štev. Z89.
Velja po poŠti: D celo leto naprej K 261— U poi leta it » — %t trtrt leta „ „ « 50 ia en mesec „ » 2"20
V upravništvu:
ta celo l«to naprej K 20*— pol l*ta „ M 18'— s* fetrt leta „ „ 5,~-na cn mesec „ w MO
9 Liubljani, g torek, M19. decembra 1905.
Leto mm.
Xa poSllj. na dom 20 ft mesec.
Posamezne Stev. K) h.
Uredništvo l< » Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod Ut dvoriJfe nad tiskarno). - Rokopisi se Be »racajo; nefranklrana pisma s t nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slomki narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo je y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■	vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (IpravnISkcga telefona Stev. 188.
Ooiionn reformo.
(Govoril posl. Šuklje v poslanski zbornici 4. decembra.)
Tajne spletke.
Značilno je v sedanji razpravi, gospoda noja, da se zrcali le jako enostransko mne-aje zbornice o velikem vprašanju volivne reforme. Ako sodima po govorih, je vsa zbornica zadovoljna z volivno reformo, ki jo je napovedala vlada. To se mi zdi jaka čudno, ker še pred dvema mesecema je 114 poslancev glasovalo proti nujnosti volivne reforme. Kam pa so izginili ti gospodje? (Prav res!) Ali so se čez noč premislili? Mislim, dane. Jaz ne verujem, kako bi rekel, na zakramentalni značaj takih parlamentarnih krstov v sili.
Meni se vidi, da velike stranke te zbornice raje spletkarijo proti volivni reformi v varnih zakotjih. Doslej so skoraj še vsi govorniki v zbornici soglašali v tem vprašanju.
Gosposke zbornica.
Toda v soboto smo v gosposki zbornici videli povsem drugo podobo. Na levi in desni so razletele mine, slišali smo granate Jako zanimiva je bila ta seja gosposke zbornice. Govori sa bili lepo uglajeni; vzbujali pa so pozornost, ker tako ostrih naglasov sicer še nismo čuli v gosposki zbornici. (Pritrjevanje)
Mnogo govorniške spretnosti, mnogo duha in vednosti je bilo v teh uglajenih govorih, in vendar je razprava v gosposki zbornici na-me napravila vtis, da je ta zbornica potrebna izredne refarme. (Pritrjevanje.) Ker gosposka zbornica nima stika z ljudsko dušo, ker ne razume več ljudskega duha in ne more čuti vzleta časa, je to po moji sodbi nevarnost za državni organizem.
Gosposka zbornica ima notranjo opravičenost do obstanka. Izčiščenost in trez-nest gosposke zbornice bi morala biti proti-težje popularnim strastem, ki se vedno pojavljaj« v poslanski zbornici. Gosposka zbornica bi morala biti zavora v državnem življenju. Toda, gospoda moja, ako hoče ta zavora ustaviti vsa kolesa države in one-
mogočiti napredek, potem ni koristna, marveč škodljiva. Zato je pač čas, da se odpro okna in da pride tudj v gosposko zbornico svež zrak. Ker se gospt»4S*-*bornioa odteguje duhu in toka časa, ker ne pozna ljudske duše, le zato je mogoča trditev, da je splošna in enaka volivna pravica le zahteva soc. demokracije.
Gospodje, to ni res! (Pritrjevanje.) Vsi avstrijski narodi zahtevajo splošno in enako volivno pravico. Govori v poslanski zbornici nam to dokazujejo -— Vzemimo n pr. mojo malo domovino, deželo Kranjsko. Tukaj med delavstvom ne prevladuje soc. demokracija, ker velik del tovarniškega delavstva je v taboru slovenske ljudske stranke. Soc. demokratje torej pri nas ne odločujejo. — In vendar, ako stopite v zadnjo kmečko kočo, čujete glas: Dajte nam splošno, enako in direktno volivno pravico! (Tako je!)
Kdor torej danes pobija to zahtevo, ta ne pobija le zahteve soc demokratov, marveč tudi zahtevo avstrijskih narodov, ta pobija glavno točko, na katero je prisegel slovenski narod. (Pritrjevanje.)
V gosposki zbornici se boje, da bi poslanska zbornica, izvoljena na podlagi splošne in enake volivne pravice ne dovolila tro-škov za vojake. To je, oprostite mi, naravnost smešno.
Kaj pa je ta paglavec, ta parlament, storil v zadnjih osmih letih ? Povejte mi, kdaj smo dovolili vojaške troške. Se najnujnejših državnih in ljudskih potrebščin nismo dovolili.
Mrtva&ki duh.
Prepričan sem, da bode novi ljudski parlament na podlagi razširjene volivne reforme imel več smisla za dižavne potrebščine in tudi za vojno moč države, nego ga ima sedanji v male stranke razcepljeni, pro-pali, starikavi in leni parlament.
Zgražal sem se, obveval me je mrtvaški zrak in duh, ko je ostal v gosposki zbornici mož, večletni voditelj v pcslanski zbornici, ter privlekel iz svoje domače lekarne staro, zaprašeno zdravilo kot najboljše sredstvo za volivne bolečine prebivalstva. (Prav dobi o!)
Ta mež je bil pl. Plener, ki je sklice-
vaje se na delavske zbornice rekel: .Težko pojde, morda pa le pojde z delavskimi zbornicami."
Gospodje! Bil sem referent za delavske zbornice koncem osemlesetih let, ko so Plener, Exner in Wrabetz stavili dotični predlog. Imel sem tedaj prijetno nalog«, spremljati ta predlog v pododseku in odseku. Imel sem še precej zaupanja v veliko zakonotebnično usposobljenost na levi strani zbornice, odkrito pa povem, da tako slabega načrta, ki s« nam ga predložili, še ni videla ta zbornica
In kako so napravili gospodje? Vzeli so zakon o trgovskih zbornicah, povsod ustavili besedo .delavska zbornica", nekaj malega premenili in načrt zakona je bil gotov. (Veselost.) Prezrli pa so, da so že trgovske in obrtniške zbornice oškodovali in jim obtežili delavnost, ker so jim dali politične pravice in oslabili strokovni značaj. V mnogih deželah z mešanim prebivalstvom ne volijo v trgovske zbornice ljudi z ozirom na njih strokovno zmožnost, ampak z oziram na narodne in politične razloge. (Tako je!) Delavske zbornice bi morda nekaj koristile v socialnih vprašanjih, za delavsko statistiko itd., toda volivna pravica bi jim uničila, vsako usposobljenost. Pri etiketi so ae delavci s* mi s tolike odločnostjo izrekli proti delavskim zbornicam, da smo načrt v odseku pokopali brez petja in zvonenja.
In sedaj, ko je že toliko vode steklo po Donavi, ko je prebivalstvo radikalnejše, sedaj pride Plener v gosposki zbornici s starim receptom. Zdi se mi, kakor če bi danes, ko imamo električno železnico in avtomobile, dunajski magistrat hotel vpeljati stare .cuze". (Veselost.) Gospod ministrski predsednik, mislim, nima trahu pred nasprotniki v gosposki zbornici, četudi so ostro in edločno govorili.
Kje je nevarnost?
Nevarnost pa preti, ako vlada v svojem načrtu dosledno ne izpelje splošne in enake velivne pravice, ako načrt ne soglaša z načelom.
Gospod min. predsednik izjavlja, da bodo mandati razdeljeni na kraljevine in dežele. Temu bi ne ugovarjal, četudi Slo-
venci ne stojimo na stališču državnega prava. Avstrije ne tvorijo dspartementi, marveč kraljevine in dežele, zgodovinske individualnosti. Čudim se le, da je levica tako zadovoljna s to razdelitvijo mandatov, dasi vedno zagovarja državni centralizem. Sedaj pa nenadoma zastopajo gospodje v govorih in časnikih pravo misel, da se v Avstriji ne sme vladati po šabloni, ker je Avstrija država .sui generis" — posebne vrste. (Pritrjevanje )
To stališče je pravo. Tudi je naravno, da ne smemo izključiti analfabetov. Vesel sem, da nihče ni zahteval tega. Ali so anal-fabeti krivi, da ne znajo brati in pisati? Kdo ju kriv? Nihče drugi, ko direktno ali indirektno država sama, ker ni dovolj skrbela za š«le raznim ljudskim slojem.
Tudi si prisojam sam nekaj sodbe. Izšel sem iz učiteljskega stanu in sem bil do novejšega časa ž njim v zvezi. Verujte mi, da elementarno znanje ljudske šole ni v taki zvezi s politično treznostjo, kakor se morda misli. Poznam pri nas može, ki izvrstno izvršujejo svoje državne dolžnosti, ki imajo v lepem redu svoje gospodarstvo, katerim mirno prisojam več politične zrelosti in razsodnosti, nego marsikateremu doktorju modroslovja, morda tudi marsikaterega profesorja, ki ima na shodih veliko besedo ali pa tudi tukaj v zbornioi. Torej je povsem prav, da tudi analfabett dobe volivno pravico.
(Dalje prih)
Parlamentarni položaj.
V včerajšnji seji so nameravali vsenemci po interpelaciji imunizirati neki članek lista »Alldeutsches Tagblatt <, ki je bil zaplenjen, ker je napadal razmere v nekem samostanu. Ker predsednik ni dovolil pre-čitati interpelacije, se zahtevali vsenemci tajne seje, a predsednik jih je pregovoril, da so opustili svojo zahtevo. Izdelano je že poročilo proračunske komis je v gosposki zbornici, ki nasvetuje, da odobri gosposka zbornica začasni proračun. V današnji seji gosposke zbornice namerava ustavoverno veleposestvo pri razpravi • proračunu zopet obrazložiti svoje stališča v zadevi volivne reforme.
Ogrska kriza.
Nemški poslaniški krogi so zelo nezadovoljni z n«čeii, ki sm jih izjavili zadnji
LISTEK.
150. rojstni dan Antona Linharta.
(Konec.)
V tedanjem deželnem gledališču sta se šopirili le italijanščina in nemščina, in potujoče tuje družbe so prirejale tu svoje tuje komedije in spevoigre. O Veliki noči so prihajale v Ljubljano italijanske operne družbe ter so prepevale laške opere Začetek je napravil Zois s tem, da je prevajal ali prevesti dajal posamezne arije na slovenski jezik. Te prevode je izročal laškim pevcem ter jih pridobil, da se jih zapeli sredi laške predstave. Uspeh je bil izreden, kajti prisotni Slovenci in Slovenke se navdušeno ploskali. Pa tudi Italijani so našli, da je naš jezik .cantabilissimo", jako primeren za petje. Zois hi bil pač rad spravil na eder slovensko opero ali slovensko dramo, toda imel ni nobene! Učitelj in organist Jakob Zupan v Kamniku je pač leta 1780 zložil nekako opero „Belin", ki jej je spisal be-
sedilo p. Jan. Damascen, a pela sc ni nikdar, ker pač ni bila zrela za eder. Organist Re-peš in ljubljanski župnik Redeskini sta zbrala in leta 1775. izdala zbirko nedolžnih narodnih popevk, ki za oder tudi niso bile porabne. Tako se je moral Zois zadovoljiti s posameznimi prevodi laških arij ali s petjem malih narodnih popevk od leta 1770. do 1780. Končno pa je iztaknil Richterjevo kmetiško veseloigro „FeldmuhIe" ter jo je izročil Linhartu, da jo prevede in predela za slov. razmere. Linhart je opravil poverjeno delo izborno; prelil in preosnoval je tuje delce popolnoma ter ustvaril igrico, ki ima ne le tedanji kranjsko-slovenski milieu, nego tudi prav dobre slovenske kmetiške značaje. Zifrkacija na ljubljanske škrice, ki zalezujejo slovenska poštena kmetiška dekleta, je izvrstna ; tudi karakterizacija ljubljanskih .frajlic" in glupih ničemernežev je prav dobro pogojena. Da je .Županova M i-c i k a" — tako je krstil Linhart svojo prireditev — čisto prikladna slovenskemu duhu, dokazuje pač najboljše dejstvo, da se igra „Županova Mioika" z uspehom še dan-
danes, dasi je od njenega r«j:tva preteklo že 116 let
Dae 28. decembra 1789 se je predstavljala menda prvič A. Linhartova Županova Micika" na deželnem odru in igrali so jo gospodje, gospodične in gospe iz najodličnejših ljubljanskih kregov (n. pr. tovarnar v Selu pri Ljubljani, Desselbrunner' zdravnik dr. Makovec, Gabrijela pL Gar-zarolli, gospa Ivnbartova i. dr) Igra je imela velikanski uspeh ter se je odtlej igrala že neštetokrat. L. 1790. je zagledal beli dan Linhartov .Ta veseli dan ali Mati č e k s e ž e n i", ki je slovenska prireditev po Beaumarchaisa veseloigri *Figa-rova ženitev", ki je povzročila v Parizu celo revolucijo proti aristokraciji. Tudi ta Linhartova veseloigra se je igrala opeto-vano (zadnjič v dobi gosp. R. Inemanna) na slovenskem odru z najlepšim uspehom . . . Te dve igri sta ostali dolgo časa do-oela osamljeni, kajti šele l. 1840. je izdal Prešernov prijatelj, genijatni lahkoži« es Andrej Smolč svojega „Varha". Dne 8. julija 1848. je bila po dolgih desetletjih prva slo-
venska gledališka predstava županova Mirita", kakor jo je nekoliko popravil Miha Kastelic. Janez Bleiweis je pisal po predstavi v svojih »Novicah* .Hvala Bogu, da smo po težavah prišli na tisto stopnjo, na kateri so naši starši že pred 58 leti stali, ko so smeli, kakor zdaj m', ,Zupa-n®ro Miciko1 igrati". . . Kakor 1. 1789.. so tudi 1. 1848. igrali Linhartovo igro dile-taatje iz najboljših ljubljanskih slojev (n. pr. gospa SchSppelova, soproga kasnejšega dvornega svetnika, Ivan Mahkot, kasnejši okrajni glavar, dr. Z ga Bučar, zdravnik
i. dr ). Predstava „Zupanove Micike" je navdušila vse rojake m med ljubljanskimi Slovenci je vladalo nepopisno veselje. Leta 1849 pa s® igrali dilo aatjc najboljš h krogov Š2 Lnbartov ,,Veseli dan" v razprodanem gledališču. Odslej sta ostali obe Linhartovi igri na repertoirju ljubljanskega gledališča in tudi diletantevskih odrov p« vsem Slovenskem. To dokazuje, da sta bili igri izbrani pravilno ter da je Linhart dobro poznal slovenski okus !
Linhart je prevajat tudi uradne razpise,
l \ \
čas razni posredovalci med krono in ogrsko koalicijo. Osobito nasprotujejo enakovrednosti obeh državnih polovic glede zunanjih zadev in premestitve skupnega fiaančnega ministrstva v Budimpešto. Naglašajo, da je zdaj nad eno tretino diplomatov cgrskih državljanov, manj sioer med konceptnimi uradniki v zunanjem miaistrstvu kakor pa na višnh in najvišjih mestih, med njimi tudi oba sekčna načelnika Merey in Miiller. Osobito nasprotujejo premestitvi skupnega finančnega ministrstva v Budimpešto zato, ker ima skupno finančno minstrstvo v svoji oskrbi tudi stari dvorni kameralni arhiv. Poleg Lukacsa je pričel posredovati s koa licijo tudi Krof Tasilo F e s t e t i b.
Franjo Košut dr. Trumbiču.
Ob priliki izvolitve za župina je poslal Košut dr. Trumb cu sledečo brzojavko: ,Trumbi<5, načelnik — Spljet. — Najsrč-neje česttam vaši enoglasni izvolitvi. Pozdrav vašim blatom v Dalmaciji — Kossuth". Spljetski župan je odgovoril 10. t. m. s sledečo brzojavko: „Franjo Kossuth, predsednik koalicije — Pešta. Srčaa hvala za Vašo uljudao častitko. Oprostite zakasnenje vsled moje dolge odsotnosti. Udani Trum-bid" Ker ne zna Košut hrvaško in je od-gojen v Italiji, je poslal brzojavko v italijanskem jeziku in tako mu je tudi dr. Trum-bic odgovoril.
Cesar odločno za splošno volivno pravico.
Nedavno je zaslišal cesar poljskega poslanca Vladimira Gnitwosza in ga vprašal, kako sodi o splošni volivni pravici. Cesar je bil nekoliko iznenaden, ko je Gniewosz izjavil, da je pristaš splcšne volivne pravice, ker mu je dobro znano, da poljski klub ni prijazen volivni izpremembi, in je vprašal: „Vi ste zanjo? Ali pa tudi iz prepričanja?" Poslaneo Gniewosz je nato rekel: „Ne toliko iz prepričanja, a razmere so take, da mora priti do splošne volivne pravice.0 Cesar je rekel nato: ..Popolnoma pravilno, tudi moje mnenje je, da se mora izvesti ta reforma.*
Državno vseučilišče v Solnogradu
je sklenil včeraj zahtevati solnograški obč. svet Vložili so na državni zbor prošnjo, da priporoča predlog poslanca dr. Sylvestra za ustanovitev državnega vseučilišča v Solnogradu.
Rusinski dijaki na Ivovski univerzi.
V petek in soboto se se rusinski dijaki na Ivovski univerzi branili izreči ima-trikulacijsko prisego, ker ni bila izpolnjena njihova zahteva, da se prebere formula v rusinskem jeziku. Med tem ko so se rusinski dijaki v petek zadovoljili z rusinskim f protestom, je v soboto 250 rusinskih dijakov klicalo rektorju „Abzugu! ter ptlo rusinske in protipoljske pesmi. Dolgo časa je trajale, (redno je zopet nastal mir.
Obsojeni carigrajski zarotniki.
Turško sodišče je včeraj končalo razpravo proti obtožencem zaradi dinamitnega napada na sultana. Belgijec Jauris in trije Armenci, med njimi tudi nekdanji vratar avstrijske bolnišnice, so obsojeni na smrt, kakor tudi odsotne obtoženke Jaurisova žena, gospa Rips in gospica Lein. Trinajst Ar mencev, ki so pa večinoma pobegnili, je bilo obsojenih v dosmrtno ječo, trije navzoči Armenci pa v 15 letno ječo.
Zakaj Nemci žele mi<m.
Kakor znano, je knez B u 1 o w v drž. zboru imel političen govor, v katerem je povdarjal miroljubne namene Nemčije napram Angliji. O teh miroljubnih namenih ne
sodeloval je pri Vodnikovih »P r a t i k a h" ter je izdal kot član ekonomske (sedanje kmetijske) družbe prevod W o 11 s t e i n o-ve knjige za kmete in živinoreje e. Spisal in izdal pa je L 1788. tudi zgo d o v ino Kranj s ke in j ugo-Slovanov (»Versuch einer Geschichte ven Krain und der iibrigen siidlichen Slaven Oesterreichs), delo, ki uživa še danes velik ugled. Umrl je 14. julija 1795,, zapustivši vdovo.
11. decembra 1.1. sme torej mogli praznovati 150 rojstni dan Antona Linharta, prvega slovenskega narodnega dramatika Ko naša domovina še ni imela Prešerna, je že deloval z uspehom A. Linhart na polju slovenske drame. In Prešeren je pel o njem: „Steze je pustil nemškega Parnasa in pisal zgodbe kranjske star'ga časa; komu Matiček, hči župana, ki mar mu je Slovenstvo, nista znana ? Slabili, dokler mrtvi se zbudijo, domači bosta ga Talija, Klijo."
i dvomimo. Angleško brodovje je namreč petkrat močnejie ko nemško; v tem torej imamo najboljše poroštvo za to, da so nameni be rolinske politike napram Angliji res miroljubni.
Mednarodni spor s Turčijo končan.
Iz Carigrada poročajo, da so odplule avstrijske ladje mednarodnega brodovja nazaj v Pulj, ker je končan mednarodni spor s Turčijo.
črnogorska ministrska kriza.
Črnogorski knez Nikolaj namerava poveriti sestavo novega črnogorskega ministrstva dosedanjemu finančnemu ministru L. Minskovicj. Danes predlože črnogorskemu državnemu zboru načrt nove ustave. Državni zbor bo vzel na znanje, da je imenovano novo črnogorsko ministrstvo, nakar bo odgodeno zasedanje toliko časa, da izdela nova vlada svoj pregram.
Italijansko ministrstvo de« misijoniralo.
Rim, 18 dec. Ves Fortisov kabinet je podal ostavko, ker je večina zbornice glasovala proti vladni predlogi glede uvoza španskih vin.
Ali res nameravajo Rumun-ci vstajo proti Mažarom ?
Listi poročajo, da se boje ponovitve dogodkov iz leta 1848, ko so tudi nastopili Rumuni proti Mažarom. V Lipi so oborožili poštne uradnike in finančne stražnike, ker se boje Rumunov. Lipiškega občinskega notarja Hellerja so napadli Rumuni in mu grozili s smrtjo. Iz strahu je zapustil mesto. Občinski sodnik je izjavil, da postanejo Ru-munci gospodarji Ogrske. Mažari pa lahko odrinejo zopet nazaj v Azijo.
Ogrski poslanec H)llaky opisuje položaj v rumunskih pokrajinah kot opasen. — Med rumunskim prebivalstvom je le malo naseljenih Mažarov, ki so posestniki, uradniki, trgovci in uradniki rudarskih družb. Vasi in mesta so rumunska. — Rumuni poznajo le avstrijskega cesarja in ne ogrskega kralja. Rumunsko narodno stranko na vso meč organizirajo duhovniki in učitelji. Nasproti tem vestem pa izjavljajo Rumuni, da ne nameravajo nikake vstaje proti Mažarom, 8 rumunskih poslancev je pa izjavilo, da se hočejo z orožjem miru boriti za pravice svojega naroda.
Turško-perzijski obmejni spor.
Poročila o sporu med Perzi in Turki se baje zelo pretirana. S Der je povzročilo, ker meja med Perzijo in Turčijo ni v sule-manijskem sandžaku natančno določena, dasi so jo določevale razne komisije od leta 1849. do 1851., nadalje leta 1857. in leta 1865. Niti Turčija in tudi Perzija nimata veliko oblasti v obmejnih krajih, kjer gospodarijo nomadska ljudstva, ki nimajo nobenega stalnega bivališča. Razmere so pa postale zadnji čas napete, ker so na Perzijskem ubili nekega glavarja Kurdov in so bili vedni prepiri med Turki in Perzi zaradi ustanovitve novih carinskih uradov in vojaških postaj. Turki so odposlali dozdaj na perzijsko mejo štiri pehotne bataljone in Hamidičev kavalerijski polk. Vojske ne bo, ker rešijo spor najbrže na miren način.
Vstaja v nemški Afriki še ni končana.
Po smrti Henrika Witboya so pravili, da je upor v nemški južni Afriki končan. Sedaj pa poroča spet nemška vlada, da traja upor dalje, da je treba zopet pomnožiti čete in da je potrebno novo posojilo v znesku 30 milijonov mark.
Pri tem pa ni na bojišču več kakor 10 tisoč pol nagih divjakov, ki nimajo pušk naše vrste in so oboroženi deloma z loki in pšicami in tuintam s puškami na kresilni kamen — in ti tako oboroženi divjaki se vspešno bore proti veliki nemški armadi. Ko so se borili Angleži z 80.000 Burov, ki so imeli moderno konjenico, in niso prišli do nobenih vspehov, se jim niso mogli v Berolinu dosti nasmejati. Zdaj bo menda dotične gospode preziranje in roganje vendar minilo.
nemiri In upori v Rusiji.
EJPos opje etnografične družbe v Peterburgu je obkolilo vojaštvo in aretiralo v poslopju se nahajajoče člane delavske konference. Dve stotniji sta udrli v dvorano.
Na carjevo napitnice je odgovoril novo-imjnovani moskovski generalni guverner D u b a s o v : „ Veličanstvo, jaz grem tja, a vem, da najdem ondi gotovo smrt."
Uporni polk v Rosteku se je udal. Vojaki so dosegli boljšo hrane in obljubo, da se njihova pisma ne bodo gledala. Večina poštnih in brzojavnih uradov v mestu dela.
V južni Livadiji je požganih 30 vele-pesestev Uporniki oblegajo tudi cerkve, zahtevajo orožja in preganjajo duhovnike.
Dva avstrijska podanika sta bila ponoči v Peterburgu napadena od 10 lopovov. Ko
je gospa Ana Wrada klicala na pomoč, je bila vržena iz stanovanja na cesto, kjer se je ubila. Lopovi so pobegnili.
Uporniki groze L<bavi. Ljubeški in ste-t'nski parniki v R gu bodo prepeljali bežoče Nemce iz Rusije. Nemška vlada je že odredila primerne odloke.
Vlak iz Varšave, ki je vozil 120 mili jonov rubljev v zlatu za pokritje državnega dolga, je 1 km. pred Peterburgem skočil s tira, a se ni poškodoval. Govori se, da so to storili z namenom, da bi zlato pokradli.
Iz Helsinfersa poročajo: Pooblaščena komisija je sklenila, naj dež. zbor vsako leto zboruje in naj imajo tudi žene volivno pravico.
»Lokalanzeiger" poroča iz R i g e: Vse tovarne so se pridružile štrajku E ektrarno stražijo vojaki. V soboto po noči je 300 le-tiških delavcev izkušalo vdreti v vodovod. Prej sta dve osebi v častniški uniformi želeli vstop toda straža je izjavila, da ima strog ukaz, da sme pustiti v vodovod samo častnike svojega polka. Pol ure pozneje so delavci izkušali vlomiti vrata. Vojaštvo je streljalo ter ubilo 12 ljudi, drugi so zbežali. Požigalci hodijo v skupinah po ulicah Vdrli so v lesene hiše moskovskega in mitavskega mestnega dela, ki sta kmalu nato začela goreti.
Levški revolucijski odbor drži zasedene vse dovozne ceste. Konje prihajajočih voznikov pobijajo, meso polivajo s petrolejem, živila kvarijo. Nastala je velika draginja živil. Pričakuje se vojnih ladij iz Libave. Ulice so prazne trgovine zaprte.
Iz Moskve poročajo: Čeravno je brzojavna in poštna zveza skoraj popolnoma vpostavljena, je bilo vendar po noči novoizvoljeno skupna predsedstvo zveze ter kongresa delegatov brzojavnih in poštnih uradnikov aretovano, ravnotako tudi neki dr. Stolkim, v čegar stanovanju so se večkrat uradniki zbirali.
Vlakovedia peterburškega vlaka je pripovedoval v Eydtkuhnemu, da je prestopilo vojaštvii v Rigi k upornikom. Mesto gori, ker jo obstreljavajo. Mnogo beguncev dohaja v Eydtkuhnen, osobito žena in otrok iz boljših stanov. V Mitavi sta bila ubita pri pouličnih bojih dva čaUnika in šest vojakov. Vstaške čete so pregnali. Na južnem Livskem so napadli uporniki s premočjo I 120 dragencev. V boju je padlo 40 dra-goncev, ostali so ušli. Uporniki so oplenili in zažgali poslopja 40 plemiških posestev na južnem Livskem. Na grozen način se ubili tudi dva policijska uradnika.
Livsko plemstvo je vposlalo spomenico ministru za notranje stvari, v kateri prosi vlado, naj dela nato, da lahko napreduje livsko prebivalstvo ne glede na narodnost. Državi zvesto prebivalstvo zatira tuje uradništvo, ki porusuje in nadzoruje Livce. Livsko delavstvo je naprosilo brzojavno carja, Witteja in Durnova za odpravo vojnega stanja. Za hvskega generalnega gubernaterja je imenovan generalni pdrečnik Boeckmann za toliko časa, dokler bo trajalo veino stanje.
„Nev. Vremja" poroča, da cenijo število upornih livskih Lehov na 60000. Na Livsko nameravajo odposlati izvzemši gard vse čete peterburškega vojaškega okrožja! V kosovski guberniji je položaj tak, da je prosil gubernator ministra za notranje stvari naj ga odpokliče, ker sta v sedanjih časih gubernator in civilna uprava popolnoma nepotrebna in je edino na mestu vojaška uprava. Minister je pa naročil gubernatorju, da mora vztrajati na svojem mestu. Iz Bre-merhavena sta odpliila parnika „Wennas" in „Batawia" pred Rigo, da odpeljeta nemške podanike.
Grenadirski polk Rostev v Moskvi je priredil shod, na katerem so bili navzoči zastopniki raznih strank. Zborovanje je vodil odbor 20 vojakov. Red ni bil moten, častnikom je bil prepovedan vstop. Pol-kovni poveljnik je vložil prošnjo za odstop. Rostovci so zabranili izvrševanje službe enemu bataljonu astrahanskega polka, s katerim stanujejo skupno v eni vojašnici. Divizijski poveljaik je obljubil, da predloži zahteve Rostovcev višjim vojaškim oblastim.
Rostovski polk je izdal tudi oklic na vse polke. Poživljajo vojake, naj podpirajo gibanje, odstavijo vse moskovske poveljnike, zahtevajo svobodo armade in zahtevajo odgovor do 19. t m. K upornikom so pre« stopili v Moskvi vsi grena* dirji in deset polkov. „BerL Tagblatt" poroča, da vsled stavke ni bila odobrena prošnja ministra Durnova za odstop, ker ni hotel dvor pokazati nikake slabosti. Sploh je utrjeno Durnovovo stališče pri dvoru.
Na peterburško delavstvo je jako vplivalo, ker so zaprli vse člane delavskega sveta. V nedeljo so priredili peterburški delavci mnogo shodov, na katerih so izvolili nov delavski izvrševalni odbor in razpravljali, če ne kaže zopet vprizoriti splošne stavke. Splošno se dvomi, da bi bilo mogoče izvesti splošne stavko v sedanjih razmerah. Tudi v Moskvi je bilo
delavsko posvetovanje o vprizoritvi sploJn stavke.	1
V soboto zvečer je prijela policija nr seji delavskega sveta 268 oseb, a so jj| zopet izpustili, izvzemši 32 oseb, ki njS( hotele povedati svojega imena.
Zsna ruskega generalnega konzula ? Genevi se je zastrupila s strihninom, ker j. bila v zvezi z odkritjem genevske bombne delavnice.
Včeraj je bil otvorjen v Kdaigsberau brzojavni promet z vsemi ruskimi črtami
Moskovska tiskovna zveza j s sklenili samostojno izvesti tiskovno svobodo, i ker je sklenila .Peterburška tiskovna zveza« da morajo priabčiti vsi zvezni listi neki oklic radikalnih strank, je več časopisov izstopilo iz „Zveze", med njimi tudi „N«v« Vreme".
Vojne sodišče je oprostil« izmed 49 zaradi kronstad-skih nemirov obtoženih ar-t i 1 j e r i s t o v 18 mož, ostale pa obsodilo v 2 do 4 mesečni zapor in pretne-ščenje k disciplinarnemu bataljonu. Milanski „Corriere" poroča, da zasleduje ruska policija slavnega ruskega pevca Scalpina z». radi veleizdaje. Na nekem moskovskem koncertu je namreč zapel veleizdajsko pe-sem ki pričenja: Knuto na carjev hrbet.
Železniški promet med Rigo in Peter-burgom je zopet otvorjen. Švedska je po-slala pred Peterburg in R ge bojne ladje, da ščiti svjje podanike.
Ruska vlada je izdala zopet manifest, v katerem izjavlja, da bo v manifestu i dne 30. oktobra obljubljene reforme izvedla, v boju proti revoluciji se bo pa opirala na provizorične postave in če te ne bodo zadoščale, bo posegla po izvenrednih sredstvih.
Potres.
0 potresu vZagrebu, o katerem smo včeraj poročali, se nam še poroča: Prvi sunek je bil v nedelje, 17. t. m., zvečer ob 11. uri 18 minut. Trajal je deset sekund. B 1 je tako močan, da je prebivalstvo vzbudil iz spanja in močno prestrašil. V Streljani, kjer je bila zabava, povzročil je tolik strah, da so morali zabavo prekiniti Večina navzočih je bežala domov. V veliki dvorani so se pokazale razpokline. Na veliki večini zgradb se ne opažajo nikaki znaki potresa, na nekaterih je odpadel omet, na nekaterih so pa zidovi nekoliko popokali. Na hiši št. 25 na Ribnjaku in na hiši št 91 v Vlaški ulioi sta se zrušila dimnika. Od židovskega templja so odpadli oraa-menti, istotako pri nekaterih drugih hišah. S stolne cerkve je padal omet in opeka. Tudi na cerkveno dvorišče st* padla dva dimnika.
V privatnih stanovanjih je potres naredil velike škodo, ker je mnogo stvtri popadalo na tla in se razbilo. V kavarni .Zagreb" je padel na tla lesteneo in se ubil. Ure, ki so stale, se pričele iti, ure, ki so bile v teku, so pa obstale.
Potresni sunki, ki pa niso bili tako močni, so se še ponavljali ob 11. uri 26 minut, ob 12. uri 27 minut, ob 1. nri 30 minut (ta je bil zopet jako močan) in ob 5. uri 44 minut
Tudi po drugih hrvaških krajih so čutili močne potresne sunke. Središče potresa je bilo baje gorovje Sljeme. V C u č e r j u sta cerkev in župnišče močno poškodovana, ena hiša se je podrla.
Včeraj smo dobili tudi poročilo, d a so prvi potresni sunek nekateri tudi % Ljubljani prav dobro čutili.
Iz Zagorja ob Savi nam je prišlo poročilo: Dne 17. t m. ponoči, približno ob V« 12. uri je bil tukaj čuti potres, kateri je trajal 2—3 sekunde v smeri proti jugovzhodu in severozahodu.
Tudi na Štajerskem so potres jako močno čutili. S Štajerskega smo dobili
0	potresu naslednja poročila:
Šmarje pri Jelšah: Dae 17. t mes. ob 11. uri 17 minut zvečer smo tukaj čutili precej močen, kakih 8 sekund trajajoči potres. Smer od vzhoda proti zahodu. Da bi bil kako škodo napravil, ai slišati.
Sv. Bolfenk pri Središču:
01	dne 17. na 18. t. m nekoliko minut po 11 V* uri ponoči je bil močen potres od 5 do 10 sekund. Vzbudil je ljudi iz trdnega spanja. Culo se je del časa klepetanje šip na oknih in tresenje zemlje. Na nekaterih hišah je počil obok. Bilo je ljudi groza.
Vojnik. V noči od nedelje aa ponedeljek smo čutili tukaj močan potresni sunek. Spremljalo ga je podzemeljsko bučanje. Stres»<» se je ob 11. uri 15 m. ponoči.
Zreče, 18 dec. Ko so danes ljudje šli kjsvitnicam, pripovedali so si, da so v mi-noli noči okoli pol dvanajste ure čutili potres; dopisnikov sosed je še bedel in je čutil zibanje sveta in čul klopetanje drevij.
Ljutomer. V ljutomerski okolici sta bila v noči od 17. do 18. t. mes. ob 11. uri 27 minul dva zaporedna potre&oa sunka.
V Maribora ia Celja so tadi čutili potres. VGradou je potresni sunek ljudi vzbudil iz spanja.
Dodatno se nam še paroča iz Zagreba: Ribari, ki so bili 17 t. m. ponoči na Savi, pripovedujejo, da se je za časa potresa Sava dvigaila za okolu dva metra in pol nad aor-malam
Štajerske novice.
š Ulom v davkarijo. Iz Šmarja pri Jelšati se nam piSe: V n»ci od 15—16. t. m. so neznani tatovi vlomili v tukajšne davkarijo ia odnesti uradnikom kakih 100 K.
6 Pri požaru ponesrečila je
v Prezberku pri Radgoni hoi kočarja Irgo-liča. Ko je gorela domača koča, skočila je v ogenj, da reši svojo mater, o kateri je mislila, da je v koči. Dekle je zadel goreči tram, da se je zgrudilo. Prepeljali so jo v bolnico.
k Pri občinskih volitvah v Šoštanju, ki se se včeraj vrSile za drugi in prvi la^rtd so Slevenci zmagali v drugem razredu z enim glasom večine, v pr vem v< livnem razredu so pa zmagali Nemci z 10 glasovi proti šestim slovenskim gla sovam. Nemci izjavljajo, da so se pritožili, češ, da je volivna komisija črtala v II razredu tri nemške glasove, enega slovenskega pa „nepristHvnoa pripustila k volitvi.
š Poštne vesti. Poštni cfic'jal Karol J a n e s c h v Moribnru in poštni asistent Alejzij K a r b a na Dunaiu sta sporazumno zamenjala svoji mesti. Zt poštne azistente so imenovani poštni praktikantie: Albert K o s s e r , Karol D o b r š e k , Maks P ii r s 11 in Kristijan Z a n g g e r v Mariboru Poštna pomožna uradnica gdč. Magdalena L o p a n v Rogatcu je dobila poštarsko mesto 2 vrste v Križovcih — Poštni kontrolor Ferd. B&rnreiter v Maribora je imenovan za voditelja poštne in brzojavne šole za Sp. Štajersko v Mariboru.
š Samoslovenski napisi po občinah. S Staiarskega se nam piSe: Nedavno sem v »Slovencu" čital, da je okrajni glavar v Krškem razveljavil sklep občinskega adbora v Trebelnem, da se napravijo samoslovenski krajevni nadpisi. Go spodu okrajnemu glavarju bi svetovali, da si gre ogledat krajevne napise na Štajerskem. Tu imajo slovenske občine samo slovenske, nemške občine pa samonemške napise. Kljub temu, da je Spodnji Stajer bolj dvojezičen, kakor Kranjsko (ki je itak enojezična dežela), še ni nobenemu okraj nemu glavarju prišlo na misel na tak način reševati nemštvo, kakor krški okraj, glavar. Sploh pa ni potreba občinskega sklepa za napravo slovenskih napisov, to stori lahfco župan sam. Tako delajo tudi na Štajerskem Slovenci in Nemci.
š Lep vspeh Slovencev v St. Ilju na Štajerskem. Doslej so bih v občinskem zastopu v St. Ilju poleg enega Slovenca sami nemškutarji. Dne 7. pa so Slovenci pridobili polovico odbora in imeli bi večino v zastopu, da se ni v prvem razredu zgodila nečuvena sleparija.
š Za župana na Vidmu je izvoljen deseda ji župan g. Franc Ban, za prvega svetovalca pa g. Jakob D o 1 š a k , c. kr. major v pokoju.
š Umrla je v Mariboru sestra Filo-tnena Apolonija G o z n i k a r.
Dnevne novice.
»Pod Schmrarzem". To je zdaj stalna fraza v .Narodu*, ki nam vzbuja primerno veselost. Nekaj časa je bil vsega kriv Šusteršič, potem je nekaj let nosil vso krivdo za liberalne nesreče ljubljanski škof, zdaj je pa — hvala Bogu — vsega kriv Teodor Schvrarz. Ce bi hateli liberalci resnice povedati, bi morali reči, da so si vsega krivi sami, ker so, kakor sami v .Narodu" priznavajo, stranka hinavcev in ljudskih sleparjev, ki sklepa programe samo za goljufijo ia se licemersko laže, kadar ji le kaže. Ker so liberalci take podle duše, zato propadajo. Liberalci zahtevajo zase tudi pre-kršenje zakona, če je treba, kakor dokazuje včerajšnji .Narod", ki hoče, da se naj za Jesenioe uparabi postava, kakršna je v Bukovini, ne pa tista, ki velja za Kranjsko. Kako smešno se „Narod" postavlja proti Gautschu, kaker bi bil Plantan s svojim ponesrečenim govorom uničil ministrskega predsednika, in vendar se za strančico treh konfuznih ljudi, od katerih eden to pobija, kar drugi hvali, nihčs več ne zmeni. Liberalci so samo od laži živeli že ped Heinom, in ped Schvarzom so ostali ravno taki. Pod Scbvarzem ali pod Weissom — ta proti-ljudska, lažniva, samo na svoje lastne interese misleča stranka se mora umakniti povsod poštenim ljudskim zastopnikom !
Sooialni demokrat — Janez Klobasa. Stra&no dolgo mota zadnji .Rdeči Prapor" kurja čreva svoje politične hiaavščine proti našemu listu, ker smo prijeli socialno demokracije v Ljubljani zavoljo njenega nastopa z ozirom na občinsko volivno preosnovo za njena dolga ušesa. On upije o podlosti, o infamiji, o jezu tičaem podlem obrekovanju, zraven pi piše: Razumemo, da je naše javno življenje že take zastrupljeno, da delujejo v nekih krogih samo še najmočnejši šlagerji. Zanj je dejstvo, da smo Luegerjanci ia mi vedno bili zavezniki, pravzaprav udje enega telesa. Poleg te zanimivosti, ki jo samo beležimo, nas vprašuje tudi tole: Vi zahtevate veadar posvetno državo za papeža, zakaj pa ne napo-veste Italiji vojske? Te skrivnosti pa vendar še ne razodenemo Hans-wurstom ,Rdečega Praporja". Če smo mi naredili Luegerja za dunajskega župana, kadar sme mi hoteli, bomo pa tudi Italiji vojsko napovedali, kadar se bo nam zlju-bilo — brez dovoljenja »Rdečega Praporja*. Tako je, ljubi Janez Klobasa z rdečo ovratnico!
Osebna vest. Velečastiti g. župnik iz Sent Jurja pri Kranju Anton K u k e 1 j, je srtčao prestal nevarno operacijo v bolnišnici v Ljubljani. Bag daj, da bi kmalu okreval! Zato se priporoča vsem svojim so-bratom v molitev.
-- Predavanje o obdelovanju ljubljanskega barja z umetnimi gnojili je imel ravnatelj kmetijsko kemičnega preizkuševa-lišda g. dr. Kramer v nedeljo, 17. t. m., popoldne na Igu. Sešlo se je 130 posestnikov, ki sa poldrugournemu zanimivemu govoru sledili zelo pazno. Koncem govora se je blizo 40 novih udov oglasilo k društvu. Vseobčna zahvala paslušalcev je lahke prepričala g. ravnatelja, kako hvaležno polje si je izbral
—	Skesani tatovi. Pred nekaj dnevi nadomestovali so železniški delavci slabe telefonske in telegrafične žice z novimi ; z Bcezovice do Preserja so se pomikali in s sebej prenašali orodje in žico v kolače zvito. Ponoči pa so se priklatili tatovi in odnesli štiri kolesa žice v vrednosti 96 K s seboj Hud udarec je bil to za tele-grafičnega mojstra, ki je moral žice plačati. V tej jezi in skrbeh poizvedoval je z žen-darmerijo po storilcih tatvine toliko časa, daje res zasačil dva kolača pri Zalazniku z Žibn ce Zalaznik je bil klican pred sodnijo, kjer je bil kaznovan s trimesečno kaznijo in plačal dosti stroškov. Vsled ti kazni pleplašeni drugi neznani tatovi pa so prinesli včeraj ostalo žico ob železniško progo, kjer jo je našel železniški čuvaj Fr. Remž-kar. Tako ba oškodovan telegrafični mojster prodal žične kolače železnici nazaj in bo s tem neoškodovan.
—	Čudna bolezen se razširja, kakor se n»m piše, po ljubljanski okolici. Bolnika muči dva dni vročina, nato se zgr-banči vrat v bulo, katera je takorekoč že znamenje smrti, ker po tej skoro vsak umrje. Neverjetno velike ljudi na ta način umrje. — Tudi druge bolezni, kap, posebno mrtvo udi napravljajo med ljudstvom bojazen in dosti žalosti vsled smrti v posameznih obi-teljih.
—	Iz Cola nad Vipavo se nam
piše: Poslednjo nedeljo po Biakoštih smo imeli pri nas veselico Katoliškega izobraževalnega društva v društveni dvorani, katera se je dobro obnesla in katere čisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Najprvo so nastopili dobro izvežbani domači tambu-raši, potem domači pevski mešan zbor, potem igrokaz in končno tombola. Vse se je vršilo pod vodstvom našega vse časti vred nega in neumorno delavnega gosp. župnika, kateremu v prvi vrsti srčna hvala za njegov veliki trud in požrtvovalnost. Pozabiti pa tudi ne smemo naših dobrih mladenčev, mož in deklet, kateri se niso ustrašili ne dolge poti, ne slabega vremena in so vneti za prid našega društva tako radi hodili k vajam in tudi pokazali, da so se res učili. Naj jim bo torej tem potom izrečena srčna zahvala. Ob enem pa tudi hvala vsem udom in neudom, ki so pomagali s tem, da so se udeležili veselice. Pokazali so s tem, da ljubijo naprave, katere so za izobrazbo ljudstva.
—	Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Miha Kvartub, Janez Sedeč iz Scbenje vasi in Ježe Pugeržič iz Meženega so dobili vsak po 7 dni, ker so dali denar mladim fantom, da so pobegnili v Ameriko, Še predno so odslužili vojaška leta. — Karolina Strehovec je bila ebsojana na 14 dni zapora, ker je prodala svojo zadolženo trgovino in tako pripravila upnike ob denar. — L a o i j a H o s t n i k iz Križke rebri je bila obsojena zaradi goljufije na 14 dni zapora. — Vsled tatvine je obsojen hlapec Jožef M a v s e r na 6 mesecev.
—	Dunajski občinski svat je
dovolil nemfiktmu .Schulvereinu* prispevek 4000 K. Te je najodločnejše obsodbe vredno. Ce Duaaj tako nastopa proti Slovanom. tedaj naj se ne pritožuje, če se avstrijski Slovani ne morejo ogreti zanj, ki bi moral stati na stališiu enakopravnosti, ako bi bil hotel biti upoštevan ket pravo avstrijsko središče. Odgovor slovanskih mest mora biti, da tem bolj podpirajo slovanska prosvetna društva.
-- Varnost v Trstu. Malokdo, ki nosi seboj kako večjo vsoto denarja je v Trstu varen pred drznimi napadi. Nedavno je pet moških napadlo v ulici Petronio ob belem dnevu gdč. Terezijo K 6 11 e r in ji hotelo iztrgati iz rok denarnico, kjer je imela shranjenih 20 K. Gdč je jela klicati na pomoč, nakar so napadalci zbežali. Policija je zaprla doslej le enega m d njimi, nekega Oikarja P e t e a n i. Mož je Tr-žačan, težak. — Tržaški tatovi v 1 o m i 1 o i ne mirujejo Vlomili so pri Edvardu C a 1 o, ki trguje s piškoti in testeninami. Iz blagajnice so pokradli nad 8000 kron.
—	Nova iznajdba Srba. V Bru-selju je iznašel Sro V 1 a d t s l a v Marin k o v i č sistem, po k&terem bo mogla dobiti lokomotiva tudi v največji brzini kontraparo.
—	Wolf v Trstu. Danes je v go-st:lni »Eiotracht" v Trstu nemški politični shod na katerem govori posl. W o 1 f.
—	Nova vrtnioa. Japonskim vrtnarjem se je posrečilo vzgojiti vrtnico, ki je ped solnčnimi žarki rdeča, v senci pa bela.
—	Iz Belekrajine- Nedavno je bilo čitati v .Slovencu", da je neki M tli-čan pri c. kr. davkariji baje plačal precejšnjo vsoto denarja, a brez potrdila, oziroma pobotnice. Dobil je zopet opomin, naj plača isti dolg. Dasi se izgovarja, da je že plačal, ne bo najbrže nič pomagalo in bo moral še enkrat plačati. Pri tem sem se spomnil, s kako veliko lahkomišljenostjo ali morda preveliko zaupnostjo naši dobri ljudje izročajo razne denarje c. kr. notarjem — tudi brez pobotnice ali potrdila. Ne davno je umrl y Črnomlju nanagloma notar dr. Julij Guštin. Ker je umrl tako nagle smrti, je zapustil, ket se sploh govori, vse v največjem neredu. Ljudje ga kolnejo, ker imajo zdaj veliko nepotrebnih potov, sit nosti in stroškov, in kot se sliši, tudi denarno zgubo, ker se mu izročali razne denarje — brez pobotnice ali kakega potrdila. Ali se ne bi lahko malo bolje pazilo na to, da se ne bi po nepotrebnem ljudje begali?! Ali nimajo notarji nikakega nadzorstva ? Se nekaj. Kakor znano, sta lansko leto kupila graščino na Krupi bogati Dako Makar iz Metlike in njegov zet Julij Ma-zelle iz Gradaca. A nesreča je hotela, da je Makar kmalu potem umrl. Ostal je torej gospodar Mazelle sam. Ta pa je začel takoj z razprodajo vsega graščinskega posestva. A dasi, kaker se splch govori, še sam ni na čistem glede graščine, ker je graščino plačal večino ranjki Makar, vendar se je že velik del posestva na drobno razprodal. A kako se pradaje? Vsak, kdor kupi, mora takoj plačati cele kupnino, a brez kupne pogodbe, brez odpisa in prepisa itd. Ali so I morda od kake kupnine plačani odstotki pri davkariji ? Saj se mora v osmih dneh vsaka kupčija prijaviti pri davkariji. Ljudje so v skrbeh zaradi denaija, ki so ga dali iz rek. Čuje se, da bodo še velike pravde z Ma-karjevimi dediči, a pri tem prav lahko pridejo v nesrečo oni lahkomišljeni ljudje, ki so že plačali tisočake za svet, ki pa še ni njihov. Dabro bi torej bilo, da bi se ta stvar malo pojasnila, da se ljudje pomirijo.
Črnogled.
—	Izjava. Nemilo me je dirnila notica, ki jo je prinesel v s oji številki z dne 10. novembra t 1. »Slovenec" e meni. Dne 4. novembra t. L bila je npmreč priebčena v »Slovenskem Narodu" žaljiva notica e nekaterih ljubljanskih duhovnikih, in v zgoraj navedeni številki očital je potem .Slovenec" meni, da sem jaz povzročil to žaljivo notico in da sploh nosim v uredništvo »Slovenskega Naroda", kar izvem v družbi svojih stanovskih gg. kolegov. Te očitanje, ki ne ustreza resnici, me je zelo zabolelo. Zatrjujem, da nisem v prav nikaki zvezi z uredništvom »Slovenskega Naroda" in da tudi zgoraj označene, od njega priebčene žaljive notice povzročil nisem. Ivan Vrhovni k , trnovski župnik. — Opomba uredništva: Glede na to izjavo gospoda župnika, o kateri resničnosti ne dvomimo, ne vzdržujemo svojih trditev v predmetni notici
—	Glavna skupščina »Matice Hrvatske'1 je bila 17. t. mes. v Zagrebu. SkupSčina je bila mirna, ker se je »naprtdnjaki" niso udeležili. Tajnik dr. Ra-d č je glede zveze med .Matico Hrvatsko" in »Slovensko Matico* poročal, da je »Hrvatska Matica" odgovorila »Slovenski Matici". Tajnikovo poročilo o tej točki se nadalje glasi: »Prvi predlog »Matice Slovenske" o zamjeni-tem izdavanju beletristič-kih d j e 1 a bio je vrlo kompli-
ciran i teškoprevediv. Predloži »Matica Slovenska* j e d-nostavniji predlog, naša de »Matica" rado nuj pristati" — Za predsednika »Hrvatske Matice" je bil izvoljen gospod A r n o 1 d , v odbor pa gg.: dr Stjepan Bosanac, dr. Ante Radič, dr. Nikola A n -drid, dr. D a n e G r u b e r in dr. Avgust Ha r a m ha ii d
—	Iz Bel grada poročajo, da se je pisatelj in igralcu Miloš C ' e t i <5 ponesrečili Neki voz ga je s tako silo podrl na tla, da je C»et <5 umrl.
— Bolgarski učitelji v štrajku. V Hievno te bila sklicana uradna učiteljska skupščina. Učiteljstvo se pa skupščine ni udeležilo. S tem je opozorilo ministrstvo, nai se uredi pravne razmere uči-teljstva. Po Liubljani — Plevna.
—	Iz Novega mesta se nam piše: Cisti dohodek d< brudelaih predstav »Brata Martina" dne 2. in 8. t m. v Novem mestu znaša 300 K, kateri se je porazdelil za dijaško kuhinjo 150 K, dijaško podporno društvo 100 K in družbo sv. Cirila in Metoda 50 K.
—	Podržavljanje severne železnioe. Načelnin železniškega ministrstva sekcijski načelnik Wrfta je izjavil v petek opavskemu cdposlaništvu, da vlada ne namerava uvrstiti severne železnice med druge državne železnice, marveč zastopa stališče, da se ta proga obravnava kot samostojni davčni objekt, dokler ne poteče stara koncesija. Vlada namerava predložiti zbornici predl g o polržavljenju severne železnice že meseca janunria.
—	Električna železnica Trst-Občine podaljša z dovoljenjem ministrstva svojo progo do nove openske postaje drž. železnice.
—	Za splošno in enako volilno pravico. Občinsko starešinstvo v Ajdovščini je v svoji redni seji dne 13 t m. soglasno sklenilo peticijo na namestništve glpde splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za državni in deželni zbor.
—	Papir se podraži. Tvorni-čarji so sklenili podražiti papir, ker so se za papir notrebns sirovine tudi podražile.
—	V Krškem se je ustanovila »Farna knjižnica*. 8. t. m. popoldne je bil ustanovni občni zbor Udov bo kmalu več kot sto. Tudi »Cdbelica" začne nabirati in učiti varčnosti.
Književnost In umetnost.
« O Medvedovih »Poezijah"
je prinesla »Laibacher Zeitung" dobro pre-mišl eno oceno, v kateri naglaša globake vsebino teh poezij, ki jo povzdiguje visako nad običajnim modernim pesništvom. O tem velevažnem literarnem pojavu izpregovorimo obširneie v jutrišmi številki.
8 Pesem t Bolest-kovač, ki jo je uglasbil L a j o v i c, so peli 13. dec. v Sarajevu pri koncertu, ki ga je priredilo »Pjevačko društvo" pod vodstvom g arhitekta Jos. pl. V a n c a š a. To društvo tudi sicer skoro na vsakem svojem koncertu proizvaja kako slovensko skladbo.
LlobilansKe novice.
lj Zanimivo predavanje. Danes zvečer to6no ob pol 8 uri bo v prostorih .Slov. kršč. soc. zveze" zanimivo predavanje »0 potovanju Sir Humphry Daryja po Kranjske m". O tem možu, ki je proslavljal le-pato naše domavine, se je desl j malo Sulo, tembolj bo torej zanimal sestavek gosp V. S t e s k e o tem znamenitem možu. .Slov. kršč. soc. zveza" z današnjim večerom uvede tudi nekaj novega. Pred vsakim predavanjem bo odslej kratka dekla-matorična ali muzikalična produkcija, ali pa poučni eksperimenti iz raznih znanstvenih strok. Vstop vsakemu prost K obilni udeležbi vabi odbor .Slovenske kršč. socialne zveze".
lj Prodajalci znamk imajo danes zvečer ob '/>10 ur* sestanek v restavraciji P e r 1 e s. Zahtevajo zvišanje odstotkov od nredanih znamk.
lj Zgodovinska slika se vidi pri nekem tukajšnjem starinarju. Slika je zelo velika, sl'kana na platno ter stara gotove 150 —200 let. Predstavlja nekdanji Bistriški samostan. Kako je neki došla ta slika k starinarju ?
lj Slovensko gledališča. Iz
pisarne .Dramatičnega društva" se nam javlja. Jutri, v sredo, dne 2 0. decembra se predstavlja igrokaz »Carjev sel" v sredo radi tega, ker je inten-danca nemškega gledališča odstopila enega svojih večerov v mescu januarju 1906. in-tendanci slov. gled. proti temu, da je poslednja odstopila večer 22. decembra prvi. Meseca januarja 1906 pride gostovat na slov. gledališče imeniten gost, kateri pa je zahteval za svoj nastop dva zaporedna večera. Intendanca sl. gled. uprizori igre-kaz .Carjev sel* nalašč sedaj, ker je taisti takorekoč aktuelen, ker vladajo v širni Rusiji baš sedaj iste razmere, ker je
dogajajo slične revolucije, kaker v času, v katerem se vrši dejanje igrokaza. Igrokaz .Carjev sel* je krasno opremljen, jako slikovit — zelo podoben igrokazu .Potovanje okoli sveta". Obadva igrokaza sta prirejena po jednakoimenskih romanih pla-dorskega in genialnega romanopisca Jul. Verneja.
li Dva stara tatova izpufičena iz prisilne delavnice. Včeraj je bil izpusCen u prisilne delavnice 54 letni dninar Sihester Hiovat iz Brezn ce na Gorenjskem, kateri je radi ludodelstva tatvine obsedel v raznih zaporih 25 let in 3 ttdne. B I je sedaj že drugič v prisilni delavnici iz katere je bil enkrat pobegnil. Dalje je bil izpuščen 30ietni tat Belttžar Krug iz Sv. Andreja pri Briksnu. Ta je bil petkrat kaznovan zaradi hudodelstva vloma in je petkrat pobegnil, a imel je to smolo, da je bil vsakokrat prijet. Oba hudodelca je policija daktiles kapirala in jih pustila fotografa vati.
lj Vlom. Danes ponoči so vlomili neznani tatovi v Lassnikov pod pod Rožnikom in mu odnesli kakih 300 kg ravno omlače-nega rdečega fižola, vrednega okrog 70 K.
li Ljubljansko Kredit, banko ogoljufal. Pred porotniki v Splitu je ba obsojen blagajnik neke Ra ffsisenove posojilnice Peter Kernid ia 4 in pol leta ječe, ker si je prisleparil 32000 K. Ogoljufal je tudi podružnico ljubljanske kreditne banke v Splitu.
lj Javna vinska pokufinja v
tukajšnji deželni vinski kleti bo pojutrišnjem t. j. v četrtek, dne 21. t. m. od 7.-9. ure zvečer. Sedaj je v kleti čez 30 raznih vinskih vzorcev iz raznih kranjskih vinorednih gori o.
lj Klobuk zamenjal je nekdo pri predvčerajšnji božičoici tiskarjev v „ Na rodnem domu". Prinese naj ga v »Katoliško tiskarno", kjer dobi svojega nazaj.
lj Slovensko planinsko dru-štvo priredi v soboto die 23 decembra ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu" poučno zabavni večer, na katerem bo prt davni gospod profesor Jakob Zupančič iz Gorice o Gorjancih. Predavatelj bo svo e predavanje oživil z reminiscencami o znanih Trdinovih bajkah in povestih e Gorjancih.
lj Voziček odpeljal. Dne 16. t.
m. je odpeljal neznan stotuec mesarju Jožefu Ocvirku dvokolesni, zeleno barvan voziček, vreden 20 K, katerega je imel v Šolskem drevoredu.
lj Tatvina. V soboto zvečer je bila ukradena iz veže v Beethevenovih ulicah št. 3 svetilka, vredna 4 K in brisača, vredna 6 K Tatvine so sumljivi birači.
lj Izgubila je neka deklica par belih nogavic zaznamovanih s K. H. Ker no-gobice niso njena last, se najditelj prosi, da odda nogavice na magistratu.
ljčegava je obleka? Pretečeni teden je spravila neka ženska v neki tukajšnji trgovini zavitek moške obleke in se še sedaj ni vrnila. Zavitek se sedaj dobi na magistratu.
Razno stvari.
Majnovejfte.
Morilec matere oproščen. Tovarniški delavec Janez Schvemgersbaaer je bil sejen te dni v Dunajskem Novem Mesta. Ustrelil je svojo mater in s streli je ranil svoio ženo. Zaradi hipne blaznosti je bil večje kazai oproščen, samo zato, ker se je posluiil protipostavn« orožja, mora plačati 10 K denarne globe.
Veliko peneverjenj^e so odkrili v Lvovu v tobačni tovarni. Že več let so kradli delavci v sporazumu s pazniki tobak, zavitke za cigarete in zabojčke. Skoda znaša dva do tri milijone kron. Vrši se preiskava; osem delavcev so do sedaj zaprli.
Ustrelila sta se na Dunaju 19!etni str >jni ključar Prake in 18 let stara delavka Hermina Scheinbock.
Iz brzojavk.
Dunaj. Govori se, da posl. S k e n e postane tajni svetnik vsled zaslug, katere si je pridobil za spravo med obema nasprotnikoma v moravskem dež. zboru.
Pariz. Na Španskem so zasledili veliko goljufijo pri kolekovanju drž. papirjev. — Država je ogoljufana za 36 milijonov peset.
Dunaj. V včerajšnji seji drž. zbora so interpelirali pesi S p i n č i d in tovariši radi razmerja med Hrvati in Italijani v pulj-skem obč. odboru. Posl. B e r k s in tovariši so interpelirali ministrskega predsednika v zadevi premestitve skupnega finančnega ministra v Budimpešta.
TeicronsKo in mogrg postila«
Budimpe&ta, 19. decembra. Pred današnjo seje c grške zbornice je predsednik zbornice Jusih imel daljši pogovor s Sze- j llom in Andrassyjem. Szell je prišel v zbor- i ■ico Fejervaiyja pa ni bilo. Pred zbornico I je bila zbrana velika množica, bilo je vse
mirno. Izvršene so bile zelo obširne varnostne priprave. Tik pred sejo je prišel v zbornico ministerijalni uradnik ter izročil predsedniku Fejervaryjevo pismo, kateremu je bilo pridejano vladarjevo lastnoročno pismo. Galerije so bile natlačeno polne. Ob pol 11. uri je predsednik otvoril sejo. Ministrov ni bilo v zbornico Predsednik je dejal: „Fzra. baron Fejervaryi mi je izročil neko pismo, kateremu je pridejan kraljev reskript, ki odgodi zasedanje do 1. marca. Velik ropot. Klici: »Škandal, sramota". Nato je bil prečitan kraljev reskript. Pri besedah s katerimi vladar zbornici izroča svoj »kralj, pozdrav", so„se pesi. krohotali in upili: „HvaIa lepa za pozdrav!" Nato je vstal grof Appoayi in v daljšem govoru protestiral proti odgodenju, tudi Tisza je v imenu liberalne stranke protestiral proti odgodenju in se pridružil Apponyjevemu protestu. Soc. demokraški poslanec je zahteval, naj zbornica dalje zboruje. Zbornica je po teh govorih soglasno sprejela Apponyjev predlog, s katerim se protestira proti odgodenju ter se popolnoma mirno razšla. Vse to je napravilo vtis, da je bil ves ta nastop skupno naprej dogovorjen. Tudi magnatska zbornica je po protestu proti zopetnemu odgodenju vzela kraljev reskript na znanje in se mirno razšla.
Budimpešta, 19. dec. Danes je Fe-jervary v časopisju priobčil svoj volivni načrt. Parlamentu ga še ni predložil. Po tem volivnem načrtu ima volivno pravico vsakdo, ki je že dopolnil 24. leto ia je najmanj 10 let ogrski državljan ter je tudi lahko voljen vsakdo, ki ima te pogoje in je zmožen zadoščati točki, da je mažarščina državni jezik.
Dunaj, 19. decembra. Pogajanja za podržavljenje severne železnice so se danes pevolino zaključila.
Dunaj, 19. dec. Gosposka zbornica je danes odobrila od drž. zbora sklenjene predloge.
Dunaj, 19 decembra. Iz S k a d r a
(Skutari) se poroča e strašnih dogodkih. Mesto je v plamenu
Dunaj, 19. decembra. Poštar Julij Kran je aretiran. Priznal je že, da je pene-veril iz jočoe blagajne 40.000 do 50 000 K, dolže ga pa ša, da je peneverii ta škodo nekega pv5,vataika 80 000 K
Dunaj, 19. decembra. Zdravje nadvojvode Oiona je nekoliko boljše.
P«*aga, 19. dec. Strankarski shod češke socialne demokracije se vrši v Pragi 25. t. m.
Pulj, 19. dec. Avstrijsko brodovje, ki je demonstriralo proti Turčiji, se še tekom teko&>ea tedna vrne sem.
Trst, 19. decembra. O avtomobilni nesreči na Krasu se poroča: Avtomobil je vodil 321etni kovač Rudolf Divacca, ki je vzil seboj krčmarja Ivana Majena iz Storij in strežaja polkovnika Wagnerja, Ivana Melca. Melec je ubit, Divacca je strahu onemel, Majcen je lahko ranjen. Avtomobil je bil Cutofontijev, ki se je pripeljal z Divacco v Sežano, da gre na lov, Divacca pa se je med tem sam polastil avtomobila in vozil 45 klm. na uro.
London, 19. decembra. V Sangaju so bili veliki izgredi proti tujcem. Kitajci so napadli prodajalnice policijske postaje in jih porušili. Kitajcev je mnogo ranjenih, 20 ubitih. Od inezemcev sta dva ubita. Posebno hudi so bili izgredi proti Amerikancem in Angležem. Amerikanske križarice so odplule proti Kitajski.
Bruselj, 19. decembra. List »Le Soir" je izvedel, da je odrejena v aferi Dreyfus nova razprava, ki se v kratkem vrši.
Moskva, 19. t. m. Poštni in brzojavni uradniki zopet redno delajo, tudi gar-nizija je mirna. V trdnjavi Bobrzynsk se je uprla ondotna stotnija. S trdnjave vihra rdeča zastava. Vojaki so aretovali poveljnika in groze, da bedo streljali na mesto.
Peterburg, 19. dec. V Batumu ja velik upor. Ruske čete so v trdnjavi obkoljene od vstaških mahemedancev, ki so tudi po cestah zabarikadirani. Bazar je pogorel. Čete so oddale na vstaše več salv, a so bile primorane z velikimi izgubami se umakniti v trdnjavo. Ceste so polne mrtvecev.
Peterburg, 19. decembra. V baltiških provincah je položaj jako resen. V R gi so carju zvesti vojaki obkolili 200
; upornih vojakov, katere je pa pozneje eb činstvo oprostilo. Vest, da bi med Rigo in Peterburgom zopet vozili vlaki, ni resnična. Poizkus, da bi vozili vlaki z vojaškim spremstvom, se je ponesrečil, ker so uporniki na raznih krajih razdrli tir. V Peterburg prihajajo iz teh krajev begunci. V okolici Libave in Rige so se vršila strašna hudodelstva. Kmetje so mnoge častnike-po polnoma pohabili.
Peterburg, 19 decembra. Iz Rige poročajo : Danes je v R gi zopet mir. Generalna stavka, ki je trajala brez nasilstev 4 V, dne, je končana, vse se vrši, kakor navadno. Vesti o požigih v R gi j e pripisati velikim nemirom in požigom v provinci, kjar se je zgodilo mnogo umorov ia kjer je mnogo posestev in gozdov popolnoma raz dejanih.
Peterburg, 19. decembra. (K. u) V Tukumu je bila poražena stotnija dragon-skega švadrona. 30 mož ia en podpolkovnik je padlo.
Peterburg, 19. decembra. Nad okrajem Snovalski je proglašeno vojno stanje.
Peterburg, 19. decembra. Carjev ukaz določa, da vsi ruski vojaki dobe boljšo hrano in plačo, gorke odeje, perilo za postelje in milo.
IMeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm
Zahvala.
Za vse izraženo sočutje ia sožalje ob nenadni smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
Martina Siča
c. kr. kancelista v p.
za darovanje prekrasnih vencev in za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo, zlasti se zahvaljujemo gosp ravnatelju dr. Po-žarju. gospdč. M. Wessnerjevi, vsemu čč. učiteljskemu osobju, gospicam gojenkam višje dekliške šole in gospicam kandid*tinjam trgov nskega tečaja kakor tudi vsem gg. uradnikom.
Rodbina Sičeva
2	C«. opa- x«v>aja	Stenj, bvra-ni.tr* v um	Ttmpo- »o Cft liiju			a-3 • u- p*
18	9. zvefi.	745-6	—13	sl. svzh.	obl.	0*0
19	7. idutr. 2. pop.	7460 7450	-3 7 00	sl. jzah. sl. jvzh.	del. jasno obl.	
Srednja včerajšnja temp. 10», nerm. 18».
Uhlttlckov novi stroj za pletenje
4-i prodaja za smešno nizko ceno 2575
Kolouszek, Gorica, Trlgcmlna 18»
a »»»»»»»(»»»(»osaaasoaaaKKKscc^ooce
i	bai*. Veczay I
S
v Gradcu izjavlja; zelč S učinkujoče in izbornega g
2371 okusa je M s £
©
§ železnato vino §
® G. Plccollja, dvornega založnika 1 o Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, g Z	Dunajska cesta.
a Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja ®	naročila točno izvršujejo.
9 ©©©e©©®a99®«9o®o®a©©©c©e©e©e<5€>«!

i
>N
Ravnokar so izšle:
Rnton Medved:
287 7 1
>i
„P0EZIJE".
■
Ifi
Založila Katol. Bukvama.
Cena: broširane K 3-80, elegantno vezane K 5*—, po pošti 30 vin. več. ======
JI
Hm* ssb
V šolskem poslopju v Kranjski gori je izvršiti	nov
strop	proračunjen na 1100 kron. Načrt je navpogled v občinski
pisarni. Ponudbe naj se vpošljejo do dne 1. JanUVarja 1906 na krajni šolski svet.	2576 i-«
Krajni šolski svet Kranjska gora, 16. decembra 1905.
Ivan pefrovtič.
Lepa osi primerna
novoletna
božična in darila
kakor: ure, verižice, zapestnice, brožke, obeske, uhane, tudi z brilantniml kamni itd, priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi
H. Mtner, urnr ln trsouec v Kranju.
Cene nižje kakor povsod. Švicarske ure, najfinejših slovečih znamk, katere imajo priznanje po celem svetu, so po najnižjih cenah vedno v zalogi.
Prosim, naročite VellRI nOVl CCI)ik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
r>
bdalatelj u odgovoru aradBik: Dr. IgMoii Žlt.ik.
Ti«* .Kmolinke titttarnc' v LlublluL
Državni zbor.
Dunaj, 18. dec.
DanaSnja seja je jako slabo obiskana in komaj sklepčna. Mnogi poslanci so odpotovali 2e v soboto. Navzlic temu je bila današnja seja jako živahna.
Manipulaoijske pristojbine.
Železnično ministrstvo namerava zvišati manipulacijske pristojbine, da pokrije Tišje izdatke za uslužbence. Vsled tega so poslanci Peschka in tovariši nujno predlagali, naj zbornica sklene, da se to zvišanje ne dovoli. Ta predlog je utemeljeval Peschka z razlogi, ki so utemeljeni. Višje pristojbine bi zadele poljedelstvo in gozdarstvo, podražila živila in krmo in škodile vobče trgovini z domačimi pridelki. V istem smislu je govoril poslanec G ii n t h e r, ki je tudi grajal žel. upravo zaradi pomanjkanja potrebnih vozov. Zbornica je odobrila predlog, dasi se je vlada izjavila proti njemu.
Nemoi med seboj.
Vsenemški poslanec K i 11 e 1 je nato utemeljeval nujni predlog, naj se vsi predlogi in prošnje za zboljšanje žalostnih razmer kmečkega prebivalstva izroče poljedelskemu odseku, ki naj v najkrajšem času izdela potrebne zakone. Takih predlogov je nad 200. Med govorom poslanca Kittla je nastal večkrat velik krik. Imenovani posl. Peschka je vodja nemških agrarcev na Če škem in obenem političen nasprotnik Vse nemcera. Ti pa so v razpravi očitali Pe-schku in njegovim somišljenikom, di so vladni agrarci. To je dalo povod kriku in prepiru med nemškimi poslanci, ki so eden drugemu metali psovke v brk. Najglasnejši je bil Schonerer. Pri tej priliki so si skočili v lase posebno pristaši Wolfevi in SchOaererjevi. Posl. I r o , pristaš Scho-nererjev, je očital Peschku in Wo)fovim pristašem, da v njihovi .gospodarski zvezi" ni vse v redu itd. Odgovarjala sta mu med vednim krikom Peschka in Kasper. Slovanski poslanci so se seveda smijali vzpričo tega strastnega prepira.
Poljedelski minister grof B u q u o i je odgovarjal posl. Kittlu, ki je trdil, da vlada pri obravnavah o novih trgovinskih pogod bah ni varovala avstrijskih koristi.
Zbornica je končna pritrdila predlogu, naj vlada čimpreje predloži zbornici načrte zakonov, ki odgovarjajo zahtevam poljedelskega prebivalstva.
Adjuti.
V smislu zakona z dne 15. aprila 1873 sme vlada novincem, aspirantom in praktt kantom v državni službi, ako dokažejo višjo izobrazbo, dovoljevati adjute v znesku 500 do 600 gld. na leto, ostalim pa 200 do 400 gld. Glede avskultantov pa de leča zakon, da jim vlada mora dajati adjute v znesku 500 do 600 gld.
Dne 18. dec. 1901 pa je poslanska zbornica sklenila, da se zvsšaje adjuti av skultantom, in sicer naj avskultant od dneva imenovanja dobiva 1600 kron na leto, po dveletni sodni službi pa 2000 kren. Za pravne praktikante je zbornica določila adjute po 1000 kron; število teh praktikan-tov z adjuti ne sme presegati petine v do-dičnem višjesodnem okrožju zistemizovanih mest za avskultante. Gosposka zbornica pa je 1. 1903. bistveno premenila sklep poslanske zbornice. Nato je justični odsek izdelal nov načrt, ki določa : Novincem, aspirantom in praktikantom z višjo izobrazbo sme vlada dovoliti adjute po 1000 ali 1200 kron, drugim po 400 do 800 kren ;
avskultantom pa mora vlada dajati adjute po 1400 de 1800 kron itd.
Ta načrt je ležal nad dve leti nerešen. Referent dr. Schiicker je mejtem umrl in vlada je sama že z novim letom 1904 izdatno zvišala adjute, ki so povprek višji, nego jih predlaga justični odsek. To odisejo sta danes predavala zbornici novi peroče-čevavec H r u b y in voditelj justičnega mi-nisterstva dr. Klein. Poslanec dr. G oetz vled tega predlaga, naj se načrt vrne odseku, da ga popravi v dogovoru z vlado. Ta predlost obvelja.
Državne podpore.
Zadnja točka današnje seje je bilo poročilo odseka za državne podpore vsled toče, požarov in drugih uim. O tej točki že mnogo let poroča dunajski poslanec S t e i-n e r , ki je jako spreten govornik in povsem nepristransk poročevalec. V svojem govoru je navajal, da je vlada od 1. 1897. izdala vsled uim 73,600000 kron. Pritožbe pa so splošne, da so mnegokje te dtžavne podpore le »politična vaba", s katero si vlada pridobiva stranke ali posamezne po slance. Zato predlaga, naj vlada zbornici predloži natančen račun, koliko je država 1. 1904. razdelila podpor v pešam, deželah. Dalje je Steiner med živahnim odobravanjem predlagal, naj vlada že v bodočem zasedanju predloži načrt zakona, po katerem morejo posamezne dežele vpeljati prisilno zavarovanje proti požarom. Izrazil je še več zahtev kmečkega prebivalstva, ki naj jih vlada uvažuje. Zanimive so tudi njegove sklepne besede, ko je rekel: Prosim vlado, naj pazi na to, da se udomači v ministrstvu za notranje posle bolj človekoljubni duh in netak,kakor je bil v navadi v neki krono v i n i. (Klici: Na Kranjskem pod baronom H e i n o m !)
Naj na tem mestu pripomnimo, kar je o tem govoril naš posl. Pfeifer v odseku. Rekel je:
Opozarjam vlado na ogromno škodo, ki so je povzročile vremenske in druge nezgode prebivalcem kranjske dežele 1. 1905. Vsled vedaih požarov je veliko premoženja izgubljenega, ker so pogorelci bili le za male vsote ali celo nič zavarovani preti požaru. Z ozirom na to, naj bi vlada predložila načrt zakona, s katerim se vpelje prisilno za varovanja poslepij proti požaru. Rešitev tega važnega vprašanja naj bi vlada pospeševala kolikor mogoče, saj je v proračunu za leto 1906, pri poglavju notranjega ministrstva vsota 5000 K kot četrti obrok za stroške pripravljalnih del in poizvedovanj o tem vprašanju in vlada ima že mnogo potrebnih podatkov na razpel«ganje. Poleg požarov navajal je poslanec hude vremenske nevihte po leti. nate vedno deževje mesca oktobra in novembra, vrhtega pa še prerano zapadli sneg, ki je ffgromno škodo povzročil na sadnem in gezdnem drevju. Vsled vednega deževja ni bilo mogoče spravljati poljskih pridelkov, ki so na polju pognjili; tudi njiv ni bilo mogoče obsejati tako, da je mnogo njiv praznih ostalo. Tudi stelje ni b lo mogoče spraviti pod streiio, nastilati se je moralo s slamo, ki služi živini za krmo. Nastati mora občutno pomanjkanje živil in krme. V olaj šanje bede privolil je deželni zbor kranjski 20 000 kron podpore vkljub svojim skrom nim finančnim sredstvom, tedaj naj bi tudi država izdatne podporo naklonila po raznih uimah poškodovanemu prebivalstvu kranjske dežele.
V odseku je bil navzeč baron Hein kot novi referent za državne podpore in kazal, kakor bi rekel pokojni Pakiž, ledeno -mrzlo srce. V zbornico ga ni bilo.
Koncem seje je podpredsednik poslancem želel vesele praznike in srečno novo leto. Kakor se čuje, se snide državni zbor okoli 20. prosinca.
HnroCujte Jritoiukeiii detoljuton
V zadnji Številki škofijskega lista lava n t i n s k e škofije beremo e »Krščanskem deteljubu":
»Ustanovitelj društva detoljubev P. Ed-mund Hager" je poskrbel že pred 14 leti, da se je tudi v Ljubljani ustanovilo društvo, ki ima svoje slovensko glasile »Krščanski detoljub, list za krščansko vzgoje in rešitev mladine". List izhaja vsako četrtletje in ima zelo praktične priloge po gotovo nizki ceni, ki stane letno le 80 h.
Ustanovitelj tega za vse slovenske škofije nameravanega podjetja je bil neumorne delavni c. kr. profesor, g. Anton Kržič ki je imel srečo, da je v osebi gospoda Mihaela Bulovca, špirituala pri čč. gg uršulinkah v Ljubljani, dobil temu listu zelo marljivega urednika. Z združenimi močmi sta izdala tudi že 10 životopisov najbolj znanih svetnikov patronov, potem celo vrsto zelo koristnih književnih daril za društvo, med katerimi naj emenim le knjižico »Ali znaš?" ki je bila natisnjena že v 100000 izvodih, ki obsega kratek izvleček iz katekizma. Ravno zdaj izide že 12 izdaja te knjižice, ki stane le 12 h in obsega vse najpotrebnejši molitve, ki so za vse slovenske škofije se sporazumno določile. Knezoškofijski ordinarijat je z velikim veseljem vzel na znanje, da gg. katehetje lavantinske škofije zelo z veseljem segajo po teh podučnih ia zabavnih spisih in jih razdeljujejo med pridne učenke kot primerno darilo. Naj bi preč. gg ne samo temu društvu katol. detoljubev ne samo pomnoženo pozornost posvetili, ampak tudi njihovi skrbi izročene krščanske matere nagnili in pripravili, da bi ta list naročile. Plačilo pri Bogu gotovo ne bode izostalo."
Tako piše lavantinski škofijski list.
List stane le 80 h; kdor se pa vpiše v društvo, plača letno 2 kroni, kot nagrado pa dobi list s prilogami.
Kako lepi sestavki o vzgoji otrok je že prinesel ta list! Koliko duhovnov ga je že rabilo in jemalo iz njega lepih vzgledov. Toda list se mora razširiti in postati učitelj ; in svetovalec vsaki materi pri vzgoji njenih otrok. Matere ne morejo veliko brati, nimajo časa. Dajte jim torej v reke list, ki ima na malem prostoru toliko prelepih naukov. Ako dobi dobra krščanska mati ta list v roke, gotovo se jim bo priljubil in ga ne opusti nikoli več iz rok.
Gg. katehetje pa večkrat povprašujejo, kje dobiti primernih in cenenih daril S za pridno deco? Evo vam! Deset prilog je že izšlo, ki popisujejo življenje najbolj znanih svetnikov. Ali bi ne bile lepše in koristnejše darilo, če bi namesto običajne pedobice darovali eno izmed teh knjižic ?
Jedna knjižica velja ed 6—16 h. Ce bi jih pa velike skupaj naročili, bi se cena še prav znatno znižala. Za ceno ene podobice bi dobili celo knjižico.
Kako primerno darlo tudi za god ali sv. M klavža, ob koncu leta ena izmed teh knjižic! Ali naj jih le nekaj naštejem ? Š»st-ntdeljska pobožnost na čast sv. Aioiziju; Obiskovanje presv. R. T- za prvoobhajance; Dob;a spoved; Boj zoper lažnjivost; Spodobno vedenje v šoli — v cerkvi; Sv. križe v pot; Sv. Anton; Sv. Jožef; Sv. Fran čišek Asiški; Sv. Frančišek Sil.; Sv. Roza; Sv. Neža; Sv. Mariia Magdalena; Sv.Janez Ev.; Sv. Terezija itd. itd.
Naročuje se list, ki sam stane le 80 h, in pristopa se k društvu katol. detoljubov (letni prispevek 2 kroni) pri g. Mihaelu Bulovcu, nunskem špiritualu v Ljubjani.	Marijan.
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka« v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 18. decembra 1905.
Zaloibenl papirji.
4*/. mjjeva renta......
4srebrna renta.....
47, avstrijska kronska renta . 47. „ zlata renta . . . 47, ogrska kronska „ ... 47. , zlata „ . . . 47. posojilo dežele Kranjske . 4'/,7. posojila mesta Sp\jet . . 4 V/o „ „ Zader . . 4'/«7o bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 47, češka dež. banka k. o. . .
47» • . „ ž. o. . . 4«/,7. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4'/.7. pešt. kom. k. o. z lo70 pr. 4l/,7. zast. pisma Innerst. hr. . 4 V/. » > ogr. cen. dež. hr. 4V/. „	„ hip banke.
4'/,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,7. obl. češke ind. banke . . 47„ prior. Trst-Poreč lok. . .
47, prior. dol. žel......
»7. - Ju*- žel. kup. V,'/, . 4Vi /, avstr. pos. za žel. p. o. . 8r.Sk«.
Srečke od 1.1860'/,.....
. j » 1864 ......
„ tizske.......
zem. kreditne I. emisije .
" * .. v . » „ ogr. hip. banke ....
n srbske & frs. 100 — . .
„ turške.......
Basilika	srečke . . ,
Kreditne	„ ...
Inomoške	„ ...
Krakovske	„ ...
Ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ ... Rudolfove	„ ...
Salcburžke	„ ...
Dunajske kom. „ ... D elnloe.
južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (BrUx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur4nyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Val a t«.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji..........
luir	BI »K«
99 50	99 70
99-35	99 56
99 fio	99-70
117-30	11760
95 -	95-20
113-30	113 50
99 50	101 —
100-6U	101-60
100 —	
100-25	101-25
9975	99-95
9976	100—
100 45	I0l-4b
106-26	10720
100 60	101 50
99-90	100—
100 —	100-20
9950	10050
100-25	101-25
99-90	
99 50	100—
313 90	31690
100—	101—
188—	190 —
289—	291—
156—	158—
289—	297—
286—	297—
256 —	263 —
100—	107-80
143 90	144 90
24-40	26-40
472—	483—
79—	84—
91—	98—
62 —	68—
50 85	5285
32—	34-60
60—	64—
72—	78—
525—	535--
11610	11710
652 50	653-50
1629—	1639—
666 50	667-60
786 25	787 25
246—	246-50
660—	666—
496-50	497-50
2405—	2433—
51150	512-60
271 —	273—
558—	562—
161-50	163—
11-33	11-38
1915	19"13
23-54	23-62
23-96	24-04
117-725	117 925
95 75	95-95
252 25	253—
4 84	6" —
mmiiiimiiiiiiamimii
Zadruga gostilničarjev itd. v Ljubljani
razpisuje mesto
uradnika in sluge
pri svoji bolniški blagajni.
Prošnje z zahtevano plačo do 31. decembra 1.1. nadelništvu zadruge. Stari trg 19.
2554 3-2	Načelnik I. Tosti.
2291 30
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000--. Rezervni zaklad K
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obllgacU, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava lu ekskomptuje	Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje ere&ke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JKT Eakompt ln Inka..o menio. *S&	J IS" Bonna naroSUa. "£tt
Podružnica vSPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki ln nakaznicami.
Izvrstno praženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavljanje m zdravje.	1194 104-64
Ze en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praženja proti zastareli metodi. Za praženje so odločilna tale načela: 1. Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. — 2. Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čist« prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
glede čistote in dobrote. — 3. Hitra
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
l^iftFAl Pl2ftllillčllkk' Dunajska cesta
-■rn. Ml* V M M.	a liHV	(postna električne železnice.)
OT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnik papirjev, arefik, denarjev itd. Zavarovanja ia izgube pri trebanjih. pri izžreba^ju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebajo. Kulantna zvršitev naročil na borii.	Menjarlčna delniška družba „MEUCUBM i., Wollzetle 10 in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2.	S0T Pojasnila v vseh gospodarskih ln flnanOnlh stvareh, potem 0 kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Jo mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti nalotenih glavnlo. 18 150—184
		
..Zo.. Božič
izredno nizke cenej Perilo za gospode, kravate,
Perilo za dame, čipke, krila, 'ggfznogavice ssssssssšss Garniture za kavo, brisače, 2538 5—3	žepni robci a^as^
Anton Šare Sv. Petra cesta 8.
Naznanilo.
Svojim cenjenim odjemalcem si uso-jamo naznaniti, da počenši z današnjim dnem gosp. M. Kadunc, postrešček v Ljubljani, ni več naš zastopnik, ter jih prosimo, da cenjena naročila na drože (Pressgerm) odslej pošiljajo naravnost na nas.
V bodoče računamo naše najboljše drože samo K 120 za kg. — Poleg tega si dovoljujem ponuditi vsem pekarijam naš proizvod v sladu (Backermalzmehl) po 80 vin. kg. Vzorce pošiljamo na zahtevo brezplačno.	2569 6—2
Iganjarna in tovarna za drože
Dvor (flofl) pri Frežah, Koroško.
Strojnik
2514	(mašinist)	8 4
dobro izučen in izkušen, dobi službo pri Blaž Zabretu v Britofu pri Kranju. Plača po dogovoru.
Naravni dobri
brinjevec
2487 2	se dobi pri
L. Šebeniku v Sp. Šiški.
Novo istrsko vino
se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za
---- sv. maše. —--
Prodaja po najnižjih cenah
Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 2186 24-16

Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu 2486 3
čebelno voščene sveče
za cerkev, procealje in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor
med
za prodajo v škafih po 16, 20, 40 kg težkih prav poceni. Za čebelarje Izvrstni garantirani pitaneo v škatljah po 6 kg žt kg 60 kr, škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji ln pitanec v škafih po 20-40 kg prav poceni. Za birme, BoMč, Miklavža itd. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld. 120,
medeno žganje liter 1 gld. lastni Izdelek. Kupuje ne tudi vsaki čbb med v panjih, sodčkih, kakor tudt vosek I11 suho s&tovje po kolikor mogoče visoki cent.
Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in poSteno postreči.
OROSLAV DOLENEC,
«večar in lectar, trgovina z medom in voskom Ljubljana, Wolfove ulice it. 10.
ivrvvvvyYrvvvvvYvrvYryvYrYYvvvr
Hi, prodajalno
z gospodarskim poslopjem, z lepim velikim vrtom, z ledenico, s kegljiščem, po dogovoru tudi brez prodajalne,
odda takoj v najem
za več let lastnica Olga Petsche v
Starem trgu pri Ložu. 2557 (3)
Velika zaloga
cerkvene oprave
in elektrlinlh svetilk itd. Naročila se hitro izvršujejo. — Načrti in proračuni se po že\ji naročnikov naglo izvršč. Stari cerkveni pred-x meti se prenavljajo najceneje 2656 30-2
VelespoStovanjem
L. Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
V izložbi so velike, lepe jaslice (umetniško delo), za kako cerkev ali samostan.
Stev. 8044,
o. š. v.
OKLIC
S tukajšnjim razpisom z dne 30. novembra 1.1. št. 2778 na dan 21. decembra t. 1. določena zmanjševalna dražba zaradi oddaje stavbe trorazredne ljudske Šole v Prečni preloži se na dan
soboto, 30. decembra 1.1.
ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Prečni.
Vsa druga določila gori omenjenega razpisa ostanejo v veljavi.
C. K. okrajni Šolski svet Rudolfovo,
2574 2-1	dne 15. decembra 1905.
Y	sredo 20. decembra
Y	četrtek 21.
Y	petek 22.
Y	soboto 23.
Y	nedelj o 24.
99
99
99
99
U Ljubljani največja
prodajo * • ostankov.
Edino te vrste, najlepša priložnost za
božična darila.
2672 2—1
Povodom te prodaje se bo radi popolne opustitve trgovine oddalo okoli 10.000 ostankov, obstoječih iz volnenega, zimskega in letnega blaga, iz blaga za gospode, barhentov, perila, žide, platna, nadalje vse drugo blago, kakor popolna obleka za gospode in dečke, hlače, zimske suknje, perilo za gospe in gospode, moderce, bluzne, jopice, paletot, krila, vezenine, posteljne odeje, pripadajočo opremo etc. etc. po do sedaj še neznano nizkih cenah.
Prodaja se vsak dan od 8.-12. in od 2.-6. ure.
Zalogo blaga A. PRIMOŽIČ
Ljubljana, Resljeva cesta št. 3.