Poftnf urod 9021 Celovec — Verlagspoitam! 9021 Klagenturt Irhaja v Celovcu — Erschtlnung jort Klagenfuit Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina S Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 3. junij 1966 Štev. 22 (1253) TRAGIČNI vr VOJNI DOGODKI V VIETNAMU: rm „Zive plamenice" obtožujejo Ameriko in protiljudski vojaški režim v Južnem Vietnamu Tekom štirih dni je napravilo v Južnem Vietnamu pet ljudi samomor s tem, da so se polili z bencinom in zažgali, tako da so zgoreli pri živem telesu. Med njimi sta bila dva budistična meniha in dve redovnici, peta žrtev pa je 17-letna srednješolka. „Žive plamenice" so bile izraz protesta proti Ameriki, ki se z oboroženo silo vmešava v notranje zadeve vietnamskega ljudstva ter podpira protiljudski režim osovraženega generala Kyja. Tragični izraz protesta petih ljudi je med vietnamskim ljudstvom izzval še večji odpor proti Ameriki in njenemu plačancu Kyju, ki se je s svojo vojaško vlado znašel v novi resni krizi. Toke oblike protesta sicer marsikdo odklanja, vendar je prostovoljna smrt petih Vietnamcev izzvala v svetu splošno ogorčenje, ki pa ni naperjeno proti samomorilcem, marveč proti režimu generala Kyja, ki je zgubil vsako pravico, govoriti v imenu vietnamskega ljudstva, ter proti Ameriki, ki s svojo vietnamsko politiko zapravlja še zadnji del zaupanja med svobodo- ljubnimi narodi. To je zelo jasno in odločno povedal tudi vodja vietnamskih budistov Tri Kvang, ki je dejal, če ameriški predsednik ne bo spremenil svoje politike, bo padla nanj krivda za smrt petih Vietnamcev. »Napravili ga bomo odgovornega za vse žrtve preteklosti in bodočnosti. Ameriški .predsednik je ubil sleherno simpatijo, ki so jo mogli imeti vietnamski bu- De (»aulic povzema nauke iz bitke pri Verdunu pred petdesetimi leti Francije z vsemi narodi sveta. »Naša država je storila, kar je storila, pretrpela, kar je pretrpela, in žrtvovala, kar je žrtvovala, tako pri Verdunu kakor vedno za svobodo sveta in zato ima pravico do zaupanja drugih. Če je to dokazala včeraj, ko se je borila, potem dokazuje to tudi danes, ko deluje povsod v svetu, ne zato, da bi osvajala in vladala, marveč da bi povsod pripomogla k ravnotežju v svetu, k napredku in miru. Zato je nauik izpred Verduna neposredno povezan z našimi sedanjimi prizadevanji. Ta nauk naj okrepi delo vseh Francozov z upanjem vseh ljudi v stoletno vlogo Francije.« Minulo soboto in nedeljo so bile pri Verdunu, kjer je Francija pred petdesetimi leti zaustavila prodiranje nemške vojske proti Parizu, doslej naj večje povojne vojaške slovesnosti v Franciji. Na zgodovinskem kraju se je zlbralo okoli 200.000 preživelih vojakov in še toliko drugih državljanov iz vse dežele, da se spomnijo bitke, ki je pomenila prelomnico v prvi svetovni vojni. Med udeleženci proslave je bil tudi francoski predsednik de Gaulle, ki je pri grobnici v Douamontu, kjer je pokopanih nad 100.000 branilcev Verduna, podelil skupini udeležencev znamenite verdunske .bitke visoka odlikovanja ter si v spremstvu članov vlade in diplomatskih predstavnikov zavezniških dežel iz prve svetovne vojne ogledal veliko vojaško parado. Slovesnosti so se zaključile z govorom, v katerem je predsednik de Gaulle povzel iz bitke pri Verdunu tri nauke: ® Prvi nauk se nanaša na same Francoze, ki so na tem bojišču premagali svojo tradicionalno razcepljenost in skovali solidarnost, ki je postala simbol narodne enotnosti. ® Drugi nauk velja narodom Francije in Nemčije, ki iz dogodkov, vezanih na to bitko, lahko povzamejo sklep, da so plodovi njihovih bojev konec koncev bili samo trpljenje, zato naj v okviru »celotne in združene Evrope« hodijo po novih poteh. Pri tem je de Gaulle poudaril, da je Francija leta 1963 sklenila z Zahodno Nemčijo pogodbo, »polno obljub«, izrazil pa je nezadovoljstvo, da nemška stran posveča sodelovanju obeh narodov premalo pozornosti. • Tretji nauk se nanaša na odnose disti do njegovega stališča, kajti zločin iz Da Nanga je vedno prisoten v njegovem duhu, prav tako kot se je zločin Hirošime zarezal globoko v spomin človeštva." Pričakovati bi bilo, da bo tragična smrt skupine mladih južnoviet-namskih rodoljubov končno prebudila vest tudi odgovornim ljudem v Ameriki. Toda odgovor predsednika Johnsona nikakor ne kaže v to smer. Izjavil je namreč, da so ta »obupna dejanja" sicer tragična vendar nepotrebna, ker se Američani angažirajo v Južnem Vietnamu „z namenom, da bi napravili konec vojni". Vsekakor malo čudna logika predstavnika tiste države, ki je s svojim vmešavanjem v notranje zadeve vietnamskega ljudstva šele sprožila vojno v tej deželi, poleg tega pa predstavnika tiste države, ki nudi v Vietnamu podporo režimu, kateri je s svojimi diktatorskimi ukrepi zgubil zaupanje lastnega ljudstva. Čeprav predsednik Johnson še vedno skuša dokazovati, da opravlja Amerika v Vietnamu »narodnoosvobodilno poslanstvo", so zadnji dogodki jasno pokazali, da velika večina vietnamske a ljudstva odklanja tako »pomoč”, ker hoče samo odločati o usodi domovine. Predvsem pa odklanja ameriško podporo sedanji vojaški vladi v Sajgonu ter zahteva razpis svobodnih volitev, na katerih bo izvoljeno vodstvo države, ki bo uživalo zaupanje in podporo ljudstva. Izraz te upravičene zahteve so bile tudi »žive plamenice". w m CV& pcircŽJii/c socialiste Čas OVP-jevske samovlade, ki je sledil dolgoletni koaliciji obeh velikih strank, je bil pravzaprav zelo kratek. Le nekaj tednov je mogla OVP vladati brez podpore drugih strank in že se je znašla pred dejstvom, da si bo morala zagotoviti podporo socialistov, če bo hotela začeti z reševanjem številnih važnih problemov, kakor je to obljubljala med volilnim bojem. Prvi konkretni primer je problematika podržavljene industrije, torej eno izmed tistih »vročih želez«, pri katerih tudi prejšnja vladna koalicija ni našla izhoda iz slepe ulice. Drugi nič manj vroč problem je stanovanjska reforma, pri kateri so med bivšima koalicijskima strankama vedno obstojala nasprotja, ki jih nikdar ni bilo mogoče premostiti s kompromisom. Končno pa postaja spet aktualno vprašanje tako imenovanih tržnih zakonov, ki so bili doslej vedno podaljšani le za eno leto in bi torej ob koncu tega leta stopili iz veljave, če do takrat ne bi uspelo doseči sporazuma o nadaljnjem podaljšanju. Vsa ta problematika je povezana z ustavnimi določili, zato je tudi za vsako spremembo potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, ki pa jo more OVP doseči le s podporo socialistov. Vendar to ni edini vzrok, zakaj skuša zdaj OVP doseči sodelovanje SPO: predvidene reforme bodo prinesle tudi razne nepopularne ukrepe, za katere OVP ne bi hotela sama nositi vso odgovornost. V prvem od nakazanih problemov, namreč v vprašanju podržavljene industrije, je že prišlo do konkretnih stikov med OVP in SPO, ko so vodilni predstavniki obeh strank v torek začeli tozadevna pogajanja. Potek oziroma uspeh teh pogajanj pa bo nedvomno najboljše merilo za sodelovanje tudi pri reševanju vseh drugih vprašanj. Podobna usoda — pot do bratstva Minulo nedeljo je bila v Tržiču pod Ljubeljem prisrčna slovesnost, ko sta predsednik občinske skupščine Tržič Tine Tomazin in župan, fr?n-, coskega mesta Ste Marie-aux Paul iBaumamn slavnostno podpisala listino o pobratenju med obema mestoma. Do navezave bratskih stikov med slovenskim in francoskim mestom ni prišlo le j>o naključju. Obe mesti namreč veže podobna usoda v zadnji vojni: Tržič je povezan z gradnjo Ljubeljskega predora, ki so ga gradili priporniki iz nacističnega taborišča Mauthausen, med njimi naj- Polovica sveta ima premalo hrane Na raznih mednarodnih forumih, kjer obravnavajo pereča vprašanja današnjega sveta, predstavlja eno glavnih točk razprav vedno spet problem zadostne prehrane svetovnega prebivalstva. Čeprav je človeštvo na področjih tehnike in znanosti napravilo ogromen korak naprej, pa kljub temu ne pridemo mimo dejstva, da ima danes polovica sveta premalo hrane. Tukaj ne gre le za tiste milijone ljudi, ki jih na gladovanje obsodijo razne naravne katastrofe, kot je trenutno v Indiji, marveč predvsem za obširne predele sveta, 'katerih prebivalci zaradi splošne zaostalosti nikdar nimajo dovolj hrane, da bi se lahko do sitega najedli. S temi problemi se je pred nedavnim bavila tudi konferenca Potni list za Habsburžana Česar se je bilo bati za primer, da pri volitvah dobi OVP potrebno večino, se je zdaj tudi dejansko zgodilo: dr. Otto Habsburg-Lothringen, potomec in »pravni naslednik zadnjega avstrijskega cesarja, je dbbil avstrijski potni list in s tem možnost, da vsak čas lahko potuje v Avstrijo. Še v torek popoldne je OVP-jevski notranji minister dr. Hetzen-auer na tozadevno vprašanje socialističnih poslancev izjavil, da zadeva še ni rešena, v sredo pa je notranje ministrstvo že uradno objavilo, da je bil potni list izdan. To vsekakor potrjuje, da se je OVP-jevslkim krogom očitno zelo mudilo, da bi Habsburžanu odprli pot v našo državo. Za ta korak, ki bo lahko imel daljnosežne posledice za Avstrijo, se je 'OVP odločila kljub temu, da se je ustavno sodišče izreklo proti povratku Otta Habsburga in da je bil podoben sklep izglasovan tudi v parlamentu. mednarodne zveze kmetijskih proizvajalcev, ki je ob udeležbi 200 delegatov iz 24 držav zasedala v Londonu. O velikem pomenu, ki ga zavzema kmetijstvo, priča že dejstvo, da so na konferenci spregovorile tudi številne vplivne osebnosti, med njimi predsednik britanske vlade Wilson ter generalni direktor organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO dr. Sen. Posebno direktor FAO je v svojem govoru brez vsakega olepša-vanja orisal današnji položaj v svetu, ko je dejal, da je nad polovico ljudi na svetu premalo ali preslabo hranjenih. Tudi v tem pogledu se čedalje bolj širi prepad med bogatimi in revnimi deželami, prepad, ki pomeni eno glavnih nevarnosti za svetovni mir. Konferenca je ugotovila, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati kmetijsko proizvodnjo, pri čemer morajo biti dežele v razvoju, kjer je problem lakote najbolj pereč, deležne posebne podpore s strani razvitih držav. Kmetu je treba pomagati z opremo, dobrimi semeni in gnojili in z gospodarskimi spodbudami, treba ga je izobraževati ter mu nuditi možnost izmenjave izkušenj. Pri tem je treba posvetiti vso pozornost tudi ženskam, na katerih sloni družinsko življenje in vzgoja otrok. Predvsem pa je konferenca poudarila, da je treba kmetu zagotoviti socialno, politično in gospodarsko varnost. Glede nerazvitih predelov sveta so na konferenci ugotovili, da je pošiljanje kmetijskih presežkov v te dežele sicer lepa in koristna oblika pomoči, vendar pa svetovnega prehrambenega položaja s tem ne bo mogoče rešiti. Kmetijska proizvodnja se mora naglo povečati tudi v samih deželah v razvoju in pri tem ne bi smelo biti nobenih ovir, kajti — kakor je ugotovil eden od udeležencev — »kmetijstvo in lakota ne poznata meja". več Francozov; prav tako pa so žrtve nacističnega režima gradile predor tudi v francoskem mestu Ste Marie-aux-Mines, kjer je bilo med .ijiifli največ Slovencev. V obeh krajih so trpinom domačini izdatno pomagali tako materialno kot predvsem moralno in s item manifestirali solidarnost med Slovenci in Francozi. Torej je povsem razumljivo, da je prišlo med obema mestoma do prijateljskih stikov, ki so zdaj dosegli svoj višek s pobratenjem. Francoski gostje so na slavnost prispeli že v soboto popoldne. Tržicani so jih sprejeli na Ljubelju, kjer so jih po stari slovanski navadi pogostili s kruhom 'in soljo. Nedeljske slavnosti, ki so 'jo obkrožale kulturno-j>rosvet-ne manifestacije, so se udeležili itudi visoki predstavniki Slovenije ter več slovenskih in francoskih internirancev, ki so bili med zadnjo vojno v nemških taboriščih v obeh mestih. Po slavnostnem podpisu listine o pobratenju med obema mestoma so se udeleženci podali v sprevodu skozi mesto do nove osnovne šole pod Ljubeljsko cesto, kjer sta župana obeh mest zasadila spominsko jelko, ki so jo francoski gostje prinesli s seboj iz Alzacije. Slavnost je bila prav tako prisrčna kot 8. maja v Franciji, ko so po podpisu listine zasadili spominsko lipo iz Tržiča. Uspehi in neuspehi Amerike v prizadevanjih za osvojitev vesolja Po večkratnih neuspešnih poskusih se je ameriškim znanstvenikom včeraj le posrečilo, da so s televizijskim satelitom „Surveyor" (po našem bi se mu reklo »Opazovalec”) dosegli rahel pristanek na površini Lune. Vesoljsko ladjo „Surveyor", opremljeno s, televizijskimi kamerami, so v ponedeljek Izstrelili proti Luni z raketo »Atlas-Centaur". Start je sicer dobro uspel, vendar so se kmalu pojavile težave, ki so jih morali premostiti z zapletenimi manevri. Včeraj je ladja „Surveyor" pristala na Luni, od koder je takoj začela oddajati razne posnetke površine naravnega satelita Zemlje. S tem je končno tudi Amerika dosegla uspeh, kot ga je Sovjetska zveza zabeležila že pred daljšim časom. Nasprotno pa so morali v Kap Kennedy, od koder Izstreljujejo ameriške vesoljske ladje, v zadnjih dneh že večkrat preložiti start umetnega satelita »Gemlni 9", s katerim naj bi poletela v vesolje astronavta Tom Stafford In Gene Cernan. Nov start je določen za danes. Oba astronavta Imata nalogo, da v teku tridnevnega potovanja po vesolju najmanj dvakrat skušata vzpostaviti zvezo s satelitom „Atda", ki so ga izstrelili že v sredo. Poleg tega pa naj bi Cernan med poletom zapustil »Gemlni” ter se dve uri In pol »sprehajal” po vesolju. PO ZASEDANJU dVP NA SEMMERINGU: Davčne olajšave za podjetja imajo prednost pred olajšavami za delovne ljudi Stanovanjska reforma šele leta 1968 V četrtek in petek je vodstvo 'GVP zbralo svoje ministre, člane deželnih vlad, poslance in predstavnike svojih organizacij na klavzurnem zasedanju na Semmeringu. Poglavitno vprašanje tega zasedanja je bilo usoglašenje stališč na področju pospeševanja gospodarske rasti, znižanja davkov in stanovanjske reforme. dVP je sklenila, da bo še pred poletnimi počitnicami predložila parlamentu zakone za pospeševanje gospodarske rasti, do jeseni pa zakone o stanovanjski reformi. Z zakoni o pospeševanju gospodarske rasti hoče OVP s 1. januarjem 1967 uveljaviti vrsto predpisov, ki bi industriji in drugim podjetjem znižali davčne obveznosti za 2 do 3 milijarde šilingov letno. Take olajšave hoče doseči z boljšanjem pogojev za predčasne odpise vrednosti 'investicij, s pospeševanjem ustvarjanja skladov za in- vesticije, z zagotovitvijo ugodnosti pri obdavčenju dobičkov in s povišanjem zneskov za posebne izdatke. Vsi ti ukrepi bodo prišli v prid podjetjem, ki so vezana na knjigovodstvo in imojo namen, da poživijo razvoj gospodarske dejavnosti v državi, ki v svoji rasti že nekaj časa vedno očitneje popušča. PO LETOŠNJIH PRVIH ŠTIRIH MESECIH: Letos ugoden razvoj turizma v Jugoslaviji Jugoslavija letos lahko pričakuje ugodno turistično leto. Na to ikaže že močan porast mejnih prehodov v Sloveniji v prvih štirih mesecih. V tem času je jugoslovansko mejo v Sloveniji v rednem prometu prestopilo kar za 213 °/o več potnikov kot v prvih štirih mesecih minulega leta. Poleg tega se je v isti primerjavi število potnikov v maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo na eni ter med Jugoslavijo in Avstrijo na drugi strani povečalo za 52 %>. Skupno je letos v prvin štirih mesecih na mejnih prehodih Slovenije prispelo v Jugoslavijo 'blizu 5 milijonov potnikov, od tega okoli 4,3 milijona inozemskih potnikov. Po mesecih računano je največ inozemskih potnikov prispelo v aprilu, ko so jih našteli blizu 1,64 milijona. Od teh je odpadlo na Italijane 1,3 milijona, na avstrijske državljane okoli 140.000, na državljane Zahodne Nem-čaje , v vseh štirih mesecih skupno pa celo za 231 °/o. Od skupnega števila potnikov v tem času jih je prispelo 4,5 milijona # avtomobili. Največ prispeva k naraščanju števila turistov v Jugoslaviji dograjena Jadranska magistrala in zboljšave na cestah, ki jo povezujejo z avtocesto Bratstva in enotnosti, ki se vije od severne jugoslovanske meje pri Ljubeljskem predoru do njene južne meje. Razvoj turizma pa pospešujejo tudi nova moderna letališča. Letos se jim bo pridružilo novo leta- lišče Split, ki bo v kratkem dograjeno tako daleč, da bo že lahko služilo letalskemu prometu. Njegova pristajalna steza bo 3000 metrov dolga in 45 metrov široka. Splitsko letališče bo opremljeno z najmodernejšimi navigacijskimi napravami in bodo na njem lahko pristajala največja reaktivna potniška letala. Z njim bo dobila jugoslovanska jadranska obala poleg letališč v Titogradu in Dubrovniku svoje tretje in hkrati največje letališče. NOVE PROMETNE ŽILE nastajajo križem Evrope Z elektrarnami ob Donavi se ustvarjajo pogoji za najkrajšo in ugodnejšo prometno zvezo po vodi od evropskega severozahoda do jugovzhoda in naprej do Bližnjega vzhoda. Ozka grla v dosedanji donavski plovbi so bila tako v Avstriji kot na meji med Jugoslavijo in Romunijo pri Djerdapu. Ta grla se sedaj odpravljajo. Jugoslavija in Romunija gradita v Djerdapu velikansko elektrarno, Avstrija pa jo gradi pri V/allsee-Mitterkirchen. Za to elektrarno hočejo na Donavi v prihodnjih 20 letih zgraditi elektrarne do madžarske meje, s čemer bo tudi struga Donave regulirana. Do takrat bo dograjen tudi kanal Rhein—Main —Donava in kanal Odra—Donava. Tako bo od Severnega in Vzhodnega morja preko teh kanalov, Donave, Črnega morja in kanala Don—Volga in Kaspiškega morja ustvarjena zveza po vodi z Iranom in drugimi deželami Bližnjega vzhoda. Borba za evropski petrolejski trg Boj za nadvlado na petrolejskem trgu v Evropi traja naprej in je neizprosen. Vspo-redno z njim pa se pričenja tudi borba med najmočnejšimi petrolejskimi družbami na svetu za dobavo zemeljskega plina evropski industriji in gospodinjstvu. Družba GULF bo vložila 50 milijonov funtov šterlingov, da bi organizirala dobavo ameriškega petroleja Evropi po novi in lastni poti. Na Irskem in to v zalivu Bantry Bay bo uredila veliko petrolejsko oporišče, do katerega bodo nafto dovažali v velikanskih petrolejskih ladjah z nosilnostjo 300.000 ton. Od tod ga bodo na manjših ladjah prevažali na Angleško, do danskih in nizozemskih pristanišč ter naprej proti jugu do Španije. Gradnja tega oporišča bo stala 8 do 10 milijonov funtov šterlingov. Na Japonskem bodo naročili šest 300.000 tonskih petrolejskih ladij, od katerih bo vsaka stala 7 milijonov funtov šterlingov. Obratovanje tega oporišča se bo predvidoma pričelo leta 1968. Doslej se ni izplačalo prevažati nafte neposredno od petrolejskih ležišč do evropskih rafinerij, ker so v ta namen lahko uporabljali le manjše ladje. V zadnjem času pa se je tonaža petrolejskih ladij močno dvignila. Se pred dvajsetimi leti so bili tankerji z mogljivostjo 30.000 ton nekaj posebnega, lani pa so že dosegli 160.000 fon. Takšne ladje tudi že pristanejo v britanskem petrolejskem oporišču Milford Havenu, medtem ko druga evropska pristanišča sprejemajo le manjše petrolejske ladje. Sistem prelivanja nafte z večjih ladij na manjše je v uporabi zaenkrat šele v Rotterdamu. Prvotno se je družba GULF zanimala za francosko pristanišče St. Nazaire, vendar pa je ta načrt opustila, ker se je bala političnih zapletfjajev zaradi de Gaullove protiame-riške politike. Zato se je odločila za irsko pristanišče Bantry Bay. Ta primer kaže, da se poskuša Amerika z svojo nafto za vsako ceno zasidrati na zahodnoevropskem trgu. Njeni načrti zaenkrat nimajo konkurence, kar pa ne pomeni, da do te ne bo prišlo. Ne smemo namreč prezreti obsežnega sistema naftovodov in plinovodov, ki je v Evropi v gradnji ali pa v načrtih. Ob vsem tem je seveda vprašanje, kako dolgo bo še trajalo plodno sodelovanje držav izvoznic petroleja v njihovi organizaciji OPEČ. Ta organizacija ima namreč svojo glavno nalogo v tem, da vsako leto dodeli članicam delež proizvodnje, kar naj pripomore k ustalitvi trga s petrolejem. Kot taka vrši pravzaprav vlogo kartela. Ko bodo te olajšave že v veljavi, hoče OVP šele uveljaviti obljubljene olajšave pri mezdnem in dohodninskem davku. Finančni minister vendar to obljubo veže na pričakovanje, da bodo medtem ukrepi za pospeševanje gospodarske rasti privedli do zboljšanja gospodarske dejavnosti in s tem tudi do zvišanja dohodkov za kritje državnega proračuna. Odgovor na vprašanje, kaj bo z olajšavami na področju mezdnega in dohodninskega davka, če se gospodarska dejavnost ne bo zboljšala in če se dotok davkov ne bo povečal, sta ostala finančni minister in OVP dolžna. Tako delovni ljudje, delavci, nameščenci in kmetje nimajo zagotovila, da bodo njim namenjene davčne olajšave res že 1. januarja 1968 stopile v veljavo. Na področju stanovanjske reforme hoče OVP na eni strani združiti sedanje tri sklade za pospeševanje gradnje stanovanj v skupni sklad pod imenom „sk!ad za pospeševanje gradnje stanovanj". Istočasno hoče tudi poenotiti pogoje za dosego posojil iz tega sklada. Njegov prispevek bi bil omejen s 50 do 60 %, pri čemer bi moral prosilec sam nositi nakup zemljišča in 10 % gradbenih stroškov, manjkajoči del denarja pa bi moral najeti na kapitalnem trgu. Najbolj kočljivo vprašanje te reforme pa bo poenotenje sedanjih 32 načinov določanja stanarine. Pristojni minister dr. Kotzi-na 'je s tem v zvezi sicer dejal, da poenotenje ne bo privedlo do zvišanja stanarine, vendar je takoj pristavil, da tudi do kakšnega znižanja ne more privesti. DVP se je sicer bavila tudi z ukrepi proti navi-jalcem stanarine, vendar je dala čutiti, da slej ko prej vztraja na prostem določanju stanarine. Romunija postaja turistična dežela Romunija se zadnja leta naglo razvija v turistično deželo. Leta 1959 so v Romuniji našteli le okoli 200.000 tujih turistov, lani pa se je njihovo 'število dvignilo že na več kot 300.000. Najbolj priljubljeni turistični kraji med tujimi turisti so kraji ob črnomorski obali, zlasti turistična kraja Mamaia in Mangalia. Naglo naraščanje števila inozemskih turistov v Romuniji so sprožile obsežne investicije, ki jih je država vložila v turizem v preteklih letih in ki so pripomogle, da njeni turistični kraji ustrezajo zahtevam mednarodnega turizma. Tudi v prihodnje hoče Romunija razvoj turizma pospeševati s posebnim poudarkom. Do leta 1970 'bodo pri Bukarešti zgradili moderno letališče, na katerem 'bodo lahko pristajala največja letala. To bo nedvomno pritok turistov še povečalo. Tudi z modernizacijo cest naglo napredujejo. Leta 1959 so imeli komaj 5087 km modernih cest, lani pa so jih imeli že blizu 9000 km. V prihodnjih petih letih bo moderniziranih nadaljnjih 3000 km cest, poleg tega pa bo še 5000 km cest asfaltiranih. Poleg cest se močno zavzemajo za modernizacijo železnic. Sami so začeli izdelovati diselske električne lokomotive z zmogljivostjo 21.000 KM. Še leta 1959 je na 100 parnih lokomotiv odpadla le 1 taka lokomotiva, lani pa jih je odpadlo že 50. Do leta 1970 bo v romunskem železniškem prometu obratovalo 75 °/o diselskih električnih lokomotiv in le še 25 %> parnih. Tudi v elektrifikaciji železniških prog so napravili že lepe korake naprej. V kratkem bo končana elektrifikacija proge Brašov—Bukarešta, do leta 1970 pa bodo elektrificirali tudi progo Krajova—Karansebeš—Kibnik. Rafinerije nafte v Zahodni Evropi Po ocenah OECD proizvodnja zahodnoevropskih rafinerij nafte kljub znatnemu porastu zmogljivosti leta 1970 ne bo mogla kriti zahodnoevropskih potreb. Leta 1964 so zahodnoevropske zmogljivosti znašale 383 milijonov ton, do leta 1970 pa bi morale doseči zmogljivost 775 milijonov ton, kar bi pomenilo porast za več kot 50 odstotkov. Zmogljivost po državah EGS bi se morala povečati od sedanjih 271 milijonov na 396 milijonov ton, kar odgovarja deležu 46 °/a vseh zahodnoevropskih zmogljivosti. Po zmogljivosti svojih rafinerij stoji sedaj Italija na prvem mestu. Od sedanjih 92 milijonov ton hoče zmogljivost svojih rafinerij povečati na 140 milijonov ton. Na drugem mestu stojijo rafinerije Zahodne Nemčije, ki hočejo sedanjo zmogljivost 70 milijonov ton povečati na 109 milijonov ton. Na tretjem mestu stoji s svojimi rafinerijami Francija, ki hoče zmogljivost od 63 milijonov povečati na 90 milijonov ton. Po vseh teh državah računajo, da se bo do leta 1970 potrošnja bencina povečala za 31 do 59 odstotkov, pri čemer velja zadnja številka za Italijo, prva pa za Zahodno Nemčijo. Italija sodi med naj večje izvoznike bencina v Zahodni Evropi. Na trgu z bencinom pa se zadnje čase močno uveljavlja tudi Švica. Leta 1964 je zmogljivost njenih rafinerij znašala le 2 milijona ton, do leta 1970 pa jo hoče povečati na 9 milijonov ton, čeprav bo po predvidevanjih njena potrošnja bencina narasla le za 25 •/». Ob vsem tem razvoju hoče naša država stopati nekako na mestu. Zmogljivost svojih rafinerij hoče povečati le od 3,6 milijona ton leta 1964 na 3,9 milijona ton leta 1970, čeprav pričakuje, da se bo do lega časa potrošnja bencina podvojila. V istem obdobju se bo tudi potrošnja nafte in naftinlh derivatov podvojila. Tako izgleda, da hoče naša država slej ko prej ostati uvoznik bencina, nafte in naftinlh derivatov in da bo v bodoče raje dajala zaslužka Inozemskim družbam, kakor pa domači podržavljeni Upravi mineralnih olj (OMV). posirokco) svecu NEW YORK. — Sovjetski predstavnik v OZN Fedo-renko je izročil generalnemu sekretarju U Tantu posebno pismo zunanjega ministra Cromika, v katerem je izražena želja Sovjetske zveze, noj bi na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine OZN, ki se bo začelo letos septembra, razpravljali tudi o sklenitvi mednarodnega sporazuma „o pravnih načelih delovanja držav pri raziskavi Lune in drugih nebesnih teles". HAVANA. — Kubansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je minulo nedeljo skušala pristati na ozemlju Kube skupina štirih pripadnikov protikuban-skega gibanja v Ameriki, ki da so imeli nalogo, da umorijo predsednika Kube Fidela Castra. Dva izmed atentatorjev sta zašla v kubansko ujetništvo in sta priznala namen tega podviga, medtem ko so med zaplenjeno opremo skupine našli plastične bombe in drugo orožje. Eden od ujetih atentatorjev je baje član ameriške obveščevalne službe in poveljnik pro-tikubanskega gibanja v Ameriki. LJUBLJANA. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito biva na krajšem obisku v Sloveniji. Zadnjo nedeljo na večer je obiskal tudi Ljubelj. Na Bledu je sprejel prvega sekretarja CK madžorske socialistične delavske partije Janosa Kadarja, ki je prispel v Jugoslavijo na krajši prijateljski neuradni obisk. TOKIO. — Ameriška letala so na odprtem morju bombardirala kitajsko ribiško ladjo. Trije ribiči so bili ubiti, 18 pa je bilo ranjenih. LR Kitajska je ostro protestirala proti temu incidentu, ki ga je označila za .hudo provokacijo". Kitajsko partijsko glasilo je dogodek v svojem komentarju ocenilo kot znomenje, da namerava Amerika razširiti vojno. KINSHUSA. — V Kongu so aretirali štiri visoke funkcionarje, ki so jih obtožili, da so hoteli organizirati državni udar proti šefu države generalu Mo-butuju. Med aretiranimi je tudi bivši predsednik kon-goške vlade Evariste Kimba, drugi zarotniki pa so bivši obrambni minister Jerome Anany, bivši minister za kmetijstvo Alezandre Mahamba ter bivši finančni minister in bližnji sodelavec bivšega predsednika Kasavubuja senator Emmanuel Bamba. Zarotniki so imeli pripravljen že poseben proglas, ki naj bi ga objavili po prevzemu oblasti. V razglasu je rečeno, da je general Mobutu, odkar je prišel na oblast, tiral deželo na rob poloma, v spopade in gospodarsko opustošenje, zalo „je bilo nujno treba vrniti deželi zakonito oblast". MEXICO. — V Havani so pod predsedstvom kubanskega predstavnika ustanovili stalni sekretariat tri-celinske konference solidarnosti. V stalnem sekretariatu so predstavniki Vietnama, Koreje, Pakistana in Sirije (za azijske države], Gvineje, Združene arabske republike, Konga in portugalskih posesti (za Afriko] ter Venezuela, Čila, Dominikanske republike (za Latinsko Ameriko]. MOSKVA. — Znani sovjetski projektant letal Andrej Tupoljev je konstruiral spet novo letalo, ki leti z nadzvočno hitrostjo. Letalo „TU-144" bo letelo 2508 kilometrov na uro, doseglo bo višino 20.000 m in bo lahko sprejelo 221 potnikov. Novo sovjetsko letalo naj bi bilo gotovo še prej kot angleško-francosko .Concorde", na katerem obe državi delata že več let. DEN HAAG. — Ko je zahodinonemška vojna ladja .Scharnhorst" prispela na obisk v Amsterdam, je prišlo v pristanišču do velikih demonstracij, pri katerih so protestirali proti navzočnosti nemške vojne ladje. BUDIMPEŠTA. — Madžarska bo s 1. januarjem 1968 začela izvajati gospodarsko reformo, katere namen je, da se gospodarsko življenje dežele preuredi v skladu z zahtevami sodobne proizvodnje, rentabilnosti in novih potreb, ki jih narekuje čedalje večje vključevanje Madžarske v mednarodno delitev dela. Letošnje in prihodnje leto bosta pripravljalni obdobji, v katerih bodo ves dosedanji gospodarski sistem izboljšali, da bi nove ukrepe čim uspešneje izpolnili. MOSKVA. — Ob zaključku uradnega obiska jugoslovanskega državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikeziča v Sovjetski zvezi je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da so med ju-goslovansko-sovjetskimi rozgovori prevladovali sorodni pogledi na posamezna mednarodna vprašanja. Posebej sporočilo obsoja ameriško oboroženo vmešavanje v Vietnamu ter poudarja, da je treba vietnamskemu osvobodilnemu gibanju priznali status predstavnika vietnamskega ljudstva. Na obeh straneh je bila izrečena zahteva po splošni razorožitvi in prepovedi širjenja atomskega orožja. Spričo zaostritve mednarodnega položaja — zahodnonemški revanšizem predstavlja nevarnost za evropsko varnost in za mir v svetu — je treba krepiti vlogo OZN. TOKIO. — Na sestanku predsednikov občin mest in vasi na japonskem otoku Okinavi so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo odstranitev ameriških vojaških oporišč na tem otoku. HAVANA. — Po zadnjih ameriških provokacijah proti Kubi je kubanski predsednik Fidel Costro izrazil prepričanje, da Amerika pripravlja .oboroženo agresijo" proti Kubi. Hkrati je sporočil, da je izdal ukaz o stanju pripravljenosti za 100.000 pripadnikov oboroženih sil. Ameriškega zunanjega ministra Ruska je Fidel Castro posebej obtožil, da odkrito grozi z vojno. ŠKOFJA LOKA. — Slovensko mesto Škofja Loka in italijansko mesto Medicina sta se pobratili. Listino o pobratenju sta župana obeh občin podpisala na slavnostni seji občinske skupščine v Škofji Loki. RIO DE JANEIRO. — V bližini brozilskega mesta Ria Negre v zvezni državi Parana je padel na Zemlja omeriški umetni satetM. Ko je sotetit treščil na tla, s* je na 30 km širokem področju slišala močna eksplozija, kateri je sledila vrsta šibkejših detonacij. Ostanke salelita so našli 80 km stran od kraja, kjer je padel na Zemljo. KOEBENHAVEN. — Predsednik danske vlade Krag je izjavil, da dosedanja ubložitev napetosti med Vzhodom in Zahodom ustvarja motnost, da bi organizirali skupno evropsko konferenco o problemih varnosti. Danska se hoče tudi na zasedanju NATO v Bruslju zavzeti za to, da bi utrli pet do izmenjave mnenj med Vzhodom in Zahodom o najrazličnejših evropskih problemih. OTROK IN UČENJE Pcnavl/an/c snovi nujno potrebno za učni uspeh Naučeno znanje še ne zagotavlja njegove trajnosti. V naši zavesti deluje tudi nasprotna sila — pozabljanje. Marsikaj zbledi, marsikaj izrinejo iz zavesti novi vtisi in doživljaji. Pri otrocih je spomin še posebno nezanesljiv. Po mnenju nekaterih psihologov se med poletnimi počitnicami »porazgubi« kar polovica znanja, ki so ga učenci pridobili v prejšnjem šolskem letu. V prvih razredih ljudske šole se dober del snovi utrdi in ponovi že v šoli. Domače naloge so le dopolnilo šolskega dela, spoznavanje, utrjevanje in ponavljanje se vrstijo časovno povezano in pod stalno kontrolo učitelja. V višjih razredih ljudske šole in v nadaljnjem šolanju pa je utrjevanje in ponavljanje čedalje bolj prepuščeno učencu, učitelji le od časa do časa preverjajo njegovo znanje in ga o-cenjujejo. Večina učencev in dijakov še ni dovolj zrela za tako samostojno opravljanje šolske dolžnosti in je to treba šele sproti privzgojiti. Dokaz za to je tako imenovano kampanjsko učenje, pri katerem se učenci lotijo učenja in ponavljanja šele takrat, ko jim »voda teče v grlo«. Namesto da bi sproti utrdili in ponovili snov, ki jo v šoli obravnavajo, prelagajo učenje vse do tistega dne. ko jih strah pred spraševanjem prisili k delu. Psihološki poizkusi so pokazali, da nastopi pozabljanje takoj, ko smo prenehali z učenjem. Količina naučenega znanja najhitreje upada v prvih dneh po osvajanju. Z drugimi besedami: če odlagamo utrjevanje in ponavljanje snovi za več dni ali celo za več tednov, puščamo pozabljanju proste roke, da opravi svoje uničevalno delo, da briše iz zavesti dober del tega, kar se je učenec v šoli naučil. Utrjevanje in ponavljanje snovi oziroma domače učenje je torej najbolj smotrno takoj prve dni po šolski razlagi. V svojo korist naj bi šolarji prevzeli tak način učenja ter naj bi utrjevali in poglabljali predvsem to, kar so v šoli obravnavali prejšnji dan’ali prejšnje dni. Čez teden dni, ko bo predmet spet na urniku, bo zadoščala le krajša ponovitev. Vsakdanji otrokov delovni načrt naj zato zajame: ® najprej temeljito učenje in utrjevanje nove šolske snovi, ® nato pa ponavljanje starega, že naučenega gradiva, ki ga mora občasno ponoviti, da ga ne bi pozabil. Kampanjsko učenje je seveda povsem drugačno, ogoljufan pa je pri njem učenec, ki je šel po le navidezno lažji poti. Za učenje, ki ga je odlagal toliko časa, bo namreč potreboval mnogo več napora in časa, če mu le-tega ne bo sploh zmanjkalo. Tudi 1° se pogosto dogaja in šolsko leto se konča z neuspehom. Če pa le uhiti pred to »12. uro« in v naglici obnovi in ponovi obširno snov, je vrednost njegovega znanja majhna. Hitro naučeno znanje je po navadi tudi hitro pozabljeno. Čeprav smo gradivo temeljito^ proučili in ga utrdili, ga moramo občasno še ponoviti, da nadomestimo, kar le med tem zbrisalo iz spomina pozabljanj,, Najbolj trajno in trdno je tako imenovano prenaučeno gradivo, to je tisto, ki smo ga resnično osvo-)ili in ga nato še večkrat ponovili. Psihološki poiskusi kažejo, da o-svojimo snov hitreje in trdneje, če se učimo oziroma jo ponavljamo z vmesnimi časovnimi presledki. Hitreje in trajneje se bo otrok naučil na primer neko pesmico ali novih besedi prf tujem jeziku, če se jih bo ^ učil večkrat po nekaj časa, kot pa če bi se jih hotel naučiti hkrati, v enem samem »zamahu«. Večkratno ponavljanje snovi je torej tudi iz tega vidika nujno. Pri tem naj bodo časov-ni presledki med enim in drugim učenjem oziroma ponavljanjem spočetka krajši (ko se snov šele učimo), pozneje pa vedno daljši (da snov od časa do časa ponovno osvežimo in utrdimo in tako preprečimo pozabljanje). Glavni vzrok pozabljanja je pravzaprav v tem, da novi vtisi »izrivajo• iz zavesti prejšnje, če niso do- MESECA JULIJA IN AVGUSTA V LJUBLJANI: XIV. poletne kulturne prireditve V Ljubljani so v polnem teku priprave za letošnje XIV. poletne kulturne prireditve, ki se bodo začele 29. junija in bodo trajale do konca meseca avgusta. Osrednji del tega tradicionalnega festivala bo tudi letos baletni bienale, na katerem se bodo občinstvu predstavili številni domači in inozemski baletni ansambli. Baletnemu bienalu, ki se bo zaključil 20. julija, pa bodo v okviru letošnjega festivala sledile še mnoge druge prireditve, skupno jih bo 21, pri katerih bodo prav tako sodelovale domače in tuje kulturno-umetniške skupine. Posebno pester bo spored letos- »Taccato« Bogdana Grgiča, s »Spe- pester njega baletnega bienala, saj bo obse gal skupno sedemnajst baletnih večerov z nastopi dvanajstih baletnih ansamblov, od katerih bodo štirje iz tujine. Na dan otvoritve 29. junija se bo predstavil balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v svojem zaokroženem »Baletnem večeru« prikazal drugo suito Marjana Lipovška, plesno pesnitev po Prešernovi pesmi »Ženska zvestoba«, ki jo je uglasbil Vilko Ukmar, in simfonično koreografsko pesnitev »O-brežje plesalk« po glasbi Zvonimira Cigliča. Vsa tri baletna dela je ko-reografiral dr. Henrik Neubauer. Dva večera bo gostoval balet Narodnega pozorišta iz Beograda, kateri bo najprej uprizoril balet »Romeo in Julija« Sergeja Prokofjeva, drugi večer pa »Baletne impresije«, ki obsegajo ples na »Klasično simfonijo« Sergeja Prokofjeva, baletno enodejanko »Zapuščene« Milka Kele-mena in »Veselo zgodbo«, ki je na glasbo Johanna Straussa nastala po Nestroyevi komediji Talisman. Prav tako dva večera bo v Ljubljani nastopal komorni ansambel »'Svobodnega plesa« iz Zagreba. Nastopil bo z dvema »Sonatinama«, s Levstikove nagrade za mladinsko književnost Ljubljanska založba ,.Mladinska knjiga" je letos že sedemnajstič podelila Levstikove nagrade za mladinsko književnost, in sicer za izvirno leposlovno delo, za izvirne ilustracije in za izvirno poljudnoznanstveno delo. Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije mladinskih knjig sta prejela Melita Vovk-Štih za ilustracije v knjigah „Basni” Krilova, ,.Pustov god” Vere Albreht in ..Puhek v Benetkah" Mire Mihelič ter Jože Ciuha za ilustracije v knjigah ..Deček Jarbol" Bena Zupančiča, ..Pomlad ob Soči" Črtomira Šinkovca in „Ni-na na Cejlonu" Nade Kraigher. Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo je dobil Leopold Suhodolčan za knjigo ..Velikan in pajac", nagrado za izvirno poljudnoznanstveno delo pa Jožko Battestin za delo Mikroskop ..Pionir", eksperimentalna o-marica. Hkrati s podelitvijo Levstikovih nagrad za leto 1965 je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici tudi razstava knjig, ki jih je lani izdala Mladinska knjiga. Ravno lani je dosegla ta založba nov rekord, saj je pri njej izšlo kar 206 knjig, za katere je prejela tudi številna domača in mednarodna priznanja. vom mladeničev« Karlheinza Stock-hausna, z »Nocturnom« Bruna Madeire ter z baletnima deloma »Ioni-sation« in »Integrales« Edgarja Wa-rese. Balet Hrvatskega narodnega kaza-lišta iz Zagreba bo prvi večer uprizoril Čajkovskega »Trnjulčico«, naslednjega dne pa v »Baletnem večeru« predstavil dela hrvaških skladateljev, in sicer ».Simfonijo in Re« Luke Sorkočeviča, »Variacije« Pavla Dešpalja, »Poslednjo vlogo« Igorja Kuljeriča in »Dubrovniške skice« Bruna Bjelinskega. Med inozemskimi ansambli, ki bodo sodelovali na letošnjem baletnem bienalu v Ljubljani, zavzema posebno mesto mednarodno znani »Het National Ballet« iz Amsterdama. Prvi večer bo predstavil Čajkovskega »Dessins pour les Six«, Rossinijev »Pas de deux romantique«, Riisager-jeve »Etudes« in Cohenovo »La table verte«, drugi dan pa bodo med drugim na sporedu Bachov »Con-certo Barocco«, Minkus-Drugov Pas de deux »Don Kihot« in Debussyjev »Ile Nocturne«. Ljubljanski zavod za glasbeno in baletno izobraževanje bo s svojim ansamblom uprizoril vrsto baletnih del na glasbo Ramovša, Pahorja, Srebotnjaka, Lutoslavskega, Bartok-Sze-kelyja in Prokofjeva. Veliko obogatitev letošnjega festivala pomeni sodelovanje »Gledališča plesa VUS« iz Prage, katero združuje mlade poklicne in amaterske plesalce, ki so se usmerili predvsem na jazzJbalet. V okviru ljubljanskega baletnega bienala bo skupina izvajala plesna cikla -»Kontakti« in »Mehanizmi«, fragmente iz »Shakespearove suite« ter »Absurdnosti«. Balet Srpskega narodnega pozorišta iz Novega Sada bo predstavil Rudolfa Bruccija »-Demona zlata« in balet »Vrč« Alfreda Caselle, komedijo iz sicilijanskega življenja, ki je nastala po noveli Luigija Pirandella. Velika skupina baletnih umetnikov madžarskega baleta »Sopianae« iz mesta Pecs bo v dveh baletnih ve- Dvajset let »Slovenskega vestnika” Nagradno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov Začenjamo tretji in hkrati tudi zadnji mesec našega nagradnega tekmovanja ob 20-letnem jubileju »Slovenskega vestnika”. Da bi tudi še tistim, ki se doslej niso vključili v to našo skupno akcijo, dali priložnost, še enkrat objavljamo ustrezni razpis: Tekmovanje traja do 30. junija 1966 in pri njem lahko vsakdo sodeluje. Za tiste, ki bodo sodelovali pri tekmovanju, so razpisane naslednje nagrade 0 POSEBNO NAGRADO (14-dnevno brezplačno bivanje na morju za dve osebi) prejme tisti, ki bo pridobil največ novih naročnikov. • DESET GLAVNIH NAGRAD (magnetofon in trak s posnetki slovenskih pevskih zborov, gramofon s ploščami, radijski sprejemnik-transistor, električni mešalnik-mikser, izdelki umetne obrti, knjižne zbirke itd.) bo razdeljenih z žrebanjem, pri katerem bo vsak tolikokrat udeležen kolikor novih naročnikov bo pridobil. £ KNJIŽNO NAGRADO prejme vsak ne glede na število pridobljenih novih naročnikov z izjemo tistih, ki bodo dobHi zgoraj omenjene nagrade. 0 JUBILEJNO DARILO (brezplačno prejemanje »Slovenskega vestnika” od dneva naročitve pa do 30. junija 1966] dobi vsak novi naročnik. Kot nov naročnik v smislu tega tekmovanja velja vsak, ki bo »Slovenski vestnik" v času tekmovanja naročil ali sam ali preko druge osebe ter najkasneje do 30. junija 1966 poravnal naročnino vsaj za eno leto (60 šilingov). Do konca tega meseca je še čas. Poslužite se torej priloženih naročilnic in pridobivajte nove naročnike »Slovenskega vestnika". V štirih tednih bodo razdeljene lepe nagrade in bo lah-k vsakomur žal, če bo zamudil to priložnost! cerih izvajala Vivaldijevo »Etudo v modrem«, Couperinovo »Etudo št. 2«, »Balado odvratnosti« Sandorja Szokolaya, »Concerto« Bele Bartoka, Beethovnovega »Prometeja« in Rossinijevo »Uverturo«. Narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke bo s svojo baletno skupino u-prizorilo balet Wernerja Egka »Abraxas« v koreografiji Franja Horvata, medtem ko se bo Studio za suvremeni ples iz Zagreba predstavil z vrsto domačih in tujih baletnih del. Letošnji baletni bienale bo zaključil baletni ansambel »Teatra Stanislavski Dančeroko« iz Moskve, ki združuje svetovno znane -plesne umetnike. V Ljubljani bo izvajal dela na glasbo Beethovna, Granadosa, Hača-turjana, Čajkovskega, Rimskega-Kor-sakova, Solovljeva-Sedova in drugih- Nadaljnjih sedem večerov letošnjega baletnega bienala v Ljubljani pa bo posvečenih predavanju kvalitetnih ameriških i-n sovjetskih baletnih filmov. Boj za lepo francoščino Francoski predsednik de Gaulle je napovedal boj za suverenost Francije tudi na področju jezika. Imenoval je namreč posebno komisijo za »obrambo in širjenje francoščine”, katere naloga je skrbeti za čistost jezika. Tudi francoščina je — kakor mnogi drugi jeziki — v današnji rabi že polna tujk, posebno velja to za strokovno izrazoslovje, kjer je ob vedno večji poplavi novih pojmov čedalje težje najti ustrezne izraze celo v svetovnem jeziku, kot je francoščina. Tako tudi Francozi danes brez pomisleka uporabljajo številne izposojenke, predvsem iz angleščine. Pravijo »vveekend”, ko se v petek zvečer veselijo dveh prostih dni ob koncu tedna; tudi Francoz izmenja s prijateljem ..shake hands”, ko ga rjeni in zakoreninjeni. Razisko-tega pojava so prišla do neka-aključkov, ki jih moramo upo-, ko navajamo otroka na smo-azporeditev učenja in ponav- ! učenjem so potrebni tudi i odmori. Kratek premor omo-da naučeno izzveneva in se je še nekaj časa v našo zavest, bi novi vtisi (nova snov) trgali lomnitev, hkrati pa preprečuje lost. Vmesni odmori pa naj ne predolgi, sicer se razbije de-razpoloženje in preneha smi-ibranost. no je tudi zaporedje snovi ozi- roma predmetov pri učenju. Čim bolj sorodna snov si sledi, tembolj zavira zapomnitev prejšnje. Zato je prav, da si pri razporeditvi učenja sledijo čim bolj različni predmeti. Na ta način tudi preprečimo, da ne postane učenje preveč enolično in dolgočasno. Taka raznovrstnost ne dolgočasi in ne utruja v večji meri, zato bo učenčeva delovna storilnost lahko dalj časa visoka. Čim bolj je gradivo utrjeno, tem manj ga bo izrivalo iz spomina novo učenje. Učenec naj zato najprej temeljito utrdi snov enega predmeta in šele nato preide k učenju drugega. sreča v tej ali oni „hall” v družbi čedne prijateljice z velikim „sex appealom”; tudi Francoz občuduje dekleta v »bikiniju” in v opoldanskem odmoru si rad privošči »snack” (prigrizek) v restavraciji „self Service” (v samopostrežnici), kjer mu »barman” pri točilni mizi natoči „quick”. To je seveda le nekaj primerov, ki ,pa dovolj zgovorno kažejo, da pred današnjo »internacionalizacijo” jezikov tudi francoščina ni več varna. Za predsednika de Gaulla pa je vzor lepe francoščine še vedno Voltaire, zato tudi njegova želja, naj bi se Francozi, zlasti pa diplomati in znanstveniki, spet povrnili k Voltairovemu jeziku. Tudi sam v svoje govore pogosto vpleta izraze tega klasika in druge starinske besede, pojme in izraze, o katerih pomenu si današnji Francozi niso vedno povsem na jasnem. Kljub temu pa je de Gaulle izdal navodilo, po katerem naj bi v bodoče francoski uradni zastopniki govorili takšno francoščino tudi na mednarodnih zborovanjih. Vendar pa bo moralo po vsej verjetnosti miniti še precej časa, preden bodo prizadevanja posebne komisije, ki ji načeljuje predsednik francoske vlade Georges Pompidou, rodila prve uspehe. Kulturne drobtine 0 V Ljubljanski Drami bo te dni gostovalo italijansko gledališče »Compagnia del Teafro Italiano con Peppino de Filippo" iz Rima. Kakor pove že nenavadno dolgo ime tega gledališča, je njegova glavna osebnost znani gledaliiki in filmski igralec ter režiser Peppino de Filippo. Med svojim gostovanjem v Ljubljani bodo italijanski umetniki uprizorili Machiavellijevo »Mandragolo" ter farso „Don Felice", katere avtor je Peppino de Filippo. 0 Slovenski klub v Trstu je prejšnji teden priredil proslavo v spomin pesnika Srečka Kosovela. O pesnikovem življenju in delu je govoril dr. Bratko Kreft, ki je orisal politične in družbene razmere, v katerih se je razvijala umetniška osebnost pesnika Kosovela, hkrati pa je predavatelj govoril tudi o svojih lastnih spominih na prerano umrlega pesnika. 0 Sovjetska zveza in Nizozemska sta pred nedavnim sklenili nov sporazum o kulturnem sodelovanju, ki predvideva nadaljnjo izmenjavo na področjih visokoiolstva, gledališča, likovne umetnosti, filmskega ustvarjanja, radia, turizma in športa. 0 Prihodnji teden bo imel v Delavskem domu v Trbovljah svoj prvi koncert slovenski pevski zbor Glasbene matice iz Clevelanda v Ameriki. 0 Medtem ko je Johann Nestroy s svojimi komedijami na avstrijskih odrih še vedno priljubljen, pa je njegov ..Nesrečnik" doživel v Munchenu popoln neuspeh. 0 Na Bledu se je začela nova sezona likovnih razstav, ki jih že peto leto prirejajo med turistično sezono. V maju je razstavljal Ferdo Mayer, trenutno je razstava Franceta Slane, kateri bo sledila kolektivna razstava petih slikarjev Šubica, Fakina, Vidica, Pan- durja in Logondra. V času od 10. do 17. julija bo kongres likovnega oblikovanja, v drugi polovici julija bosta razstavtjala Marij Pregelj in Drago Tršar, meseca avgusta pa slikar Anton Gojmir Kos in kipar Boris Kalin. Poleg tega bodo na Bledu še štiri etnografske oziroma dokumentarne rozstove, ki jih bo pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. 0 V Sovjetski zvezi je izšla letos v nakladi 100.000 izvodov nova izdaja Pasternakovih pesmi, ker je bila lanskoletna izdaja (40.000 izvodov) v najkrajšem času razprodona. Predgovor k novi izdaji je napisal s primernim komentarjem Pasternakovega literarnega razvoja Kornej Cukovski. 0 Med 27. in 31. julijem bo v Zagrebu revija jugoslovanske folklore, na kateri bodo sodelovale folklorne skupine iz vseh republik. Tako skupine kot posamezniki bodo tekmovali v plesih, pesmih in glasbi. Hkrati bo prirejena tudi rozstava pristnih narodnih noš iz vseh predelov Jugoslavije ter zanimivih folklornih izdelkov. 0 Ob 700-letnici rojstva velikega italijanskega pesnika Danteja so bile velike proslave po Italiji in tudi v drugih državah. „Dan-tejevo leto” v Italiji se je zaključilo z dokaj čudno »slovesnostjo", namreč s procesom proti Danteju. Ko je bil Dante iz političnih vzrokov izgnan iz svojega domačega mesta Flo-renza, je našel prvo zavetišče v Arezzu, kjer so zdaj obnovili tokratni proces, naperjen proti velikemu pesniku, da bi vsaj stoletja pozneje poprovili krivico, ki mu )• biki prizadejano. Ob velikem novdušenju občinstva in jovnosti je sodišče soglasno aprostHo pesnika tokratnih obtožb. ijeschehen in Siidkarnten Der Zentralverband slowenischer Organisationen in Ktirnlen und der Ral der Kdrnlner Slowenen haben in einer Sitzung des gemein-samen Koardinierungsausschusses am 10. Mai 1960 die gegenwarttige Lage der slowenischen Minderheit in Karnten einer eingehenden PrO-fung vnterzogen. Hiebei wurde festgestellt, daf| die beiden ZenSraiorgonisationen der Kdrntner Slowenen die bisherigen BemOhun-gen der Bundesregierung seit der Unterzeich-nung des Staatsverlrages, die Minderheiten-schutzbeslimnumgen zu vcrwirklichen und die Minderheitenfrage einer ertrtiglichen Losung zuzufOhren, keineswegs verneinen. Gleichzeifig boben aber beide Organisationen auch fesi* geslellt dafj noch viele Fragen, die wesentli-che Bereiche der slowenischen Minderheit be-rOhren, ungelosf gebiieben sind. In dicsem Zusammenhang wurde ein Schrei-ben on die Bund es regi er ung zu Handen des Bimdeskanzlers Klaus gerichtet, in dem da-rouf verwiesen vird, dafj sich die Ldsung von Minderheitenfragen in Zusammenarbeif mil der betroffenen Minderheit als richtig erwiesen babe. Dcshalb regien die Karntner Slowenen beim Bundeskanzler an, die Gesprtiche mit der Minderheit wieder aufzunehmen und forf-zusetzen. Gleichzeifig haben der Zentrolverband sla* wenischer Organisationen in Karnten und der Rot der Kdrnlner Siowenen ein Schreiben an den fruheren Bundesminister fOr auswdrtige Angelegenheiten Dr. Kreisky gerichtet, warin ihm tur die Initiative und scin Bemtihen, die offenen Probleme im unmittelbaren Kontakt m»t den Verirefern der Minderheit und den Re-prtiser.fonten des Landes und des Bundes ei* ner Losung zuzufdhren, der Dank augespro-chen wuide. Das Schreiben an die Bundesregierung wur* de obschriftlich auch dem Bundesminister fiir auswarfige Angelegenheiten und dem Lan-deshouptmann von Karnten zur Kenntnis ge-brocht. OOO Am 1J. Mai 1966 versammelten sich am Zablatnilko jezero/Turnersee rund 2000 Slowe-nen aus Osterreich und Italien zu einem kul-turelien Freundschaftstreffen, bei welchem rund 400 Sdnger und Sdngerinnen der Chore der Slowenischen Kulturverbdnde aus Triest und Klagenfurt mitwirkten. Als Ehrengdsfe na hm e n an dem Treffen teil: Landtagsabge-ordneter Jose! L u b a s als Vertreter des Lan-deshauptmannes Sima, der Prdsident des Ver-bandes der Kulfurorganisationen Sloweniens Branko Babič, der jugoslawische General-konsul in Klagenfurt Franc Pirkovič und Octavio V id oni als Vertreter des italieni-schen Generalkonsuls in Klagenfurt. Als Festredner sprachen der Obmann des Zentraiverbondes slovvenischer Organisationen in Ktirnlen Dr. Franci Z w i 11 e r , der Ob-monn des Slowenischen Kultur- und Wirt-schcftsverbandes in Triest Boris Race und der Obmann des S!owenischen Kulturverbandes in Triest Prof. Robert H I a v a t y. In ihren Reden unterstrichen sie die Schicksalsgemein-schaft beider Minderheiten sowie den Willen zum friedlichen Zusammenleben mit dem Mehr-heitsvotke und zur guten Nachbarschaff am Schnittpookt des slawischen, germanischen und romanischen Sprach- und Kulturraumes. Vor der Festveranstaltung hielt der Verband der slowenischen Ausgesiedelten in Kdmten seine Johreshauptversommlung ob. Diese wor mit einer Feier des zwanzigjtihrigen Bestandes dieses Vcrbandes, in dem hunderte Kdrnlner slowenische Familien verainigt sind, welche om 14. und 15. April 1942 von den nazisfi-schen Machthobern von ihrer Heimatscholle in Kdmten vertrieben worden sind, verbunden. OOO Die siowenischen Hauswirtschaftsschulen in St. Rupert pri Velikovcu/St. Ruprecht bei Vttl-kermorkt und St. Peter pri St. Jakobu v Rožu/ St. Peter bei St. Jakob im Rosental veran-stalteten am 1. und am 15. Mai 1966 Schlufj-feiern des abgelaufenen Schuljahres. Beide Schulen zusammen haben im vergangenen Schuljahr 69 Schtilerinnen besucht. OOO Die SchOler des Bundesgymnasiums fOr Slo-wenen in Klagenfurt veranstolteten am 22. Mai 1966 ihre troditionelle Akademie in Celovec/ Klagenfurt. Bei der Akademie wirk1en rund 200 SchOler in verschiedenen Chdren, als Re-zHatoren und bei musikolischen Darbietungon mit. Ihre Darbietungen brachten die SchOler ’n beiden Landessprachen vor. Im laufenden Schuljahr besuchen diese Mlttelschule 372 SchOlerinen und SchOler, von denen 23 zur Matura angetreton sind. An der Akademie nahm auch eine Anzahl Ehrengaste teil, unter ihnen als Vertreter des Prdsklenfen des Landesschulrates fOr Kdrnten Bezirksschulinspektor Rudolf Vouk, Vizeprd-sident Franz Seitschnig, der jugoslawi-sche Generalkonsul Franc Pirkovič und Konsul Jeglič sowie der Landesobmann der Osterreichischen Liga fOr die Menschenrechte Hofrat Erwin P a b s t. Der Direktor der Schule Hofrat Dr. Josef T l s c h I e r wiederholte in sešner Ansprache die Forderung der Ktirntner Siowenen nach einem eigenen Schulgebtiude ♦Or die slowenische Mlttelschule, womit der Vormittagsunterricht eingefOhrt werden kdnnte. KOLEDAR Petek, 3. Sobota, 4. Nedelja, 5. Ponedeljek, 6. Torek, 7. Sreda, 8. četrtek, 9. junij: več kot lani. Ta primer znova opozarja na potrebo in nujnost čimprejšnje gradnje ustrezne avtoceste med Salzburgom in Beljakom. Le-ta je ravno tako potrebna, kakor pa čimprejšnja modernizacija naših cest do Korenskega sedla in do Ljubeljskega predora. pod Humperkom, ljubeljsko cesto pa bodo na novo speljali in zgradili tudi nov most čez Dravo. Most, ki ga sedaj gradijo čez Dravo, je le provizoričen in bo z nastankom elektrarne v celoti preplavljen. Elektrarna Anin most bo po projektu podobna elektrarni Rožek. Dravo hočejo zajeziti pri Lečni in jo na levi strani sedanje struge po 1,7 km dolgem kanalu speljati do elektrarne, ki bo stala 600 metrov zahodno od Aninega mostu. Jezero, ki bo z zajezitvijo nastalo, bo blizu 20 km dolgo in zelo ozko. Zemljišča bodo z nasipi zavarovali pri Podgradu in Ždovljah. B I Zveza slovenskih žena namesto posebnega obvestila sporoča, da bo ob priložnosti dvajsetletnice obstoja organizacije naših žena v nedeljo 5. junija ob dveh popoldne pri Miklavžu v B i I -č o v s u družabno srečanje žena h kateremu so vse slovenske žene prisrčno vabljene. matere na Koroškem prav Odbor Dr. Wagner 20 let velikovski okrajni glavar V sredo je minilo 20 let, odkar je sedanji dvorni svetnik dr. W a g n e r stopil na čelo uprave okraja Velikovec. Bilo je to 1. junija 1946, ko sta v okraju vladali še beda in revščina, ki jih je zapustila druga svetovna vojna. Z dr. Wagnerjem je stopil na čelo velikovškega okraja uradnik in človek, ki si je s svojo objektivnostjo, toleranco in dejavnostjo kmalu osvojil zaupanje prebivalstva obeh narodnosti. Bistrica nad Pliberkom V vrsti žalostnih dogodkov, do katerih je prišlo na naši vasi in v naši občini v zadnjih tednih in mesecih, moramo naknadno zabeležiti, da se je pred tedni oglasila smrt tudi v Rudolfovi družini, kateri je iz njene srede iztrgala širom Podjune znanega očeta Slavka Rudolfa. Pokojni Slavko je bil pri vseh, ki so ga poznali, spoštovan in priljubljen saj je čuval in B J DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE Sprejemni izpiti za prvi razred so 9. julija 1966 ob 8. uri zjutraj. Učence prijavite ali ustno v šolski pisarni ali pismeno na naslov „Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Ler-chenfeldstraf|e 22” do 1. julija 1966. Za prijavo so potrebni naslednji dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in na dan izpita zadnje spričevalo, ki ga bodo učenci dobili na dosedanji šoli 8. julija 1966. Popis učenca pošlje šola direktno na gimnazijo. Pri izpitu bodo učenci vprašani v slovenščini, nemščini in računstvu in sicer iz snovi, katera je predpisana za četrto šolsko stopnjo. Glede sprejema v višji razred pa je potreben razgovor z ravnateljem. Ravnateljstvo Folklorne skupine petih narodov na 3. festivalu folklore v Celovcu Pri tretjem festivalu folklore ob Vrbskem jezeru bodo sodelovale naslednje folklorne skupine: ansambel narodne glasbe radijskega orkestra Brno, »Suppinger Liedergruppe« iz Stuttgarta, Akademska skupina narodnih plesov »France Marolt« iz Ljubljane, zbor »Giuseppe Scbiff« iz Chioprisa iz Furlanije in Zbor fanfar F.ngen iz Badena. S Koroške bodo sodelovali koroška vojaška godba, pevski zbor in ženski tercet iz Podklo-štra ter Skupina narodnih plesov >»Lindwurm« iz Celovca. Letošnji festival folklore, povezan s »plesom okoli zmaja«, ki ga prirejajo celovški »veseli mestni sodniki«, se bo pričel z budnico v soboto 11. junija. Ob 9.30 uri je sprejem gostov na Novem trgu, kjer bo že od devetih najprej igral mladinski pihalni orkester, ki se bo tokrat prvič predstavil. Na Novem trgu bo goste pozdravil celovški župan. Ob treh popoldne se bodo zbrali »veseli mestni sodniki«, da po starem običaju pregledajo mestne meje, od koder se bodo na Novi trg vrnili ob šestih zvečer. Ob osmih zvečer bo v mestni hali folklorni večer pod naslovom »Pet narodov poje, pleše in igra«. V nedeljo 12. junija se prične ob devetih zjutraj na vseh prizoriščih slavnosti petje zborov, ob desetih pa bo na dvorišču Deželnega dvorca koncert, 'ki ga bo priredila vojačka godba. negoval vse dni svojega življenja pristne vrline in lastnosti našega slovenskega kmeta na Koroškem. Rudolfova družina je bila že od nekdaj trdna in zavedna slovenska družina. Slavkov oče je bil več let župan naše občine. V tem svojstvu si je pridobil vrsto zaslug za splošno blaginjo občine in občanov za katerih koristi se je neumorno prizadeval. Ko je Slavko prevzel Rudolfovo domačijo, si je ustanovil družino, iz katere je zrasel številen naraščaj. Na svoji življenjski poti je sledil očetovemu zgledu in požrtvovalno sodeloval v prizadevanjih za ohranitev slovenske besede na Koroškem in za pravice našega ljudstva. Svojo dejavnost je posebno izpričal v domačem prosvetnem društvu in na kmečkem področju, kjer je bil več let kot predstavnik Slovenske kmečke zveze predsednik krajevnega kmečkega odbora. Kot človek je bil Slavko Rudolf dobričina in zelo družaben. Posebno veselje je imel z lovom in so ga bili njegovi lovski tovariši vedno veseli, kadar je bil med njimi. Pri pogrebnih svečanostih na šmihelskem pokopališču mu je veliko število žcHnih gostov izkazalo zadnjo čast. Tako je ob odprtem grobu potrdilo svoje spoštovanje in ljubezen, ki ga je bil deležen pokojni, ter izrazilo srčno sočustvovanje z žalujočimi svojci. VEČ PROMETA — VEČ NEZGOD Letošnji binkoštni prazniki so v cestnem prometu v naši državi zahtevali 18 mrtvih. Od teh sta bila na Koroškem, kjer se je pripetila vrsta težkih prometnih nezgod, 2 mrtva. Eden od njih je bil 4-detni Karel Jernej, ki se je v ponedeljek zvečer v Rebrci zaletel v osebni avtomobil. V Rebrci je prišlo v teh dneh tudi še do druge težke 'nezgode, 'ko je z mopedom padel Janez Damej iz Tinj. Težji nezgodi sta imela v Svečah 16-letni Jože Goritschnig, v Podrožčici pa 29-letni Franc Petermann, ki sta se z motornima kolesoma zaletela v osebna avtomobila. Sezona na celovškem letališču se je pričela Na celovškem letališču, ki Koroško povezuje s širnim svetom, se je pričeta nova sezona. Od srede naprej pristane vsak dan ob dveh popoldne reaktivno letalo britanske letalske družbe BEA, ki s pristanišča odleti ob 15.15 uri. S tem letalom je Celovec preko Munche-na povezan z Londonom in Berlinom. V ponedeljek se mu bodo pridružila letala avstrijske letalske družbe AUA na liniji Celovec— Innsbruck—London z zvezo na Zu-rich in Dusseldorf, poleg tega pa še letala na linijah Celovec—Frankfurt in Celovec—Berlin ter Celovec —Amsterdam. Čarterska letala s tu- risti pa bodo pristajala tudi iz Mal-moja in Stockholma. Tako bo tedenski promet na celovškem letališču dokaj obsežen. V nedeljah bodo pristala 3, odletela pa 4 letala, v ponedeljkih bodo pristala 3 letala, 2 bosta pa odleteli, v torek in petek bo pristalo in odletelo po 1 letalo, v sredah bodo pristala 4, odletelo pa bo 5 letal, v četrtek bosta pristali in odleteli po 2 letali, v soboto pa bo pristalo 5 letal, odletela pa bodo 4. Poleg tega bo še vsak dan pristalo in odletelo letalo na liniji Dunaj—Graz—Celovec, v ponedeljkih pa se bo na tej liniji pridružilo še drugo letalo, ki bo iz Celovca odletelo direktno na Dunaj. Svojo funkcijo je dr. Wagner o-pravljal v .prepričanju, da more priti v okraju do mirnega sožitja in blaginje le, če pripadniki slovenske narodnosti ne bodo zapostavljeni, marveč enakopravni z nemško govorečim prebivalstvom. S tem prepričanjem, ki ga uveljavlja, je dr. Wagner že precej pripomogel, da se njegov okraj v mejah danih možnosti izkopava iz gospodarske zaostalosti in da so postali primeri zapostavljanja slovenskega prebivalstva vse redkejši. Kronist, ki bo enkrat pisal zgodovino velikovškega okraja, se bo gotovo delj časa ustavil pri obdobju, ko okraju načeljuje dr. Wagner. Podrobneje bo zapisal, da je dobil okraj leta 1949 kot prvi v deželi na njegovo pobudo okrajni dom onemoglih, da je dr. Wagner na Koroškem opravil pionirsko delo, ko je občine na področju šolstva združil v skupnost in da se kot predsednik te skupnosti uspešno zavzema za zboljšanje pogojev šolanja mladine in lajšanja njene poti do šole z uvedbo šolskih avtobusov. Pa ne le to. Zapisal bo tudi, da je dr. Wagner v okraju tribun za koristi občin, da pospešuje njihovo dejavnost in da se zavzema za pomoč, ki jo potrebujejo. Istočasno pa je vnet za razvoj turizma in maloobmejnega prometa v okraju, za prijateljsko sožitje in sodelovanje na meji. Da je spričo tega in zaradi svoje preprostosti in človekoljubnosti med prebivalstvom priljubljen, se razume samo po sebi. Prebivalstvo okraja želi, da bi tak, kakršen je, ostal še dolgo na čelu okraja in mu pomagal na nadaljnji poti razvoja k napredku in blaginji, ki jih je tako potreben. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA BELJAK. — Za binkoštne praznike se je ob Baškem jezeru zbralo okoli 200 »Rdečih sokolov« iz vseh predelov Koroške. Ob tej priložnosti je bilo v to socialistično mladinsko organizacijo sprejetih 70 novih članov. Srečanja sta se udeležila tudi deželni glavar Sima in njegov namestnik dr. Kerstnig. CELOVEC. — V nedeljo pred Binkošti je v Celovcu opravilo 163 trgovskih vajencev svoje pomočniške izpite. Med njimi je bilo 61 fantov in 102 dekleti. 65 vajencev je prišlo iz trgovine .z živili. Z odliko je izpite opravil en fant, s prav dobrim uspehom pa 8 vajencev. 'SELE. — V Kotu se bo jutri zasvetila električna luč. Ta pomemben dogodek bo skupnost za elektrifikacijo Sele-Kot proslavila jutri popoldne ob pol tretji uri pri transformatorju v bližini Malejeve gostilne. Podrobnejše poročilo o tem dogodku bomo prinesli v prihodnji številki. ŽELEZNA KAiPLA. — Občina se že več lat prizadeva, da bi se moderniziralo 'nekoč po vsej Evropi sloveče zdravilišče Bela. Za analize vode je izdala že veliko denarja. Čeprav so te analize pokazale, da je voda zdravilna tako v primeru pitja kot v primeru kopanja in čeprav je pred volitvami od zastopnika ministrstva za trgovino in obnovo, ki je potoval tod okoli, padla obljuba pomoči pri obnovi tega zdravilišča, se doslej v tej smeri še nič ni zganilo. Izigleda, da je pristojnim krogom na Dunaju gospodarski razvoj naše Občine deveta briga. GLOBASNICA. — Občina, župnijski urad in kmet Valentin Kogoj so se združili, da zgradijo iz Globasnice cesto k Rozaliji. K radnji ceste, ki bo stala 200.000 dingov, bo dežela dala 75 °/o subvencije. Z gradnjo bodo kmalu pričeli. Kapa iz ločja (ANGLEŠKA PRAVLJICA) Nekoč je živel bogat mož. Imel je tri hčer-•te in 'hotel je izvedeti, katera od njih ga ima najraje. Vprašal je najstarejšo: — Ali me imaš rada? — Rada vas imam, oče, tako zelo kot svoje življenje. Oče je bil zadovoljen. Potem je vprašal srednjo hčerko: — Koliko rada me imaš, ljuba moja? — Bolj kot cel svet, je odvrnila. — Dobro je, se je razveselil oče in slednjič vprašal najmlajšo: — In ti, ali me imaš kaj rada? , — Oče, rada te imam tako, kot meso zahteva soli. Tedaj se je oče razjezil in zaklical: Saj me sploh nimaš rada. Izgini iz moje hi-se! Nikoli več te nočem videti! . In pognal je oče najmlajšo hčer čez prag 12 rodne hiše ter zaklenil in zapahnil vrata za njo. Najmlajša je šla in šla, dokler ni prišla do velikega močvirja. Nabrala si je snope ločja jn spletla iz njega pokrivalo in ogrinjalo. Pobrila se je in se odela od glave do nog. Nihče videl njene lepe obleke. Nato je šla še na-ptej, dokler ni prišla do velike hiše. , — Mogoče bi me vzeli za deklo? je vprašala. — Ne, ne potrebujemo nobene dekle, so ji odvrnili. — Ne vem, kam naj grem, je tožila dekli-ca- — Saj nočem nikakršnega plačila in delala bom vse, kar mi boste ukazali. , Naj bo, so ji rekli, — če znaš pomivati sklede in drgniti kuhinjske lonce, potem le ostani! . Ostala je, pomivala sklede, drgnila lonce -n opravljala najbolj umazana dela. In ker ni Povedala, kako ji je ime, so jo klicali kar Lo-fka, saj je bila od glave do nog pokrita z ločjem. Nekega dne so priredili v mestu velik ples. Judi služinčad je smela na ples, da bo videla, • i k° se zabavajo imenitniki. Le Ločika je re-j a> da je preveč utrujena in bo raje ostala doma. , Ko pa so vsi odšli, je odložila pokrivalo in v°orinjalo, spleteno .iz ločja, umila se je in Počesala in šla na ples. Nobena ni bila tako leP° oblečena. Kdo pa je bil tudi na plesu? Nn njenega gospodarja in bila mu je tako zelo všeč, da se je na prvi pogled zaljubil vanjo. Ves večer je plesal le z njo in prav z nPbeno drugo. — No, to deklico bi pa res rada videla, je rekla Ločika. — Poslušaj, nocoj bo spet ples in mogoče bo spet prišla. Zvečer pa je Ločika rekla, da je preutrujena za ples. Toda ko so drugi odšli, je odložila pokrivalo in ogrinjalo, se umila, počesala in odšla na ples. Gospodarjev sin jo je že čakal in je ves večer plesal le z njo in je gledal le njo. Preden pa je bilo plesa konec, se je deklica izmuznila in stekla domov. Ko so prišle služkinje, je že trdno spala. Zjutraj so ji rekle: — Oh, Ločika, če bi ve- povedati, kako ji je ime in čigava je, ji je dal svoj prstan in dejal, da bo umrl, ce je ne bo spet videl. Preden so jenjali s plesom, se je Ločika izmuznila in tekla domov. In ko so prišle služkinje domov, je že spala. Drugo jutro so ji rekle: — Le čemu nisi prišla sinoči? Nikoli ne boš videla lepe deklice, ker nocoj ne bo plesa. — Oh, škoda, da je nisem videla, je rekla Ločika. Gospodarjev sin ipa je hodil od hiše do hiše in vpraševal po lepi deklici. Toda naj je iskal in povpraševal, ničesar ni izvedel. Hrepenel je po nji noč in dan, dokler ni nazadnje obležal. — Skuhaj gospodarjevemu sinu ovseni močnik, so rekli kuharici. Saj bo še umrl od hrepenenja po deklici. Kuharica je pripravljala močnik, ko je prišla Ločika. — Kaj delaš? je ( N Trije metulji ji c c ) š k prav Ded Petrovan je bil gozdar. Živel je v mali gozdni kočici. Marinka je pri njem preživljala šolske počitnice. Nekoč pa je pred njegovo hišico zašel jelen. Imel je velike razvejane rogove, podobne vejam dreves pozimi. Marinka še nikoli ni videla jelena. Hotela ga je pogledati čim bolje. Ko je zaslišal Marinkine korake, je jelen nekoliko trznil, toda od strahu ni pobegnil. Bil je velik, Marinka majhna. Malo je postal, mahnil s svojo rogato glavo in, kot da se pozdravlja z Marinko, počasi odšel v gozd. — Ded, o ded, videla sem živega jelena, — je zavpila Marinka, ko je pritekla v hišo. Zvezde v jelenovih očeh (RUSKA PRIPOVEDKA} — Videla sem ga čisto živega. Veš, zvezde ima v očeh. Zakaj ima zvezde v očeh! — Kakšne zvezde, otrok. Nekaj si vendar zamešala. — Toda videla sem zvezde, prav take kot so r.a nočnem nebu. — No, seveda, dogajajo se res čudne stvari, toda tega res nisi mogla videti. — Toda ded, resnično vem! je trdoglavo trdila Marinka. — Dobro, dobro. Torej si videla — je končno popustil ded. Ded je vzel Marinko s seboj v tajgo. Pustil jo je sedeti v kolibi, sam pa je odšel nastavljat pasti. Ded se je v gozdu zadržal dolgo in Marinki je bilo zelo dolgčas, ko je tako sama sedela v gozdni hišici. Stopila je ven, se spustila do potoka in sedla na kamen. Bil je večer. V črni vodi so odsevale zvezde. Izgledalo Je, kot da je nekdo posul v potok zlate in srebrne kovance. dela, kako je bila deklica lepa. Prišla je spet vsa razigrana in gospodarjev sin ni mogel od- Preden ,pa so nehali plesati, se je .deklica “'zmuzjiila iz plesne dvorane in tekla domov. Ko so se vrnile dekle, se je delala, kot da že dolgo in trdno spi. Drugo jutro so ji rekle: Včeraj si pa nekaj zamudila, Ločika! Kaj neki? je vprašala. . ~~Na ples je prišla najlepša deklica, kar si ,0. K moreš misliti, bila je razigrana in kakšno obleko je nosila. Naš mladi gospod ni mogel krniti oči od nje. trgati pogleda od nje. — Sk. ‘ ‘ res, škoda. Rada bi koda, je rekla, jo videla. — O, so ji povedali, — saj bo nocoj spet ples, ne zamudi ga. Toda ko se je zvečerilo, je bila preveč utrujena, da bi šla z njimi. Šele ko je ostala sama, je vzela pokrivalo z glave in dložila ogrinjalo, se umila, .počesala in šla plesat. Gospodarjev sin je bil ves srečen, ko jo je zagledal. Le z njo je plesal ves večer in ni pogledal nobene druge. Ker pa mu ni hotela V sončnem dopoldnevu so se na trati poigravali trije metulji: bel, rdeč in rumen. Plesali so med travami in sedali zdaj na to zdaj na drugo cvetico. Tako lepo ti boš torej vzel Pavla. Res, največjo pravico imaš, njegov oče je bil tvoj viničar. Grašič in Majerič, vidva si izberito vsak po eno deklico, pa bo. Tako bosta nekoč, ko dekleti dorasteta, imela deklo namesto hlapca." Odborniki so se še prepirali in odrivali otroke drug drugemu in neprestano kadili, da je Maček kljub mrazo odprl okno. Potrpežljivo jih je poslušal in jim znova prigovarjal, noj se vendar usmilijo sirot, ki jim bodo nekoč hvaležne za to. Po večurnem prerekanju so občinski možje sklenili in podpisali listino, da bo Pavla vzel Rojs, Liziko Grašič, Katico pa Majerič. (Dalje Prihodnjič) STAR: Golo naključje ■>Da, utopljenka je moja žena,« je rekel Henri, sklonjen nad razpadajočim truplom v mrtvašnici. Ustnice so mu drhtele in obraz mu je bil bled vse do črnih košatih las. Strmel je v brezoblične obrise obraza, zabuhlega od vode iti razjede- . _ nega od rib. Štrenasti črni lasje so vi- mor! Ni bila pobita ali zadavljena a! . _ 1 1* ' 1 ’ 1 * 1 .1 _ V A 1 . M ^ d . • n ^ M /\ /J /vm « rt Vrt ' I rti rt V rt rt /rt /-I rt »Gospod, obdukcija je končana. Pogreb bo ob enajstih.« Grobar je odšel. Henrija je zajel val sproščenja. Do stropa ibi bil poskočil od sreče. Obdukcija torej ni odkrila ničesar. Tista ženska je .res napravila samo- $eli okoli tistega, kar je bilo nekoč obraz. ) Truplo je bilo Oblečeno v bluzo, ki je bila nekoč bela, in v široko črno plisirano krilo. Vsaj nekoč je bilo oblačilo takšno. No, ko so voda, grmovje ob reki in kamenje na dnu opravili svoje, so ostali od obleke na truplu le še bedni ostanki cunj. »Da, prav tole je imela oblečeno tisto noč, ko je odšla iz doma,« je s jtisnjenim glasom dejal orožniku, ki je stal ob njem. Na grobarja med vrati mrtvašnice se ni niti ozrl. Henri se je obrnil zopet k truplu na mizi in zahlipal: »Uboga, uboga. Le zakaj si to storila!« Pokril si je obraz z rokami in se zamajal, kakor da se ga loteva o-•nedlevica. Orožnik ga je ujel v svoje močne roke: Tu nimamo več kaj »Pojdimo, iskati.« Henri Je sledil z mrtvašnice. ali zadušena, preden je prišla v vodo. Sreča, ah, kakšna sreča! Ob pokopu je stal ves zbran in miren. Res ni jokal. Toda saj prav v največji bolesti oči ne premorejo solz ... Sicer pa, 'kdo bi bil tudi videl njegove solze. Saj je bil razen grobarja edini pogrebec. Niti duhovnika, ki naj bi blagoslovil jamo, ni bilo. Samomorilcem to ni potrebno! Popoldne se je vozil proti domu. Mirno je sedel za volanom. Da, ves miren je bil. Bolj miren, kakor vse te štiri mesece po tisti jesenski noči. Po tisti strašni jesenski noči.. . Zbrano je držal volan in upravljal vozilo. Kdaj pa kdaj je kradoma pogledal na izvod časopisa ob sebi. Časopisa, kjer je bila natisnjena vest: »V Tamaritti so iz Sene potegnili utopljenko. Žensko truplo je bilo v vodi najmanj tri mesece. Lasje črni. Obleka: bela bluza in črno krilo. Globoko je vdihnil svež zrak, ki je vel Kdor bi kaj vedel, naj javi najbližji med cipresami in snomeniki. Zrak v orožniški postaji ali pa naj se oglasi cipresami m spomeniki. Zrak v mrtvašnici je 'bil neznosen. Nikoli v življenju ga ne bo pozabil.. . »Sedaj pojdite z menoj na orožniško postajo, da uredimo formalno-stV< je dejal orožnik. Henri je molče prikimal. »Jo boste prepeljali domov?« se je oglasil grobar. , Henri je neodločno pomišljal nekaj trenutkov. Ozrl se je v orožnika, kakor da išče pri njem nasvet. Toda orožnik je molčal. Odločiti je torej moral sam. »Ne, ne bom,« je dejal in priponi- štirimi meseci. v Tamaritti.« Henriju ni bilo žal, da se je odpeljal v Tamaritto. Kaj te tri ure vožnje z avtomobilom! Splačalo se je. Sedaj bo zopet lahko mirno dihal. Njegova skrivnost bo ostala pokopana. Tako za vedno pokopana kakor tista ženska v Tamaritti. Tako pokopana kakor Marie. 'Pa čeprav Marie ni pokapana v Tamaritti. Kajti tista ženska mi bila Marie .. . Henri je za volanom mislil na Marie. Na tisti strašni večer pred ?d kakor v pojasnilo: »Otrok nisva jmela. Marie pa tudi nima sorodnikov. Vsaj bližnjih ne. Jaz pa 'bom prosil pri direkciji za premestitev. Tam, kjer sva štiri leta živela z Marie, ne morem več ostati . ..« »Pogreb bo jutri. Takoj po obdukciji. Saj boste ostali dotlej tu. kajne?« je vprašal grobar. »Seveda,« je prikimal Henri. V ušesih pa mu je zvenelo: — Po obdukciji. Joj, po obdukciji! A niti mišica na obrazu mu ni »O, Henri! Kako dolgo te zopet ni bilo,« ga je pozdravila, ko je vstopil skozi vrata. »Saj vendar veš, da sem trgovski potnik. Moj delovni čas je neomejen,« ji je odvrnil. Popravila si je z jezo črne lase, ki so ji padli na bledo bluzo. »Da. Tvoj delovni čas je neomejen. Tako neomejen, da ga mirno lahko izkoristiš ,za ljubimkanje v mescih, kjer se mudiš,« ga je mrko za- vrnila in z obema rokama krčevito trznila, ko je stopal za orožnikom na gubala plisirano črno krilo. rt«„i_'y, . »Po je pa že preveč. Kako prideš do tega?« jo je pogledal. »Kar tole pismo si oglej. Potem °tozniško postajo. Ves miren je na orožniški postaji podal potrebne podatke in podpisal zapisnik. Večerilo se je že, ko je v kolodvorski restavraciji dobil sobo. Večerja ni dišala. Tem manj, ko je ugotovil, da se gostje na hitro, a zelo z zanimanjem s pogledi ustavljajo ;la njem. No, v takšnem majhnem -15.30 Otroške pesmi — 15.45 Telovadba v starih Atenah — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Hvalite majo ljubico — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 19.00 XY ve vse — 20.15 Dunajski slavnostni tedni. Četrtek, 9. 6.: 8.05 Komorni zbor glasbene visoke šole na Dunaju — 9.05 Pariz je vreden obiska — 11.30 Koncert v zelenem — 12.40 Iz domačih krojev — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Lahko tudi pretiravamo — 18.15 Duhovna večerna glasba — 19.00 Šport — 19.30 Blaženi, pripovedka — 20.10 Gremo na visoko planino — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 10. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrov — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Ljudska visoka šola v radiu — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Dunajski slavnostni tedni. Slovenske oddaje Sobote, 4. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 5. 6.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 6. 6.: 14j15 Poročila, objave — Iz zdravnikove beležnice — Luštno je res na deželi — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 7. 6.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Slovenske umetne pesmi. Srede, 8. 6.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 9. 6.; 7.30 Na dom obujaš mi spomin. Petek, 10. 6.; 14.15 Poročila, objave — Zena in dom. Krvavi prazniki Čeprav ob letošnjih binkoštnlh praznikih vreme ni bUo posebno prijetno In je zaradi tega marsikdo preložil predvideni izlet, je cestni promet spet zahteval rekordno število človeških življenj. Samo v Avstriji je med prazniki zgubilo življenje 18 udeležencev motoriziranega prometa, nadaljnjih 35 pa je bilo težko poškodovanih. Še bolj »krvavi” so bili prazniki v raznih drugih državah. V Franciji je zgubilo življenje na cesti 90 ljudi, v Angliji 91 in v Zahodni Nemčiji celo 139, medtem ko je obsolutni rekord tudi letos dosegla Amerika: 519 mrtvih pri prometnih nesrečah (lani v Istem času 474), 43 ljudi je utonilo pri nesrečah s čolni in 90 ljudi pri kopanju. II. PROGRAM PoroClla: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v don — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17-15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Koj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 4. 6.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev