135. številka.
Ljubljana, petek 14. junija.
XI. leto, 1878,
Iahaja vsak dan, isvacroSi si os*« po ju: »aoJoiii, y..r vtsij* 00 polti pnriraUtt SS a 1j ti o - opor ■ k o dežel« «a celo loto 16 gld., ?.« pol lota 8 gld.,
sa Četrt l«ta 4 gld. - Za Lj   :• }t ..* poii.jaaja n* do« *a orio loto 18 *;>'.L. za eetrt lota 2 gld. 30 kr., aa on meaoo 1 gld. 10 kr   Za pošiljanje na
doni so računa 10 kr. »/1 air*i.<j. fei .• x ;+ lov.*. — Za IfllJ« deiolo toliko vto, kottkor pofitnina ilnaia. —Za gospodo Učitelj e na ljudskih ioiah iv za dijake vt>;.ja anif&na e bi   . sicer      •■ J,5r bij cva   ■  .   t kital 2 g!d. 5:j far., po pojiti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od
detirisiopiio petit-vrste 6 kr., če so .......Bskrat ti^fe..^ ft kr., Se te dvakrat in 4 kr. če M tri« ali večkrat tiska.
Dopisi nuj se fraukirati.     Rokopisi se ne vračajo. — TT r 1 <i n > I ••■•» ?* v I-tabljani v Fran« Koknanovej hifii I*. 8 .gledališka Itolba",
Opr a v« lllVO, na k»:«r<> H., ... p pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t» j» adminiatimtivtM reči, je v nNarodni tiaknrni" v Kolnainovej hiši.
Telegrami,
Berlin 12. junija. Cesarsk ukaz veleva, da se imajo nove volitve za nemški državni zbor 30. julija vršiti.
Nemški cesarjevič naslednik je sprejel denes kongresne pooblaščenčo posebej po deželah.
Vrsta v kongresu bode alfabetična. Za ceremonijalno razpravljanje je ceremonijal dunajskega kongresa izposojen. Urez dvomi »r je, da bode Bismarck za predsednika izvoljen. Kongres bode proglasil varovanje skrivnosti; delavci, ki bodo imeli za kongres tiskovine izdelovati bodo na molčanje zapriseženi.
V preudarek.
u.
Vso oataljnvja slavjanskija n' dnosti grupirujutBJa okolo russkugo naroda, kak vrt vi etoga Breclimuigo * t v <»;.-, kak okraiuv naficgo mira.
Budiiovio.
Druga naša dolžnost je, .pospeševati slovansko vzajemnost Tu pa nikakor ne zadostuje, da se samo čutimo Slovane iu »inove jedne majke. To bi bila stoprav prva stopinja, ali od tega čuvstva do resničucga, vzajemnega slovanskega delovanja je še velik korak, iu tega moramo storiti, če bo čemo ostati Slovani. Se ve da je teško preiti iz misel v dejanje. Govori bo pač lebko, mi smo Slovani, ali da bi si mi Slovani tudi vzajemno pomagali, se moralno tudi vzajemno Upoznavati. Za to izpozuanje je pa treba, da ItUdiramo jezik, literaturo in zgodovino raznih slovanskih narodov. Zli se mi, da  zlasti mi Slovenci v tem oziru premalo
storimo. Marsikdo se uči, ali pa uže zna laško, francosko. Dobro, nijeden ne more biti proti učenju teh jezikov, ki se v praktičnem življenji najbolj rabijo. Pomislimo pa, bi se li ne mogel ta navaditi tudi jednega ali več slovanskih jezikov z malo težavo. Vsaj je njegov rodni slovenski jezik tako podoben vsem drugim. Gotovo se splača ta težava, ker v kratkem bo mogel občudovati duševne izdelke, spoznavati žitje in bitje slovanskih narodov, in razvidel bo, da je vse slovensko narodno mišljenje zelo slično z mišljenjem naših sorodnikov. Videl bode, da je slovanski duh krepak, da se približuje zmirom bolj svojemu ciliu. Večkrat se sliši, da imajo Slovani le ubožno literaturo, da se torej nij vredno učiti slovanskih jezikov. Kdor tako govori, se bo kmalu nasprotnega prepričal, če vzame v roko delo, ki izhaja v Lipskem : „Biblioteka pisar/v polskich", ali ruske klasike, počenši s Karamzinom dfj Nekrasova, aH kako novejšo rusko biblijogralijo.
Zdaj pa preidimo k drugej točki slovanske vzajemnosti, k točki, ki je bila pretečeni teden v tem listu temeljito obdelana v prevodu Budilovićevega spisa: „0 literaturnom je dinstve narodov slavjanskago plemeni1'. Jaz naj ponovim o tej reči samo nekatere bjsede Jungmana, čegar slavnost se je obhajala mi-noli mesec v Pragi.
„Koliko bi bilo bolje — pravi Jungman —- rabiti za literaturni jezik po vzgledu Nemcev jedno samo katerokoli narečje, katero bi se z drugimi nareiji bogatelo in blažilo večuo in brezmerno.
„Jaz mislim, če so se na Nemškem pri jedinstvu literature in pismenega jezika, mogle obraniti svoje vlade v posameznih dthh, kakor n. pr. pruska, avstrijska,  bavarska, vir-
temberška itd., zakaj bi se pri Slovanih, pri rabljenji jtdnega literatumega jezika, ne mogle ohraniti po vrsti vse različne politične skupine Husov, Srbov, pruskih, turških itd. Slovanov V Strašilo panslavizma, katerega se boje,, ali pa se delajo, kakor bi se ga bali naši neprijatelji, je izmišljeuje sebičnosti in sovraštva, in zraven nerazumnega in slepega sovraštva, katero se poveličuje se svojim pan-germanizmom, a nam ne želi ničesar, kar bi vsaj nekoliko na to napominjalo, in se pri tem ne sramuje javno razglašati svojega hudob-niga namena — držati nas večno v razkosanosti in suznjosti.
„Jaz sem iskren in svojo narodnost ljubeč Čeh, ali jaz sem pripravljen tudi češki jezik prinesti v žrtev vseslovanskemu literaturnemu jeziku, ker sem prepričan, da mi pri rabljenji tega ali druzega slovanskega narečja vendar ostauemo Slovani. O, da bi se tudi vplivni možje sprijaznili s to mislijo, in nam privoščili to, k čemur nas je privezala sama priroda."
Tem besedam nij treba pojasnila. V njih se tako lepo izraža potreba jednega literatur-nega jezika, in se tudi izključuje vsaka politična nevarnost tacega početja. Kdor ne sprevidi te potrebe, ta naj Čita še jedenkrat omenjeni listek v „Slovenskem Narodu", a'" pa še sestavek „ob izučeniji slavjanskago mira", katerega jo tudi Buhlovič priobčil v slavjanskem zborniku II. Videl bo, da je razun nekaterih stvarij, tičočih se pravoslovja, vse tako naravno, tako dosledno, kar se govori o našem prihodnjem literaturuem jeziku, in kar je glavno, da ta jezik ne more biti nijeden drugi, nego ruski.
Obruimo pa to, kar smo do zdaj govorili, nekoliko  na naše razmere.   Koliko ima
Bitva na reki Kalki.
(Spleal J. S le k lasa ) (Konec.)
Zmaga Mstislavova je služila videni za znamenje, da bodo Tatari v prvej vehkej bitki popolnem potulčeui. Vojsku, je začela hitro prehajati crez reko Dnjepr, Siriti se po pulo-veskej zemlji, ter v popolnem redu napredovati, vsak oddelek pod zapovedui.štvom svojega kn.za, proti reki Kalki uzhva se v A/iov-sko morje); na polu so srečali vec ma'h oddelkov taturskih, katere &o vlovih iu oplenili; osmi dan pohoda so se oni Votavili pred reko Kalko. Gališki knez Mstislav Mstisiavič Uda-loj pregazil je reko prvi ter odločil iti po Bledu pred njim bcgajoeik Tatarov. Kajproj je poslal mlade kneze, ki so bili pri njem: Danila Gališkega in Gloga Kurskega, ter Ja-
runa, načelnika poloveških vojsk, sam pa je jahal na konju od zadej. Zdajci se odkrije pred njim vsa tatarska vojska, mnogobrojnejša nego vsa ruska s poloveško skupaj. V bitkah izkušeni ljudje so svetovali Mstislavu, da se vrne in zjedini z vojskami velikega kneza Msti slava Romanoviča, ki je stal pri reki Kalki; ali Mstislav Galiji je preveč veroval v svojo hrabrost ter hotel sam zmagati iu vso čast imeti, zatorej nij hotel poslušati tega sveta, posebno še za to ne, ker je mrzil Mstislavu Kijevskega. OJločil )e bonu se sam ter je nemudoma postavil svoje vojake v bojne redove ker so Tatari uže napadali. Ko je pa opazil, da je Tatarov tako veliko, da jih s svojimi očmi ne more pregledati, uvidel je svojo zmoto ali bilo je uže prekasno ; sovražuik je bil pre blizu. On je komaj mogel odposlati glasnika k velikemu knezu z glasom, da bi mu pušel brž v pomoč B svojini" četami. Bitka se začne. Mladi knezi ki so bili Bpredaj, skočili bo
mej Tatare—prvi mej njimi je bil Danil Ko-manovič; oni, so 8e borili z nečuveno hrabrostjo in silo. Danil je dobil v prsa s sulico kri je oblila njegovo orožje; ali on nij niti krvi videl niti raue čutil, kajti bil je mlad, posebno živahen in hraber. Drug njegov, knez Mstislav Jaroslavič Lučki opazil je kri na Danilu, ter mislil, da mu je zadana smrtna rana, zatorej je svoje spodbujal, da osveti'- kri njegovega druga; bitka je čedalje bolj besnila. Sprednji polki tatarsV*: so uže omahovali, približevala seje vojska velicega kneza; gotova nada je bila na zmago. Ali zdajci pokvarijo Polovci vse delo. ProgoneČi Tatare, oddelili so se oni v ognji od Rusov, ter poleteli blizu ležeče moč?are proti sovražniku : komaj pa Tatari to opazijo, zajamejo je, navalijo nanje z vso silo, ter je zmedejo; v strašnem neredu so hoteli Polovci umikati se, ter so tako zmešali vso rusko vojsko, katera se dozdaj še nij zjedinila, kajti veliki knez MstiBlav Koma-
slovenski narod učenjakov v vseh strokah, kateri pa nič ne pišejo, ali pa pišejo v nemškem jeziku. Moglo bi se reči, da je slovenski učenjak v nekaterem oziru za svoj narod izgubljen. Res je, da se ne morejo učena dela pisati po slovenski, ker bi jih nikdo ne založil, in le malokdo kupil.   A iz tega še ne sledi, da bi se pisalo nemški. Vsaj imajo Nemci uže tako bogato literaturo, da se iz nas norčujejo. Fišo naj tedaj naši u'enjaki po ruski,  in ne bo jim maujkalo založnikov. Koristili bodo neizmerno veliko Siovanstvu,  ker njihova dela bodo čitali vsi izobraženi Slovani, in sami bodo ravno tako lehko pisali po ruski,   kakor zdaj po nemški.
Kar se tiče leksikalnega bogatstva ruskega jezika, vzetega v njegovem dialektičnem raz raščenji in zgodovinskem razvitji, moramo reči, da je to bogatstvo neizcrpljivo, da se on ne boji nikacega tekmeca ni v sredi slovanskih ni v sredi vseh arijskih jezikov. Zadostuje primeriti besednjak Dalja, s katerim koli besednjakom živega jezika, da se prepričamo o tem. Ituski besednjak je toliko obširnejši, kakor kateri koli slovanski, kolikor je ruska zemlja ra znovrstnejša, kolikor so žitje in bitje, opravila in tedaj tudi pojmi raznovrstneji, kakor pri druzih Slovanih.
Važna je tudi posebnost v sostavu in stroji ruskega jezika, po katerej se nam on predstavlja kakor srednji člen in zvezovalni zvuk mej dialektičnimi skrajnostmi slovanskega zapada in juga.  Tačas namreč, ko so jedni (Dobravski, Šafarik) prištevali ruski jezik k jugo izhodnim slovanskim narečjem, so ga pa drugi (Kopitar, Katančič) približevali k severo zapadnim. Ta razlika je prišla odtod, ker je kakor je dobro zapazil Vostokov še leta 1820, .ruski jezik v sredi mej izhodnimi in zapad nimi slovanskimi narečji, in ker je samo slo vansko pleme, ki se je naselilo v Kosijo, nek daj živelo v sredi mej izhodnim in zapadnim pokolenjem."
Iz tega posnamemo: 1. učimo se slovan skih jezikov in zlasti ruskega in 2. naši učen jaki naj pa, mesto da bi bogatili nemško li te rat uro, piše po ruski; ker le samo ruski jezik je zmožen postati občen slovansk litera turen jezik. Delajmo tako in uresničila se bo lepa ideja Šafarikova, Kollarjeva, Woroni ćzeva i. t. d. uresničila se bode ideja slovan ske vzajemnosti. S—n.
Košut in kongres.
Dopisnik „Soleil au poroča iz Benetk, da se je z magjarskim „prognancem" Košutom na njegovem posestvu pri Turinu o orijentalnom vprašanji razgovarjal. Stari magjarski upornik Košut obžaluje, da bode kongres v Berlinu iztočno vprašanje iz nova le „zale-pil", ter pravi:
„Vojne nobeden človek tako ne želi, kakor jaz.   Slepo  se je Rusija v nevarnost podala,  da bi zadostila svojej čeatiželji, ter e zašla zdaj v zagato, iz katere bi jej morali izhod braniti.   Odgovorili mi boste, da bi jej Nemčija pomagala, in da bi gospodu Bismarcku prav ugajalo, ako bi se svetovni prepir vnel. A po mojem mnenji je nemški kancelar število in moč vojske dobro  preračunal, katero bi vsak del na noge postavil, in da je uvidel, da bi mu bila takošna koalicija nasproti, ka tera bi mu njegovo pričeto delo popolnem razrušila. Zato bode, kolikor mu je v moči, posredoval, a Avstro-Ogerska in Angleška izpustili bosti najlepšo priliko, v katerej bi lehko svojega dosmrtnega (?) sovraga uničili.   Kar se pa osobito grofa Andrassvja tiče, je on to vprašanje namesto celotno, le deloma obravnaval, kakor bi šlo le za kakovo ogersko po-mado, in mislil je on, da je Bog zna kakovo čudo stvoril, ako je on imenoval to: „sfero moči   interesov   avstro-ogerske monarhije". Zdrav človeški razum moral bi mu povedati, da se orijentalno vprašanje, osobito iz stališča avstro ogeiskih  interesov,  ne da razkosati. Avstro - ogerski interes nij  le tu ali tam, temveč povsod, na jadranskem, črnem in na srednjem morji, na Dunavi in na Savi, na Balkanu in v Carigradu. A grof Andrassv mora imeti vedno kaj posebnega, in zdaj je izumel nekaj novega k onej njegovoj politiki „od slučaja do slučaja.u  Za takove formule ima sploh on posebno nagnenje kakor njegov prijatelj Bismarck, kateri pa vsejeduo v zad njem času v tem nij imel posebne sreče. V trocesarskej zvezi, v katero se je mešal, Bog ve zakaj, igral je grof Andrassv nalogo petega kolesa pri vozi, bil je statist.   Na kongresu držal se bode gotovo nemškega kancelarja kateri je preverjen, da zdaj, ko sti bo An glija in Rusija izporazumeli, bode se Avstrija zadovoljila z nevažnimi, formalnimi pripoznanji Z jedno besedo: za norca so nas imeli, nas še imajo in za norca nas bodo še imeli. Za dovoljiti se moramo s tem, ker uže nij dru
gače; a to nagajanje ne sme nekih mej prekoračiti, ker bi se knez Bismarck in Rusija morala preveriti, da nema le grof Andrassv; govoriti.* Dopisnik je potem Košutu ugovarjal, da bode za kongresom morda le vojska prišla, in Košut je dejal na to: ^Morebiti, da imate prav; lehko je, da se motim, in gospod Bismarck ne bode prvi državnik, ki je v ve-selji svojih vspehov hudo napako zakrivil; Bog daj! Bog daj!"
To so besede Košutove. Menda jim preveč važnosti nij pripisovati. Motil se je staii mož pred začetkom ruske vojske večkrat a svojimi izjavami. Ali poducijivo je za nas, ka) želi in upa, in česa ne upa jeden glavnih re-prezentantov sovražnikov Slovanstva. Kateri Slovan, ki neče svoje smrti, bi se hotel in mogel za to navdušiti za kar je magjarski upornik Košut navdušen?
Politični razgled.
TVotriiiaJe dežele«
V Ljubljani 13. junija. O ntnhili&ticiji avstrijske vojske nam nij dovoljeno dosti pisati, kakor konfiskacije tukajšnjih listov dokazujejo. Ministerijalna „Presse" od srede o tem piše: „Uže dva dni lete glasovi o mobilizaciji po zraku in so ~r-rablj&jo za vplivanje na borzi ter se tudi žurnalistično upotrebljujejo. Nam pač nij treba svojim bralcem zatrjevati, da bo ti glasi o mobilizaciji pretirani. Za kar se zdaj sploh ravna je d o p o 1 n e n j e vojske v Sedmogra-škem in Dalmaciji, kolikor je treba. To še nij nobena mobilizacija, tudi no en del od njeu. . . .
V fjvovn so pri volitvah v trgovinsko zbornico zmagali 11. t. m. prvič Poljaki proti judom, ki so dozdaj gospodstvovali v tem zastopu, in slepo vsako vlado pos'ušali.
Ogerski zbor je včeraj začel svoje seje, v katerih ima dokončati nagodbene postave. V Pešti menijo, da bode to zvršeno do IG. t. m. Mogoče je pa, da začne opozicija zopet veliko govoriti, in tako račune zmeša.
Viiitiife «1 rJštave.
Denes 13. junija je važen zgodovinsk dan. Denes se snide Iconr/t*«**, jeden največjih in — morda — najvažnejših shodov diplomatov in državnikov najveljavnejših držav tega sveta. Dnevi njegovega zborovanja bo kritični. Iz tega, kar se bode ukrenilo, vzraste za bodočnost Evrope ali velik napredek ali krvavo zlo.
Mluski „Golos" piše: Kongres ne bode rešil do konca orijentalnega vprašanja, temuc bode samo pot pokazal, po katerem se do cilja pride. Ruski pooblaščenci naj se postavijo na stališče svoje narodne, tradicijonalne
novic je ravno prihajal na bojišče. Tatari so upotrebili trenotek.   Z vso svojo silo so navalili na ruske  polke; sledilo je silno in strašno klanje; zmešana ruska vojska se nij mogla nič več držati, nego se je umikala, Ta tari pa bo tem bolj pritiskali; vojska je kar ginila, knezi so se morali rešiti z begom. Tudi knez Danil je obrnil svojega konja; na reci Kalki je čutil veliko žejo ter začel piti; še  le zdaj je  videl zadobljene rane, ali nij bilo časa na to misliti, — Tatari so bili za petami. Mstislav Udaloj in Danil sta pobegnila k Dnjepru, kjer sta sela v ladijo ter se prepeljala črez široko reko; kar zapove Mstislav zapaliti in pokončati brodovje, da jih ne bi mogel sovražnik  dalje preganjati, ali on je pozabil, da je za njim ostalo še mnogo ruskih oddelkov, katere je on tako izdal Tatarom plen.  Tatari so preganjali bežeče, ter Bkoraj vse pobili.
Samo veliki knez Mstislav Romano vič ne
hotel bežati; nad reko Kalko, na kamnitej visočini, zapovedal je on hitro narediti trdnjavo od kamenja, lesa in voz, ter zašel to mesto z nekaterimi mladimi knezi, ki niso mogli ali pa hoteli bežati. Nesnetni so se mogli tukaj skriti samo za nekaj časa. V kratkem je sila tatarska oblegla od vseh strani to malo trdnjavico. Med polki tatarskimi se je nahajal oddelek Brodnikov, (ki so se med Dnjeprom in Donom klatarili, ruski klateži) katerim je bil načelnik Ploskima. Veliki knez ae je tri dni branil pred Tatari v svojej trdnjavici, ali uvidel je, da se nemore dolgo ustavljati, zato je sklenil ugovarjati se s Tatari po Ploskinji. Ploskinja je svetoval knezu, da naj se preda Tatarom ter se je zaklel, da ne bode nobeden od njegove vojske ubit, nego vsi puŠČeni na slobodo po odkupu; knez se je prodal, ali zdaj je Ploskinja Tatare nagovoril, da vse Ruse skupaj s knezom pobijejo. Tatari so tudi |tako storili, vso vojsko so poklali, kneze pa
zvezali, položili na zemljo, pokrili je z deskami ter je tako podavili, potem pa so se gostili nad podavljenimi trupli. Tatari so kmalu po tej bitki odšli zopet v svojo zemljo.
Tako so ruski knezi izgubili na reci Kalki strašno bitvo (I. 1224) predniki njihovi nijso pomnili, pa morda tudi nasledniki ne izkusili tako strašnega poraza. Vzrok nesreče je bila prevelika naglost in samozaupanje gališkega kneza Mstislava Udalega in zmešnjava, katero so provzročili Polovci v bitvi. Neizmerno mnogo ljudi je poginilo v tej bitvi: bilo je ubito 10 knezov, mnogo tisočnikov in vojvodov; od drugih ljudi se je komaj vsaki deseti vrnil v domovino. Vpitje in stokanje moglo se je povsod čuti, po vseh mestih in vaseh. Ali ta velika nesreča je bila še le začetek mnogo večih bed, katere bo bile ruskemu narodu v bodočnosti sojene.
politike, kakor jo je zgodovina ustanovila in naj ne dvomijo, da je ruski narod pripravljen uvoje zakonito pravo in svojo narodno čast do zadnje kaplje krvi zastopati in braniti.
Na .1 rut .ikem hote železo kovati, dokler je razbeljeno. Komaj je nemški državni zbor razpuščen, uže telegraf poroča, da so razpi sane nove volitve, in sicer na 30. dan pri-iiodnjega meseca. Reakcija se bliža z brzimi koraki. — Cosarjevič naslednik je rekel 9. t. m. mestnej deputaciji berlinskej, da on zaupa na dobri duh ljudstva; on ve, pravi, da je velikanska večina naroda v Prusiji kralju zve eta, v drugej Nemčiji pa cesarju. Zato bode on imel pogum in moč svojo dolžnost izpolniti.
Na JFrniioosIcem reakcijonarci upajo, da bode Mac-Mahon precej ko bode razstava končana, sam odstopil, in v tej zmešnjavi, ki bi zarad naslednika nastala, upajo za novo vzpostavljenje monarhije ugodno priliko najti.
Ko so bile oči vsega sveta vse kam drugam obrnene, dogodilo se je v Mivlt/igi nekaj politično vrlo važno. Tam so pri novih volitvah padli zdaj na vladi stoječi katoliško konservativci v senatu in zbornici. Liberalci 80 dobili zopet večino, Bicer neznatno, ali vendar vtčino. V Belgiji je torej v tem smislu pričakovati izpremembe vladne Histeme.
Dopisi.
I k liro po 11. jua;ja [Izv. dop.] Tu kajšnje pevsko društvo je pretečeni teden napovedalo na binkoštni ponedeljek izlet za „Dolgo njivo". Poglavitna točka programova je bila: „Stioljanje v cilj" za šalodobitke. Ko omenjenega dne ob 3. uri popoludue zagrmi Btrel v znamenje skupnega odhoda, razvije zastavonoše c krasno trobojnio slovensko, k a tero se pod polumescem in zvezdo kinčali trakovi v narodnih barvah. Udje, kateri so denes razen gladkih grl tudi bistrost očij in mirnost svojih rok skušati hoteli, dospeli so na Bredo trga, kjer jih je zbrano ljudstvo z radostnimi živio klici sprejelo. Urno stopijo v kolo in izvrstno zapojo v mnogoštevilnem zboru v „Grlici" izdano „Slovensko reč". Vred stopi vši, korakajo dalje, za njimi neštevilna množica ljudij, katera se je, jez razrušivši reki enako, razlila v nemško ulico. Ko pridejo pred „Čitalnico", kjer bo se ravno na izlet v Kam-nogorico pripravljali, pripogne barjaktar zastavo v znamenje pozdrava in časti pred to naroduo ustanovo, katera žali bože zarad vodstva ob svojem času nij hotela ali mogla vseh domačih narodnjakov pod svojim praporom zbrati. Za ,Dolgo njivo" prišedši razvrste se gledalci po planjavi za strelnim šotorom vrh katerega je bila zastava postavljena. Streljanje se prične. Ostro in tenko so pokale risanice in za vsakim strelom je več kakor štiri sto parov očij pazilo na boljši ali slabši učinek kroglje. Glasna pohvala menjala se je z šaljivem draženjem. Mladi in stari so s takim veseljem silili v strelini šotor, da se je večkrat moralo zarad preraz-gretih cevi nekoliko odjenjati. Vrli pevci so pa vmes marsikatero, serce ogrevajočo domačo zapeli. Po dokončanji streljanja razdelili so se dobitki. Prvi je pripadel, vsled zapisnika tukajšnjemu gospodu učitelju in vodju pevskega društva Marku Kovšci. Druzega je dobil 78 let stari mož Jože Fiužgar, tretjega Ilrabroslav Osa, četertega in zadnjega pa mlad fant Jože Vreteno v. Ko so strelci, kateri so do zdaj le pri strelu imeli svoje misli, dobro pivo, katero je iskren narodnjak Jernej Poznik, žejo in vročino dneva dobro poznavši nekoliko sodcev pripeljal, izpraznili, podali so se v lepem redu proti domu. Rešetu enako prestreljeno tarčo je nesel v slovenske barve oblečen kazač naprej. Za njim  so   nesli dečki zelene veje,
kar se je iz daljave premikajočemu gozdu podobno videlo. Za zastavo bili so strelci in pevci v rednih vrstah. Trgu bližajoče čakala je neštevilna množica, katera jih je z neprecenljivimi živio-klici pozdravljala. Zarad silne gnječe morali so večkrat ostati in navdušeno vseobčno zahtevanje marsikatero slovensko zapeti. Ko pridejo na glavni trg, Sli so kolikor so jih mogli prostori obseči k vrlemu narodnjaku Matevžu Šolarju. Mej tem ko se je zastava iz okna v drugem nadstropji v večernem vetru vila, od počib in okrepčali so se nekoliko, potem pa so pevci in prijatelji gospoda Valentina Klinar-ja, ki je tudi jeden izmej neprestrašenih borilcev za narodnost, svobodo in ljudstvo omiko, spremili domu, od koder so še le pozno v noči vrnili se vsak na svoj dom. Bliščobno se je pokazalo, da so Kropavji, če so tudi „dugo tvrdo spali" vsi od prvega do zadnjega nepokvarjeni sini Slave. Nadejati se je, da bode sejalce narodne zavesti in ljudske omike gotovo kmalu razveselila lepa kal.
.*»«'» *lov«*n«*k<'-u Nttfcjora 9. junija [Izv. dop.] (Šolsko vprašanje) se je bilo začelo po časopisji od tistega časa zopet razpravljati, ko je naučni minister izdal ukaz, po katerem se ima v ljudskej šoli več ozir.iti na gojenje učnega (materinskega) jezika, nego na učenje realističnih predmetov. S tem ukazom nekako v zvezi je tudi oni ukaz, po katerem ima narodna šola dajati zopet Bpričevala onim učencem, kateri v srednje šole prestopajo. Iz tega poslednjega ukaza in iz raznih debat v državnem zboru ter dunajskem mestnem zboru so razvidi, da ie prvi ukaz dan največ radi srednjih šol, katerih učitelji so Be pritoževali, da dobe premalo izurjene otroke, zlasti v zadevi učnega j e z i k a in v zadevi računstva. Ta ukaz jo torej, da si v njem nij veliko pozitivnega, dan na ljubo srednjim šolam.
Zato se pa mnogi narodni učitelji poprašujejo, ali se ima torej naš zavod samo na srednje šole ozirati ali ima narodna šola samo za srednjo šolo pripravljati? Mogoče je tudi da bodo nekateri ta novi ukaz tako umeli, kar bi zopet dovedlo jih na stranska pota, da bi le jezik in nič druzega kakor jezik z vso eneržijo gojili. (Nemškutarski učitelji — se ve — bi potem nemščino prav marljivo mlatili.) Ljudska šola nema ravno tega jedinoga namena, da pripravlja za srednje šole, ona ima marveč to občno svrho, da deci prisvoji nekaj splošne omike in splošne odgoj e.
Iz ljudske šole se podajo učenci k naj-mnogoverstnejšim stanovom, kar velja zlasti o ljudskih šolah po kmetskih vaseh in trgih; morebiti se poda vsako leto poprek le 1% v srednje šole. Zato naj bi se nam ljudskim učiteljem ne očitalo, da deco slabo za srednje šole pripravljamo, ker je ta zadeva le postranski namen ljudske šole. Res je, da se mora v njej otrok v jeziku kolikor toliko izuriti, res je, da k splošni omiki treba razumljivega čitanja in pisanja; ali ljudska šola ne more poleg mnogih družin predmetov v 1 letih otroka v učnem jeziku (ua Slovenskem še v dveh) toliko izuriti, da bi profesoru učenčevo znanje v jeziku kar zadostovalo za znanstveno predavanje njegovo. Ljudska šola ima po novej postavi čisto pravilno tudi to nalogo, da seznani mladino z onimi predmeti, kateri so kakor nekako popularno zuanstvo slehernemu človeku potrebni, bodisi
tudi priprostega delavskega stanu. Vsaj se* more vsakemu smiliti duševni siromak, kateri nema niti pojma o zemljepisji ali zgodovini, ali pa kataremu so nekatere prikazni v naravi „copernija", ker si jih razlagati ne more. Kje pa je priličnejše mesto, nego v narodnej šoli, da se mu vse to razjasni? Na dalje, ali nema kmet vse pravice, od šole narodne terjati, da se mu strok vsaj v temeljih gospodarskih otrok nekoliko izuri? Zato naj bi nihče ljudskih učiteljev opustil z marljivostjo gojiti tudi realistične predmete. Vsakemu svoje! Mnogim se nekako dozdeva, da se pri nas dajo le prihitro kakove naredbe, kakor se ta ali ona želja izrazi; kajti po vsej pravici bi utegnili zopet kmetovalci zahtevati, naj bi se v ljudskej šoli bolj oziralo na kmetijske stroke, sadjerejo, živinorejo, poljedelstvo,i. t. d. Ali bi bilo potem morda prilično, to stvar z novim ukazom povdarjati, ko je uže itak dolžnost učiteljev, koliko toliko se ozirati na gospodarske potrebe?
Domače stvari.
— (Konfiskacije.) Zadnjo sredo sta bila konfiscirana „Laibacher Taoiblatt" in „Novice", baje zarad notic o „mobilizaciji".
— (Pogreb po Jos. Dobeveu) je bil predvčeranjem po poludne jeden najlepših, jeden onih, kakor jih le nemnogo vidimo v Ljubljani. Dolga vrsta pogrebcev iz vseh stanov prebivalstva je dokazovala, kako zelo je pokojnik priljubljen bil. Pogreba so se udeležili odborniki mesta, kmetijske družbe, čitalnice, deputacija „Sokola", itd. itd. Čitalnički pevci so zapeli nagrobnico. Na grob je bilo več lepih vencev položenih od sorodnikov, kmetske družbe in dr. k
— (Čitalnica v spodnjej Šiški) napravi v nedeljo lfi. junija ob 4. popoludne v prostorih pri „Guziju" s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavne vojaške godbe c. kr. 53. pešpolka nadvojvode Leopolda, v slovesno odpretje čitalnice besedo, z loterijo in plesom. Program je: 1. Slavnostni govor. 2. Koncert, katerega izvršujejo udje pevskega zbora ljubljanske Čitalnice in slavna vojaška godba. 3. Deklamacije. 4. Loterija. 5. Ples. Ako bode vreme neugodno, bode slovesno odpretje prihodnjo nedeljo 23. junija t. 1. K tej svečanosti vabi najuljudneje vsa narodna društva in njih dru-štvenike, kakor sploh vsakega domoljuba in prijatelja narodnega napredka Odbor.
— (Domačim umetnikom.) Od deželne vlade kranjske se v rmdnem listu naznanja: „Da se porabi z finančno postavo od
30. marca 1878 za tekočo leto dovoljeni kredit za dovolitev penzij umetnikom, kateri po svojem delovanji uže zaslugo imajo, ia za podelitev štipendij n e p r e m ož n i m pa nade p o 1 n i m umetnikom, se pozivajo tisti umetniki iz kroga pesništva, muzike in obrazivnih umetnostij iz v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, kateri menijo, da imajo do podelitve kake štipeudije pravico, da naj do
31. julija t. 1. za to prosijo pri dotičnej (leže In ej obla s t ni j i. V prošnjah se mora popisati: 1.) kako se je prosilec *'^obraževal in kake so njegove osebne razmere; 2.) kako hoče prosilec štipendijo rabiti v svoje dalje izobraženje, ter mora 3.) prošnji pridejati svoje umetne izkušnje. V Ljubljani, 8. junija 1878.
— (Zakrament sv. b i r m e) je podelil v Ljubljani binkoštne praznike ljubljanski škof 1433 otrokom.
— (SlomSekova podoba), katero Je iz kararičnega marmorja izdelal za Sloniše-kov Bpominek v mariborske) stolnici naš domači uint taik g. Zajec, je, kakor v rSlovtBCuM beremo, včeraj bila dovršena, in je po železnici Odšla v Maribor.
— (Lov.) Uradni list prinaša razpise dražb za lov v ver kmetskih občinah bluu Ljubljane ležtčih, kakor: Gruslupljo, Tresenje, Lipljene, bv. Jurij, Log.
— (Nesreča na železnici.) Tri Ste-njevcu, mej Zidanim mostom in Zagrebom, je predvčeranjem pri tovornem vlaku jednemu vozu prelomila se 6s, vsled tega so se pri vezno verigo utrgale in jo 5 tovornih voz OBtalo zadej, ki so bili poškodovani. Človek nij noben v nesrečo prišel.
— (Zadušili) so se C. t. m. v Pliberci štirje rudarji, kjer so šli v tak zrak pod zemljo, kjer uijso več dihati mogli.
— (Toča.) Kakor se poroča „S1." je nedavno v trebelskej fari pri Mokronogu dvakrat toča tolkla ter polju in nogradom zelo škodovala. V Bredo G. t. in. jo nekoliko pa ne ravno prehudo, potolkla tudi mej Poljem in Zalogom.
— (Iz Dalmacije) nam 5. t. m. piše slovensk vojak: Slovenskih lovcev je mnogo tukaj; vendar lahko pozabimo na mile nam slovenske domovine, kajti Baj smo mej svojimi još krepkoj širni slovanskimi brati — pri Dalmatina li, in nam je domovina jedna. 11). lovski bataljon bo je umakniti moral iz Spljeta 27. polku infanterije, in prestavili so ga v Trogir. Godba nas je sicer spremila iz Spljeta, in polno je bilo narodnega ljudstva okolo nas, ali vendar se nas je kak črn lahon rad iznfbil, katerih jo bilo v Spljetu preveč. Vzemši slovo od Spljeta šli smo skozi Solin, etari grad, v Trogir, kjer nas je pričakovala godba i u neizmerno ljudstva, in kazali so nam „dobio dm-li braćo." Včeraj nas jo obiskal fen. Bodi6| bilo je vse mesto v zastavah, on je bil Bprejet od narodnega ljudstva z navdušenimi „živio-klici".
Itazne vesti.
zopet prišli, ukazal je, ko se je tisto krdelo vrnilo, katero je ra\uokar odtirati dal, vsem ciganom dolge lase postriči. Komaj so to cicanje slišali, jeli so poklekovati in prositi, naj bi se jim ta „sramota" odpustila, — zastonj! Kmalu so jele škariju peti, in oskubljeni kakor kokosi morJi so Cigani otiti. 1'ridusali so se potem mej lOboj, da ne bo nobeden iz njiho vega rodu v to vražje mesto več stopil.
* (G olj ulje) llu-ki glavni stan v Dol gariji je ukazal !)() vojaških intendantov in liferantov za vojsko tožiti zarad goljufije ali izmikanja. Gotovo so vsi ti nemški judje.
* (O papeži) pripoveduje rimski list „Faufulla", da namerava početkom julija zapustiti Ilim in iti v Peiugio prebivat. Podobno so uže prej poročali z dustavkom, da papeževemu zdravju rimski zrak no godi.
* (P os kušan rop in umor.) V Itustu pri Tulnu so biukoštno nedeljo tuji komedijanti v krčmi svoje igre igrali pred kmeti, kateri so bili nekateri uže pijani. Jeden od teh, Josip Vegi je večkrat potegnil svojo denarno listnico, v katerej je bilo 2000 gld. in se bahal. Ko je okolo 2. črez poluuoči iz krčme odtel, napal ga je nekdo na cesti; zabodel ga z nožem v trebuh, tako da so ga v krvi ležečega našli in je prej umrl, predno je mogel povedati, kdo jo njegov morilec. Denar so ves pri njem našli, zato se sumi, da na-padnik nij imel časa denarja mu vzeti. Sumi se, da ga je zabodel jeden tujih komedijan-tov, ki jo tudi užo pobegnil._
li. |ttnijai
Evropa i Mahr, Kulin, Stcindl iz Stajerja. — Monivec iz Dunaja.
r*n Nhiuu i Atisec iz Krškega. — Lualnflkl iz Dunaja. — Tratnik iz Gorenjskega. — Schloiuaer iz Trsta. — Jivus iz Zagreba. — ltubin iz Dunaja. — Krauper iz Gorico. — Pelegrini iz Trsta. — terc iz Stajerja. — Bllchler iz Zagreba. — Haukup iz Dunaja. — Prek iz Maribora.
i-ri 91*11611 liresliuavor iz Dunaja. — Sartori iz Kanila« — Entremont iz Dunaja. — Friedrich U Celovca. — Fitz iz Trsta.
Dunajska borza	13 junija.		
(Izvirno telegrahouo poročilo.)			ki.
Enotni drž. dvig v bankovcih	68 gld. 85		
Enotni drž. dolg v srebru		15	*
	.      U n	80	»
	.   H* .	76	■
Akcije narodno banke .   . ,	.   82S .	—	■
		80	■
London ... .....	.   117 „	45	•
		8<>	■
		59	■
		80	t
	.    67 „	95	*
* (Tragično.) Pred tremi leti obesila se je v Neuvviedcnu 17letna deklica; nekoliko časa pozneje umrl je njen oče tudi na takov način; mati je zavoljo te dvoje nesreče zblaznela, in zdaj se je iz isto rodbine zopet jedno l71cl.uo deklice obesilo.
* (Mladina.) Na zgorenjem Avstrijskem je te dni nek pastir, Kari Schvveiger, 13 let star, zažgal graščino svojega gospodarja, vsled česar je požar naredil škode za 2000 gold. Kdo je zažgal, izvedelo se je le potem, ker se je bil pustir ves čas mej požarom skril.
* (T o č a) je pobila 6. t. m. v Siščanah in okolici na Hrvatskem vse do tal. Daleč pa se nicuda nij raztegovala.
* (Nesreča v rudniku.) Iz Vigana se poroča, jo v rudniku lirnie Uih. I-lvans in comp. bila 7. t. ni. eksplozija rudniških plinov. Tučas je 250 delavcev delalo v jami, a izmej teh jih je samo 18 pri življenji ostalo, drugi so bili vsi mrtvi. Keko je eksplozija nastala, to se ne vo še.
* (V Gradci) so biukoštne praznike odprli konjsko železnico, t. z. tram\vny. Prve dneve so kazali Gradčanje veliko navdušenje za to novo poinestno občevilo. Ali se bode pa '/.& dolgo v malem Gradci vzdržalo in izplačevalo, to ima čas dokazati.
* (Kako se cigauje odpodd.) Se-gedinski župan je iznašel novo sredstvo, kako se more ciganov odkrižati. Ker bo se ti ljudje vedno okolo Segedina klatili, iu jih no-Jbedna kazen nij odvrnila, da ne bi zopet in
Zahvala.
Za podarite v krasnih voneov in obilnu ude-ležitev pri Bprevodll našega prolj ubijenoga, no-pozubljivega
Josipa Debevca
iz.ražamo tn javno najsrčnejšo zahvalo vsiui sorodnikom, prijateljem iu znancem in pa društvom, posebno pa mo gg. pevcem C-ituliiico in društvu „Sokol" za izkazano nin posebno zadnjo čast.
V Ljubljani, dne 14. junija 187S.
C^a) Žalujoča rodbina.
Zahvalil.
I Za obilno iti blago sočutje, katero so I nam ju izkazovalo od uimigih stranij ob času I  bolezni in smrti naao ljubo maturo
I     ZE3.ele.rLe Jaic,
I     rojeno Uopn^t v Součtuji pri Kranj i, I lota 1810,
I kakor tudi tukajšnji j preeastitij duhovščini, - volopofitovaniin darovutcljicuiu vencev in šopkov, p. n, tržauoui iu okoličanom za tako mnogoštevilno udoležonjo pri pogrebu na bin-koŠtno nedeljo izreka v svojom, v svojih bratov iu sester, ter v imenu uragih žalujočih sorodnikov najtoplejo zahvalo
(191) Valentin Jarc,
učitelj.
Pri sv. Jurji n. j. ž. pri Golji, 10. jun. 1878.
Slovenske knjige.
V „nArodnej tiskarni" se dobe, in morejc tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor y.obcv"9 originalen slovensk roman od J. Jurčiča.   Ceua GO kr.
2. ,,Kalij'ornske povesti" od Bret Ilarte-a.   Cena 50 kr.
3. tfUmjomev**, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena (JO kr.
4. „2iti Žerinjah<f, izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr.
5. „Župnik \VakeJlehhski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
G. tfMej drema utolotna,'*, izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. „Cret in Sn<ltmt izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.
/«cm bolnim moč in zdravje brez lok* in brez stroškov po izvrstni
ReTaiBseiere in Banj
30 let ase je aij boleinl, ki bi Jo se bila ozdra-'II* ta priji.'.r.a zdravilna hrana, pri odraščenih i < -'.»nh brei medicin in stroškov; tedravi vse bolezni v falodou, na živcih, daljo prsne, i na jotrah; iloz-i rpdnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-.1.'. ljenje, zaprtje, prehlajeujo, uospanje, slabosti, r.lato šilo, vodonioo, mrzlico, vttOglavJB, silenje krvi v glavo, iiuuenje v ušesih, slabosti in blovanje pri nosečih, itoinost, diabet, trganje, ihajsanje, bledičico in pre* iKjenje; posebno ne priporočata dojonou in jo bolje, ne,<o dojniČino mleko. — Izkuz ic moj 80.000 spričo* ril zdravilnih, brez voake medicine, mej njimi gpn-fiavala proiesorja Dr. "VVur.sorja, g. F. V. Bonska, pra-.•*i> proteaorja tnodioine na vseučilišči v Maribom, *di-<iviliioga svetnika Dr. An^elsteina, Dr. 3horelanda, Ur. Campbolla, prot. Dr. i Jo lč, Dr. Urč. gTounje Caatle-i.iiart, Markize de Brehan r mnogo drazih imenitnih osob, m razpošiljava oa posebnu »ahtevanje &ustonjt-Kratki izkaz lx 80.0UO ipričevalov.
Spričevalo st 73.670. Bpričevalo sdravilnega svčtnika Dr. W n r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1863. Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih nt. i pri kamnju, pri prisadljivom a bolehnem draženji v tcalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbo\je in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratni., in prs-lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Kad. Wurzer, zdravilni avčtovalec in člen mnogo učenih druitev.
Wiuc bos tor , Anglefko, 3. decombra 1842. Vasa izvrstna Rcvalesciore jo ozdravila večletne i   nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja,, bolno čutnioe in vodenico. Prepričal boui se sam glode raJoga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S h ur t< lan d, ranooeluik, y tj. polka. Izkušnja tajnega sauitotncira svetovalca goup. Dr. An gel ste in a.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponav\]aje izrekam glodč Rovuiosciero du Harry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g o 1 s t e i n, taj ui sanit. svetovalec Spričevalo Kt 70.921. Obergimpern, (Radensko), 32. aprila 1H72. Moj patieut, ki jo ule bolehal 8 toduov za strai-aimi bolečinami vnetic joter, ter ničesar použiti nij mogul, je vsled rabe Vašo Kovalo:ioiero du BarTV po-poluama sdrav.
Viljem Burk a rt, rauooohiik. Spričevalo fit, 7tJ.fi 1 H. La liocho s ur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kovalescičru ozdravila in.3 jo populuom strašnih želodčnih in čutnicuih boloinij,   kntere so o.o deset let mučile.
(Gospa) Arinanria Prevest, posestnica. Uevalosciči-o jo 4 krat točnojfia, 'lotjo meso, tM se prii odraščenih in otrocih prihrani 50krHt več aa oent, ko pri zdravilih.
V plehastib. puilorU' ^e -iel fn«sa T gold. 5'"> hv.t l iVJti 3 gold. 60 krM 2 funta l golil. &0 kr^ 6 fnn-tov iC gold,, 12 ftiatov 30 gold. ov   : gold.
— .M-ev&iesorjre-nteiv.ni.m v |trajlaah In ltovaloBcioro-Ohooolatče v prahu .3 kgjp i «ifi. bO kx* M tuo 3 gl. O itr., 48 tas 4 gl. M)k»., •    ri iu      ,.:10 t .. 10 4L. Prodajo: Da Bsrr y % C a i«>. aa I»u l»Jl* iVtsJI-*oe*»i(s*z»« Jt. 8, kakor v vueb tjosiih pri jo brili ekftijih in spooeiijakih trirovcuj tndi razpoailjz -.in-zajikz hiša na v»o irrr.jo   o poštni       ..'.rnsoiih ali pomnijih. V Ljukkijiaiibl ISd Si a Ml, J. 8 v o b o da, lekar pri nzlatem orluu, v Kelti pn lokHrju J. Prodamo, v C'eloireu pri lokarju Birn đaoherj u, v Nj ljetu  pn lokarju  AljiuoviĆU,  v   lr«tu pri lekarju Jakobu 8orravallo, pri drogoristu P. Koaoa iu J. H irsetin, v XaUra pri Androviču. (195)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".