Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman tcIJA; Za celo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., zažetrtleta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniike ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 13 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljutljani, v petek 25. aprila 1884.
Letnilt XII.
IVarodiiostiia akcija iiaOgerskem.
Od Pohorja, 23. aprila.
Znano je, da se narodi ob levem bregu Mure pripravljajo za volitve. Naži neposredni sosedi, namreč prekmurski Slovenci — mi jim pravimo navadno nPrekmurci" — v narodnem oziru spavajo mirno spanje pravičnika, nič se ne gibljejo, ker zapuščene sirote nimajo človeka, ki bi jih zdramil. Isto velja ^lede Slovanov po Medžimurji, kjer si hrvatski rodoljubi brezvspešno prizadevajo ljudstvo prebuditi. Ali drugače je s prebivalci ob bregovih južnega teka Donave. Tukaj se gibljejo takozvani ogerski Srbi. Pa tudi naši severni bratje tostran pogorja Karpat-skega se po svoji moči pripravljajo za bližajoči se boj, — to so narod, ki ga mi poznamo pod imenom ^Slovaki", a oni sami sebe zovejo ^Slovenci", kakor mi sebe, zatoraj jih je pokojni „Slavjan" v razloček od nas imenoval „ugorski Slovenci", rekši, ker prebivajo „u gorah".
Ti slovaški Slovenci se za volitveno bitvo v domoljubnem smislu orožajo med ostalim tudi s tem, da so izdali posebno knjižico z naslovom: „Nove vorby a stari viera". V tem sostavku, ki leži pred dopisnikom, se pisatelj obrača proti zakonu med kristjani in židovi, očita poslancem, zakaj da se mešajo v verske zadeve ter ljudstvu zakliče: „Ne-voFme takeho poslanca, ktory chce (hoče) byt' uei-tePom a knazom (duhovnik), ktory chce nepovolane (nepoklicano) miešaf sa do naboženstva!" Posnetek iz zanimivega spiska želi pisatelj teh vrstic doposlati o drugi priložnosti, ker so naše razmere podobne onim. Danes pa bodi priobčen članek, kteri zadeva vse onkrajlitovske narode in ki so ga glede volitve-nega gibanja na Ogerskem objavile „Narodnie No-viny", izhajoče v Turč. sv. Martinu po trikrat na teden in pisane povsema v duhu slovensko-konser-vativnem.
Že na prste štejemo tedne — tako pod naslovom „Ndrodnostn4 akcia" piše rečeni časnik, ko bo
se volitveni ^hurhaj" dejanski začel, ali že danas zamoreš sem in tam opazovati dovolj živo gibanje. V obče nas to zanima tako, kakor druge naše sodržavljane, Ali kadarkoli se na to ali podobne reči spomnimo, vselej nas premagujejo neki trpki, grenki občutki zavoljo številnih udarcev, krivic, pogreškov, kteri so se delali proti nam, imenito v poslednjem desetletji. Takšen občutek je scela prirojen, naraven; kar smo namreč nabrali in sezidali si krvopotno za svoje duševne potrebe, to je v dar padlo besnosti naših protivnikov, a naša beseda je nasilno izobče-vana iz pravnega in zakonitege jej kroga.
Časopisi so polni poročil o narodnostni akciji (delovanji) vzgledom na bližnje volitve. Na vsak način je to zanimivo, in kadar se govori o nema-djarskih narodnostih, gotovo se to tiče kolikor-toliko tudi Slovencev, Slovakov. A kaj se je vzlasti pri-godilo ? V Pešti sešli so se številni ogerski Eumuni in potem zopet Srbi ter se tam posvetovali, kakšno stališče bi naj pri bodočih volitvah zavzeli.
Pri teh shodih se je sklenilo: 1. Rumuni in Srbi priznavajo in osvojujejo si državnopravni položaj Ogerske, 2. želijo, da bi narodnostni zakon z leta 1868 bil uveden v življenje, a 3. zahtevajo vseobčno priznanje in varstvo svoje narodno-cerkvene samouprave (autonomije). Rumuni so razven tega osvedočili, da se pripojujejo k vladni stranki; Srbi ohranili so si prosto roko. To je vse, kar se je zgodilo.
Govori se, da pri celem tem delovanji je tudi vlada vmes, a to bi bilo še najbolj zanimivo. Ako je temu vendar tako, se nam ta zveza zdi malo temna, toda njeni namen se precenjuje. Sedanji državnopravni položaj Ogerske priznava vse narodnosti, to je resnica, potrjena in zagotovljena z zakoni, kterih nikdo tajiti ne more a tudi neče. Ko je šlo za varstvo pravic naše domovine, so nema-djarski narodi vedno stali v prvih vrstah. Da bi pa narodnostni zakon bil priznan in varovan, da to mora človek zahtevati ravno od varovateljev zakona, postave, ta prikazen je pač že sama ob sebi žalostna.
A ravno vlada je bila in je še sedaj, ktera je narodnostno postavo vedno teptala in po administrativnem potu celo nasprotne naredbe izdavala.
Med tem ta akcija Eumunov in Srbov potrebuje tudi inače, od druge strani troho objasnjenja. Znano je, da največ Rumunov biva na Sedmogra-škem, v Erdelju; ti so doslje bili v pasivnosti, do danes še se svoje narodnosti ne zavedajo. Je to toraj več akcija Rumunov ogerskih, kteri so v tem ogledu že tudi popred zavzemali drugo stališče. No, jedni in drugi so deloma v Temešvaru in Sibinji (Hermanstadt) izrekli, da jih sklepi Peštanskih pogovorov ne vežejo.
Položaj Srbov je v najnovejšem času pač malo inačiši, drugačiši. Dr. Miletič je nevarno zbolel pod vplivom novodobnega „liberalizma", podobno tužno poročilo javlja se tudi o dr. Politu. Kakor podoba kaže, Srbi nimajo obče priznanega voditelja, a da današnja politika sosednjega kraljestva srbskega ne more biti na njih brez vpliva, tega iz-vestno ni treba dokazovati. Sicer so pa tudi Srbi dne 13. aprila v Veliki Kikindi zbrani označili svoje stališče vkljub sklepom v Pešti.
Kadar je govor o „narodni akciji", morajo se omenjati še Saši, ogerski Rusi in Slovako-Slovenci. Ti prvi so in ostanejo v določni opoziciji, ti ostali, jedni in drugi, so jednako biti, pretepani, jednako preganjani, ali v mnogem ogledu tudi jednako padajo na vago, čeravno v danih okolnostih ne morejo dati temu primernega izrazai
A koliko je na tem resnice, da se ta akcija vodi v porazumljenji z vlado? To nam najlepšo razsvetljujejo Peštanski časopisi. Vladni „Nemzet" ovažuje, smatra to akcijo za določno popustljivost v narodni politiki, ali ničesa ne ve o tem, da bi tudi vlada popuščala, če tudi le samo z obljubo, da bo svoje žilavo stališče v oči nemadjarskim narodom spremenila. „Pester Lloyd" pa vpraša, kako se Rumuni in Srbi v narodnostnem oziru zamorejo pritoževati? To je beseda jasna in celo vprašanje uvaja, spravlja na pravo mero. In če se vlada res meša
LISTEK.
Osodepolni zajec.
(Po naravi pripoveduje Fr. Prochazka.)
(Dalje.)
Kjerkoli se je kak pes na solncu stezal ali po sledu sledil, pritekel je že na prvi plašni krik veteranov in podal se na lov za plenom. Ti, ki so bili privezani, spremljali so gonbo s tulenjem. Sreča je bila za zajca, da je bilo v tem času prav malo odraslih ljudi v vasi; le redko kje je pohajalo kako otroče blizo ceste in se hitro spustilo v jok, opazivši, kako se je proti njemu podila lajajoča družba. Na drugem koncu vasi, kamor je zajec z nezaslišano srečo pritekel, zabavala sta se dva soseda, razgovar-jaje se na ulici. Tu sta zagledala gonbo in oba enih misli segla po orožji. Enemu se je posrečilo dobiti v roke kij, v tem ko je drugi sekiro za toporišče zgrabil. Stopil je naprej, zamahnil in vrgel.
Prebolestno zacvilenje prvega psa za zajcem, kteremu je bil po kiju križ zlomljen in okoliščina, da se je drugi sosed prijel z obema rokama za koleno, sta jasno pričala o veliki moči sosedove roke.
„Zajec v vasi — čudna reč", začel je okorni metavec nekako plašno govoriti. „Slišal sem vedno, da to pomeni brzi požar. Kaj pravite sosed?"
Srečno zapustivši vas, tekel je zajec na polje. Pod nogami se mu je podirala naorana prst, tam dalje je bilo pohojeno strnišče, pak zeleno repišče in s travo obrasle „z6re", stekaje se enako potokom v dolino. Dasi je zajec tu a tam naletel tudi na kak vzvišen breg, ostali so vendar njega preganjalci dosti zadej, ker breg je bil v zvezi z gričem, ter je podajal slepemu smer, kam se je imel podati.
Na livadi pred lesom se je pasla čeda ovac. Ovčar stal je poleg njih in podpirajo se od zadej z močno palico se vkvarjal z zažiganjem svoje pipe kresajoč si na kamenu ogenj, pri čemur se je močno čudno držal. Njegov pes je sedel pred njim ter ni pustil pipe z oči, kakor bi hotel reči: „Počakam, da ti prižgeš, potem pa še jaz!"
Vsred tega posla sta zagledala oba, kako se je krdelo psov zagnalo med ovce in jih razganjalo je na vse strani. Vzroka te prikazni sicer nista uganila, pa to ni zabranjevalo, da bi napadnike kolikor najhitreje mogoče s krvavimi glavami ne odpodila.
Zajec, sam ne vedoč kako, izmotal se je iz gnječe ovac, kamor je bil zašel. Od nikogar več preganjan, začel je počasneje teči. Čez nedolgo je
začul nad sabo šum visokega lesa. A baš ko je hotel, čuteč se v varnosti, se po prestalem teku in strahu nekoliko oddahniti, trešil je z glavo ob drevo in se prekobicnil.
Ko se je zopet spametoval, slišal je nad seboj šum, kakor se to čuje v visokem jegličastem gozdu. Iz razbitega gobca in nosu tekla mu je po kapljah kri in na to, kakor tudi na ranjeni bok, na rano po strelu izbitih oči, vsedala je množica sitnih muh, proti kterim je le s težavo branil bolestna mesta z otiranjem ob gosto vejevje in visoki mah, proti kteremu se je podal sedaj pozorno naprej. To nadlegovanje mu je bilo tolikanj čudnejše, ker je čutil okrog sebe temno noč. V resnici pak se je soince še le nagibalo k zapadu, skrivaje se za hrib, ob kterem se je les razprostiral, ter se poigravalo z bogatim svojim zlatožarnim leskom z vrhovi jegličastih dreves, sipaje med temnejše sence bogate prode svojega gorečega dežja. Obširni grm ostrožnic, na pol še cvetoč, ki je stal v takem produ, bil je od tega enak svetleči kroni, izdelani iz velikih, temno-rudečih granat.
Tega vsega zajec ni videl, pač pa slišal v globoki tišini pad iverja od smrekovega storža, ki gaje veverica zgoraj luščila, brenčanje muh nad glavo in letanje hrošča z gluhim zvukom, ki ga je za takega.;
v volitvensko gibaiye, pišo nek drugi list, je to le agitatorska šala, saj je vlada že pred tem imela dovolj 5asa za dokazovanje svoje pomirljivosti, a ne ravno še le zdaj pred volitvami.
Mi smo — sklepajo „Nilrodnie Noviny'' — mi smo neverni Tomaž, a iz dna srca želimo, naj bi že enkrat prenehalo ščuvanje in preganjanje ne-madjarskih narodov. To bi pa smeli za gotovo, pričakovati le takrat, ko bi nam bilo mogoče govoriti o vladni akciji v prospeh naše narodnosti.
Eiiciklika sv. očeta Leona XIII.
(Dalje.)
Poglavitno načelo naturalistov je pa, kakor ime že samo kaže, to, da mora človeška pamet in narava v vseh rečeh voditeljica biti. Vsled take po-postave brigajo se za dolžnosti do Boga ali prav malo, ali pa jih preobračajo po svojih krivih in nedoločenih nazorih. Kajti oni taje vsako božje razo-denjo in vsako versko resnico zametavajo, ktere človeška pamet ne razume, in ne pripoznajo nobenega učenika, kteremu moramo že vsled njegove oblasti verovati. Ker je pa to posebna in le katoliški cerkvi lastna oblast, da od Boga prejete nauke iu lastno avtoriteto svoje učeniške oblasti z drugimi nebeškimi sredstvi izveličanja popolnoma obseže in nepokvarjene ohrani, je toraj srd sovražnikov poglavitno proti njej obrnjena.
Opazujmo delovanje framanosov v verskem oziru, posebno ondi, kjer se bolj prosto gibljejo in sodimo, če si oni vsega ne prizadenejo, da bi nazore naturalistov vseskozi v veljavo spravili. Kajti vsled dolzega in vstrajnega delovanja prizadevajo si, da bi učeniška oblast in avtoriteta cerkve v državi ničesar ne veljala in zarad tega povsod oznanujejo, da se morate cerkev in država ločiti. Vsled tega izključuje se nad vse zveličavna moč katoliške vere od postav, od državnega opravništva in naravna posledica je, da mislijo celo državo, ne da bi se na določila in zapovedi cerkve ozirali, po svoje vravnati. Ni jim zadosti, da cerkev, najboljšo voditeljico, odganjajo, temveč so ji tudi še sovražni. In v resnici se smejo hrez kazni spodkopavati in napadati temeljne resnice katoliške vere z besedo, pismom in nkom; cerkvene pravice se ne varujejo in od Boga ji podeljene službe nimajo nobene varnosti. Kolikor mogoče malo prostosti so ji odločili s postavami, ki -so sicer na videz jako malo nasilne, v resnici pa -kakor nalašč za to napravljene, da prostost oklepajo. Bavno tako vidimo sitne postave za duhovščino, da se njeno število od dne do dne krči in da ima najpotrebnejših sredstev vedno manj; ostanke cerkvenih posestev so s postavami vtesnili ter jih na milost in nemilost državnim uradnikom izročili; verske bratovščine so razpuščene in razkropljene. Najhujši je pa boj proti apost. stolu in rimskemu papežu. Tega so najprej pregnali iz trdnjave njegove prostosti in pravice, iz posvetnega gospodarstva, potem so ga prisilili v položaj, ki je protipraven in od vsake strani neznosen, dokler ga niso tako daleč pritirali.
da 60 pokrovitelji tajnih zadrug to, kar so dolgo časa na skrivnem nameravali, jeli očitno zahtevati: papeževa oblast naj se namreč odpravi in po božji postavi vstanovljeno papeštvo naj se popolnoma za-tre. Če bi tudi diuzih dokazev ne imeli, zadostujejo nam izjave t tem podučenih, ki so se kakor popred, tako tudi nedavno izrekli, da je pravi smoter framasonov, katoličanstvo z nespravedljivim sovraštvom preganjati in nikakor ne mirovati, dokler ne bo vse porušeno, kar so papeži za vero storili.
če novincem ni potreba katoličanstvu naravnost odpovedati se, se to nikakor ne protivi načrtom framasonov, temveč jim je še celo vspešno. Kajti na ta način premotijo lahko kratkovidne in neprevidne, ter toliko več ljudi privabijo. Po tem pa, da imajo spoznavalce toliko raznih ver skupaj, navadno dosežejo, da jim današnji svet veruje velikansko zmoto, da se za vero ni treba pečati, ker sploh med raznimi veroizpovedanji ni razločka. Taki nazori vodijo k vničenju vseh veroizpovedanj, posebno pa katoliškega, ktero se kod edino pravo nikakor ne more brez velike krivice z drugimi v eno vrsto staviti.
Toda naturalistom to še ni zadosti. Ker so že pot zmote nastopili, pogrezujejo se silno hitro v najglobokejša brezna vsled slabosti človeške narave in po božjem sklepu, ki prevzetnost vedno s pravičnimi kaznimi pokori. Od tod pride, da jim celo to ni več zadosti trdno in varno, kar se po naravni luči pameti spoznati zamore, kakor: da je Bog, da so človeške duše proste vsake materijalne primesi in neumrljive. Sekta 1'ramasonska v ravno tako brzem diru na ravno tiste kleče zadene. Če tudi splošno božje bitje priznavajo, vendar sami pravijo, da to ni vsakega posamičnika trdno prepričanje. Saj ne prikrivajo, da je ravno vprašanje o Bogu pri njih vzrok največ prepirov in nesloge; da! znano je, da ni še dolgo, kar so se ravno zarad tega v najnovejšem času hudo prepirali. Tistim pa, ki so v resnici podučeni v vseh zadevah, daje pa sekta popolnoma prosto'voljo, da ali božje bitje zanikajo, ali pa zagovarjajo; in tisti, ki božje bitje brez strahu zanikajo, se o tem na ravno tako lahak način poduči, kakor oni, ki sicer enega Boga pripoznajo, pa imajo kakor panteisti (spoznavalci vesoljnega božanstva) o njem čisto napačne nazore, kar ni nič druzega, kakor da si pridrže nek nepri-ličen lesk božjega bitja, resničnost božjo pa zametu-jejo. Kakor se pa ta glavni temelj poruši ali pa tudi oslabi, prično se majati tudi druge resnice, ki se po naravnem potu spoznati dajo: da namreč vse le obstoji vsled proste volje nebeškega stvarnika; da temu posvetnemu življenji človeka sledi drugo, večno življenje.
Kako da se bo po polomu teh naravnih začetkov spoznavanja zasobna in javna nravnost pokazala ni težko spoznati. Ne bomo govorili o božjih in višjih krepostih, kteiih si no more brez posebne božje podpore nihče pridobiti, ne jih spolnovati; od teh se ve da, ni duha ne sluha pri tistih, ki ne-čejo ničesar slišati o človeškem odrešenji, o nebeški milosti, o zakramentih, in o zadobitvi nebeškega
zveličanja. Govoriti hočemo le o dolžnostih, ki sled^ iz naravne nravnosti. Kajti Bog, kot stvarnik in modri vladar sveta; večna postava, ki zahteva ohranitev naravnega reda, in zabriknjuje njegov polom; poslednji, nadzemejjski nadsvetni smoter človeka: to so izvirni temelji vse pravičnosti in nravnosti. Ako se taiste odstranijo, kakor so to storili naturalisti in franiiasoni, žmanjka znanosti prava in krivice, pravi podlagi ni nobene podpore več. In v resnici je naravni poduk, Iti je frama-sonom všeč in v kterem naj se že mladina podučuje, tako zvan državljanski, izluščeni in prosti, to je, da nima nanj nobena vera kakega vpliva. Kako slaba je taka nravnost, kako onemogla in vsakemu prepiru strasti razpostavljena, se deloma že iz žalostnega sadu, ki ga donaša, zadosti očitno vidi. Kjer se po odstranjenji krščanskega niuka ona širiti jame, ondi hipoma krščanska nravnost propade, strašanski nazori pričn6 se šopiriti in predrznost hudodelstev z velikanskimi koraki naprej hiti. Take tožbe in jadike se povsod čujejo, kar čestokrat tudi taki spričujejo, ki so bili proti svoji volji po odkTiti resnici k temu napeljani.
(Datjo prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. aprila.
Notranje dežele.
Komisija, ki bo ribavstvo v adrijanskem morji vravnala, pričela je v soboto v Gorici svoje delovanje. Kolikor se da do sedaj soditi, so v glavnih potezah zastopniki obeh "držav že med saboj edini, in bode le še podrobnosti bolj natanjčno določili. Zvedenci v ribarstvu so se sklicali z Laškega, z Ogerskega in z avstrijskega primorja.
O decentralizaciji ielemnic izrekli so tudi pri vojacih svojo misel in sicer v korist decentralizacije. So ve da imajo vojne oblasti pri' tej zadevi tudi imenitno besedo, kajti železnice imajo v vsaki državi dvojen pomen: trgovinsk in pa ' strategičen. Vojaški časnik „Vedette" toraj našteva več pogojev, ki so vsi za vojskni čas namenjeni, na ktere se bo moralo pri razosredjenji odločno ozir jemati, potem vojaška oblastnija, kteri je v prvi vrsti varnost držaVe glede njenih zunanjih in notranjih sovražnikov na srcu, nima ne le nič proti decentralizaciji, temveč jo še celo priznava kakor nekaj praktičnega, nekaj javni promet pospešljivega. „Vedette" pravi, da mora glavno zapovedništvo in vrhovna kontrola vseh železniških oddelkov na Dunaji združena biti, tako da so ondi na prvi hip vstani položaj pregledati in po njem razpolagati; za podredjen6 urade, ki imajo nalogo točen in varen promet izvrševati, izvrševanje samo pa nadzorovati, je pa mnogo pripravneje, ako so razdeljeni po progi, kakor so sedaj pri nekterih železnicah nadzorni uradi. Tako bi bili toraj tiidi v tem obziru pomisliki odstranjeni, kterih so se nekteri toliko bali od strani vojnega ministerstva. Vojni minister se tako dolgo še ganil ne bo, dokler bo videl, da vsled decentralizacije ne nastane kaka nevarnost za točno premeščevanje vojakov v vojsknem času.
Z DuiiUja je šel nek človek v Jeriho — v Požun! — in je ondi pri madjarski vladi moledoval, da naj se Dunajskih meščanov, t. j. mesarjev
razodeval. Duh lesa je bil dišeč, vlažen, tih, kakor dihanje spavajočega otroka, toda njegova slast je bila ranjenemu neznana. Skeleča bolečina ga je gnala iz enega prostora na druzega, dokler se ni naposled znašel pri žuburečem potočiču, kjer si je hladil svoje rane na vlažnem mahu in kolesnici.
Polagoma je umolknilo brenčanje muh v nastalem večernem mraku in vkupno z zaspalostjo bolesti počelo se je glasiti utrujenje. Zajec je zadre-maval, toda vsaki čas se strašil iz snii. Tu se mu je zdelo, da vidi velikansko žolto pasasto oso, raz-dirajočo brenčečemu trotu ud za udom, tam so ga zopet strašile grozne lovčeve oči, žareče kakor ogenj in pri bolestnem zapalu v glavi menil je videti švigniti blisk iz malega temnega krožka (kolesca). Ko se je prebudil, bil je že polni dan. Topla gorkota jutranjega soinca vdarjala je v stoterih prodih v lesno tišino, a som od kraja gozda se je glasilo radostno petje škerjancev. Nad glavo se je zbudil zopet brenčeči roj muh. Iz daljave som so leteli po gojzdu jasni vdarci detala, tožno žvižganje drozga a semkaj od močvirja poleg ribnika glas osamele čaplje.
To vse, kakor tudi topli soinčni žarki, ki so na njega padali, spominjali so zajca na dan, ali za oči je bila naokrog noč — temna in globoka. Podal se je toraj pazno naprej, da bi ob česa ne butil, ali vkljub temu zapletel se je v ojstro trnje ojstrožnic.
padel v jamo, tokljal se od debla v deblo in naposled padel kakor iz kakega strmega brega. Bila je noč tako grozna in dolga, kakoršne se še ni mogel spominjati. Kam je neki šlo solnce, ki ga je tako naglo z oči zgubil — kakor bi ga bil tisti blesk uničil ? Kaj neki delajo sedaj ljudje v tako dolgi noči — kako neki letajo ptiči v tej temi? Spomin na ljudi podil ga je dalje v les, pa tudi glad ga je silil, naj bi poiskal paše, toda pot mu je bila brzo zagrajena. Nahajal se jo ravno na prostoru, kterega so v velikem polukrogu obdajale strme skale. Ta kotanja, žalostna že sama od sebe, postala je njegova ječa, kajti naj se je podal, kamor je hotel, povsod je naletel na hladen zid z mahom obraslih skalin. Pri viru, pršečemu iz skale na sredi te kotanje, se je vstavil po vsakem poskusu dospeti od tod. Tukaj je .stal mogočen hrastov panj, okrog kterega je bilo ovešenih nekoliko obrazov (slik) znabiti, kakor je navada — na spomin kake nesreče, ktere se nihče ni več spominjal. Kekalo se je tu pri „božji martri". Tam kjer je po bli.sku razdrapan dob, ki mu je strela vrh raznesla, raztegal svoje najnižje veje, viselo je razpelo brez glavo in desne roke, oprano po dežju tako, da ni bilo več sledu po nekdanji barvi in pozlačenju. Pod njim je bila slika božje porodnice, slikana po nevešči roki, najbrž od kakega otroka, kajti mati božja je na vsaki roki.
ne vemo zakaj, držala kronanega otroka. Najnižje je bil še nov obrazek (slika) sv. Antona (kakor je pod njim napisano) znabiti od ravno tega mojstra, s kosom uvelega venca. Ta svetnik na sliki je imel velike, čudno naprej stoječe oči, kakor bi se čudil in ena polovica obraza veliko večja od druge in rudeče pobarvana. V tem svetišču zdrževal se je sedaj naš nesrečni četirinožni puščavnik. Nekoliko kisle zajčje detelje, ki jo je po naključbi pri potoku našel, pregnalo je najhuji glad; na to se je vsedel v grmičje pred »božjo martro", . upajoč, da naposled premine ta strašljiva noč. Na dobu med vejami vsedel se je ptiček. Kakšen je bil, to zajec ni videl, a pel je tako krasno, tako ganljivo, kakor bi hotel vso bol in vso tugo njegovega srca v eno samo melodijo zliti. Zajec ga je razumel: pel je o razkošni krasoti dneva in veličastnih žarkih soinca, od dišečosti rož in sladkih dnevov mladosti. Ko je vtihnil, bilo je zajcu šo tožnejše nego poprej. Čakal je še, da zopet zapoje, vzdigal svojo težko glavo, pa v gozdu je vladal mir z večnim šumom drevesnih vrhov. Le par grlic se je božalo nekje tam zgoraj in grgotalo si v detinski milini, da je toliko blaženstva kar omračevalo nesrečnega zajca, kteri ni zamogel zapo-pasti, kako se drugi v tej noči radovati zamorojo.
(Dalje prih.)
in pa mešetarjev s krivimi nosovi usmili, icajti avstrijska vlada, ki lioSe Dunajčanom cenejega mesa preskrbeti, jih zatira. Vzemimo si ta slučaj ravno narobe in pomislimo, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bil kak Budapeštanski meščan na Dunaj prikretil in ondi čez Madjare in madjarsko vlado zabavljal, ter Dunajsko vlado na pomoč klical. Ej, ej, temu bi se bila prišedši na Ogersko slaba godila. Tako tepen še v svojem življenji ni bil, kakor bi bili Madjari tako smrdokavro zmlatili, če bi ga bili sploh pri življenji pustili. Kaj pa so Dunajčani naredili s to ■ jrdobo? Magistrat se je vsedel in jo dotično čve-canje v Požunu s „srdom" obsodil kot nedomoljubno! Je že nekaj, toda še vse premalo, vse premehko. Takega brezdomovinca treba je tožiti veleizdaje in v ječo z njim!
T'uan|e države.
BuIeareSki ^icpan dal je nabiti po vseh voglih rumunske prestolnice sledeči poziv: „MešSani prestolničani! Še malo dni in cesarjevič Rudolf bo s svojo svitlo gospo semkaj došel. Oba bota gosta kralja in kraljice, kakor tudi dežele. Ali je mogoče ugodneje prilike dokazati, kako dobrosrčen in Iju-beznjiv da je naš narod? Ta priložnost ponuja se vam sedaj. Meščani prestolničani! Napravite visokima gostoma velikansk, Rumunije vredno sprejem, do-kažite, da rumunski narod ono spoštovanje zasluži, ktero si jo pridobil ne le po svoji močni desnici, temveč tudi po svojih lastnostih srca in plemenitem mišljenji. Napravite iz tega sprejema pravi narodni praznik in ponudite visokima gostoma poleg bojevitega prizora naše vojske, tudi velikanski pogled na gostoljuben narod. Župan, kterega ste sami izvolili, priziva se na vaše razumništvo in rodoljnbje."
Srbi bodo na večer odhoda naših prestolonaslednikov iz srbske prestolnice napravili velikansko baklaido na čast visokima gostoma, Vdeležili se je todo: prostovoljni meščanski gasilci, vsa pevska •društva, vse rokodelske in obrtniške zadruge, vsa druga društva, kakor tudi vsi odličneji meščani. Kaj da jebakljada v Belgradu, zna le tisti, ki je žd kedaj priložnost imel jo videti. To se ji pridriiži vsej kar je le zdravih udov in „živio''-vpitja ni konca ne kraja. Ker je z bakljado vselej tudi razsvitljavi jiiesta -sklenjena, se povsod ondi, kjer ne razSvetle, ^brez usmiljenja okna pobijejo in to ne le enb ali'idva, teinveč vsa, kolikor jih dotična hišna• stran-neraz-svitljenih kaže.
Nemški vojni minister je zapovedal, da se imajo baterije štirih topniških polkov 2a poskusihjo pomnožiti vsaka po dva topa z do-tičnimi remontami in moštvom. Ako se bodo poskusi dobro obnesli, pomnožili bodo topove tudi še pri ostalih baterijah in tako polagoma dosegli že zdavno izraženo željo, da bi poljske baterije tudi v mirnem času po 6 topov imele. Kako bo, pokazala bode obravnava pri bodočem vojnem proračunu.
^& 'NeniHkem.f t. j. v pru.ski vojski imajo postavo, ktera ni čisto v nobenem soglasji s tako zvano prostostjo vere in vesti, ktero posebno protestantje ob vsaki priložnosti povdarjajo in pa liberalci. Tista postava namreč določuje, da, če bi kak častnik pruske vojske, ki je evangeljske vere, ob priliki svojega pdročenja s katoličanko katoliškemu duhovnu s prisego potrdil, da hoče naraščaj v katoliški veri izrediti, se ima takoj iz službe odpustiti. To postavo je vpeljal kralj Friderik Viljem IV. in sedanji cesar Viljem I. jo je pa zopet obnovil. Slučaj hoče, da se oženi vojvoda Pavel Mek-lenburški s katoličanko in priseže otroke svojega zakona v katoliški veri izgojiti; pruska vlada je o tej pogodbi zvedila, po postavi segla in vojvoda Pavel mora prusko častniško suknjo sleči. Ali se ne bo najbolj zabit hribovec, ki ne zna druzega, kakor koše plesti, tukaj vprašal, kje da je tista toliko hvalisana in posebno nam Slovencem tako toplo priporočana „Gewissens- und Glaubensfreiheit?" {prostost vesti in vere). Zakaj pa je Nemci ne spol-nujejo doma? Ni lepo drugim vsiljevati, za kar človek sam prav nič ne mara. Nas tukaj prav pravična misel obhaja, da nam nemški liberalci za svojo lastno korist svojo prostost v veri in gledč vesti vsiliti hočejo, da bi tim aglje v motnem ribarili.
Anarhiste, ki so jih v Parizu prijeli, zasegli so po prošnji avstrijske vlade in osobito po osobnem prizadevanji avstijskega poslanca v Parizu.
Jtuski poslanik v Bukareštu, baron Ippen-burg, odpotoval je proti Varni z lastnoročnim pismom ruskega cara na cesarjeviča Rudolfa. Iz vsakega koraka je razvidno prizadevanje, koliko da je ruskemu caru na prijateljskih razmerah naše vladarske hiše ležeče.
Jtuski car Aleksander III. popotoval bo žez malo časa po rusko-poljski zemlji in se v Varšavi nekaj več časa mudil. Diplomatje v Petrogradu in na Dunaji iz tega sklepajo, da bodeta nemara ceslir Franc Jožef in car Aleksander to priložnost porabila da se snideta, kar je obeh vladarjev že dolgo časa najsrčneja želja. Avstriji je za njen bodoči razvitek na iztoku ruska prijaznost pred vsem potrebna, tega ne moremo zadosti povdariti, kajti železni kancler že leta in leta, skoraj bi smelo rekli, vse svoje življenje na to dela, da bi avstrijsko težišče proti iztoku premaknil. Prvi korak v tem smislu je Bismark naredil leta 1864, druzega pa leta 1866, ko jo Avstrijo izbacnil iz" nemške zveze. Iz Frankfurta ob Majnu pa do Dunaja je že precejšnja daljava in za
vso to daljavo premaknil je Bismark leta 1866 h krati avstrijsko težišče. Za koliko se bo pa to težišče v bodočnost premaknilo proti iztoku ali pa inorda tudi proti jugoiztoku, ima danes morda Bismark tudi že na črni tablici napisano, toda še skriva. V tem obziru in za takrat, ko se bo naše težišče zopet premikalo, potrebujemo pred vsem ruskega prijateljstva. Kajti Bismark hoteč avstrijsko težišče premakniti, zastavil bo za vod — bajonete. Takrat bo moral Rus Francoza toliko vščipniti, do bo ta Nemca vpirajočega se v avstrijsko težišče — brcnil. Za ta slučaj mora nam Rusija zvesta prijateljica ostati. In tudi na jugu brez brez njene prijaznosti ne bomo dosti opravili, kajti ona je še vedno magnet, ki na ves Balkan vpliva, in še vedno tista zvezda, na ktero se ondašnja ljudstva v razpenjenem valovji političnega morja ozirajo ter se njenemu kažipotu zaupajo.
Francozi so tudi metlo v roke vzeli in po socijalnem polji pometati začeli. Kakor smo včeraj poročali, napravili so anarhisti v Parizu tabor, kjer so sklenili svet deloma poklati, deloma razsuti, ostalo pa požgati; vsaj to se ' dd iz petrolejskih govorov sklepati, ki so jih ondi imeli. Francoska policija je čuda potrpežljiva, sedaj ji je bilo pa tako čvekanje vendar-le že od sile in je dva teh gadov prijela in pod .ključ spravila. Ker se je pa dokazalo, da nista domačina, temveč inostranca, pokazali so jima pot domu. Prvi je Nemec Hauppe, imenovan Valdo, rojen Prus, tovariš njegov pa Avstrijec Pachner, od kod, ni znano.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, 24. aprila. Zunanja oblika novega zvona za cerkev sv. Jožefa je jako lična. Ima pa 2 podobi: 1. Bridka matra, 3. Sv. obitelj.
Na njem se nadalje berejo imena vseh čč. oo. misijonarjev, ki so prebivali ob času vlivanja zvona pri sv. .Jožefu z letno številko MDCCCLXXXIV.
Nadalje sledeč epigram: Čuj! Sveti Jožef se imenujem zvon, Vesolne svete cerkve sem patron. Varuj Vincencijeve nas otroke vedno vse, Izpros', da Jezus alj Marija nam nebo odpre!
Potem Chronogramm: O sanCte loseph! effLagIta nobis plos atqVe bonos Confratres In ;GVn>s hVIVš ProVInCIae, eas gVber-nante sVperlore atqVe. Patre HorVat, IVbILante, et retribVe proCVrantIte: MaCVr et benefaOtorIbVs I
Sledi še ime zvona: In honorem sancti Joseph fusa sum.
Okrog zvona so iz rastlinskih peresc napravljeni na bronu izbokani venci, v ktere so vpletene mične in dovršene angeljske glavice.
Zvon ima krasen glas A (65 centov tehta z vso opravo vred) in stane blizu 5000 gld.
Domače ^ novice.
(KatolišJca drušba) napravi prihodnjo nedeljo 27. t. m. v svojih prostorih tombolo s podučnim ogovorom, ki ga bode imel g. A. Puc. Začetek o poli šestih zvečer.
(Procesija sv. Marka) imela je danes pri jako obilni vdeležbi od strani ženskega spola vrlo neugodno vreme. Od osme uro zjutraj, ko se je procesija župnija za župnijo v Šeklavži pričela, od koder je šla k sv. Petru, kjer je bila pridiga in sv. maša, pa do njenega povrata spet v Šenklavž ob 11. uri, ji je vedno dež nagajal. Sedaj je le samo prav na gosto rosil, kar se h krati zopet ulije, kakor iz škafa, in vendar ni zadrževal vernega ljudstva od pobožne vdeležbe. Da bi so bilo sprevoda še enkrat toliko ljudi vdeležilo, če bi bilo lepo vreme, jo tako izvestno, kakor bi bilo s klinom pribito, posebno moškemu spolu bi bilo večje vdeležitve želeti. In vendar je bil kljubu vsemu temu sprevod tolišen, da je sv. razpelo (britka matra) trnovske župnije že pred Šenklavž dospelo, ko so Šen-klavžki s kapiteljnom, čč. oo. frančiškani in bogo-slovci še na šempoterskem mostu stali. Vsekako lepo priznanje, da je bela Ljubljana še vedno zvesto katoliško mesto, ki svojo vero spoštuje.
{Zadnja slovenska predstava) v nedeljo 27. aprila je na korist najbolj priljubljenima olanonja slovenskega gledališča, gospdč. Matilde Nigrinove in komika g. Petri ča, s kterima je v zvezi gospdč. Zvonarjev a. Prva nas je razveseljevala s petjem in vrijim, igranjem, kteri se mora v obeh strokah prižnati posebni talent, kteri jej, ako se ne odpove odru, zagotovlja sijajno bodočnost, kakoršno je že
dosegla njena sestra Gustika. Kaj nam je pa gosp. Petrič bil v letošnji sOzoni, vsaki sam zrni, kdor je obiskoval slovenske predstave. Nikdar ni ugovarjal naredbam ravnateljstva in režije, kadarkoli se je po raznih vzrokih rušila edinost med igralci, prihitel je on zadovoljno v pomoč, vzmogel po najrazličnejih svojih ulogah od najmuhastega pevajočega komika do najresnejše uloge vse letošnjo predstavo in vsikdar rešil častno svoj nalog. Občudovali smo njegovo marljivost in vstrajnost, povsodi nahajali smo ime Petrič, bodisi pri čitalniških predstavah v Ljubljani ali v Šiški; videli smo ga isto tako pri predstavah v društvu katoliških pomočnikov, pri koncertih in nSokolovskih večerih". Tedaj tema dvema na ljubo ki sta dika slovenskemu gledališču, in ker je tudi gospdč. Zvonarjeva — zlasti svojo ulogo grde „ciganke" v baron „Trenku'' svoj nalog v zadovoljstvu občinstva reševala, upamo, da se ta večer v vseh prostorih napolni gledališče, ker so poslovi ob jednem režišer g. Kocelj, ki zapusti iz raznih razlogov za zmerom oder.
{Uradni list) pravi, da sta dotična dva članka v predvčerajšnjem „Šlov. Narodu", zarad kterih je bil zaplenjen, neki zakrivila hudodelstvo razžalenja veličanstva in kalenje javnega miru.
(O socijalistih) v Ljubljani se toliko ve povedati, da živim klepetcem 14 dni še ne bo gradiva zmanjkalo. Med ženskim svetom je raztrošena novica, da so hoteli krivo vero učiti, in da jih je zarad tega policija pod ključ spravila, kakor nekdaj Jurija: Kobilo. Zopet drugod pa trdijo, da je že Antikrist v Ljubljani in da sta bila ona dva prva njegova aposteljna.
(Dunajsh policijsJc nadsornilc) se je iz Trsta domu grede predvčerajšnjim v Ljubljani vstavil in celi dan pomudil. Ljudje so brž sklenili, da je prišel Železnikarja in Turno iskat in jih na Dunaj s saboj požene. Vsled tega je res včeraj popo-ludne po Ljubljani govoijenje nastalo, da so Železnikarja v Gradec odpeljali.
{Južna železnica) vpeljala bo si. majnikom spomladanski vožnji red, ki je pa znamenit le za lokalno progo Dunaj — Dun. Novomesto. Za Ljubljano nam je le toliko opomniti, da bode podnevni naglič št. 3 in 4 od 1. maja naprej od Dunaja pa do Ljubljane vozil le I. in II. razred, od Ljubljane pa do Trsta in zopet nazaj do Ljubljane pa L, II. in III. razred.
(Razpisana je služba) učitelja latinščine, grščine in slovenščine na Kočevski državni nižji gimnaziji z nemškim učnim jezikom. Prošnje do konec maja na deželni šolski svet Ljubljanski.
Razne reči.
—	Pogreb preč. g. dekana Sporna v Ormoži vršil se je sijajno. Kakor „Slov. Gospodar" piše, je bilo navzočih blizo 3000 ljudi in 42 duhovnikov. Mnogo vencev, med njimi od grajšeakinje H. Werner, Ptujske čitalnice, kmečkih občin, Sloge, posojilnice, dr. Geršaka, narodnih meščanov, dr. Žiška. Nadgrobnico mu je zapel pevski zbor.
—	Slavnoznani češki skladatelj Miroslav Smetana, kterega 601etnico je nedavno obhajal ves češki narod, je 23. t. m. zblaznil ter so ga izročili deželni norišnici. — Kakor znano, je Smetana že pred nekaj leti oglušil. Zložil je med drugim slavnoznano opero „Libušo", s ktero je bilo novo češko narodno gledališče odprto.
—	Predvčerajšnjem opoludne prinesel je nek služabnik Dunajskemu županu zavitek, in je zopet urno odšel. V zavitku je bilo za 100.000 gold. zlate rente in pismo, ki je župana pooblašče-valo, da naj z denarjem napravi kako vstanovo, kakošno — mu je slobodno. Pridjano je bilo tudi še neko drugo pisanje, ki je imelo na naslovni strani opazko, da se sme še le leta 1890 odpečatiti,. ako ne bo pošiljatelj popred kaj druzega vkrenil.
—	Anarhista Kammererja izročili bodo prihodnji teden vojaški sodniji. Konec obravnavo tako Kammererjeve, kakor tudi njegovega tovariša Stellmacherja bo pa še le na jesen. Oba sta se že naveličala trdovratno molčati, s čemur se je iz začetka posebno Stellmachcr odlikoval, ker še imena ni hotel povedati in ne od kod je. Sedaj že rada odgovarjata na stavljena vprašanja, šo rajši bi si pa stražnike svoje pridobila, kteri so pa prav nič za nje ne zmenijo, ker so jim je vsako občevanje z jetniki ojstro prepovedalo. Kar se tiče duševnih zmožnosti, je Stellmacher strašansk fanatik, Kam-merer pa bolj pokrita „rihta", malobeseden in najrajši le sam s saboj govori o sklepih in naporih anarhistov.
—	VBudapcštu zasežen anai-hist Scheff 1 er je pripoznal svojo navzočnost pri shodu anarhistov v
Lang-Euzersdorfu, na kterem so sklenili umor Hlu-beka in Blocba. Eavno tista zadruga narožila si je tudi bombo iz Amerike, ktero so pa v Trstu zasačili. Kolikor sije preiskovalni sodnik Totli tudi prizadeval, da bi iz Sehefflerja spravil, kam in komu jo bila bomba namenjena, se mu nikakor ni hotelo posrečiti. Scheffler odločno taji, da mu je o poslani in zaseženi bombi kaj znanega. „Mar li mislite, pravi Scbeflier, če bi bila bomba res za nas, da bi ne bili vedeli pota, po kterem bi jo bili izvestno prejeli?" „No po kterem?" „Po ravno tistem, po kterem Mostovo „Freiheit" prejemamo, namreč preko Švice". Več pa ni hotel spoznati.
—	Vojaške kavcije ob priliki ženitev se bodo preosnovale in sicer že leta 1885. Doslej so se kavcije določevale po starosti in po stopinji, na kteri je častnik-ženin ravno bil. Odslej bode merodajna edino le stopinja v častniškem redu. Tako pripoveduje ^Armeeblatt", da bo potreboval v bodoče poročnik, ako se bo hotel poročiti 30.000, nadporočnik 25.000, stotnik in ritmajster po 20.000 gold. Za majorja in podpolkovnika določilo se bo neki 15.000 gold. in za polkovnika in kar je še višjih pa nič. Koliko je resnice na tem, koliko pa pridjauega, pokazala bo bodočnost.
—	Najnovejša enciklika sv. oče ta o malopridnem delovanji tajnih društev, posebno pa fra-masonov prestavila so je po povelji papeževem v vse imenitneje evropejske jezike. Slovencem jo prinaša „Slovenec".
Teleg;raiiii.
Dunaj, 24. aprila. Bolgarski knez došel je v Euščuk s svojimi ministri in se še danes v Varno poda, kjer bo cesarjevičevo dvojico pozdravil. Priprave za sprejem so visooeg^a gosta povsem vredne.
Dunaj, 25. aprila. „W. Ztg." objavlja po-postave glede zvišanja zgradlDenih stroškov pri Ai-lski železnici, o podržavljenji Franc-Josipove, Rudolfove in Predarlške železnice, postave o lokalnih železnicah Budejevice-Solnov, Fehring-Fiirstenfeld, Aš-Rossbach.
Dunaj, 25. aprila. V državnem zbora predlagalo se je podržavljenje Albrechtove železnice. Kopp in drugovi interpelujejo vlado zaradi vprašanja klanja pitancev na Dnnaji.
London, 25. aprila. Vlada je predlagala v zbornici poslancev premenitev 37o konsol (nek državni dolg) v 27//« po 102 za 100 ali pa v 2V2 7o PO za 100 tripercentnih.
Portsaid, 25. aprila. Požar je pokončal polovico arabske četrti mesta. 4000 ljudi nima kam pod streho. Angleški pomorščaki pomagali so pri gašenji.
Umrli so:
20.	aprila. Marija Beve, gostija, 76 let, Sv. Petra cesta it. 8, pljučnica. — Jožef Hauser. železniškega kondukterja sin, 20 mes., Kolodvorske ulice št. 28, jetika. — Marija Kopečnik, tovarniškega čuvaja žena, 42 let, Sv. Florijana ulice št. 12, tifozna pljučnica.
21.	aprila. Marija Kosti, poštnega kontrolorja vdova, 62 let, Vodnikove ulice št. 4. pljučni edem. — Meta Mohar, dekla, 61 let. Sv. Jakopa trg št. 10, vsled spridenja trebušnih delov.
23.	aprila. Alojzija Altinann, knjigovodjeva hči, 2 leta. Parne ulice št 6, davica. — Marija Grandeli, pekovskega mojstra hči, 5 mes.. Stari trg št. 1.5, driska. — Matevž Kralič, kajžar, 69 let, č'rna vas št. 33, pljučnica.
24.	aprila. Jožef Polak, pekovski pomočnik, 2'> let, Zvo-narske ulice št. !), jetika. — Janez Podbregar. delavčev sin, 2 leti, sv. Petra cesta št. 69, Bronchitis. — Anton Kos, delavec, 70 let, Kolodvorske ulice št. 33, vsled katara v želodcu.
v bolnišnici:
18.	aprila. Aleksander Burtelca, dninar, 18 let, jetika. — Marija Mihele, delavka. 28 let, vsled vnetja trebušne kožice.
19.	aprila. Tomaž Kcber, dninar. 43 let, kron. pljučna tuberkuloza. — Anton Stojan, sirota, 10 let, jetika. — Marija Ster-niša, delavka, 26 let, Pyaemia. — Franca Treven, dekla, 2.5 let, pljučna tuberkuloza.
20.	aprila. Jera Keržič, sirota. 12 let, srčna napaka. — Marka Breznik, delavce. 62 let, pljučnica. — Franc Boršnik, delavčev sin, 20 mes., Er.vsipelas faciei.
V vojaški bolnišnici:
24. aprila. .Janez .Jerala, dragonec, 22 let, jetika.
EksekutiTne dražbe.
29,	aprila, 3, džh. pos. Avgust Kožar iz Priijorice. Ribnici.
30.	aprila. 1. e. džb. po«. Frane Zori« iz Kobile, 1335 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Jože Moreli iz Krškega, .570 gl. Krško. — 1. e. džb. pos. Franc Mele iz Cirkniee, 950 gl. Logatec. — 1. e. dzb. pos. Anton Tomazin iz Straže, 890 gl. Krško. — Relieitacija Andri Juvančičevega poiestva iz liOŽa. Lož. — 1. e. džb. pos. Tomaž Pajek iz Begunj, 1090 gl. Logatec. —- 1. e. džb. Jernej Lampe iz Zgornj. Orehovka, 120 gl. Kostanjevica. — 1. e. džb. Janez Kuhar iz Štajarskega
vrha, 1706 gl. Kostanjevica.— 1. o. džb. Jože Logar iz Cirkniee, 745 gl. Logatec. — 1. e. džb. Alojz Ponikvar iz Kostanjevice, 740 gl. Kostanjevica. — 1. o. džb. pos. Matej Kete iz Vipave. Vipava. — 1. e. džb. pos. Janez Pogorelo iz Zamosteca št. 3, Ribnica.
Tujci.
24. aprila.
Pri Maliči; Hass, Stern, Nehab, Essinger, Berta, Berger, Franki in Orimschcidl, kupč. potovalei, z Dunaja. — Baron Karol Sllelota, s soprogo, s Češkega. — Henrik pl. Waldheiin, C. k. nadinžinir, iz Solnograda. — J. B. Sch\veinback, zasebnik, iz Solnograda. — Urbančič, grajščak, iz Polh. gradea.
Pri Slonu: Soukop in Sehindler, kupč. potovalea, z Dunaja. — Ig. Lukšik, kupč. potovalec, iz Brna. — Josipina Oklavi, zesebnica, iz Regia. — Janez Fedra, c. k. major, iz Trsta. — Karol Kardoš, kupč. potovalec, iz Siofoka.
Pri Juinem Jeolodvoru: Ed. Sehuko, iz Moravskega.
—	Božidar Sittig, iz Radoliee. — Emanuel Wctz, gostilničar, s Krškega. — Karol Altmann, iz Ljubljane.
Žltua cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 05 kr., — domača 8 gl. 5 kr. — Kž 5 gl. 60 kr. — Ječmen 4 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 90 kr. — Proso 5 gl. 75 kr.
—	Turšica 5 gld. 75 kr. — Oves 2 gl. 95 kr.
Dunajska borza.
24. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl. 90	kr
Sreberna „ „ „ ......81	„ 10	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„ 65	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„ 55
Ogerska zlata renta 6 . . . .	122	„ 60	„
n . . .	91	„ 55	„
„ papirna renta o% . . .	88	„ 45	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	319	„ 30	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	118	„ —	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	851	„ —	„
„ Landerbanke.....113	„75	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	571	„ —	„
„ državne železnice ....	316	„60	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	211	„ 50	„
4% državne srečke iz 1.1854 . 250 gl.	124	„ —
„ „ „ „ 1860 . 500 „	137	„ -	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„ 40	„
. „ „ 1864 . . 50 „	171	„ 25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„ -	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„ 50	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„ 50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„15	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	107	„ —	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„50	„
London.......121	„ 40	„
Srebro.........„ _	„
Ces. cekini.......5	„ 72	„
Francoski napoleond......9	„ 63'/» „
Nemške marke......59	„ 45	„
Naznanilo. ^
Zaradi oddaje prizidovanja novih stranišč na šoli v Semiču vršila se bode od strani ces. kr. okr. šolskega sveta črnomeljskega dne 29. maja 1884 ob 10. uri zjutraj zmanjševalna dražba v Semiču. Izklicevalna cena za posamezna dela je naslednja:
I.	Zidarsko delo, materijal in vožnja 502 gl. 96 kr.
II.	Delo kamnoreza..... 6 „ 59 „
III.	Tesarsko delo...... 525 „ 73 „
IV.	Mizarsko delo......60 „ 20 „
V.	Ključavničarsko delo .... 50 „ 44 „
VI.	Mazarsko delo .....21 „ 20 „
VII. Steklarsko delo . . ... 17 „ 30 „
Skupaj 1184 gl. 42 kr. Vse delo bode se skupaj le enemu podvzetniku oddalo. Stavbeni načrt, proračun stroškov, cenilni izkaz in dražbeni pogoji leže pri okr. šolskem svetu v Semiču vsakteremu v pregled.
Kdor hoče licitirati, položiti mora lO^o gori omenjenega skupnega zneska kot vadij in sicer r gotovem denarji ali v bukvicah hranilnice ali v državnih obligacijah, izračunjene po sedanji veljavnosti. Sprejemajo se pa tudi pismene ponudbe (ofert), ako dospe zapečatene in poštnine proste v roke ces. kr. okr. šolskega sveta do 10. ure dražbenega dne in ako je priložen določeni vadij s kolekom 50 kr. V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan ponujalca, kakor tudi najnižja cena 6(! številkami in besedami razločno zapisana, ter mora biti še do.stavljeno, da se ponujalec vsem splošnim in posebnim pogojem brez pridržka podvrže. Potr-jenje licitacije pridrži si ces. kr. okr. šolski svet v Grnomlji.
C. k. okrajni šolski svet v Črnomlji,
dne 20. aprila 1884.
Zahvala.
Vsem rodbineem, prijateljem in znancem, ki so I pokojnemu g.
Jožefu UrfiiCu,
posestniku na Gočah, I pri njega pogrebnem sprevodu dne 21. t. m. s svojo navzočnostjo poslednjo čast skazali, izrekajo za ska-zano sočutje srčno zahvalo
žalujoči zapuičenl.
Na Gof«h pri Vipavi, 24. aprila 1884.
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
MT soinailo za lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da jo na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumiiik je porok za brezpogojen Tspeh.	(30)
Steklenica velja 2 fjld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor je treba denar predposlati.
J. pl. 'XViili:ocz;y5
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča iu razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukanje slasti pri jedi, slab želodec, nriilc, vetrove, icoliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, Iirč v želodcu, bitje srca, zaba-sauje, ffliste, bolezni na vranici, na jetrili iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica volja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 glod.
__Svai-ilol Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk<}czy-ju. Razpošiljava se le

v Ljubljani pri J. pl. jcden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper 2?ro-tiu ter reniiatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., lualo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču' z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. pl. Trukocz}'ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujla pHhiijala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vali blagorodnosti pa izrekam najprisrčniSo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jtig, (6)	posestnik v Šmarji p. Celji.
PlaiiiDi!l[l Mtt siroji )[riisl[l,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. .56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (Dorsck)
jetrDo^i^mp^olia
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustice in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna listna vodil,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Zričistilne krogljice,
C. It. i>i-iv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmlrom frlšne dobivajo. "Vd NaTCČila iz dežele izvrii se takoj T lekarni pri »»samorogu"
Jiil. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
'i