stroškov bomo tiskali le toliko izvodov „RAZMAHA", kolikor bo priglašenih naročnikov. Zato prosimo, da se naročniki brez odloga oglasijo. Kot polmesečnik bo stal „RAZMAH" do konca tekočega leta 25 K.
- sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani,
Sodna ulica it ■ v. S.


J?