Letnik 1 __________Številka 12 30.8.1995 ISSN 1318-68-17 9 681014 AMNESTV INTERNATIONAL Stran 4 mimmkM ^ mw?M m PLAČE Stran 11 LJUBNO: BODO JERČETOVI DOČAKALI CESTO Stran 12 AVTOMOBILIZEM BMW MODELI 1996 ________Stran 25 V CELICI S" TROBCEM Stran 29 Irelax2 RELAX Irelax2 (v hotelu Žalec) POČITNICE - POSEBNE AKCIJE JESENSKA POČITNIŠKA KARAVANA JESENSKA POTOVANJA PLAČILO NA 4 OBROKE! @ 063/715-616, 715-386 Tudi v Žalcu! STEKLARSTVO LESKOŠEK Hausenbichlerjeva 9 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 Stran 2 SAVINJSKA trgovska družba Žalec AKCUSKA PRODAJA KOLES popusta pri gotovinskem plačilu! 10% popusta plačilo s čeki 1+4! Plačilo s čeki 1+6! Informacije: Tehnična trgovina Žalec 713 124 Blagovnica Savinika 711 307 Blagovnica Šemneter 701 185 Blagovnica Prebold 723 611 Blagovnica Polzela 720 321 Dom Vransko 725 028 PRI NAS KUPUJEJO CELO SAVINJČANI! KCflHCNA ČIST ANICA POLAK Šlandrov trg 23 Žalec NudifRc vam kamičnc čiščenje cblačil in cdej. Delovni čas: pon., sre., pet. od 8h-17h tor., čet. od 8h-15h ' j ! ; Ž: \ 10% popust pri plačilu z gotovino nad 3000 52T. ss thmm&Mi INTERLAROAVTO d. O. O. tel.: 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL <ŠB> TOVOTA - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA, VW, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike - stroji za pranje vozil PORTOTECNICA - specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev REDVVOOD d. o. o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve ter iagarstvo POZOR - ŽAGAR 63312 Prebold Sv.Lovrenc 79 FAK, TEL: 063 1723 202 mobitel: 0609 /619 124 S POSODOBITVIJO PROIZVODNJE OBVEŠČAMO STRANKE, DA NUDIMO VSE VRSTE ŽAGARSKIH USLUG PO KONKURENČNIH CENAH! Mesečna kapaciteta: do 500 m3! Za večje količine - ugodnosti! Informacije na telefon: 063/723-202 KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilške Tel, 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! Primer starega obnovljenega okna BESEDE, BESEDE, BESEDE Skorajda vsako jutro poslušam radio. Prijetni, topli, žametni ženski in moški glasovi poročajo, komentirajo, sprašujejo, odgovarjajo, obljubljajo. Bruhajo besede, besede, besede. Same velike in usodne besede. Svoboda. Suverenost. Demokracija. Preteklost. Prihodnost. Življenje. Sprava. Samo gumb zavrtiš, pa se vsuje iz sprejemnika neukrotljiv plaz čustvenih in treznih, zaletavih in domišljenih BESED. Med potjo v službo vedno ostrmim. Zeleneča drevesa, obledeli zidovi; lesene ograje in temačni prehodi so prelepljeni in prekriti z razglasi, vabili, plakati, grafiti. Nihče več z belo kredo ne sporoča svetu, da ljubi Majo ali Iztoka. Zdaj so drugačni časi. Vsak najmanjši prostorček je zaseden z besedami, besedami, besedami. S samimi velikimi in usodnimi besedami. Ogromne črne črke obljubljajo in vabijo. V Evropo. V svobodo. V suverenost. V prihodnost. V življenje. Samo ozreš se, pa udari vate mogočen val vabljivih, premišljenih in preračunljivih BESED. Časniki in revije, ki se nezadržno kopičijo na pisalni mizi, so že davno podlegli novi obsedenosti. Slike postajajo sličice, da bi lahko odstopile prostor besedam, besedam, besedam. Veliko prostora za veliko velikih besed. Za demokracijo. Za tržno gospodarstvo. Za svobodo. Za suverenost. Za preteklost. Za prihodnost. Za lepše in prijetnejše življenje. Okužen je bil nekdaj v času predvolilne kampanije celo Ciciban, ki je namesto letnega časa predstavljal predsedniške kandidate, ljudi, ki se ne izogibajo velikih in usodnih besed. Domovine. Boja. Sreče. Prihodnosti. Samo časopis odpreš, pa te preplavi neustavljiv tok veličastnih BESED. Skorajda vsak večer prižgem televizor. Scena se skorajda ne spreminja. Z zaslona malone vselej zro vame bolj ali manj obvladani, bolj ali manj elegantni moški in ženske, vsi pa poročajo, komentirajo, sprašujejo, odgovarjajo, obljubljajo. Iz njih kar vro besede, besede, besede. Same velike in usodne besede. Komunizem. Socializem. Liberalizem. Vojna. Hočemo. Moramo. Bomo. Samo na tipko pritisneš, pa že režijo vate ostri zobje zloveščih in čarobnih, preplašenih in samovšečnih BESED. Nobenega dvoma ne more biti: v letošnjem poznem, nič kaj toplem poletju smo poželi izjemno letino BESED. Narasle reke zatajevanega in zamolčanega so podrle vse skrbno vzdrževane jezove. Povedano je bilo skorajda vse, kar ni moglo biti izrečeno v zadnjih petdesetih letih, v desetletjih, ko so se pravice do besede polastili strankarski govorci. Zdaj poskušajo drugi nadomestiti zamujeno. Z besedami, besedami, besedami. S samimi velikimi in usodnimi besedami. Samo živiš, pa ti grozi, da te bo pogoltnil in zadušil ta novi veletok BESED. Dovolite mi, da si zdaj oddahnem. Dovolite mi, da zaprem oči in si zaželim: • Da bi Ciciban spet pisal o rožah, mamah, mucah in šolskih nalogah. • Da bi slike v časnikih in revijah spet postale vsaj tako velike kot prej. • Da bi pred televizorjem spet lahko zaspala med hlipanjem nad kakim pretresljivim melodramatičnim zapletom. • Da bi bili zidovi spet popisani z ljubezenskimi izjavami. • Da bi radijci spet namenili več časa Elvisu Presleyu, Severini in Čukom pa tudi vsem drugim, prav tako nepomembnim rečem. • Da bi se velike besede, Demokracija, Prihodnost, Življenje, čim prej umaknile v ozadje in naredile prostor demokraciji, prihodnosti in življenju. Priznam, utrujena sem od vseh teh velikih, usodnih, veličastnih BESED. Zato sem si zaželela tistih drobnih, majhnih, neznatnih besed. Besed, kakršne so ti, jaz in midva. A. K. ANGELI VARUHI Optimizem je za sončne značaje, za naivne, ki nikoli ne odrastejo, za bebce, novinarje in politike naravno stanje stvari Bistri in nezainteresirani razmeroma varno orjejo po vodah življenja, oboroženi s popotnico stvarnega realizma. Pesimizem naj bi bil po definiciji psihiatrov optimistov nekakšno bolezensko stanje organizma ali pa prilastek zapitih, razbeljenih umetnikov. Pa pridejo dnevi in okoliščine, ko celo novinar, poklicni optimist (vsaj lepo in spodbudno je, če je takega karakteija), hočeš nočeš zajadra v sajaste vode popolnega pesimizma. Takrat je hudo. Novinar pesimist kratko malo ne more oziroma ne sme več opravljati svojega poslanstva in je najboljše, da gre bodisi v pokoj, ali pa se prekvalificira; ne gre, da bi ljudem še naprej sejal nujno potrebno vero v lepši ali vsaj znosnejši jutri, če vsaj začasno sam pri sebi vanj nekako ne more več verjeti. Vendar pa mi dvoje pred tem srečnim razpletom žalske občinske zadeve -srečo, prosim, jemljite v tem kontekstu do kraja pogojno - greni notranji mir. Na videz bolj neutemeljeno sta na prvem mestu prav ta, zdaj tako rekoč enodušna obsodba, in zgražanje nad oblastjo in centri moči vseh sort in stopenj. In zdaj se prosim znajdite! Angeli varuhi, ki svoje varovance pri takšnih in podobnih mahinacijah v tej državi tako rekoč praviloma varujejo pod mehkimi perutmi, za zdaj v zadregi molčijo. Malce jih je strah, malce pa je strah tudi tiste, ki bi kakega angela varuha zdaj morali odstreliti, kajti ljudstvo bo očitno kmalu lahko zahtevalo glave. V nebesih namreč angeli veliko vedo tudi o drugih angelih, kar je nerodna in nevarna reč. In angele, ki jih je strah, je treba najbrž razumeti. Kdo, lepo vas prosim, nas bo še naprej varoval, če lepega dne popadajo kot domine? GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefoni 063/ 715 011, 711 532, telefas: 063/715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan JaMr, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4A92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-3Š05-23/75z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po katar sc plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. 22. zasedanje mednarodnega sveta AMNESTV INTERNATIONAL Organizacijo 22. kongresa ene največjih in najstarejših organizacij za varstvo človekovih pravic je dobila slovenska sekcija, ki je bila ustanovljena šele decembra lani * Več kot 400 udeležencev iz 83 držav je zelo zadovoljnih z organizacijo * Amnesty International še ni izdala poročila o Sloveniji, kar pa ne pomeni, da pri nas ni kršitev človekovih pravic Amnesty International je neodvisno svetovno gibanje, ki deluje na področju zaščite in promocije temeljnih človekovih pravic in je odprto vsem, ki podpirajo njegove cilje. Člani prihajajo iz vseh slojev in odražajo široko paleto mnenj. Amnesty International ne podpira nobenega vladnega ali političnega sistema niti nobenemu ne nasprotuje. Deluje popolnoma nepristransko. Zanimanje je namenjeno izključno varstvu človekovih pravic vsakega posameznika. Amnesty International organizira tudi množične mednarodne kampanje. Te so se izkazale kot izredno učinkovito sredstvo pri združevanju mednarodne skupnosti z namenom zaščite človekovih pravic. Trudijo se odgovoriti na najnovejše Tisoči so zaprti zaradi svojih prepričanj. Mnogi brez obtožbe ali sojenja. Mučenje in smrtna kazen sta izredno razširjena. V mnogih državah možje, žene in otroci “izginjajo”, potem ko jih odpeljejo v pripor. Druge spet usmrtijo brez vsakršne zakonske podlage. Vlade in njihovi agentje jih preprosto izberejo in pobijejo. Te zlorabe, ki se pojavljajo v državah po vsem svetu, zahtevajo mednarodni odziv. Varstvo človekovih pravic je splošna odgovornost, ki presega meje narodov, ras in ideologij. To je temeljno prepričanje, na katerem je zgrajeno celotno delo Amnesty International. Na kongresu v Ljubljani se je zbralo več kot 400 ljudi z vseh kontinentov, saj je Amnesty International ena največjih in najstarejših organizacij za varstvo človekovih pravic. Udeleženci kongresa, ki so na številna zasedanja in spremljevalne aktivnosti v naše glavno mesto prispeli iz 83 držav, so po mnenju Iztoka Pipana, predstavnika Amnesty International Slovenije, nepresahljiv vir informacij. dogodke v svetu. Prav zaradi tega so se tudi odločili, da akcijo proti “izginotjem” na področju nekdanje Jugoslavije preimenujejo v Mednarodni dan aktivnosti za Bosno in Hercegovino in da tudi sam namen akcije razširijo na trenutno dogajanje v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Tudi javni demonstraciji, ki sta sredi tega meseca potekali po ljubljanskih ulicah, sta poleg kampanje za ženske predstavili tudi akcijo za Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Ko se pridružite Amnesty International, se vključite v svetovno gibanje ljudi, združenih z namenom varovanja in promocije človekovih pravic. Gibanje ima več kot 1.100.000 članov in simpatizerjev v več kot 150 državah in ozemljih. Prva skupina Amnesty International v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1988 kot prva skupina na celotnem področju Vzhodne in Srednje Evrope. Zarota upanja... Takoj ko Amnesty International izve, da žrtve kršitev človekovih pravic potrebujejo zaščito, vključi v akcijo svoje člane. Po vsem svetu je v stalni pripravljenosti mreža prostovoljcev, ki pristojnim vladam nemudoma pošljejo na tisoče pisem, telefaks sporočil ali telegramov, da bi rešili življenja. S. K. Z LJUBEZNIJO PRITRDI KORENINE SVOJEGA SRCA TAKO, DA NIČ NA TEM SVETU NE MORE IZPULITI JIH IZ DNA. ^^KONCERT z LJUBEZNIJO z NASLOVOM PESMI OB HARFI Shirlie Roden in Marigold Veritv POSNETO V CERKVI SV. ANE V TUNJICAH PRI KAMNIKU NAROČITE NA NASLOV tl IMKirVATHKVAL Nikole Tesle 2, p.p. 1S1,64001 Kranj TEL.:064/33-I I-55, 33-I 1-56 ■ PREJMETE PO POST! IZJAVA ZA JAVNOST___ STRANKE SLOVENSKE POMLADI DELUJEJO PROTIZAKONITO K predlogu proračuna za leto 1995 so stranke slovenske pomladi vložile sedem protizakonitih dopolnil. Zaradi tega je zadržana njegova objava in izvajanje. Na tej osnovi želi Območna organizacija ZLSD, ki ima v Občinskem svetu tri svetnike, javno povedati, da smo kot mnogokrat doslej, tudi pred sprejetjem proračuna pozicijske stranke opozorili na nesmiselno in nezakonito delovanje. Ostali smo nemočni, saj nas lahko vedno preglasujejo. Iz tega razloga ne prevzamemo nobene odgovornosti za nesprejetje proračuna in se porabnikom, ki so s tem prizadeti, opravičujemo. Na žalost pa smo ob tem prepričani, da bodo svetniki SDSS, SKD in SLS pri kulturi, športu, Rdečemu križu, Občinski zvezi prijateljev mladine, finančni službi KS... tudi pri naslednji obravnavi uresničili svojo kruto namero ukinitve sredstev, ki ni obvezna po zakonu za prerazporeditev v korist uresničitve svojih ozkih osebnih in strankarskih koristi (npr. gramoziranje cest). uveljavljanja premoči s strani strank slovenske pomladi, bi se lahko svetniki ZLSD samo še nemočno umaknili in čakali na nove volitve. Tako vsaj ne bi čutili odgovornosti pred ljudmi za nespametne in nezakonite odločitve v Občinskem svetu. Vendar se ne bomo dali, še naprej se bomo borili zoper nezakonite in krivične odločitve v Občinskem svetu (neimenovanje ravnateljev). Pri tem so za nas ohrabrujoče zanimive izjave, kot je npr. ena od prvaka SLS iz strank slovenske pomladi v Celju, da je bil prejšnji režim v osemdesetih letih veliko bolj odprt in demokratičen..., kar bo morda streznilo tudi od oblasti pijane stranke slovenske pomladi v Žalcu. Čas bo prinesel svoje, predvsem pa bodo ljudje sami presodili, kolikšen je razkorak med velikimi besedami strank slovenske pomladi na čelu s trdoglavimi socialdemokrati pred volitvami in dejanji po njih. Vodja skupine svetnikov ZLSD V tem primeru zavestnega, neodgovornega in nezakonitega Janko KOS POROČILO O UKREPANJU INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR V ZVEZI S PROBLEMATIKO HRAMŠ Aprila 1995 je bila podana prijava s strani KS Galicija, da na območju naselja Hramš investitorji oziroma lastniki parcel izvajajo nedovoljene posege v prostor. Maja in junija 1995 je bil opravljen obsežen inšpekcijski pregled celotnega območja v Hramšah v sodelovanju z urbanističnim inšpektorjem iz Celja. Na podlagi ugotovljenega stanja z zapisniki na kraju samem in iz podatkov pristojnega upravnega organa - oddelek za okolje in prostor v občini Žalec - so bile v skladu z veljavno zakonodajo konec meseca junija izdane odstranitve ali vskladitvene odločbe, odvisno °d pridobljenih dovoljenj investitorjev. Investitorji nedovoljenih posegov so se v. zakonskem roku pritožili na izdane odločbe. Pritožbe z upravnimi spisi so bile 26. junija 1995 poslane na Ministrstvo za okolje in prostor v pristojno reševanje. Ministrstvo za okolje in prostor Science fiction______________________________________ TISTEGA LEPEGA DNE Vračal sem se domov iz tujine, kjer kruh nikakor ni najboljši, še manj tako sladek kot tisti iz moke iz Muhovčevega mlina pred desetletji. Pisalo se je leto 2024 in bil sem utrujen. Moskva, Čeljabinsk, Kairo, Arden, Vancouver so bila mesta, kjer sem puščal svoje življenje po koščkih, odmiral je del moje duhovne količine. Z nekakšnim čudnim upanjem sem se vrnil v Žalec. Ali je vse še tako kot je bilo pred tistimi davnimi leti? 27 let me ni bilo doma. Dolga doba. Za nekatere še prekratka. Peljal sem se mimo gostišča Štorman. Vse po starem, ne, pravzaprav ni. Parkirni prostori zajedajo daleč v hmeljišča in za hišo vidim podaljšek. Že se peljem čez nadvoz in dajem smerokaz desno za v Žalec. Na desni ob cesti nekaj kopljejo. Ustavim se. “Zdravo fantje! Kako je kaj? Za kaj kopljete? A, plinifikacijo delate. Le tako naprej.’" Odpeljem se naprej in pridem v mesto. Neverjetno. Žalec je še vedno isti. Popolnoma isti. Tudi postaja je še na starem mestu. Pa moja prekrasna Žana na levi, Kulturni dom. Zavijem desno proti Kavarni Korona in parkiram avto. Odpravim se peš proti trgu. Na vrtu bistroja sedem in si naročim kavo. “Halo, Vojko, si ti?” zakličem, ko spoznam znanca. Prisede in mi začne pripovedovati. “Ali veš, da je g. Kroflič še kar aktiven pri KS Žalec? Ja, ja. In Dobnik ponovno kandidira. Zakaj? Ti si pa res popolnoma out? Zdaj kandidira za svet Evrope na listi neodvisnih krščanskih socialistov. Župan je zdaj gospod Andrej Šporin. Saj je kar v redu, samo preveč ima rad otroke. Vidi se, da jih ima sam šest doma in kar naprej vlaga denar v vrtce, šole in igrišča. Na to je nor, ni kaj. Občin imamo na takratnem ozemlju občine Žalec 21. Kako Živimo? Slabo. Zadnje čase nas Prebold in Griže izkoriščata. Se spominjaš gospoda Tratarja? Vidiš, on je že peti mandat župan v občini Griže in povem ti, ta je zajeban. Kar naprej plačujemo neko odškodnino za pretekle posege in neposege v korito Savinje. Gospa Krčmarjeva, nje se tudi spominjaš? Gospa se je umirila, se nehala bojevati za kulturne tolarčke. Direktor kulturnega doma je Jernej Cestnik, pesnik, se ga spomniš, ja, ja, gospa Krčmarjeva pa ima v Kulturnem domu bistro z imenom Rock cajfee. To je danes popularno, da imamo staro glasbo v vseh naslovih. Nekaj jih je vmes pomrlo. Za vse se niti ne spominjam. Gospod Ribič, ki je bil pri SLS, je direktor Podjetja za popravilo nastale škode na cestnem odseku Vransko-Žalec. Dobro mu gre. Doma še vedno kmetuje. Gospod Drča? Ja, on je velik gospod. Tudi on je že več mandatov župan občine Grajska vas. Ljudje ga imajo radi. Kadar Hotunjščica in Reka poplavljata, uredi, da se dobijo sredstva iz fonda Sveta Evrope za naravne katastrofe. Najbolj razvita občina so zdaj Petrovče. Se vidi, da si se ti odselil, so krepko napredovali. Ha, ha, ha...,” se zasmeji škodoželjno. “ Gospod Posedel je mednarodni inštruktor za šolanje stečajnih upraviteljev. Dober je, ni kaj. Mnogim je pomagal. A SIP Šempeter? Podjetje se zdaj imenuje Cancer Motors Corporation. Dobro jim gre. To so trenutno tretja največja evropska korporacija za izdelavo kmetijskih strojev. Hmelja, če še imamo? Se šališ? To ni več donosno! Kmetje sadijo šparglje, lubenice in posebne buče velikanke. Ob Toplicah v Gotovljah sta dva podjetnika napravila največje tople vrtove v Sloveniji in tam gojita banane, ananas in krizanteme. Glas Savinjske, če še izhaja, se šališ? Oni so trenutno največji regijski časopis! Solastnik podjetja je časopisni mogotec iz Šempetra. Ne poznaš ga, ker je priseljen pred nekaj leti.” Obsedel sem z odprtimi usti nad takšnimi spremembami, medtem ko se je znanec poslovil. G.V. Stran 6 PRIČAKUJEMO OKOLI 4000 TON HMELJA V ponedeljek, 21. avgusta, se je pričela uradna hmeljarska sezona v Savinjski dolini. Tokrat bodo obrali kar 630 ha površin pod sorto Golding, 1255 ha pod sorto Aurora, 271 ha pod sorto Bobek, ki je kot zamenjava občutljivi sorti Golding, ki je okužen z virusom ter 214 ha ostalih sort hmelja. stotina izvozne stimulacije, čeprav vemo, da vsi drugi izvozniki dobivajo za svoj izvoz kar lepe stimulacije, pa čeprav niti ena branža ni v odstotkih tako visoko udeležena kot ravno hmeljarstvo. Hmeljarji pričakujejo okoli 3.800 ton hmelja, čeprav na Inštitutu za hmeljarstvo pravijo, da ga bo letos kar celih 4.000 ton. Pričakujejo, da bo kvaliteta dobra, saj je bilo vreme kar ustrezno in tudi škropljenje je bilo v normalnih mejah. Strokovnjaki iz Inštituta so proizvajalce opozorili, naj bi se obiranje opravilo za Golding od 21. do 28. avgusta, za ostale sorte pa med 21. avgustom in 15. septembrom. To pa zaradi višine t.i. alfa kisline, ki je primarna pri hmelju. Letos bodo tudi stimulirali višino teh alfa kislin, zato ne kaže z obiranjem hiteti. Današnje čase namreč ni več samo zelena barva tisto kar daje ceno hmelju, temveč ravno alfa kisline. Kot so povedali na tiskovni konferenci pred začetkom obiranja, 90 % pridelanega hmelja proda Hmezad Import Export iz Žalca, ostale količine pa Konekt Velenje ter Jošt iz Gotovelj. Konkurenca je sicer zdrava, vendar slednja prej škodi kot koristi slovenskim hmeljarjem. Že z izgubo jugo trga so hmeljarji izgubili približno 1 DEM pri Domača sorta Golding je sicer zelo aromatična, vendar so vedno velike težave z njo, zato so vzgojili manj občutljivo sorto Bobek. Površine pod hmeljem so se sicer zmanjšale, saj je avtocesta skozi dolino vzela blizu 50 ha hmelja, enoletnika pa imajo le 50 ha, v normalnih pogojih pa bi ga morali imeti okoli 200 ha, da bi pravočasno izvršili zamenjavo na dotrajanih nasadih. Zaskrbljujoča pa je tudi starost žičnic, saj v dolini ne najdemo mlajših od 15 let, ko bi že morala biti izvršena temeljita zamenjava nekaterih vitalnih delov. Ta pa stane kar 571.105 SIT za nova sidra in nove žične vrvi, ki stanejo 708.015 SIT, torej bi po hektaru morali vložiti v žičnice 1,297.915 SIT, kar pa hmeljarji ne zmorejo sami. Država pa se za obnovo niti ne zmeni, čeprav se kar 95 % celotne proizvodnje izvaža na konvertibilna področja. Še večji stroški so pri postavitvi nove žičnice, saj stane nova skupaj z nasadom od 2,8 do 3,1 mio tolarjev, država pa registrira le 700.000 SIT po ha za nasad. Da je stanje kritično, kaže tudi to, da se minule skupščine Društva hmeljarjev, kljub redno poslanim vabilom, od štirih povabljenih ni udeležil nihče od ministrstva za kmetijstvo, kot da jim je hmeljarjenje deseta briga. Povejmo še to, da so cene proizvodnje in prodaje hmelja že sedaj evropske, s čimer pa se nobena druga branža ne more pohvaliti. Hmeljarji tudi ne prejemajo niti enega samega kilogramu suhega hmelja, vendar še vedno dosegajo okoli 7 DEM po kilogramu proizvoda. Največ hmelja izvozijo na nemško in japonsko tržišče, nekaj manj pa v ZDA in Južno Ameriko. Težave se zrcalijo v tem, da ZDA širijo mimo dogovora z Evropsko hmeljarsko unijo površine pod hmeljem, svoje pa opravijo še Kitajci, ki ne upoštevajo nobenih dogovorov in standardov ter hmelj prodajajo v Evropo po t.i. dampiških cenah in so takorekoč preplavili vzhodno evropsko tržišče, pa čeprav na račun nekaj slabše kvalitete. Na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo intenzivno delajo na žlahtnenju vseh sort hmelja. To pride v poštev predvsem v Evropi, kjer manjše pivovarne rade kupujejo bolj kvaliteten hmelj in zato pravijo, da še ni bojazni, da bi savinjski oz. slovenski hmelj ne prišel do kupca. Računajo, da morajo vsekakor zadržati sorte z veliko količino eteričnih olj, ki pa tudi dobro vplivajo na višino alfa kislin, ki pomenijo žlahtnost hmelja. Tukaj pa gre pohvaliti Ministrstvo za kmetijstvo, ki z razumevanjem financira to žlahtnenje, kar je tudi normalno, saj je žalski Inštitut za hmeljarstvo edini tovrsten v Sloveniji. Dokler bo to tako, bodo hmeljarji imeli še vedno dobrega in zanesljivega svetovalca, da bo proizvodnja čim boljša in donosna. Kakšna bo letina v resnici, bomo lahko videli na koncu sezone, ko bo ves letošnji pridelek pod streho, kot temu porečemo. /. Jurhar ____ NOTAR BO URADOVAL TUDI V MOZIRJU: Notariat poznamo v Sloveniji že iz 12. stoletja, ko so ga imeli v Piranu. Dokončno pa so se notariati uveljavili v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, ko je bil leta 1855 izdan prvi notarski red z določili, ki v glavnem veljajo za notariate še danes. Dejansko prenehanje notariatov pri nas sega v leto 1945, dandanes, po petdesetih letih, pa ponovno oživljamo to dejavnost. V Zgornji Savinjski dolini je precej nezadovoljstva zaradi tega, ker se je treba do najbližjega notarja odpraviti v Velenje ali pa v Žalec. Ljudem se zdi, da je pri teh formalnostih (na primer overovitvah kupoprodajnih pogodb za avtomobile in podobno), ki so jih še nedavno lahko opravili na bivši mozirski občini, pot do Velenja ali Žalca čisto odveč. Zadevo skušajo rešiti na spodoben način. Velenjski notar je namreč pripravljen priti enkrat ali dvakrat na teden za nekaj ur uradovat tudi v Moziije, za ljudi z območja mozirske upravne enote. Dogovor o tem je načelno že sklenjen, pravi načelnik Upravne enote Moziije Darko Repenšek, problem je le še prostor. TUDI LETOS MARATONSKI POHOD CELJE - LOGARSKA DOLINA: Društvo maratoncev in pohodnikov iz Celja tudi letos organizira že tradicionalni pohod Celje - Logarska dolina. Pohod bo tokrat 2. septembra s startom ob 01.00 uri v Celju. Poleg tega pa bo start še tudi v Mozirju v Savinjskem gaju, v Ljubnem in Lučah. Skupni cilj je v Logarski dolini do 17. ure popoldan. Ta maraton postaja vse bolj obiskan in množičen, saj se ga vsako leto udeležuje večje število KDO OBIRA HMEU? Na 2340 hektarjih slovenskih hmeljišč zdaj že hitijo s spravljanjem pridelka. Pri obiranju hmeljarjem vedno pomagajo sezonski delavci, tako kot tudi pri vseh ostalih delih v hmeljiščih. Gojenja hmelja brez pomoči sezonskih delavcev ni, njihovo pomoč potrebujejo tako pri čiščenju hmeljišč kot pri napeljavi vrvic... Vendar pa se tudi letos ponavlja vsakoletna Zgodba. Kljub veliko brezposelnim (konec julija jih je bilo v Žalski enoti Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 2273) je v savinjskih hmeljiščih večina sezoncev iz Hrvaškega Zagorja. Med domačini za delo v teh hmeljiščih skoraj ni zanimanja. Slovenski hmelj obirajo Zagorci, nemškega pa Savinjčani. Hmeljarji, ki jih kot čiste izvoznike država vse bolj pritiska k tlom, ne morejo plačati toliko, da bi brezposelni težko delo v hmeljiščih sprejeli. Plačilo za uro dela v hmeljišču je od 160 do 200 tolarjev, delavci delajo na učinek, če je skupina dobra, je možen še dodatek - najpogosteje od pet do deset odstotkov cene ure. mrm mmx udeležencev. Tudi letošnji maraton je organiziran tako, da je možen odstop na 35 km in 60 km po pravilniku, ki ga je društvo sprejelo. Organizator pa zagotavlja prevoz vse potrebne opreme do Logarske doline, kakor tudi prevoz nazaj v Celje oziroma kraje ob progi, odkoder bodo posamezni pohodniki. Vsak udeleženec maratona, ki pride v določenem času do cilja, prejme ustrezno spominsko medaljo, priznanje ter obvestilo o uvrstitvi na maratonu. Organizatorji tudi letos pričakujejo velik odziv, ki je vsako leto, lahko rečemo, rekorden. Pohoda se bo tudi letos udeležilo večje število Žalčanov, saj so znani kot dobri pohodniki. INVALIDI BODO SLAVILI: Društvo invalidov občine Žalec združuje 1676 članov, deluje zelo uspešno v nekoliko sekcijah, in sicer planinski, kegljaški, strelski, šahovski, ribiški, namiznote- V ŠOŠTANJU DELUJEJO VSI BLOKI ELEKTRARNE V teh dneh preskrba Slovenije z električno energijo spet močno sloni na šoštanjski termoelektrarni. “Od preteklega ponedeljka dalje deluje vseh pet blokov,” nam je povedal Marjan Potočnik, vodja strojne službe v Termoelektrarni Šoštanj. S polno močjo deluje tudi peti blok, na katerem so sredi prejšnjega meseca sklenili obsežna remontna dela. Takrat so opravili preglede in popravke tudi na delih, ki se opravljajo enkrat na deset let. Temeljito so obnovili turbino, v kotlu zamenjali dele, za katere se je že pri preverjanju pokazalo, da so potrebni zamenjave, veliko del so opravili tudi na kurilnem sistemu. Prav tako so v dneh od 12. junija do srede avgusta sanirali tudi hladilni stolp. Za to obnovo so porabili okoli devet milijonov mark, kar priča tudi o obsežnosti in zahtevnosti del. Po tem temeljitem remontu naj bi v Tešu peti 345-megavatni blok, če ne bo kakšnih nepredvidenih večjih okvar, ponovno ustavili leta 1998, to pa je po okoli 18 tisoč obratovalnih urah. Ta zaustavitev bo pomembna tudi zato, ker naj bi tedaj na blok že priključili razžvepljevalno napravo._ VSE VEČJA PORABA ENERGIJE Spodbudna gospodarska gibanja povečujejo tudi porabo energije v slovenskem gospodarstvu, še posebno pa v prometu. Samo v prvih osmih mesecih lani se je poraba končne energije povečala za skoraj štiri odstotke, v prometu pa za več kot desetino. Za letos predvideno povečanje bruto domačega proizvoda za pet odstotkov se bo tako izrazilo tudi v večji porabi elektrike. Kot meni Natan Bernot iz slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta (WEC), sodi Slovenija po porabi energije na enoto bruto domačega proizvoda v povprečje Azije in Afrike. Vzrok za tako malomarno rabo energije doma pa je treba iskati predvsem v cenovni politiki. Ta na račun slabega vzdrževanja, nespoštovanja vrednosti naložb, ohranjanja in obnavljanja investicij ter popolnega zanemarjanja zunanjih stroškov to, v osnovi gospodarsko dejavnost, spreminja v infrastrukturo in prispeva k temu, da se stvari ne zboljšujejo ter se ohranjajo sedanje nesprejemljive razmere. Te pa povzročajo nenaravna cenovna razmerja v vseh oblikah rabe energije. Po mnenju Bernota bodo fosilna goriva zagotavljala kritje večine energetskih potreb še v naslednjih nekaj desetletjih. Odvisnost od uvoza nafte, zemeljskega plina in premoga se bo v svetu na splošno povečala. Pri premogu ima svet glede na današnjo intenzivnost kopanja še za približno 250 let zalog, pri nafti za nekaj nad 40, pri zemeljskem plinu pa za 65 let. Pričakovati je, da bo prišlo do spoznanja, da sta jedrska energija in premog med vsemi možnostmi najbolj dostopna v izdatnejših količinah tudi ob tem, ko bodo obnovljeni viri in alternativna goriva prihajali vse bolj v ospredje, je še prepričan Natan Bernot. Analiza gospodarskih gibanj v Sloveniji v letu 1995, ki jo je pripravilo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, predvideva, da naj bi proizvodnja elektrike letos dosegla podoben obseg kot v letu 1994, ko je glede na leto 1993 porasla za 8,6 odstotka. VEČJA ODKUP IN PRODAJA Vrednost odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov je junija letos znašala 4,74 milijarde tolarjev, v prvem letošnjem polletju pa 28,72 milijarde tolarjev, so ; sporočili iz državnega zavoda za statistiko. Medtem ko je bila vrednost odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov junija v primerjavi z majem za devet odstotkov manjša, pa je bila junija v primerjavi z lanskim junijem in v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani za 21 odstotkov večja. Vrednost prodaje iz lastne pridelave je junija znašala 2,36 milijarde tolarjev, vrednost odkupa od zasebnih pridelovalcev pa 2,38 milijarde. Junija je bila vrednost prodaje iz lastne pridelave v primerjavi z mesecem prej le za šest odstotkov manjša, vrednost odkupljenih pridelkov od zasebnih kmetov pa kar za enajst odstotkov. M. Z. mmm mrns rnncE mmE mme mviCE mmE novice niški, balinarski ter kulturno prosvetni sekciji. Deluje preko povetjenikov po vseh krajevnih skupnostih. Letos bo proslava še toliko bolj svečana, saj društvo slavi svoj 25-letni srebrni jubilej. Proslava bo tokrat v domu krajanov v Vrbju. Tudi tokrat bodo svojim prizadetim članom podelili priznanja za nesebično delo. Tokrat bodo organizirali kar dve razstavi in sicer slikarsko razstavo ter razstavo ročnih del invalidov. Žalsko podjetje SANA bo tokrat imelo demonstracije svojih pripomočkov, ki so namenjeni ravno invalidnih osebam. Sledile bodo ■šu družabne igre, kot je metanje pikada, metanje žoge na koš in metanje krogov. Slavljenje bodo zaključili z družabnim srečanjem. Žalski invalidi so posebej ponosni na svojega člana 100 - odstotnega invalida Mirka Lebarja iz Ložnice, ki se odlikuje po tem, da je kot prvi ' ' < i / "» priplezal na najvišji vrh Evrope Mont Blanc, letos pa je priplezal na vrh Pisco, visok 5800 metrov v Andih v Južni Ameriki. Tudi ta podvig bodo objavili v svojem almanahu, ki ga bodo izdali ob 25-letnem jubileju. ŠTIRI DESETLETJA DEJAVNIH ŠOFERJEV: V Gornjem Gradu je bila sredi julija slovesnost ob 40. letnici ZŠAM Zgornja Savinjska dolina, v čast stanovskemu prazniku pa tudi velika šoferska parada s celotnega področja celjske regije. Četrto desetletnico delovanja je obeležil tudi Regijski odbor ZŠAM Celjske regije, najvažnejše ob tem pa je bilo srečanje šoferjev in avtomehanikov, ki se sicer nimajo priložnosti pogosto družiti -razen na cestah, kjer si služijo kruh vsakdanji. SAVINJSKI GAJ ŽIVI S CVETJEM: Od I. do 5: septembra: Člani ekološko-hortikulturnega društva Savinjski gaj iz Mozirja imajo v teh dneh polne roke dela. Z vso vnemo se pripravljajo na veliko razstavo Cvetje Evrope, ki bo od 1. do 5. septembra v Savinjskem gaju. Podoba tega cvetnega bisera ob Savinji bo v teh dneh en sam šopek, vreden ogleda. Organizatoiji zatrjujejo, da so za letošnjo razstavo pripravili kar nekaj novosti, bo pa to tudi največja in najbogatejša razstava v zadnjih desetih letih pri nas oziroma v sedemnajstletni zgodovini Savinjskega gaja. Za sodelovanje na razstavi je prijavljenih več kot 100 vrtnarjev ter cvetličaijev iz devetih evropskih držav in iz Izraela. Na več kot 1000 kvadratnih metrih pokritih površin si bodo obiskovalci zagotovo napasli oči, saj bodo v rastlinjakih najlepše in najkakovostnejše cvetice vseh oblik in barv. V času razstave bo na prostoru Stran 8 NEODGOVORNO RAVNANJE LASTNIKOV TOVORNJAKOV Parkiranje v Žalcu postaja vse bolj problematično. Pričakovati je bilo, da bo določitvijo parkirišča za kamione ob železniški postaji dokončno rešen ta problem, vendar temu ni tako. Mnogo smo si obetali tudi z uvedbo mestne straže, vendar je problematika še vedno odprta. Temu pripomore vedno človek. Do kdaj tako? Nekateri starejši, posebej pa novopečeni avtoprevozniki menijo, da svoje avtomobile lahko puščajo kjerkoli jim je volja. Ni jim žal pločnikov in zelenic, ki jih s svojim početjem uničujejo, zapirajo izvoze iz garaž in podobno. Z njimi si belijo glavo delavci SIPRA kot upravljalca teh površin, mestna straža ter policija. Vsemu temu pa je kriva nedorečena politika v občini, ki pravzaprav veže roke vsem, ki se s to problematiko ukvarjajo. Dogaja se celo, da lastnik kamiona kar zmeče na ulico vse kar mu je napoti in s tem onesnaži še zelenico. Šlo je celo tako daleč, da je potem vse to prijavil, češ da mu je to nekdo tretji ukradel s kamiona. Šlo je še dalje, saj je lastnik kamiona nabavil še prikolico in jo enostavno parkiral pred centralno kotlovnico, tako da je onemogčil pristop vanjo in normalno delo. V novejšem času se v novem delu Žalca pojavlja še večji kombi, ki ga lastnik parkira kar na Čopovi ulici. Začelo se je že tudi na Bevkovi ulici. Stanovalci Čopove in Bevkove ulice pišejo na upravljalca SIPRO peticije in moledujejo, da naj nekaj ukrenejo, vendar pri nedorečeni zakonodaji SIPRO ostaja nemočen. Posebej iztopata lastnika kamionov z registrsko številko CE-33-44A in CE-85-80G. Tudi lastniki osebnih avtomobilov povzročajo težave. Istopajo predvsem zdomci, ki prihajajo med vikendi domov. Svoje jeklene konjičke enostavno parkirajo na zelenici, kar jim niti na pamet ne sme pasti tam, kjer delajo. Med njimi so zlasti arogantni tisti državljani, ki so državljanstvo dobili za 600 SIT, sedaj pa počnejo take nečednosti. Tisti, ki skrbijo za red na tem področju pa so izpostavljeni šikaniranju in žaljivkam, saj se je eden od njih celo spravil na mestnega stražarja, ko je le-ta opravljal svoje delo. To vse počno zaradi nedorečenih in nepopolnih občinskih odlokov, vse meje. Občani se sprašujejo ali svetniki sploh opravljajo zaupano jim poslanstvo, saj jih bodo morali odpoklicati in na njihova mesta izvoliti takšne, ki bodo skrbeli za napredek, ne pa se obremenjevali s strankarskimi prepiri. V SIPRU smo lahko videli vse peticije, ki so jih podpisali občani, 600 podpisov iz vsake družine pa je že kar zajetno število volilcev, kar bi svetniki morali upoštevati in se posvetiti tudi problemom, ki tarejo občane. Stanovalci Čopove ulice ne mislijo gladovno stavkati, kot je postala moda v Sloveniji, lahko pa se zgodi, da bodo postavili barikade, če se ne bo nič uredilo. Problem ni le Čopova ulica, s takšno Kaj nam pa morejo! svetniki pa se ukvarjajo z gramozenjem poljskih cest, namesto da bi sprejeli ustrezen odlok o prometnem režimu v občini in mestni straži dali ustrezna pooblastila, kakor tudi policija, ki je tako samo nemi opazovalec dogodkov, ki presegajo problematiko se srečujejo tudi v Cankarjevi in Trubarjevi ulici in še kje v Žalcu. Takšen način pa ne služi na čast nobeni demokratični družbi, tudi žalski ne. -nko J mim mvm iiona mvm mim liovjci iwyiiAi \wim pred gajem velik vrtnarski sejem, namenjen za razstavo ali prodajo kmetijske in vrtnarske mehanizacije. cvetja, lončnic, sadik in podobnega. Sestavni del parka je tudi njegov etnografski del. Stari mojstri bodo spet kovali, mleli žito in prikazali stare obrti in običaje. Vse delo pri urejanju, gojenju cvetja in vzdrževanju gaja so prevzeli slovenski vrtnarji, ki so organizirani v svojem Društvu vrtnaijev Slovenije. Njim in številnim domačinom, na čelu z Jožetom SkornŠkom, gre zahvala za ta biser v slovenskem prostoru. Ta sedem hektarov obsegajoči park cvetja in zelenja, ki so ga uredili na površini nekdanje zapuščene gmajne in odlagališča smeti, bo vsekakor tudi tokrat nudil obiskovalcem užitek, ki ga ne najdejo daleč naokrog. Tisti, ki zna ceniti naravo, oplemeniteno z mojstrovinami skrbnih vrtnarskih rok, nad tolikšno lepoto zagotovo pozabi na vsakdanje tegobe. Naj bo mozirski park zgled, ki bo mikal in kateremu bodo sledili še drugi kraji. ŽALSKI UPOKOJENCI NA GROSS-GLOCKNERJU: Društvo upokojencev vsako leto prireja vrsto zanimivih izletov, ko obiščejo turistično ali zgodovinsko zanimive kraje. V letošnjem načrtu izletov je bil tudi enodnevni izlet na Grossglockner, do Kaiser Franz Josef Heute. Interes za ta izlet je bil tako velik, da so ob prvem izletu morali kar polovico interesentov odkloniti. Tako so poleg izleta 2. avgusta organizirali 22. avgusta še drugega. Obakrat sta bila avtobusa popolnoma zasedena. Ob vrnitvi nazaj v domovino so se še zaustavili na kmečkem turizmu v Šentanjelu, tako da so se vrnili domov šele v zgodnjih jutranjih urah. ŠAMPIONI “BUTEJEVI”: V KS Paška vas so ob praznovanju gasilske, 75. obletnice, priredili zanimiva, šaljiva tekmovanja na gasilske viže, pri katerih je kot sredstvo prevladovala predvsem voda. Med petimi finalnimi skupinami so slavili “Butejevi” z Gorenjskega klanca, odlično pa so se držali tudi gostje z Male Nedelje, s katerimi gasilci in krajani Paške vasi zgledno sodelujejo. Najboljšim so podelili pokale, Butejeve pa smo fotografirali kot glavne šampione. RAZMIŠLJATE O NAKUPU AVTOMOBILA? •MC POMISLITE! tpff ^ - SAMO £ - ENKRAT - AMPAK | - TEMELJITO IN IZBRALI BOSTE: VOZILO S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM IBIZA CORDOBA udobna, prostorna, dinamična TOLEDO živahna športnica Vozila Vas čakajo pri Vašem pooblaščenem trgovcu in serviserju. Varen, eleganten VOZILA SO NA ZALOGI! LEASING, UGODNI KREDITI! 63301 PETROVČE, Drešinja vas 46 a Telefon: 063 / 707-365, 707-395 26. LUČKI DAN V Lučah so se tudi letos spoprijeli z zahtevno organizacijo tradicionalne prireditve, Lučki dan. Turistično društvo, Občina Luče ob Savinji ter nekatere druge organizacije in društva, so pripravili pestro predstavitev ljudskih običajev, predvsem starih kmečkih opravil. V soboto, 12. avgusta so prekrivali streho s slamnato kritino, izdelovali so lesen vodovod (iz macesnovih debel), veli in prebirali so žito, izdelovali lesene skodele, Tone izpod Raduhe, kot se nam je predstavil, pa je kuhal prvovrsten šnops. Ob tem je mimoidočim zares prepričljivo lagal, kako spravi v steklenico po dve veliki hruški viljamovki. Kdor ni verjel, je lahko poskusil Šilce in to ga je veljalo “cekinček”. Prireditev je bila spontano vpeta v kraj, lovska razstava postavljena v Lovskem domu, gostom pa je bilo postreženo na vsakem vogalu, če so le mošnjo odvezali. In če bi imeli v Lučah obvoznico za Logarsko, bi bilo zares kot v starih časih. “Raduhov” Tone je točil prvovrsten “viljamovček”, ki ga je kuhal kar sredi trga 2. SREČANJE OBJEZERSKIH MEST SLOVENIJE NAJLEPSA PREDSTAVA BRASLOVČ Ko so se pred kratkim srečali v Velenju turistični delavci iz vseh slovenskih krajev, ki imajo jezera, kot možen ali dejaven turistični ambient, so se izjemno lepo predstavili tudi predstavniki Braslovč. Krajevna skupnost in Turistično društvo sta pripravila lepo Iščemo raznašalca za časopis SLOVENEC za BRASLOVČE in okolico. Informacije: 063/452 285 g. KRIŽMAN urejen predstavitveni paviljon na Cankarjevi ulici, mimoidočim ter povabljenim gostom pa so ponudili domače Savinjske dobrote z obveznim bunkovccm iz sodčka. Hmeljarski starešina, ki je šarmi-ral med prikupnimi dekleti, pa je bil sploh osrednja osebnost srečanja, če v tem kontekstu odmislimo skoraj vse vodilne funkcionarje in strokovnjake, ki so se zbrali na strokovni posvet o prihodnosti turizma objezerskih mest v Sloveniji. TEKMOVANJE V POLAGANJU CEVOVODA Že četrto tekmovanje v “polaganju gasilskega cevovoda”, v Starem trgu v Velenju, ki je bilo izvedeno v mokrem in temačnem vremenu, je privabilo kar 47 (!) desetin s Koroške, Savinjske in Šaleške doline. Tekmovali so najmlajši in tudi veterani, vmes pa članice ter vsi ostali “modeli” gasilskih enot. Bolj smešno kot zaresno, vendar zelo športno in prizadevno tekmovanje so izvedli Franc Sever, predsednik sveta KS Staro Velenje, Miha Valenci, imetnik zasebnega gasilskega muzeja in prekaljen gasilski veteran ter ekipa gasilskih strokovnjakov. Poleg najuspešnejše ekipe paške vasi, ki je pobrala več pokalov, so se odlično, letos prvič, odrezali gasilci s Ponikve pri Žalcu (na sliki). Poleg kar 47 pokalov (le kje so jih organizatorji staknili?)* je Mesarstvo Sušeč prispevalo vsaki desetini po en meter dolgo, zajetno klobaso. Skupaj skoraj petdeset metrov salam. Spominska gasilska vaja je bila le še ena med množico gasilskih prireditev, ki se te dni počasi iztekajo. Jože Miklavc Najlepša od lepih je bila stojnica (paviljon) Turističnega društva Braslovče: Za “škrte” Savinjčane kar preobilna ponudba prigrizka, domačih dobrot... Foto: Jože Miklavc Stran 11 TEKMOVANJE ŽENSK V KOŠNJI Že od leta 1980 prireja Planinsko društvo Zabukovica tekmovanje žensk v košnji. Ta običaj so povzeli po nekdanjem predvojnem tekmovanju kmečkih fantov in deklet v raznih kmetijskih spretnostih. O Turistu Nazarje v drugo___ RAZPRODAJA IMETJA ZA PLAČE? Bržčas se še spominjate našega pisanja o težavah v gostinskem podjetju Turist Nazarje, v katerem delavci več mesecev niso dobili plač. Niso imeli upanja takrat, nimajo ga danes.___________________ Garaže so prodane, kaj bo naprodaj naslednje? Pravilnik, ki so ga tedaj izdelali, je strogo določal, da so ženske kosile, moški pa grabili. Sedaj so pravila nekoliko spremenili, da ostane še vedno, da ženske kosijo, dodali pa so še postavljanje kopic ali plastov iz sveže trave in trošenje, tako da je seno pripravljeno za sušenje. Grabijo 'n trosijo pa lahko tako moški kot ženske. Najboljša kosica Marija Drolc Kot nam je povedal tajnik PD Zabukovica, so se za takšno tekmo odločili, ker v velikih primerih ostajajo ženske same doma, potrebno pa je nakositi za živino in prašiče, to pa potem store seveda ženske. Ker pa tudi velja, da ženska podpira kar tri vogale v hiši, mora seveda potem tudi marsikdaj prijeti koso v roke. Povedal je še, da ta tekmovanja organizirajo res čisto na amaterski ravni in brezplačno, zato jih čudi, da so se svetniki spravili nad športnike kamor spadajo tudi planinci, oni sami (svetniki) pa za svoje delo dobivajo plačilo. Letos se je tekmovanja udeležilo nekaj manj tekmovalcev. Na startu so se pojavile na lepo okrašenih vozovih štiri ekipe in sicer iz Brd pri Matkah, iz samega naselja Matke, prišli so še upokojenci iz Latkove vasi ter domača ekipa PD Zabukovica. Najbolj se je odrezala ekipa iz Brd, ki je imela tudi najlepše okrašen voz, druga je bila ekipa PD Zabukovica, tretja ekipa Matk in na zadnjem,, četrtem mestu je ekipa upokojencev iz Latkove vasi, ki je prišla brez okrašenega voza. Na tekmovališču se je zbralo 300 gledalcev, ki so spodbujali kar vse tekmovalke oz. tekmovalce. V košnji se je najbolj odrezala kosica Marija Drolc iz Matk, katera bi se po kvaliteti lahko kosila z vsakim moškim. Po tekmovanju so se gledalci in tekmovalci ob zvokih domačega ansambla iz Matk veselo zavrteli pri planinski postojanki na Homu. Slišali smo, da je Turist Nazarje okrog dvajsetega v prejšnjem mesecu prodal garaže z zemljo okrog Buhača v Nazarjih podjetniku iz Ljubnega. Iztok Vrtačič naj bi Turistu prisodil 60.000 mark, kar je bilo za dvajset tisočakov manj, kot je gostinsko podjetje zahtevalo v prvem poskusu. Glede na to, da je čas izplačila limitiran s petnajstimi dnevi, naj bi Turistov direktor Drago Riflej obljubil delavcem januarsko, februarsko in marčevsko plačo. Petnajstega avgusta bi moralo biti to, pa nič... Govori se, naj bi “zastonj delavci” dobili bone ZKZ Mercator, ki naj bi bili svojevrstne plače. Prav tako nič. Nadalje je mogoče čuti, da se je v Turist vrnil nekdanji direktor Stane Podsedenšek kot nekakšen lastnik prav tako nekakšne firme, preko katere bi lahko Turist posloval. Turist bi, ob blokiranem žiro računu, resnično potreboval bypass firmo... Glede Turistovega hotela Planin- ka na Ljubnem, ki je trenutno v najemu, naj bi bil sprožen upravni spor. Rešeno naj bi ne bilo nekdanje lastništvo ljubljanske družine Sem v tem objektu. Delavci se torej sprašujejo, če bo potrebno prodati še kakšen del Turista, da bo padla kakšna plača. Te naj bi po njihovem itak že lahko začeli izplačevati. Kajti, kam gredo v avgustu začete izplačeva-ne najemnine Turista Mozirje (3500 DEM) in Drena Rečice (3000 DEM)? Kar se tiče višine najemnine za ljubensko Planinko, naj bi še ne bilo čisto jasno, ve pa se, da je Drago Rifelj zanjo zahteval 4200 DEM. Sicer pa mnogim ni prav niti Rifljevo dejanje, ko je menda od petih delavcev izsilil, da so se odpovedali 70-odstotnim plačam in da imajo danes knjižice na Zavodu za zaposlovanje. -nko SPEKTRA NAPREDNA AVTOHIŠA d.o.o. Audi SEDAJ TUDI V ŽALCU! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 / 711-253 servis: 063 / 33-495 ŽE V PRODAJI MODELSKO LETO '96 GOLF RAB BIT22.990 DEM Volksuragen - ^ več. ututi! Bodo Jerčetovi dočakali cesto in lagodnejše življenje? ZA PED ZEMLJE SRAMOTE Stara zgodba. Če bi jo poenostavili, bi lahko govorili o medsosedskem sporu zaradi zemlje. Pa vendarle ni vse v tem, saj se osnovi pridružuje še konflikt med bogatimi in revnimi, med tistimi, ki imajo moč in onimi, ki le-te nimajo in, navsezadnje, gotovo še kanček sebičnosti... Jerčetovi Domačijo Jerčetovih lahko uzrete na desni strani ceste Ljubno -Luče, malce pred Gostiščem Er-menc. Nič kaj posebnega ni na njej, vsaj od daleč. Tistih dveh hektaijev zemlje, dveh poslopij v strmini, pač ni mogoče percepti-rati. Pa imajo Jerčetovi vendarle posebnost. Na koncu drugega tisočletja še nimajo ceste. Zakaj? Odgovarjajo sami: Zaradi soseda, ki pa v bistvu to sploh ni -Martina Marovta (ki je slučajno oče nekdanje najlepše Jugoslovanke, Bernarde). Ko' sta se triintridesetletni Anton in Marija pred devetimi leti poročila, sta štiri leta živela v družbenem stanovanju v Radmirju. Pri Jerčetovih je bila namreč hiša, kakor pravita, enostavno nedostojna za življenje, še posebej otrok. Sčasoma sta marljiva zakonca domovanje vsaj toliko uredila, da ima primeren WC in kopalnico ter sobe. Tako danes v hiši, ki je rezultat nošenja cementa, peska in opeke s petdeset metrov oddaljene ceste, živi pet ljudi. Poleg Antona in Marije sta tam še ljubki hčerki, devetletna Mojca in Klavdija, ki šteje pet let, ter dvainosemdesetletni Marijin oče Janez. “Domačijo pri Francelaku je Martin Marovt Anton Pustoslemšek: “Tukaj bi lahko bila cesta.” podedoval po tetini smrti. Ne obdeluje je, niti tam ne živi. Prodal bi jo za 70.000 DEM, pa je noče nihče kupiti. Nekoč mi je dejal, da če bom na občini za njegovo zemljo uredil tri parcelne številke, ki bi jih lahko prodal, mi bo dovolil zgraditi cesto. Tako pa domačija Francelakovih propada. Svojčas jo je imel v najemu kot vikend ljubenski zdravnik dr. Dolinar in se v tej hiši tudi obesil,” pove Anton Pustoslemšek. To, če pri Francelaku kdo živi ali ne, Jerčetove moti najmanj. Jim pa seveda ni vseeno, da jim Martin Marovt ne dovoli izgradnje ceste. Trasa ceste, ki bi petero ljudi povezala s svetom, je namreč mogoča samo na stičišču Jerčetove in Francelakove zemlje. In, kot pravijo, Francelak ne bi bil dosti oškodovan. “V začetku leta sem na občino Ljubno podal vlogo za pridobitev ceste. Županja Anka Rakun mi je odgovorila, da so se svetniki dogovorili, da se za dokončno rešitev počaka do tedaj, ko bo začel delovati poseben odbor za posege v prostor. Svetovala mi je, naj se poskušam dogovoriti s sosedom. To pa je nemogoče. Trpimo kakor črna živina, vendar se ne damo. Ker sem na čakanju, imam dovolj časa za obnavljanje hiše. Najhujši problem pa je v tem, da se bo hlev v kratkem podrl. Bojim se tudi ognja v hiši. I-e kako naj gasilci priskočijo na pomoč,” se sprašuje Anton Pustoslemšek. Ko smo odhajali, se je Anton lotil samokolnice in ves dopoldan je imel namen riniti v strmino tisti kupček peska v dolini. Malce nas je zapekla vest. Ne peče pa tistih, ki so pet let prebirali Antonove prošnje na občini v Mozirju, enako lahko bržčas trdimo tudi za nekatere ljubenske svetnike, z izjemo županje, seveda, Martin Marovt pa vesti očitno sploh nima... Franc Furland P REŠ M EN TA NE CITRE Že sedma in najljubša citrarska prireditev je izzvenela v Velenju, v petek, 11. avgusta popoldne. Poleg vseh največjih citrašev Slovenije, se je prireditve udeležil eden največjih citrarjev na svetu, Nemec, g. Rudi Knabl. Z Miho Dovžanom sta zaigrala v paru, naslednji dan pa je imel Rudi Knabl na Velenjskem gradu nepozaben koncert, ki je navdušil množico ljubiteljev tovrstne glasbe. Med ostalimi, kot so Franci Roban iz Solčave, Marjan Marinšek iz Velenja, Peter Napret iz Laškega, Miha Dovžan z Jožico Kališnik, je veliko simpatij požel nastop terceta ansambla Slovenija, Cita in Jože Galič z Eriko Fele (na sliki). KDO NAJ UČI UČITELJE? Se spomnite svojega prvega šolskega dne? Razbijanje srca in tesnoba sta med nepozabnimi občutki, ki prvošolca spremljajo na prvi poti v šolo in domov. •Z dnem, ko nas učiteljica posadi na nizko klop, se nepreklicno konča otroštvo, edini brezskrbni čas, ki ga je otrokom sodobne civilizacije dano preživeti v življenju. Vse se spremeni. Čas, ki ga otrok prej ni niti zaznaval, in ker se mu ni bilo treba ravnati po uri, tudi nikoli ni zamudil, se čez noč prelevi iz prijaznega strička, ki ob večerih prižiga zvezde na nebu, v grozečo furijo. Odtlej je treba večno šteti minute: vstati pet minut do, zajtrkovati petnajst minut čez, obuti čevlje dve minuti pred, oditi ob pol, sedeti v razredu do... Ura izgubljena ne vrne se nobena. Pregovor, ki zamudnikom vceplja preganjavico. Še svojo smrt bi zamudil, se norčujejo iz človeka, ki življenja nima razdeljenega na minute. Red in disciplina, ki sta podložna času in natančno načrtovanemu življenju, zapečatita prvo poglavje človekove svobode. Red in disciplina sta osnova za učenje. Kar je bilo dovoljeno otroku, je šolarju prepovedano: glavna zaposlitev prvih let življenja, igra, je odrinjena v ozadje. Prve so dolžnosti; ko izpolnimo dolžnosti, se lahko lgramo - če smo bili prej pridni. Otroški svet, v katerem so leta - v otroškem pojmovanju vso njihovo večnost - kraljevale punčke, pravljična bitja, ki so prihajala v sanje, izmišljeni prijatelji in sovražniki ter fantastične stvari, svet, v katerem je bilo vse mogoče, se v trenutku z glasnim pokom sesuje. Nadomesti ga svet železne, nerazumljive logike. Intuicija, domišljija, igrivost dobijo zaušnico vsakič, ko jezik neodgovorno zmelje v isto kašo jabolka in hruške. Kar je belo, ni črno, pravi svet odraslih. Kar je dva krat dva, ne more biti isto kot dva krat tri. Seštevanje in odštevanje postaneta odločilni operaciji, s katerima otrok odraste v praktičnega državljana. Nešteta vprašanja, ki rijejo po mladih glavicah, ostanejo za večno zaklenjena v molk, ker se otroci naučijo sramu: ne spodobi se spraševati, ko govorijo odrasli (kaj potem, če bo v pol ure čakanja vprašanje poniknilo med mladimi možganskimi vijugami), sploh pa se ne spodobi spraševati o stvareh, ki odraslim niso čisto domače. Ko na vprašnje: “Kaj je na drugi strani Rimske ceste,” bodoči zvezdoslovec desetič dobi odgovor: “Ne sprašuj neumnosti, ” končno spozna, da je bolj pametno molčati in se zanimati za tisto, kar imajo odrasli radi. Med najbolj nespodobna sodijo vprašanja, ki zadevajo moralo. Ne cerkveno ali domovinsko ali stanovsko ali strankarsko moralo, temveč etiko. Zakaj so na svetu vojne? O tem so se starši pripravljeni prepirati z mladostniki, nikakor pa ne z mlečnozobim tretješolcem. Ker ne bi razumel. Zakaj se z mamico - ali z očkom -kregata? Drugo vprašanje, ki je v glavnem strašno nezaželeno. Ne bi razumel. Tabuji se kopičijo. Vedno več je zamolčanega. Zamolčano je tudi izbrisano, si misli otrok in se trpinči z občutki krivde, ker razmišlja o prepovedanem. Seznamu želja, prepovedi, zahtev, ki ga natihoma ali glasno zastopajo starši, se pridruži podoben, še daljši seznam, ki ga sestavijo v šoli. Glavno vzgojno sredstvo je kazen, ne nagrada, glavni učiteljev motiv dokazati učencu neznanje. Represivna šola, kakršno imamo tudi v Sloveniji, iz otrok dela prestrašene, zafrustrirane, nevrotične, nesrečne mladostnike, ki se lahko izkopljejo ali ne. Otroci delajo samomore, ker niso kos zahtevam staršev in učiteljev. Nihče si ne očita, da je neetično zahtevati od nekoga nekaj, česar ne zmore. Ali zahtevati nekaj na način, ki otroka odbija. Kajti odrasli tipinčijo šibke z veličastnim opravičilom: ker imajo “prav”; ker imajo “izkušnje”; ker so nekaj “dali skoz”. V učencu, ki sedi v četrti klopi z desne, so sposobni videti ustvarjalno, radovedno, ranljivo osebnost, ki se razlikuje od vseh drugih v razredu, tako kot se kaktus na okenski polici razlikuje od bele vrtnice, samo občutljivi, rahločutni, dobrohotni, z lastnim življenjem zadovoljni učitelji. Učitelji pa so lahko samo sinovi in hčere ljudstva, ki jih učijo profesorji na fakultetah. Če hočemo, da bodo otroke učili učitelji, ki bodo v vsakem otroku odkrili svet, ki ga je vredno ohraniti in razviti, bodo morali učitelje učiti učitelji, ki bodo sami še bolj modri in še bolj etični. Takšni pa bodo morali na naše fakultete, kjer je več kot 70-odstotni osip, šele priti. Tisti izjemni, ki so že tam, jim morajo pripraviti pot. Šola ni bič, s katerim je treba bičati nepokorne, ampak luč, kažipot, ki pomaga iskati neznana prostranstva. Stran 14 OTROCI RIŠEJO, DA BI POVEDALI Čačke, ki polnijo liste papirja, so zgovorne izpovedi otrok o družini in svetu, ki jih obkroža. Hišica ima streho, dve okni in ena vrata, okoli nje je ograjen vrtiček - risba kot toliko drugih, vendar nekaj manjka. Nikjer ni ljudi ali živali, na vrtu ni rožic, ograja je videti kot obzidje... Risbe povedo marsikaj o družinskem razpoloženju, v katerem otrok odrašča. Starša deklice, ki je narisala takšno risbo, sta skupaj samo še zaradi otrok, zato je njena slika žalostna in suhoparna. Izkušen psiholog lahko na podlagi upodobitve hišice in drevesa sklepa, v kakšnem duševnem stanju je otrok. Otroške risbe naj si včasih malo pobliže ogledajo tudi starši. Pri razlaganju otroških risb moramo biti pozorni predvsem na izkoristek prostora na risalnem papirju. Celo risalno površino poriše samozavesten otrok, medtem ko rišejo bolj plašni in negotovi malčki bolj previdno in samo v enem kotičku risalnega papirja. Iz “bogatosti” in pisanosti risbe lahko sklepamo, kako doživlja otrok svojo okolico. Je na risbi veliko likov in rastlin, je ta polna življenja in barv? Ali so črte toge in je slika “mrtva”? Kako doživlja otrok druge ljudi, je razvidno iz njegove upodobitve oseb in tega, kar je najbolj poudaril. Za razlago risbice pa je nenazadnje pomembna tudi tematika. Je motiv pravljičen, sanjski ali je otrok črpal navdih iz doživljanja, Sara, 6 let ki je naredil nanj poseben vtis? Otroške risbe torej niso nesmiselne čačkarije - če prisluhnemo njihovi pripovedi, nas pripeljejo v malčkov miselni svet. OTROCI SO LETOVALI Občinska zveza prijateljev mladine Žalec je tudi letos organizirala letovanje otrok z območja občine Žalec v zdravilišču in mladinskem okrevališču na Debelem rtiču. Letos se je, pod vodstvom pedagoškega vodje Franca Kralja, plavalnega učitelja in osmih vzgojiteljev, dvanajstdnevnega letovanja udeležilo nekaj več kot 100 otrok. Stroške so delno poravnali starši otrok sami, večji del pa je prispevala s proračunskimi sredstvi občina Žalec; del denarja pa vsako leto zagotovi Zavod za zdravstveno zavarovanje. Na letošnjem letovanju se je kar 26 otrok naučilo plavati. Starši imajo včasih občutek, da je vzgojiteljica v vrtcu krivična do njihovega otroka in da ima z njim manj potrpljenja kot:: z drugimi. Lepa beseda lepo mesto najde: Najbolje, da se pogovorimo z njo. Pogovora nikar ne začnimo z očitki, rajši poskušajmo dognati, kakšne težave ima vzgojiteljica z otrokom. Lahko ji zaupamo, kakšne težave imamo z njim sami. Morda jo s tem pridobimo, da postane otroku bolj naklonjena. Oboji, starši in vzgojiteljica, sc morajo zavedati, da, pravzaprav skupaj vzgajajo otroka. Zato morajo pri tem drug drugega dopolnjevati, vsak od njih namreč pozna otroka z druge strani. Ce to ne pomaga, in če se je med vzgojiteljico in otrokom že razvila nestrpnost, zaradi katere bi otrok lahko trpel, je najbolje, da otroka premestimo v drugo skupino ali celo v drug vrtec. Pia, 7 let OBVESTILO PREJEMNIKOM v v REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ Republiški zavod za zaposlovanje obvešča vse prejemnike republiških štipendij, da preide Slovenija z mesecem septembrom-1995 na enoten datum izplačevanja republiških štipendij. ■ WŠiMiŠil Zaradi tega bo odslej datum izplačil republiških štipendij najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Izplačilni dnevi po mesecih bodo v letošnjem letu torej: 11. september, 10. oktober, 10. ,november in 11, december. Prometno preventivna akcija_________________ V' VARNO NA POTI V SOLO Ob pričetku novega šolskega leta 1995/96 smo glede na zaskrbljujočo cestno prometno problematiko dolini storiti vse, da bodo naši otroci varni na poti v šolo. Predvsem je nujno posvetiti posebno pozornost prvošolčkom in jih zavarovati pred prometnimi nezgodami. Starši! Ne zatiskajte si oči. Poskrbite za varnost svojih otrok! Iz tega razloga je naša dolžnost, da skupaj izvedemo prometno preventivno akcijo pod geslom Varno na poti v šolo. Menimo, da so pomembni prav prvi dnevi, ker so otroci še brezskrbni in razigrani. Z akcijo želimo opozoriti udeležence - predvsem voznike, da vožnjo prilagodijo spremenjenim (novim) razmeram na prometnih površinah. Glede na to, da se približuje začetek novega šolskega leta, vas obveščamo, da bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec v sodelovanju z vzgojnovarstvenimi zavodi, osnovnimi šolami, komisijami za promet v krajevnih skupnostih, avto šolami Mazzoni, Pemi, Brinovec in Prevoršek, Prometno policijsko postajo Celje ter Policijsko postajo Žalec izvedel prometno preventivno akcijo Varno na poti v šolo. Namen akcije je zavarovati vse otroke na prometnih površinah, zlasti pa na poti v šolo in domov. Slednji se bodo na tej poti pojavili brez spremstva staršev. Prvošolci bodo vidni, ker bodo okrog vratu nosili rumene rutice. To je v skladu z obstoječo prometno zakonodajo. PROMETNA AKCIJA BO TRAJALA PRVE DNI PRIČETKA ŠOLE IN SICER: • v ponedeljek, 4. septembra • v torek, 5. septembra • v sredo, 6. septembra • v četrtek, 7. septembra • v petek, 8. septembra • od 7.00 do 8.30 ure in od 12.00 do 14.00 ure. Naloga krajevne skupnosti je, da pred začetkom šole skliče svojo komisijo za promet. S člani se je potrebno dogovoriti za točen potek akcije. Slednji je utečen in bodo ekipe sestavljene iz članov komisije za promet v krajevnih skupnostih, uniformiranih učencev (prometniki), osnovne šole, voznikov inštruktorjev in delavcev Policijske postaje Žalec ter Prometne policijske postaje Celje. Tako formirane ekipe bodo zavarovale najprometnejša križišča, prehode za pešce ter druge nevarne poti v šolo in vzgojno varstvene zavode. Vsi člani, kateri bodo sodelovali v prometno preventivni akciji, se zberejo prvi dan, v ponedeljek, 4. septembra ob 6.30 uri na osnovni šoli pri ravnatelju, kjer se bodo dogovorili o poteku in izvajanju akcije. Enako velja tudi za podružnične šole. Na podlagi tega formirajo ekipe in odidejo na mesta. Naslednje dni se lahko člani zberejo tudi na dogovorjenih mestih ob določenem času. V akciji morajo sodelovati vse osnovne šole (matične in podružnične). Nosilec prometno preventivne akcije v krajevni skupnosti je Svet s svojo komisijo za promet. V mestni skupnosti Žalec pa se naj vključi v akcijo tudi Mestna straža. Odrasli člani ekipe naj med izvajanjem akcije nosijo na levi roki nad komolcem trak SPV. Slednje zagotovi krajevna skupnost. Učenci prometniki so opremljeni z rumeno čepico, telovnikom in narokavniki. Poleg omenjenih aktivnosti Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupno z Oddelkom za okolje in prostor občine Žalec ter podjetjem za vzdrževanje cest obnavlja celotno prometno signalizacijo pri osnovnih šolah. V pripravi je obnovitev hrupnih ovir za omejitev hitrosti in namestitev obvestilnih znakov na cesti (obvestilne table in transparenti). VSE Z/l VARNOST! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Otroci! Cesta ni igrišče! IfititčjS),.,. Žalec/d, Aškerčeva 4a, 63310 Žalec 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalniki od 33.330 SIT Laserski tiskalniki od 66.660 SIT Monitorji od 44.440 SIT IBMAPTIVAod 149.990 SIT IBM prenosniki TP od 159.990 SIT IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI______ v v KAJ BOS, KO BOS VELIK? Ponekod so izvenšolske dejavnosti zaradi pomanjkanja denarja skoraj presahnile, v mnogih kulturno izobraževalnih centrih pa še nadaljujejo delo Otroci radi potožijo, kako kratke so počitnice in radi jim damo prav, obenem pa ne pomislimo, koliko krajše so za starše, ki si pravzaprav že ob koncu šolskega leta začnejo delati skrbi za naslednje. Ne sprašujejo se, kako bodo otroci izdelovali šolo, ampak predvsem to, kako bodo prišli do vseh šolskih knjig in drugih potrebščin, pa tudi to, kako bi jim zunaj šole omogočili kar največ dejavnosti, da bi jim s tem kar najbolj na široko odprli vrata za nadaljnje življenje in delo. Če smo zelo iskreni, priznajmo, da je del tega truda za obiskovanje izvenšolskih dejavnosti tudi posledica želje staršev, da bi otroke zaposlili in jim tako pustili čim manj časa za preživljanje na ulici in dvorišču. Torej, da bi jih ubranili pred slabo družbo in s tem njih in sebe zavarovali pred posledicami, ki jih ta lahko prinese. Medtem ko so šole v primerjavi z minulim obdobjem zelo priškrnile vrata za zunajšolske dejavnosti, ker je zanje zmanjkovalo denarja in ponekod tudi zanimanja, je naš “trg” zdaj že nekaj let prepoln ponudb vseh mogočih vrst ustvarjalnosti, s katerimi se ukvarja kar cela vrsta na novo ustanovljenih podjetij. Med katerimi dejavnostmi sta zagotovo na vrhu učenje tujih jezikov in ples. Seveda če ob tem zanemarimo ustaljeno ponudbo glasbenih šol, ki so vsako leto prepolne. Oddeleki za pouk tujih jezikov ponujajo tečaje nemščine, angleščine, francoščine in itali- janščine, pa tudi že nekaterih drugih bolj ali manj znanih jezikov. Pravzaprav se učenje tujih jezikov začne z igralnimi uricami za petletne malčke, čeprav temu ne bi mogli reči pouk. Skozi igro otroci spoznavajo jezik in njegove glasovne prednosti. Redni pouk lahko začnejo obiskovati otroci, ko dopolnijo šest let, in ga obiskujejo dvakrat na teden, čeprav pouk še vedno poteka brez opismenjevanja. To se začne šele v drugem razredu osnovne šole. Po desetem letu izobraževanja je na vrsti objektivno preverjanje znanja za pridobitev mednarodnega spričevala. Enajsti letnik izobraževanja je pravzaprav že dopolnilen, saj poteka konverzacija s tujim lektorjem, mnoge šole pa imajo že v načrtu tudi podaljšanje pouka na dvanajsto leto, ko bi učence pripravljali na druge mednarodno priznane izpite. Seveda so med množico otrok tudi taki, ki jih starši v to vrsto izobraževanja vključujejo pozneje ali pa želijo samo zamenjati izobraževalno ustanovo. O učenju tujih jezikov smo toliko povedali zato, ker je zanj največje zanimanje. Upravičeno moramo priznati, da znanje tujih jezikov ni več prednost pred drugimi ljudmi, ampak nuja, če jim hočemo biti enaki, obenem pa omogoča, da izpolnjujemo zahteve, ki jih prinaša zaposlitev. Seveda pa vsi ljudje nismo za vse in otroštvo ne sme biti le trezno in suho razmišljanje staršev o potrebah odraslosti. Zato je treba nežna leta izpolniti tudi z dejavnostmi, do katerih imajo otroci resnično veselje. Redki so malčki, ki jih doma ne bi mogli zaposliti z listom belega papirja in barvicami, saj vsi otroci zelo radi rišejo in še ne razmišljajo o tem, da jim, recimo, kaj ne gre. Če pa ugotavljate, da je pri vas doma med najbolj priljubljenimi otrokovimi “igračami” plastelin, lahko otroka vključite v kiparsko, keramično ali lončarsko dejavnost. Koliko veselja pa je potem doma z vsemi glinastimi (in seveda povsem izdelanimi in pečenimi) polžki, ježki, pujski, sloni ali avtomobili, lahko povedo le tisti starši, ki so ta otroška veselja že ali jih še doživljajo. Čeprav številni starši o svojem malčku, ko je še v plenicah, sanjajo, kako bo postal velik pianist ali violinist, so glasbene šole že premajhne za vse tiste, ki bi jim morda uspelo priti skozi dokaj zahtevno rešeto, nastavljeno pred vrati glasbenih šol, kaj šele za tiste, ki jih v glasbeno šolo niti ne bi sprejeli. Vsi ti otroci bi morali tako ostati brez vsakršne glasbene vzgoje, razen če se nekateri starši ne bi odločili (in seveda stvari tudi finančno lahko pokrili) za domačega učitelja. Glasba in ples vsekakor sodita skupaj in mnoge plesne šole skrbijo tudi za ta del kulturnoes-tetske vzgoje, v katero se lahko vključijo tako predšolski otroci kot šolski otroci, po starostnih stopnjah pa so ponavadi razdeljeni v začetne in nadaljevalne skupine. Ker je pri nas več različnih plesnih šol, imajo straši veliko možnosti izbire, zato je Pravzaprav nujno, da vedo, kaj bi radi otroku s plesno vzgojo ponudili. V plesnih šolah učijo otroke do spoznavanja in obvladovanja Prostora do kratkih in preporstih koreografij, s katerimi se potem otroci prestavijo na začetku in ob koncu šolskega leta ter na številnih otroških in drugih prireditvah med šolskim letom. Starejši otroci v nadaljevalnih skupinah spoznavajo osnove različnih plesnih tehnik in plesnih zvrsti od sodobnega !er družabnega plesa do folklore, jazzovskega in klasičnega baleta. Mala šola baleta je namenjena otrokom od petega leta starosti naprej in tako kot pri plesni dejavnosti so razdeljeni po starostnih skupinah v začetne in nadaljevalne. Metode dela in njegova vsebina so prilagojene tudi sposobnostim otrok. Starejši otroci se v nadaljevalnih skupinah spoznavajo z osnovami klasičnega baleta, ki je, nekako tako kot latinščina, podlaga za boljše znanje in napredovanje v nekaterih drugih zvrsteh plesa, pa tudi ritmiki ali, recimo, umetnostnem drsanju. Za najmlajše, od tretjega do šestega leta, imajo v večih kul-lurnoizobraževalnih institucijah Program, ki so ga imenovali kulturnoestetska delavnica Muce Copatarice. Slišati je precej skrivnostno, v resnici pa je stvar povsem preprosta. To so urice, namenjene otrokovemu sproščanju, igranju, plesu, risanju, oblikovanju različnih materialov, pripovedovanju... Stvari se vodeno prepletajo po željah malih obiskovalcev, ki s svojo radovednostjo in pripravljenostjo za sodelovanje spoznavajo ustvarjalno igro. V tej pa lahko najdemo nekatere želje ali nagnjenosti svojega otroka, za katere sploh nismo vedeli. In ne nazadnje omogočajo te urice druženje s sovrstniki, z mlajšimi in s starejšimi, kar otroke nauči živeti v skupnosti. Del otroškega in pravljičnega sveta so tudi lutke. Pravzaprav je za otroka poseben čar, če lahko lutkovni svet pomaga sam ustvarjati, da lutk ni treba gledati samo iz dvorane. Program lutkovnih delavnic zajema vse osnove lutkovne umetnosti, od izdelovanja preprostih (lahko pa tudi zahtevnejših) lutk do priprav lutkovnih predstav. Lutkovne delavnice pa ponujajo tudi program za odrasle, seveda predvsem za učitelje in vzgojitelje, ki jim je lutka del delovnega procesa. Gledališče si lahko predstavljamo kot nadaljevanje lutkarstva. Posebno deklice si v nekem obdobju svojega življenja rade predstavljajo, kako bodo nekega dne postale slavne igralke, seveda predvsem filmske. Lahko pa seveda že pri spoznavanju gledališkega odra ugotovijo, ali jih igra resnično privlači ali ne. Ker je pri nas vedno manj šol, ki bi si vzele energijo in čas ter otrokom kot del šolske dejavnosti omogočile kakšen dramski krožek, je možnosti za spoznavanje odra vedno manj. V gledaliških delavnicah ponavadi za otroke od osmega do petnajstega leta pripravljajo dve skupini - elementarno in otroški oder, potem mladinsko skupino, možnost vključitve pa imajo tudi srednješolci, študentje in odrasli, saj je prav njim namenjen gledališki ansambel. V opisu tega programa je zapisano, da ta program pomaga mlade osveščati in jim približati gledališko umetnost, da bi postali njeni ljubitelji, torej ni namenjen izključno bodočim gledališkim umetnikom. To, da se otroci zelo hitro “sprijateljijo” z avdiovizualnimi aparaturami in tudi računalnikom, ni nobena skrivnost in računalniške igrice so za vse, ki imajo doma računalnik, magnet, ki včasih staršem dela sive lase kar v šopih. Da ne bi ostal le pri Historiku, Princu, Levjem kralju in kaj vem kakšna imena še imajo stotine računalniških igric, je smotrno vključiti otroka v računalniško šolo. Poleg tega, da otroke večinoma to zelo zanima, pomeni, kot recimo učenje tujih jezikov in obiskovanje drugih tečajev, ki dopolnjujejo šolsko vzgojo, da jim bo kasneje laže in bodo pri šolskem delu manj obremenjeni. Program računalniške šole je pripravljen za otroke od sedmega do štirinajstega leta starosti. Kljub vsem računalnikom tega sveta pa moramo ljudje seveda znati kaj napisati in narediti tudi samo s svinčnikom ali z nalivnim peresom v roki. Šolski programi opismenjevanja otrok se vedno bolj spreminjajo, vendar na nek način ohranjajo klasične metode. Nekatere vzgojnoizobraževalne institucije pripravljajo poskusno učenje branja in pisanja z računalnikom, namenjeno pa je otrokom med četrtim in šestim letom starosti. V prvem delu programa se otrok skozi igro seznani s črkami, seveda z računalnikom pa tudi z lutkami, didaktičnimi igrami, v drugem delu pa prav tako skozi igro spoznava osnovne matematične pojme. Poleg vsega, kar smo že našteli, pripravljajo v okviru izvenšolskih aktivnosti mnoge šole še foto, video in filmsko delavnico, pa filmski videoklub za srednješolce... Za učence se organizirajo tudi druge aktivnosti zunaj učno -vzgojnega procesa. To so izleti in potovanja po evropskih državah, katerih jezikov se . otroci učijo, poletne šole doma in na tujem, obiski kulturnih prireditev in tako dalje. Zdaj nam in vam pravzaprav ostane samo še nekaj “umazanih” podrobnosti, med katere sodi v prvi vrsti denar. Drugače pa sta izbira in odločitev seveda na vaši strani. UČENJE LAHKO POSTANE UŽITEK Kar 80 odstotkov odraslih ima slabo predstavo o učenju, zato ni nič čudnega, da za učenje ne morejo navdušiti otrok. Šolanje še vedno pojmujejo kot čas neizogibnega trpljenja, ki je nujno za uresničitev skritih sanj. Vsakdo med nami je osebnost z enkratnimi sposobnostmi. Ker se med seboj razlikujemo, bi morali najti tudi svoje prijeme pri učenju. Samo učenje, ki je usklajeno z našimi nagnjenji, je lahko učinkovito in prijetno. V nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem, da je človek inteligenten, kolikor mu izmerimo s testom IQ, in enako inteligenten na koncu leže v grob, ugotavljajo, da obstaja sedem različnih vrst inteligentnosti. Odgovor na pogosto vprašanje: “Ali se sploh lahko učim,” je odločen “da”. Človek uporablja le deset odstotkov svojih umskih zmogljivosti, ker preostalih ne zna. Predstavljajte si najzmogljivejši računalnik na svetu, ki bi mu pozabili dodati navodila za uporabo. Takšen računalnik so naši možgani. Inteligentnost ni prirojena, ampak se spreminja z učenjem. Vsakič, ko se kaj novega naučimo ali doživimo, se zmogljivost možganov poveča; bolj ko jih znamo uporabljati, boljši so. Najnovejše raziskave razkrivajo zanimiva spoznanja o inteligenci. Jezikovna inteligenca prihaja do veljave pri govorjenju, branju in pisanju; matematična pri logični analizi in tedaj, ko imamo opraviti s številkami; prostorska in vizualna je tista vrsta inteligence, ki nam pomaga, da si nekaj predstavljamo v duhu ali ko uporabljamo občutek za smer; glasbena je potrebna za doživljanje ali ustvarjanje glasbe in razvijanje občutka za ritem in rimo; s kinetično ali gibalno inteligenco sestavljamo, gradimo in obvladujemo različna ročna opravila, ki zahtevajo spretnost; interakcijsko inteligenco uporabljamo, kadar čutimo z ljudmi in se z njimi sporazumevamo; refleksivna oblika inteligence je sposobnost poglabljanja vase in razumevanja svojih občutkov in čustev, ki vodijo naše življenje, in načrtovanja življenja. letoma pojavil praktični vodnik po različnih tehnikah učenja, ki je že preveden v slovenščino. Avtorja sta Colin Ros in Louse Goli, naslov kompleta knjig in kaset pa je Umetnost učenja. Pri učenju uporabljamo vse naštete vrste učenja. Pomembna pa je tudi tehnika učenja. Za čim bolj učinkovito delo se je treba naučiti šestih učnih korakov. Prvi: samozavestno in sproščeno počutje. Drugi: izberite najustreznejši način sprejemanja informacij. Ugotovite, ali laže dojemate tisto, kar vidite, slišite ali čutite. Tretji: poglobite se v vsebino in pri tem uporabite tiste vrste inteligence, kjer ste najmočnejši. Četrti: zapomnite si vse bistvene prvine učne snovi. To lahko dosežete kar z osemnajstimi načini. Peti: “Pokaži, kaj znaš!” Nekomu razložite, kaj ste se naučili, tako boste ugotovili, kje ste še negotovi. Sesti korak: temeljito premislite o učnem postopku. Pomembno je, da ugotovite, kako lahko učenje izboljšate. Nekaj vaje in vztrajnosti - in učenje lahko kmalu postane užitek. V Angliji se je pred dvema ČE OTROCI NE :: Že prvošolčki imajo v šoli krizo, kaže pa se v nejevojli, solzah, želodčnih težavah. Starši jim lahko pomagajo. OTROŠKI EKOLOŠKI POIZKUSI Otroci se hitro navdušijo, kadar gre za raziskovanje okolja. Posebno zanimivi so poizkusi, ki jih je mogoče opraviti v vsakem gospodinjstvu. Otroci hočejo natančno vedeti, zakaj je pomembno varovanje okolja in kaj lahko zato storijo. ČE ŠE VEDNO IŠČETE SVOJO POT DO ZNANJA, VAM TUDI TOKRAT LAHKO POMAGAMO! Za naslednje šolsko leto smo Vam pripravili naslednje izobraževalne oblike: JEZIKOVNI TEČAJI: angleščina, nemščina, ! italijanščina, francoščina ' . ■ ; . A SOLSKI IN ŠTUDIJSKI PROGRAMI: osnovna šola za odrasle programi usposabljanja I. in II. stopnje srednješolski programi: - strojništvo - ELEKTRO - EKONOMSKO KOMERCIALNI - TRGOVEC -OBLIKOVANJE fakultete: - ORGANIZACIJSKE VEDE - PEDAGOŠKA - VISOKA UPRAVNA ŠOLA USPOSABLJANJE PO V. STOPNJI IZOBRAZBE - računovodja - poslovni sekretar - vodenje poslovanja v manjših podjetjih INFORMACIJE: tel.: 063 715-401, 715-402 Do 1. septembra med 8. in 12. uro ! Po 1. septembru med 7. in 16. uro ! DOBER NASVET JE ZLATA VREDEN_ NIKDAR NI PREZGODAJ Strokovnjaki pravijo, da bi moral šport spremljati človeka od rojstva do smrti. Pravzaprav že matere, ki se pripravljajo na porod tudi s primemo telesno aktivnostjo, kajpak po nasvetu in z vednostjo zdravnika, posredujejo še nerojenemu otroku prve gibalne izkušnje. Vloga staršev je pomembna predvsem po rojstvu otroka, saj so pravzaprav edini, ki ga lahko spodbujajo h gibanju in mu pomagajo nabirati gibalne izkušnje in spretnosti. Straši so preprosto Zgled, ki mu otroci sledijo. kdaj odločitev o ŠPORTNI PANOGI? Na to ni preprostega odgovora. Prvič zato, ker se otroške želje >n težnje spreminjajo in ni rečeno, da bo prva izbira dokončna, in drugič, ker različne športne panoge zahtevajo bolj ali pa manj zgodnje usmerjanje oziroma učenje njihovih tehničnih prvin. Nasploh velja pravilo, da naj bo otrokova športna aktivnost čim bolj večstranska. Tudi če se odloči za katero izmed panog, je zelo Pomembno, da je vadba zasnovana in vodena strokovno ter podpira celovit razvoj otroka, čeprav je hkrati že veliko vadbe namenjene specifičnim gibalnim zahte-vam posameznih zvrsti. kdaj v športno društvo? Tudi če so otroci v vrtcu, kjer ponavadi namenjajo precej pozornosti gibalnim dejavnostim otrok, nekako v četrtem letu ni odveč vključiti otroka v organizirano vadbo v društvu. Zanimivi so Predvsem programi “Starši telovadite z nami” in podobni. Seveda še ne gre za dokončno odločitev 0 izbiri športne panoge, temveč za seznanjanje z različnimi gibal- nimi spretnostmi. Od tod do gimnastičnih osnov, drsalk in smučk je le še korak, prav tako seveda do kolesa. Presenetljivo je, da so otroci v tem obdobju bolj dojemljivi za zapletena gibanja, na primer za držalno ali smučarsko ravnotežje ali pa vožnjo s kolesom, kot pa za preprostejša. Za učenje pravilnega teka je zdaj še prezgodaj. OTROCI VELIKO ZMOREJO! Veliko več, seveda, če so zdravi, kot si mislimo. So neugnani, vendar pa ne zdržijo dolgo monotonega ponavljanja istega gibanja, na primer vzdržljivostnega teka. A ne zato, ker tega ne bi zmogli telesno, tega ne zdržijo psihično. Že po kratkem počitku spet in spet ponavljajo vragolije. Prav zato jih privlačijo igre z žogo in vse vrste spretnosti ter tekmovalne preizkušnje vseh vrst, ki ne trajajo dolgo. Šele z redno dejavnostjo jim tudi vzdržljivostne preizkušnje ne predstavljajo neprijetnega napora. Izvedenci so ugotovili, da se otroci pri spontani športni dejavnosti gibljejo precej bolj intenzivno kot pri vodeni, na primer uri športne vzgoje v šoli. To je razumljivo, saj si cilje postavljajo sami in so zato običajno bolj motivirani. SLABOVIDNI OTROCI SE POČASNEJE RAZVIJAJO Vse več otrok potrebuje očala, zato naj starši s svojimi malčki vsaki dve leti redno obiskujejo očesnega zdravnika. Po najno- vejših raziskavah slabovidni otroci niso ogroženi samo v cestnem prometu, ampak vpliva okvara vida tudi na razvoj njihove osebnosti. MOJA SOBA, MOJE KRALJESTVO Otroci so presrečni, če je njihova soba nekaj posebnega. Radi imajo, da je v njej nekaj, česar nima noben njihov prijatelj. Razveselimo jih. Stalo nas bo skoraj nič. Zastor namesto žaluzij Na okenski okvir privijemo dve kovinski palici na tečajih, nanju pa obesimo pisani zastavi. Če sta zaprti, prijetno zatemnita sobo, če pa sta razmaknjeni, krasita steno kot dva vesela posterja. Časopisi namesto tapet Eno od sten v najstnikovi sobi prelepimo s starimi časopisi (efekt bo večji, če bo med njimi tudi nekaj inozemskih) ter jih zaščitimo z lakom ali prozorno barvo. Sedež kot Miki Miška Vrtljivemu stolu v sobi našega najmlajšega sešijemo novo platneno preobleko. Naslonjalo skrojimo v obliki Miškine glave ter pobarvamo s tiskarskimi barvami. Počitek na podestu Nekoliko večjo sobo lahko razdelimo v delovni in spalni prostor, tako da spalni del sobe dvignemo na podest. Na lesen podstavek položimo panelno ploščo, čelni del pa zapremo z lesonitom. Površino oblepimo z lamelnim parketom ali tapisonom. Postelja pod šotorom Na leseno ogrodje položimo lakirano panelno ploščo, ki naj bo nekoliko večja od jogi blazine. Nad posteljo pritrdimo okroglo palico in čeznjo napnemo šotorsko platno, ki ga na vseh štirih koncih z vrvico privežemo na panelno ploščo. Postelja z baldahinom Tudi v majhni sobi ima romantična najstnica lahko ležišče kot prava princesa. Kovinsko ogrodje pritrdimo na strop, čezenj pa obesimo bogato drapirano prosojno zaveso. TABORSKI KULTURNI DNEVI V spomin na drugi slovenski tabor v Žalcu kulturni delavci v Žalcu vsako leto prirejajo vrsto kulturnih prireditev. Tudi letos se jih bo zvrstilo kar dvanajst, od srede 6. septembra pa vse do petka 29. septembra. MLADI NA POLETNI GLASBENI ŠOLI V TRBIŽU Mlada žalska profesorica glasbe in klaviristka, Magdalena Navodnik, žanje vse večje uspehe na glasbeni sceni. Z izpopolnjevanjem v poletnih mesecih se trudi, da bi se čim bolj uveljavila, tako ona kot njeni učenci. Tudi letos se je udeležila poletne šole v Trbižu v sosednji Italiji. Primož Mavrič, Magdalena Navodnik in Katarina Galič Klavirsko poletno šolo sta vodila Konstantin Bogino iz Moskve ter njegov asistent Andrej Rucli. Bogino iz Moskve izhaja iz znane glasbene družine Jurija Boginia. Končal je centralno glasbeno šolo v Moskvi in diplomiral na konservatoriju Čajkovskega. Nastopil je na vseh odrih s klasično glasbo Po svetu ter televiziji, od Rusije, Nemčije, Francije, Finske, Hrvaške in Slovenije, pa vse do Italije. Njegov asistent Rucli pa je diplomiral klavir v Firencah leta 1972. Magdalena Navodnik je s seboj na izpopolnjevalni tečaj popeljala še slušatelja sedmega letnika žalske glasbene šole, Primoža Mavriča iz Brega pri Polzeli in simpatično Katarino Galič, učenko petega letnika iz znane Galičeve glasbene družine. Magdalena je nastopila kar trikrat na koncertih v Trbižu in okolici, mlada talenta pa sta nastopila vsak po enkrat in tako sta spoznala, kaj še morata dodelati do vrhunskih dosežkov v tej zvrsti glasbe. Magdalena je dobila napotila, kako in kaj naj bi mladi Igrali. Dobili so tudi navodila za nastop na tekmovanju mladih klaviristov v Cortemilli v bližini Torina, kjer bosta ona in Primož nastopila vsak v svoji starostni skupini. Pozornost še posebej vzbuja Katarina Galič, ki uspešno igra tudi saksofon in je v enem letu končala kar tri letnike glasbene šole za saksofon, nadaljevala pa bo v Velenju pri Otu Vrhovniku, ki nastopa in poučuje tudi na Dunaju. Vsekakor bi bilo koristno, če bi mladi talenti nastopali predvsem veliko doma. Tega jim starši ne morejo nuditi, saj je že šolanje veliko breme, ki ga nihče ne pomaga nositi. Denarja za kaj takega ni, posebej še sedaj, ko so občinski svetniki hoteli kulturi vzeti še tisto malo denarja, ki ga ta dobi iz občinskega proračuna. Posebno pa izstopa, da ti niso bili izbrani niti za nastope na Taborskih kulturnih dnevih 95. Lahko ugotavljamo, da so domači vedno bolj cenjeni zunaj kot pa v svojem okolju. Škoda, da ne moremo iz svoje “savinjske” kože. /. Jurhar Po 40 letnem prepevanju po svetu na vseh kontinentih, bo nastopil SLOVENSKI OKTET v Domu drugega slovenskega tabora. Že naslednji dan bosta nastopila violinist Marko Zupan in pianistka Irena Kralj. Predstavila se bosta s skladbami Mozarta, Schuberta in Firsta. Marko Zupan je sicer zdravnik-nevrolog, Irena Kraljeva pa je ugledna pedagoginja in pianistka-korepetitorka, ki je diplomirala na Akademiji za glasbo pri Giti Maly. V petek, 8. septembra, bodo organizirali zaključek mednarodnega knjižnega kviza Zemlja je naš dom. Sodelujejo vse osnovne šole iz občine in doslej je prispelo že več kot 500 rešitev. Za prizadevno delo bodo nagradili prav vse reševalce. V ponedeljek, 11. septembra, se bodo predstavile Meri Avsenak, Jerca Mrzel in Vita Mavrič v kinodvorani v Preboldu s šansoni izpod peresa Ervina Fritza, preboldskega rojaka, ki se tjakaj vedno rad vrača. Ob otvoritvi nove Osnovne šole v Trnavi pa bo 12. septembra ljubiteljska slikarka, po rodu Savinjčanka. O njej bo spregovorila Anka Krčmar, zapela pa bo skupina Cvet iz Celja, ki jo vodi Vida Bukovec. Savinjski rojak, slovenski geograf s Podvrha' pri Braslovčah, bo gost Občinske matične knjižnice 13. septembra. Že v torek, 15. septembra, bodo odprli razstavo že pokojnega samorastnika Adija Arzenška, ki se je uveljavil ne samo doma, temveč tudi v tujini, največ v Švici. O njem bo spregovorila Marlen Premšak, sodelovala pa bosta violinistka Tanja Miklavc in kitarist Srečko Lavbič. V avli Doma drugega slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek, 19. septembra, odprta delavnica poslikave na keramiko, ki jo bo vodil akademski slikar Željko Opačak. Vsakemu bo ostal poslikan krožnik v spomin na likovni uspeh. Zavod za kulturne prireditve bo 21. septembra organiziral ogled razstave GOTIKA NA SLOVENSKEM v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je celovita predstavitev gotske umetnosti v Sloveniji. Ljubiteljski likovnik iz Polzele Marjan Dečman, ki je ustvarjalnost nasledil po očetu, bo odprl razstavo 25. septembra v knjižnici v Žalcu. Slika olja in pastele. Največji opus je križev pot, ki ga je naslikal za cerkev na Gori Oljki. O njem bo spregovorila Marlen Premšak, za glasbo pa bo poskrbela citrarka Anita Brežnik. S predstave v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu Tudi mladi bodo prišli na svoj račun v torek, 26. septembra, ko se bodo predstavili lutkarji iz Maribora z lutkovno predstavo Jana Malika ŽOGICA MAROGICA. V slikovitem ambientu na obrobju doline pa bodo za zaključek taborskih kulturnih dnevov pridobili izposojevalnico knjig, ki jo bodo odprli v petek, 29. septembra, v tamkajšnji osnovni šoli. Dogodek bodo polepšale šaleške predice. Tako bodo Žalčani kar nadvse prijetno proslavili ta pomemben jubilej. SK NOVI KLOSTER BI LAHKO BIL REKREATIVNO ŠTUDIJSKI CENTER Ko smo se pogovarjali z g. Traugotom Bidermannom, nam je v oči padla izredna navezanost na Novi Kloster, nekdaj last švicarskega Zida Purina, odličnega mlekarja, lahko bi rekli tudi utemeljitelja savinjskega mlekarstva. Povprašali smo ga in prosili, naj nam pove kaj več o tem. Se bo našla rešitev za Novi Kloster? Foto: S J. Kako to, da ste tako izredno navezani na Novi Kloster? “Poglejte, Novi Kloster je rojstni dom velikega švicarskega kirurga in psihoanalitika ter pisatelja, dr. Pavla Parina. To je zelo markantna osebnost, saj je poznan kot aristokratski sin, ki je sodeloval v odporu proti fašizmu. Vzrok temu je preprost. Židje so bili osovraženi od nacizma in Hitlerja, ves svobodoljubni svet pa podpira in odobrava odpor proti rasni nestrpnosti. Tako osebnost kot novinar kaj kmalu spoznaš. Še več, poznala sva se in postala sva dobra prijatelja, tudi zato, ker sem jaz prijateljeval s Slovenci. Prišla sva skupaj v njegov rojstni dom, ki ga kmalu, ker je v zelo slabem stanju, skoraj ne bi spoznal.” Kakšno je bilo prvo srečanje z Novim Kloštrom? “Čudovito! Leži malo nad dolino. Preučil sem njegovo zgodovino, zato se mi je še toliko bolj priljubil. Poznam njegovo zgodovino, ko je bil še dominikanski samostan. Dominikanci so povsod po Evropi. Že iz the vzrokov sem lahko vezan na ta kraj. In dogodki okrog Novega Kloštra ? “To pa je zame eden od najslabših primerov. Spomnim se, da je o tem govoril bivši predsednik Izvršnega sveta, Boris Krajnc. Seveda, verbalno so bili vsi za prenovo. Razume se, da sem se takoj začel za to zanimati in zavzemati. Predvsem sem se o tem veliko pogovarjal z g. Slavkom Košenino. On mi je dal podporo govoreč: “Kar lotite se, če le imate denar. Mi iščemo od tega le 20 odstotkov.” To me je presenetilo. Vprašal sem, čigavo je pravzaprav to imetje? Kot sem vedel, je g. Parin dobil to plačano. Odgovor je bil, da občinsko. Zato sem mu povedal, da smo vseeno lahko prijatelji, vendar pa se nisem pripravljen pogovarjati o nobenih odstotkih. Zato sem začel čisto drugače razmišljati." Zakaj? “Menil sem, da Novi Klošter lahko postane študijsko rekreativni center, ne samo domačinov, temveč tudi tujcev, od Švicarjev, Avstrijcev, Italijanov, Madžarov, Hrvatov in drugih. To me je motiviralo, ker je tudi Parinova družina bila tako internacionalna. Mati je bila doma iz Budimpešte, oče iz Trsta, študiral je na Dunaju, sin pa v Zagrebu. Torej vrnimo Novemu Kloštru spet tisti mednarodni pečat, kot ga je imel že pred sto leti, ali pa če hočete, ko je bil dominikanski ali last celjskih knezov.” Kaj naj bi se po vaše dogajalo v Novem Kloštru? “Tu naj bi se snovale nove zveze. Že leta so povedali, da imajo na občini projekt za prenovo. Vedel sem, da je lastnik občina. Menil sem, da ga s skupnimi močmi lahko prenovimo. Usposobili ga bomo za počitnice, za seminarje, za slikarske kolonije, kakor tudi za delo književnikov. Tu bi lahko ustvarjali tudi po pol leta. Tu bi lahko bila tudi stanovanja za njihove družine. Potrebno je urediti le osnovne sanitarne pogoje. Tu bi se naprimer lahko dobivali tudi mladi motoristi Evrope. Za vse te ideje so rekli, da so zelo dobre, to pa je bilo vse. Nekaj naj bi to delo ovirale družine, ki so trenutno stanovale tam. Vedel sem, da so to socialno slabo stoječe družine. Če je v zgradbi le nekdo, pomeni, da je ona živa. V letih 1992/93 ni bilo zaradi tega nobenega problema. Ko pa smo organizirali že nekoliko srečanj, kot slovensko švicarsko srečanje s 30 udeleženci, predstavitev Parinove knjige s 50 udeleženci in na koncu še blagoslov novega zvona, katerega se je udeležilo preko 500 ljudi, je padlo vse v vodo.” Zakaj pa se potem predloženi cilji niso ustvarili? “Po vsem tem mi je bilo povedano, da se več ne da storiti. Rečeno je bilo, da mora biti opravljen razpis za restavriranje. Tu pa sem že začel sumiti na vaše birokratske mline. Bilo je povedano, da je za Novi Klošter več interesentov. Rečeno je bilo, da bi SLOVICA lahko dobila kakšen trakt. Vse to mi ni šlo v glavo, saj smo vendar skupna fondacija, zato bi želeli, da je ravno SLOVICA tista, ki bi z Novim Kloštrom upravljala, saj smo vložili vanj že veliko denarja in dragocenega časa. Gospod Košenina je povedal, da je zanj več interesentov, med njimi tudi neki zdomec Zavodnik, ki živi v Nemčiji. Kakšno je bilo dejansko stanje, se vidi sedaj, ko vse miruje. Bodo hodniki spet oživeli? Seveda, sem protestiral. Prišlo je do formiranja nove komisije za prenovo, v kateri ni bilo več g. Košenine. Tudi ta je povedala, da bi Zavodnik imel tako pravico do razpolaganja z 80-imi odstotki stavbe, ostalim pa naj bi šlo 20 odstotkov. Kolikor se spomnim, se je govorilo o vložku 6 milijonov mark. On bi dal svoj program, ki pa se bistveno razlikuje od našega. Po vsem tem je bila imenovana nova komisija. Kot pa sami veste, je vmes prišlo do spremembe samouprave, in preden bo karkoli storjenega, bo spet leto naokrog.” GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 63310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - obrtna dela - inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE Obveščamo cenjene stranke, da smo se preselili na Prežihovo 1. In kaj pravite po vsem tem Vi? Kinološki kotiček VOLČJI ŠPIC “Naš švicarski del SLOVICE ima že pripravljene tudi počitnikarje, ki se zanimajo za to, kaj kmalu bi pripravili tudi seminarje, tukaj pa bi lahko imeli tudi koncerte. Vse to pa bi prinašalo denar, ki je zelo potreben za ustvaritev projekta. Dobivamo občutek, da so, skupaj z občino, vsi dvignili roke od tega. Računamo, da v Švici živi okoli 200.000 ljudi iz bivše Jugoslavije. Tudi njih bi se dalo motivirati, da bi sofinancirali prenovo. Vsem zdomcem bi poslali vljudnostno pismo s povabilom, da bi prihajali sem počitnikovat, saj zaradi vojne ne morejo v svoj kraj, bili bi mu pa le blizu. S svojim čudovitim položajem bi privabil marsikoga. Po dopustih bomo v švicarskem delu SLOVICE sklicali tiskovno konferenco, na kateri bomo še enkrat predstavili svoje načrte. Ali bo prišlo do realizacije, je odvisno od žalske podružnice SLOVICE. Nudimo jim možnost, da se pokažejo, koliko so pravzaprav zainteresirani za napredek svojega kraja.” Hvala! Ivan Jurhar Volčji špic izhaja iz družine NEMŠKIH ŠPICOV, kamor sodijo še veliki, srednji, mali in pritlikavi špici. Je največji in najstarejši predstavnik svoje družine. Izvira iz kamenodobnih šo-tastih psov in velja za praočeta vseh pasjih pasem. V Aziji, Afriki in severni Evropi so našli več desettisoč let stare fosilne ostanke te pasme. V ne nemško govoreči tujini imenujejo Volčje špice tudi Keeshund. Volčji špici so prikupni zaradi lepe poraščenosti, ki jo naredi obstojna, ravna dolga krovna dlaka, ter kratka, debela, vatasta poddlaka volčje sive barve. Po- sebno opazna je okrog vratu ležeča, močna spodobna griva kot ovratnik in gosto poraščen vedno mahajoč rep, ki se nosi drzno čez hrbet. Glava je podobna lisičji z urnimi očmi. Čeljust je normalno razvita, z 42 zobmi in škarjastim ugrizom. KJeščni ugriz je pri vseh špicih dovoljen. Konice majhnih ozkostoječih ušes podeljujejo špicu njegov osebno karakteristično drzen izgled. Njegovo telo je močno, hrbet čim krajši in popolnoma raven, spredaj nekoliko višji kot zadaj. Prša so globoka, dobro obokana in segajo kar se da daleč nazaj, trebuh pa je le zmerno povlečen. Sprednje tace so čimkrajše, okrogle, zaprte takorekoč mačje tace, z dobro zaokroženimi prsti. Zadnje tace so mišičaste in so vse do skočnega sklepa močno poraščene. Doseže 50-55 cm plečne višine. Volčji špic je vedno pozoren, živahen in nenavadno zvest svo- jemu gospodarju. Je zelo sposoben učenja in je lahko vodljiv. Njegovo nezaupanje do tujcev in njegov manjkajoči lovski nagon ga naredita idealnega čuvaja hiš in poslopij kmetij. Volčji špic ni nagnjen k degenerativnim obolenjem. Velika odpornost, utrjenost, krepkost ter dolga življenska doba so njegove izjemne lastnosti. V Sloveniji zaenkrat še ni kaj dosti volčjih špicev, zato so še precej nepoznani, vendar pa opažam, da je za njih vedno večje zanimanje in srčno upam, da se bo ta pasma razširila in “prijela” tudi pri nas. SP D P LNE TELEVIZIJE VTV 09.00 Testni signal; 09.30 404. VTV Magazin - informativni regionalni program, ponovitev; 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 12.00 Videostrani; 20.00 Otroški I Program; 21.00 EPP; 21.05 VIDEO TOP, Erič Clapton, 2.del, koncert; 22.10 TROPSKA VROČICA, ameriška \ detektivska nanizanka; 23.00 HOROSKOP; 23-05 Videostrani do 24.00 CETBTEK, 31.8. 09.00 Testni signal; 09.30 VIDEO TOI Erič Clapton, 2.del, koncert, ponovite\ ; 10.10 TROPSKA VROČICA, amerišk detektivska nanizanka, ponovitev; 12.0 Videostrani; 20.00 Otroški program; 20.3 kPP; 20.35 Celovečerni fdrr, MEDITERRANEO, komedija; 22.0 HOROSKOP; 22.05 Videostrani do 24.0C PETEK, 1.9. 09 00 Testni signal; 09.30 Film: MED1TERRANEO, komedija, ponovitevj {fOO Videostrani; 19.00 POLETNI MIS M-AS; 20.00 Otroški program; 20.30 MLIV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 21.00 EPP; 21.05 BEVERLV MILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 21.35 HOROSKOP; 21.40 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 2.9. 09.Op Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaS, ponovitev; 10.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 BEVERLV MILLS BUNTZ, ameriška nanizanka, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 405. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program; 20.35 MARJANCA Ž94, 2.del, narodno zabavna glasba; 22.05 HOROSKOP; 22.20 Videostrani do 24.00 KEDELIA, 3.9. 08.0() Videostrani; 08.15 POLETNI MIŠ MAS, ponovitev ; 09.15 404. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.50 EPP; 10.55 405. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.25 MARJANCA Ž94, Zdel, narodno zabavna glasba, ponovitev; 12.40 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 13.30 MORSKI PES, Na lovu za pustolovščinami, ponovitev; 14.10 VIDEO TOP, ERIČ C LA PTON, 2. del, koncert, ponovitev; 14.50 HOROSKOP; 14.55 Videostrani do 24.00 PONEDEUEK, 4.9. 09.00 Testni signal; 09.30 405. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 Jože Tisnikar: OD ATELJEJA DO PROSEKTURE, dokumentarna oddaja; 20.35 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja; 21.25 HOROSKOP; 21.30 Videostrani do 24.00 _________ TOBEK, 5.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Jože Tisnikar: OD ATELJEJA DO PROSEKTURE, dokumentarna oddaja, ponovitev; 10.00 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 406. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 20.25 ŠPORTNI TOREK; 20.45 ŠPORTNI GOST; 21.15 ISKANJE PIRATA VESELEGA ROGERJA, oddaja za ljubitelje gora; 21.30 HOROSKOP) 21.35 Videostrani do 24.00 ... .. 09.00 Testni signal; 09.30 406. VTV magazin - informativni regionalni program, ponovitev; 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.40 ISKANJE PIRATA VESELEGA ROGERJA, oddaja za ljubitelje gora, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 NAJ SPOT, CRO DAIVCE GLASBA, 21.10 TROPSKA VROCICA, ameriška detektivska nanizanka; 22.00 HOROSKOP; 22.05 Videostrani do 24.00 CETBTEK, 7.9. 0900 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, CRO DANCE GLASBA, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: KARANTENA, akcija; 21.35 HOROSKOP; 21.40 Videostrani do 24.00 PETEK, 0.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Film: KARANTENA, akcija, ponovitev: 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIS MAŠ; 19.00 SALTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 19.30 BEVERLV MILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 20.00 EPP; 20.05 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 21.05 HOROSKOP) 21.10 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 9.9. 09.0p Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaS, ponovitev; 10.30 SALTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11:00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 11.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 12.30 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 407. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba ; 21.05 HOROSKOP; 21.10 Videostrani do 24.00 MEDEUA, 10.9. 08.00 Videostrani; 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.20 406. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.50 EPP; 10.55 407. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.25 ISKANJE PIRATA VESELEGA ROGERJA, oddaja za ljubitelje gora, ponovitev; 11.40 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, ponovitev; 12.15 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma, ponovitev; 13.15 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 14.05 NAJ SPOT, CRO DANCE GLASBA,- 15.05 HOROSKOP; 15.10 Videostrani do 24.00 POMEDEUEK, 11.9. 09.00 Testni signal; 09.30 407. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 Jerica Mrzelj, POT K MOJIM LJUDEM, pogovor v studiu; 21.05 ALBUM SHOVV zabavno glasbena oddaja; 21.55 HOROSKOP; 22.00 Videostrani do 24.00 TOBEK, 12.9. 0900 Testni signal; 09.30 Jerica Mrzeli, POT K MOJIM LJUDEM, pogovor v studiu, ponovitev; 10.30 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 408. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; 20.25 ŠPORTNI TOREK; 20.45 ŠPORTNI GOST; 21.15 KAJ IMA LJUBEZEN S TEM?, oddaja za ljubitelje gora; 21.45 HOROSKOP; 21.50 Videostrani do 24.00; TAKO PA SMO DEL POČITNIC PREŽIVELI MI... PROSTOR IN ČAS: taborniški prostor v Kokarjih (3 km iz Nazarij), teden dni v najbolj toplem mesecu. UDELEŽENCI: skupina mladostnikov iz Žalske občine pod vodstvom “tovarišic in tovarišev” (prostovoljnih sodelavcev), ki smo želeli aktivno preživeti del počitnic. ORGANIZATOR: Center za socialno delo Žalec v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Žalec. Tako, sedaj lahko začnemo. Prva nadloga, za nekatere pa užitek: vse obroke smo pripravljali sami, za sabo smo seveda tudi počistili. Da pa ne boste mislili, da smo v kuhanju začetniki -rezultati kažejo nasprotno (pretesna oblačila...). Kaj vse pa smo poleg kuhanja še počeli? Deževen ponedeljek je bi namenjen pohodu na Menino planino. Niti dež nas ni ustavil, kako bi nas le, saj so nas vso pot spodbujale ovčke, krave, konji in vonj travniških cvetlic. V kilometer oddaljenem ranču Veniše smo preizkusili sposobnosti v ježi konjev. Vsota padcev iz sedla = 0. Super ali ne? Skoraj tako uspešni smo bili tudi v vožnji s kanuji po Savinji, kjer pa se je tu in tam kdo “na svojo željo” prevrnil v vodo, saj je sonce močno pripekalo in si je zaželel osvežitev. Preizkusili smo se v lokostrelstvu s tekmovalnimi loki, kar je precej težje, kot streljanje z doma narejenimi loki iz časov “bojev med indijanci in kavbojci”. Poleg tarče smo zadeli vse možne kotičke levo, desno, pred in za njo. Vaja dela mojstra! Poskrbeli smo tudi za telovadbo: odbojka, nogomet, badminton, igre brez meja... In kaj smo ustvarili? Čudovite poslikave tekstilnih majic, različne izdelke iz gline, pobarvali in polakirali smo polizdelke iz Keramike Liboje... Vse to je sedaj še možno videti, v naših želodčkih pa so izginile preste, žemlje, kite in drugi pekovski izdelki, ki smo jih izdelali pod vodstvom “mojstra peka”. Imeli smo se lepo in obljubili smo si, da se prihodnje leto spet srečamo. Izvedbo tabora je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport - Urad RS za mladino, s prehrambenimi artikli so nam pomagali: Celjske mesnine, Klasje Celje, Komerc sadje in zelenjava d.o.o. Levec, Mesnica Čas, Mlekarna Celeia, Savinjski kruhek; Keramika Liboje pa nas je oskrbela s svojim polizdelki. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujemo! Pa še nekaj vtisov udeležencev tabora: Ne vem, kje naj začnem, kajti imam toliko lepih spominov na tabor, da jih ne morem opisati -(slovnica še ni toliko napredovala). Imeli smo se super. Hodili smo v hribe, se vozili s kanuji, jezdili konje, igrali odbojko, kurili ogenj... Mislim, da smo bili pravi taborniki, čeprav je bilo včasih tudi nekaj nesoglasij, predvsem pa je prevladal dober odnos do prijeteljev. Ni mi žal, da sem se odločila za tabor, in upam, da ga bomo še kdaj ponovili. (NINA) V soboto popoldan smo se odpeljali na tabor v Kokarje. S seboj smo pripeljali dež. Bili smo dobre volje. Imeli smo lepo in slabo vreme. Zadnji večer smo imeli poroko. Poročili so se trije pari. Zjutraj, ko je bilo treba iti k zajtrku, smo bili vsi zaspani. Imeli smo se lepo. Vsi smo bili zdravi. (ANDREJA) Na taboru mi je bila najbolj všeč poroka, zato ker smo jedli zelo dobro torto in se tudi zelo zabavali. “Župnik” je imel zelo zanimiv obred, ko pa je končal s poroko, smo mladoporočence posuli z zdrobom, ker smo riž pojedli za kosilo. Potem smo odšli k ognju in ob njem plesali, ko pa smo postali utrujeni, smo kar tam zaspali. (VESNA) Všeč mi je bila poroka, ki je bila predzadnji dan, toda zaradi “neženitne” Željke so se podrle vse skrite želje... (ROBI) V teh dneh bivanja v Kokaljih sem se imela super. Spoznala sem množico prijateljev, naučila sem se tudi kuhati. Vse je bilo zanimivo in zabavno. Najbolj všeč mi je bila odbojka in na sploh vse športne igre. Še bolj super bi bilo, če bi zjutraj lahko spali dlje... (VERICA) Na začetku je bilo slabo vreme, tako da se nismo nič kopali. Super je bilo, ko smo si sami kuhali in pekli, (npr. 150 palačink). Najboljše mi je bilo jezdenje konjev, bilo me je tudi najbolj strah, ko se je konj ustavil in se začel pasti... (ŽELJKA) Sem ljubiteljica aktivnih počitnic. Kajti bistvo je, da se človek v tem času ne spočije samo telesno, temveč se tudi razvedri, vidi in nauči kaj novega in seveda spozna nove prijatelje. Po takšnih počitnicah se imaš česa spominjati, medtem ko spomini na dneve lenobnega poležavanja in morda branja kakšne knjige, pa lahko še tako dobre, kaj hitro zbledijo... Na koncu tabora smo bili vsi prijetno utrujeni (P.S. tudi zaradi premalo spanja). Zaključek: Takšen tabor je treba še ponoviti! V veselje je bil tako otrokom kot nam “tovarišem”, saj smo se vsi dobro razumeli in zabavali ter pozabili vsakdanje skrbi. (ANDREJA) Metka Čede, prof. def. MVO A CITROEN Avto hiša KOS Ločica pri Polzeli 063 702 230 063 701 060 NISSAN Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN in NISSAN POSEBNA PONUDBA - VOZILA NISSANI ■NISSAN SUNNV ^ VOnjsrjj _ — 660 oeu d,,je •NISSAN MICRA 16.990 DEM flo zalogi tudi o/toli program fllfffln: PRIMERA, MAXIMA, TERRANO, SERENA Garancija za vsa vozila NISSAN: -motor 3 leta ali 100.000 km -pločevina 6 let V prodajnem programu Vam nudimo tudi vse vrste vozil CITROENI *na zalogi: XANTIA 2.0i VSX -5% popust Vozila NISSAN in CITROEN Vam zagotavljajo varno, hitro in udobno vožnjo! AVTOHISA KOS JE VSEMU KOS! BMW modelsko leto 1996: Četrta generacija serije 5, ponovno rojstvo Roadsterja, izboljšava motorjev. Prave novosti avtomobilskega programa sta prav gotovo novi BMW serije 5, ki ga bo moč dobiti na koncu leta kot 523 i (125 kWH70 KM) in 528 i (142 kW/193 KM), malce kasneje pa s turbo dieslom 525 tds (105 kW/143 KM) in z manjšim 520 i (110 kWH50 KM) bencinskim motorjem in novi Roadster Z3 z dvema motorjema (103 kW/140 KM ali 85 kWU15 KM). Novi BMW Med novosti prav gotovo štejeta tudi 318 tds compact in 323 i, kot limuzina ali coupe, ki bosta prišla na trg v juniju. Varčna verzija 318 tds (66 kW/90 KM) je že drugo BMW-jevo vozilo, ki z povprečno porabo 5,9 II100 km ponosno nosi številko 5 pred vejico. Model 323 i zapolnjuje vrzel med motorjema z 2,0 in 2,8 litra prostornine. Na koncu leta bodo potencialni kupci karavanov izbirali med 323 i 318 i ali 325 tds. Novi BMW serije 5 k________ < Vljudno vabljeni v MOm MARKET ŠPELA SAŠA KRAJŠEK, Florjana Pohlina 3, Žalec OtUpirfio: vsak dan med l. in 20. um ob sobotah med 7. in'17. uro ob nedeljah med 8. in 12. um Možnost nakupa s: kartico ACTTVA kartico KB TRIGLAV kartico HMEZAD banke &Hožno\tfjlacil« č sa/n e/o/fi C r/7/Z (9Aiscifo nas. /k Ao clhm žal/ Na vrhu serije 3 so izpeljanke M3. Limuzina, coupe (jeseni 1995) in cabrio (spomladi 1996), ki prihajajo iz razvojnih delavnic podjetja M GmbH - razvoj motorjev, se ponašajo s povečanjem prostornine motorja na 3,2 litra. To pomeni povečanje moči na 236 kWI321 KM, povečanje največjega navora na 350 Nm, kar pri tem atletu pomeni tudi 5,5 sekunde od 0 na 100 km/h. Pri BMW-ju skrbijo tudi za majhno porabo, samo 8,7 Ul00 km, pri tem pa skrbijo tudi za okolje, saj so zmanjšali emisijo škodljivih plinov za 30%. Od septembra dalje je kot novost opazen 728 i in njegova podaljšana L verzija, kot ponudba za tiste, ki se ne morejo upreti čarom “sedmice”, a jim je 6 cilindrični motor popolnoma dovolj. Novi motor ponuja veliko 'r''1|l||||||||>||)i||i|||||i|||yni||||ii||bi||iMii|i ll■■y i ..... več kot prejšnja 3 literska varianta za največjo BMW-jevo serijo. Pospešek od 0 na 100 km/h v 8,6 sekundah in največja končna hitrost 227 km/h z povprečno porabo 8,9 Ul00 km, so gotovo občudovanja vredni podatki. BMW je pri varovanju okolja ubral povsem nove poti. Modela 316 g in 518 g sta prva BMW-jeva avtomobila, ki lahko za pogon uporabljata zemeljski plin namesto bencina. Pri uporabi plina se moč motorja zmanjša le za 15%, tako da tako vozilo dosega končno hitrost okoli 180 kmlh in pospešuje iz 0 na 100 km/h v približno 16 sekundah. To pomeni popolnoma nov okolju prijazen proizvod za konec leta 1995. jk=====—=a Naslednja številka izide: 6.9.199S vto Foto Market GRAFIKA - TRGOVINA - ZASTOPANJE, d o o 63310 žaleč, celjska c. 4, SLO telefon: 00386 63 715-370, telefax: 00386 63 715-152 [|xdWluierr.cT:) ' barvne prospekte, kataloge, • vse vrste štampiljk na gumi, plakate, koledarje, razglednice, mape.... ' bloke, obrazce, rokovnike ... ' papirne etikete obesne, kodirane, samolepilne, deklaracijske ... za izdelavo katerih smo pooblaščeni na osnovi dovoljenja Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo št. 033-10/90 z dne 05.06.1990. Stran 26 KATHMANDU Mejniki ob Poti: (nadaljevanje iz prejšnje številke) Skratka, poln življenja in veselja menjam nekaj dolarjev, kupim dve odlični transportni vreči s kjučavnicama, lep in trpežen nahrbtnik in nekaj koščkov čudovitega nepalskega nakita. Namenin se na čaj, takšnega namreč ne kuhajo nikjer drugje, pa naletim na znanega mi prodajalca kukrijev (bojnih nožev plemena Ghurka). Tip oziroma deček me najprej ne spozna, z običajnimi fintami za turiste mi ponuja kukri za dva tisoč rupij. Začnem se mu režati v začudeno obličje, saj vem, da je realna cena, ki jo je moč doseči, štiristo rupij, od katerih je vsaj sto čistega zaslužka, ki ga da v žep poulični prodajalec. Bolj, ko se mu režim, bolj znan se mu zdim in končno se spomni, da sva pred tremi meseci sklenila kupčijo po štiristo rupij za kos. Malo mu postane nerodno, pa ga potolažim z izjavo, da je biznis, pač biznis, ter ga povabim na čaj. Greva v Thorung La restavracijo, ki spada k hotelu, kjer s Tomijem prenočujeva, pijeva čaj, barantava, se zafrkava-ma na žive in mrtve, čakava, da se Tomi prikaže iz dežele sanj. Mali trgovčič, ki mu je ime Bishnu, je takih let kot moj sin, nekje med petnajst in šestnajst jih šteje in kljub življenju na ulici ohranja svežino, čeprav slutim, da zna biti tudi trd. Končno se prikaže tudi Tomi, pijemo čaj, se grejemo na sončku pri približno petindvajsetih stopinjah celzija. Kaj je tačas doma? Mraz? Že sneg? Z malim Bishmujem se dogovorimo, da bo delal za naju teh deset dni, ko bova v Nepalu. Nabavljal bo robo, ki jo nameravava kupiti, naju vodil po templjih, razkazoval ostale ogleda vredne zadeve... Mali čisto ponori od navdušenja, kar mu vidim na očeh, čeprav se dela hladnega in odgovarja z lakoničnim O.K. Eden od razlogov oziroma pretvez za ponoven obisk Nepala je bila tudi priprava nove alpinistične odprave za leto 1994, zato se lotim dela. Iz hotelske sobe naročim pogovor z g. Depak Lamo, ki je lastnik agencije VVilderness Experience in ki vseskozi plodno in tvorno sodeluje s slovenskimi alpinisti. Dogovoriva se za sestanek na agenciji, hkrati pa ga prosim, da dogovori srečanje z mojim prijateljem Ang Soldim Sherpo, ki je bil sirdar (vodja Šerp in nosačev) na naši odpravi JANNU - EAST, ki se je pa, kot je znano in o čemer sem že pisal, žalostno končala s smrtjo prijatelja in alpinista Damjana Vidmarja. Kako me bo kaj sprejel Ang Soldim? Kot prijatelja ali vljudno in profesionalno kot poklicni govornik? Zvečer prvega dne s Tomijem blodiva po Thamelu, kupujeva, žurirava z domačimi, cenkava se za razne drobnarije z uličnimi prodajalci, nazadnje pa pristaneva v Maya Pubu, med totalno zadetimi Evropejci, Američani in ostalimi zahodnjaki, ki jim je pravzaprav skupna le želja po nenehni omami. Vzdušje je temu primerno, večina jih bulji v prazno, tisti na lažjih drogah pa se režijo, poplesavajo, skratka žurirajo na svoj način. Najbrž sem edini priseben cepec v celi bandi, pa me to niti najmanj ne moti, niti ne ovira, da se ne bi počutil odlično. Tudi tako gre, muzika je prava: Morrison, Led Zeppelin, Jefferson Airplane... Tomi po suhem grlu preudarno požene nekaj San Miguel pirov, poslušava, se reživa, debatirava... To je to, pristno in neizumet-ničeno, prava atmosfera, z “žuri” pri nas sploh ni prave primerjave. V Thorong Peak priblodiva tik preden zapro restavracijo, vendar nama vseeno uspe prepričati strežno osebje, da nama na hitro scvrejo nekaj jajc in segrejejo toast. Kljub vsemu so nasmejani in vljudni, čeprav se mi močno zdi, da bi naju najraje poslali tja, kamor se v podobnih primerih koga pošlje, saj je njihovega delovnega dne konec. Tudi midva imava vsega dovolj in zaspiva kot ubita. Jutro novega dne je zame spet pravljično. Odidem na čaj in čakat svojega “uslužbenca” Bishunja, s katerim sem se že prejšnji dan dogovoril, da mi bo po normalnih, ne turističnih cenah prodal nekaj kukrijev. Pride tako točno, da bi po njegovem prihodu lahko naravnal precizno švicarsko uro, prinese naročeno robo, ob vsem tem pa se drži tako pomembno, kot bi kupčeval s čistim morfijem ali pa z uranovo rudo. Res je zabaven. Ko spije čaj, ga odslovim, s Tomijem pa odideva najet kolesi, saj sva se že, na ne vem več katerem letalu, odločila, da bova po Kathmanduju kolesarila. S kolesa namreč vidič več kot iz taksija ali rikše, za pešačenje pa je Kathmandu prevelik. Najameva dve dobro vzmeteni in robustni kolesi po trideset rupij dnevno za vsakega. Po kosilu odkolesariva skozi totalno nor prometni vrvež v Thangel, predmestje Karhmandu-ja, kjer sem na agenciji dogovorjen z g. Depak Lamo. Možakar naju svoji kasti primerno sprejme precej zadržano, vendar vljudno in korektno. Kmalu pa se razgovori, postane domač in simpatičen in naju sprašuje vse mogoče o politiki pri nas v Sloveniji, o položaju v Bosni in podobno. Je precej na tekočem, ima pa tudi dokaj konstruktivno mnenje o morebitnih rešitvah glede vsega dogajanja na tleh bivše Jugoslavije. Nato se lotimo posla, povem mu, da bi rad organiziral odpravo na Nuptse ali Arna Dablam, razloži mi vse potrebno o številu nosačev, dolžini pristopa do baze pod goro in podobno. Obljubi, da bo v naslednjih dneh izdelal grob predračun oziroma spisek vseh stroškov. Stvari pozna do vseh podrobnostih, profesionalec pač. S takimi je veselje kaj spravljati skupaj, zadeve že v napraj dišijo po uspehu. Daniel Bedrač (se nadaljuje) VRTALNE MINERSKE STORITVE IVAN POTOČNIK ZAVRH PRI GALICIJI 8a 63310 ŽALEC tel/fax: 063/728-051 RADIO CEUE Trgovina na drobno BREG 13 POLZELA Tel: 063 720 064 Odprto: 10.°° do 18.°° Sobota: S.00 do 12.°° H AKCIJA! VELIKA PREDSEZONSKA PRODAJA BUND (ofrošhih, ženshih in moških) proizvajalcev I UNIVERZALE IDOMŽALE & BMTMMmOM? n KONFEKCIJA MONT KOZJE * kavbojke že od 1950 SIT dalje * ugodne cene programa VCZenine bled Možnost plačila na več čekovl KVALITETA IN NIZKE CENE-RAZLOGA VEČ ZA OBISK! ZDRAVA PREHRANA - KVAUTETA ŽIVLJENJA POST - OPERACIJA BREZ NOŽA Post je najstarejše, najnaravnejše in najbolj učinkovito sredstvo za ozdravljenje, kar jih danes poznamo. Kadar žival zboli, se ne baše S hrano, da bi čim prej ozdravela, temveč preprosto nič ne je. Post je dejansko čiščenje telesa, ker ga očisti številnih strupenih snovi in omogoči človeku, da se izogne večjemu delu operacij: Čiščenje pa se začne samo. če ves prehranjevalni aparat miruje. Če telesu razen vode ne dovajamo nobene hrane, ima narava čudovito možnost, da izčrpa vse odvečne snovi, strupe in nesnago. Pri tem ne prizadenemo nobenega življenjsko pomembnega organa, ampak se očistimo. Lahko uporabljamo različne čaje, obogatene z vitamini, vodo v kateri je bilo kuhano zelje in pa napitke, ki se dobijo v lekarni. Postne kure trajajo od treh dni pa do štirinajst dni, odvisno od bolezni. Pomembno je veliko piti (vsake pol ure en kozarec). Priporočljivo je prej prečistiti svoje črevesje z odvajalnimi sredstvi, zlasti pri vseh tistih, ki imajo slabo prebavo. Vsakodnevni klistir vam bo očistil črevesne obloge in s tem jih telo ne bo : imelo možnost absorbirati v krvni obtok, preprečil možnost, da pride do zastrupitve telesa s škodljivimi beljakovinami. * ,j, , Jt ' Pošt lahko ozdravi tudi najtežje bolezni. Tako nekateri terapevti poročajo o neverjetnih uspehih pri zdravljenju raka. V teh primerih je post daljši od dveh tednov -tudi do enega meseca. To je dovolj, da sc strupi, kar rak tudi je, odstranijo. Pri pravilno izvajanem postu se človek iz dneva v dan bolje počuti, bolj živahen je in bolj vesel. Njegovo splošno duševno in telesno počutje se vidno boljša. Ko pdst končamo, moramo izjemno paziti na to, da he jemo preveč naenkrat, kajti lahko je smrtno nevarno. Najbolje je, če prvi dan jemo sadje in zelenjavo. Poleg tega pa moramo piti še naprej veliko tekočine, telo pa naj se postopoma navadi na normalno prehrano. Pravilo pravi, da naj čas privajanja na hrano traja toliko, kot je bila dolžina samega posta. Post nam omogoča ponovno duševno in telesno pomlajenje, ki ga ne more doseči nobena znanost. Seveda si le redki upajo tako govoriti, zato pa ostali napadajo le-te, kajti nekaj tako smešno enostavnega jim vendar ne ugaja. Kam pa bi prišli, če bi še sčasoma: vsi ljudje kar sami zdravili z navadnim postom! Po postu pa nam bo zagotovo prijala zdrava, polnovredna hrana (seveda šele po privajanju). Kosilo: RIŽ IN VELIKA RUMENA BUČA Rjavi riž namočimo vsaj za eno uro, nato ga skuhamo v rahlo ospljeni vodi. (Tako se skuha riž veliko hitreje, kot pa da najprej pražimo čebulo, dodamo začimbe... Če želimo takšen riž, pripravimo čebulo in preostale sestavine posebej in jih potem dodamo kuhanemu rižu). Kuhanemu rižu dodamo samo še miso, ki smo ga prej raztopili v kozarcu s toplo vodo. Veliko rumeno bučo razrežemo, odstranimo semenje in jo olupimo. Skuhamo jo v posodi na paro. Tako kuhamo tudi vso zelenjavo, ki jo želimo imeti za prilogo. Veliko bolj zdravo je, saj ostane v njej veliko več mineralov in vitaminov. Tako: kuhana zelenjava vsebuje tudi naravno šol, tako da jedi ni potrebno več veliko soliti! Poškropimo samo še s sojino omako. Zraven ponudimo zeleno solato, narejeno z bučnim oljem. Če vam to kosilo ni povleči, vam ponujava alternativo: POLNOVREDNE testenine z. OMAKO, RADIČ S KORUZO Najprej skuhamo omako. Sojine kosmiče namočimo za nekaj minut. Med tem časom narežemo malo čebule in jo podušimo ha žlici olja, dodamo na koščke narezan paradižnik, nakaj časa še kuhamo, posujemo z žlico polnovredne moke, premešamo in pretlačimo. Dodamo namočene kosmiče in še nekaj minut kuhamo. Začinimo s soljo, poprom in dobro sesekljanim peteršiljem. Polnovredne testenine skuhamo v vodi, ki smo ji dodali malo olja. Ko so skuhane, jih odcedimo in splaknemo s toplo vodo in dodamo k omaki. Radič operemo in narežemo na rezance. Dodamo kuhano mlado koruzo in začinimo z enim od hladno prešanih olj, jabolčnim kisom in soljo. Pa dober tek! Lidia in Peter Daniel ben Akiba Islamska verska skupnost Kot je znano, je Islam nastal v petem stoletju našega štetja, ko je Mohamed v votlini Gar Hira slišal glas, ki mu je naročil, naj prebira in poučuje v imenu Gospoda, ki je Stvarnik. To je bil začetek razodetja Božje besede, Kor’ana, ki velja za najsvetejšo knjigo Islama. Danes šteje Islam že milijardo vernikov in je razširjen malodane po celem svetu. Islam ni zgolj religija, ampak je celosten koncept življenja z vnaprej opredeljeno ideologijo, z verovanjem v Boga, ki človeku krepi občutek osebnosti in od njega teija, da se počuti kot pripadnik skupnosti, v kateri živi. Vsak musliman ali muslimanka mora trdno verjeti v šest osnovnih verskih resnic: * Bog obstaja in je eden; je od vekomaj, saj ni bil ustvarjen. Ni nikomur in ničemer podoben in obstaja sam po sebi, saj ni od L ničesar odvisen. Je vsemogočen: vse ustvarja, ohranja in razgrajuje. Obstajajo angeli (meleki), ki so Božji poslanci. So duhovna bitja, zato se točno ne ve, koliko jih je in kakšni so videti. Imajo pa, posebne naloge, tako kot angeli v krščanstvu. Obstajajo Božje knjige: Tevrat (Tora), Zebur (Stara zaveza), Indžil (Nova zaveza) in Kor’an. Te knjige so bile razodete Musi (Mojzesu), Davudu (Davidu), Isi (Jezusu) in Mohamedu. Med ljudmi so bili skozi zgodovino izbrani Božji odposlanci kot prenašalci Božje besede. Med njimi so Adem (Adam), Musa (Mojzes), Isa (Jezus), itd. Bog kot najpravičnejši sodnik bo ob sodnem dnevu, ki ima nekoč priti, sodil človeku. Slednji bo soočen s svojimi dobrimi in slabimi deli. Obstaja Božja volja, ki jo je potrebno razumeti kot dejstvo, da je Bog ustvaril vse, kar obstaja na zemlji in v nebesih. Je vzrok nad vzroki in nihče ga ne more ovirati pri njegovi volji in delovanju: kar on hoče, to biva, česar ne želi, pa se ne more zgoditi. Vsi muslimani in muslimanke so nadalje dolžni živeti v skladu s šeriatom, ki je skupek islamskih predpisov. Je pravzaprav verski zakon, katerega glavni vir je pisana in izrečena Mohamedova beseda. Potrebno pa je tudi izvrševati islamske dolžnosti: razo-devanje vere, opravljanje predpisanih molitev, post v mesecu Ramazanu (30 dni), plačevanje davka na čisti dobiček in vsaj enkrat v življenju naj bi vsak pripadnik Islama obiskal Meko. Islamska verska skupnost je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1967. Od leta 1981 deluje v Ljubljani mesdžid (molilnica), podobni prostori pa so tudi v Kopru, Mariboru, Celju in Jesenicah. V Sloveniji je okoli 150000 muslimanov (brez pregnancev iz vojne v BIH), ki so organizirani v mestne odbore z nadzornim odborom, najvišje versko in zakonodajno telo muslimanov v Sloveniji pa je Sabor. Izvršilni organ tega telesa je Muftijstvo, ki ima 7 članov, na čelu z Muftijem. Islamska skupnost Slovenije je tesno povezana z Islamsko skupnostjo Bosne in Hercegovine. Glede na število vernikov je Islam druga največja religija v Sloveniji. Ker je 92 % vernikov iz BIH, je njihov jezik bosanski. Utemeljeno pričakujejo, da bodo v skladu z novo zakonodajo ustrezni organi vlade omogočili, da bo v slovenskih sredstvih javnega obveščanja možno slišati več o Islamu. Slovenija je namreč tudi domovina tukajšnjih muslimanov, saj si je večina od njih tu ustvarila svoje domove in družine. (se nadaljuje) IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE UMRLA ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE: V celjski bolnišnici je 10. 08. umla za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 28. 07 v Spodnji Rečici, voznica osebnega avtomobila, 22-let-na Jožica C. iz Homca. TRČENJE DVEH KOLES Z MOTORJEM: 13. 08. se je na lokalni cesti v Zabukovici zgodila prometna nesreča, ko je Matej F., star 16 let, iz Liboj vozil kolo z motorjem po lokalni cesti proti Slovenskemu dolu. V bližini stanovanjske hiše Zabuko-vica št. 149 je vozil iz desnega v levi, blagi, nepregledni ovinek. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal s kolesom z motorjem 17-letni Matej N. iz Liboj. V trčenju in padcu po vozišču sta voznik Matej F in njegov 15-letni sopotnik Sašo Z. utrpela hude, voznik Matej N. pa lažje telesne poškodbe. OTROK ČEZ CESTO: V torek, 15. 08. 1995, se je vozil 43-letni Nedeljko P. iz Velenja z osebnim vozilom iz smeri Braslovč proti Zgornjim Gorčam. Ko je pripeljal v naselje Rakovlje, je s prednjim delom vozila oplazil 4-letnega Alena J. iz Rakovelj, ki je iz njegove leve strani stekel čez vozišče. V nezgodi je bil Alen hudo poškodovan. ZAPELJAL IZVEN VOZIŠČA: V Grajski vasi se je 16. 08. 1995 zgodila prometna nesreča, v kateri se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. Ko se je Stanislav P., star 22 let, iz Šentilja peljal iz smeri Šentruperta proti Gomilskem, je v Grajski vasi pripeljal v levi pregledni ovinek, Zapeljal je preveč desno, izven vozišča, kjer je vozilo trčilo v zemljo, voznik pa je padel po travniku in se hudo telesno poškodoval. SPET SMRTNA ŽRTEV: 21-letni Bojan K. iz Laikove vasi je 19. 08. 1995 vozil tovorni avtomobil iz smeri Šempetra proti Preboldu. Ko je pripeljal v naselje Laikova vas, je zapeljal desno na lokalno cesto, takoj zatem pa vzvratno nazaj na regionalno cesto. V tem času je iz smeri Prebolda pripeljal voznik osebnega avtomobila, 24-letni Boštjan S. iz Šentruperta. V silovitem trčenju je sopotnik v osebnem avtomobilu, 25-letni Damijan M. iz Trnave, umrl na kraju nezgode, voznik Boštjan pa je bil hudo telesno poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. KDO JE NEZNANI VOZNIK: Do prometne nesreče je prišlo tudi 24. 08. 1995 na Polzeli. 81-letni Jože Š. iz Brega pri Polzeli se je s kolesom vključeval na prednostno lokalno cesto med tovarno Garant in Tovarno nogavic. V tem času je iz smeri tovarne nogavic pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila znamke škoda, verjetno tipa favorit, rumeno-oranžne barve. V trčenju je bil kolesar Jože lažje telesno poškodovan. Voznik osebnega avtomobila pa ni počakal na kraju nesreče, temveč je nadaljeval z vožnjo. Osebni avtomobil je poškodovan po sprednji desni strani. Voznika pozivamo, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče javi na PP Žalec ali pokliče na telefon št. 92. Če bi kdo karkoli vedel o pobeglem vozniku, ga prav tako prosimo, da pokliče na telefon št. 92. KAZNIVA DEJANJA VLOM V KAMP PRIKOLICO: V času od 08.08. do 09. 08. 1995 je neznani storilec vlomil v kamp prikolico v Ločici pri Polzeli. Postavljena je bila pri novogradnji stanovanjske hiše, last Vlada T. iz Celja. Iz prikolice je odtujil TV sprejemnik in prenosni radio. Z dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 70.000,00 tolarjev. VLOM V BIFE: Med 06. 08. in 12. 08. 1995 je neznanec vlomil v bife Medvednjak na Golteh in ukradel barvni TV sprejemnik Gorenje, kilogram kave, škatlo prahu za toplo čokolado in igralne karte. Z dejanjem je bil Alojz M. oškodovan za okoli 70.000,00 tolarjev. GORSKA NESREČA: 25-letni David Č. iz Metleč je 15. 08. 1995 s prijateljema odšel iz Logarske doline skozi Matkov škaf proti Mrzli gori. Ob 11.30 uri pa mu je na Mrzli gori pri iskanju markirne poti zdrsnilo, in padel je čez polico stene. Po približno 100-ih metrih drsenja in padanja je obležal mrtev na melišču. Reševanje so izvedli člani GRS, ob pomoči policijskega helikopterja. NEZGODA PRI DELU: Do nezgode pri delu je prišlo 17. 08. 1995 pri betoniranju temeljev stanovanjske hiše v Žalcu. Podjetje Pluton d.o.o. je pri podjetju Ingrad Gramat v Medlogu naročilo delovno vozilo (črpalko za beton) za betoniranje temeljev hiše. Voznik Božo P., ki je tudi strojnik, je upravljal s strojem, 18-letni Boštjan Z. iz Velenja pa je upravljal z gumijasto cevjo in jo usmerjal na ustrezna mesta. Ko je bilo izlitega že okoli 17 m3 betona, se je odlomil nosilni del hidravlične roke črpalke. Zaradi tega se je celotna 18 metrov dolga roka črpalke povesila in oplazila s skrajnim koncem kovinskega dela roke Boštjana po glavi, nato pa padla na njegovo levo nogo in ga huje poškodovala. POŠKODOVANJE AVTOBUSA: V Mozirju je neznani storilec 18. 08. 1995 prišel do parkiranega avtobusa, last Izletnika Celje. Z večjim kamnom je razbil prednje vetrobransko steklo ter s tem dejanjem oškodoval Izletnik Celje za 150.000,00 tolarjev. VLOM V DELAVNICO: V noči iz 16. na 17. 08. 1995 je neznani storilec vlomil v prostore priročnega skladišča vulkanizerstva na Gomilskem. Iz notranjosti je odtujil štiri petkraka aluminijasta platišča znamke Italy VVheels, črne barve, katere je možno uporabiti na vozilih tipa Alfa Romeo in Fiat. S tem dejanjem je oškodoval lastnika Milivoja T. iz Gomilskega za 80.000,00 tolarjev. SMRTI Franc SMISL, 63 let, iz Laikove vasi rffovir00"’59 lct’ Terezija BREZNIKAR, 88 let, iz Matk Marija REHAR, 94 let, iz Kaplje vasi i/^GomMskega^’ 81 Katarina MARINKA, 71 let, iz Matk i POZOR! OTROCI NA Agata BRIC iz Šmartnega ob Dreti - deklico Polona ROTAR iz Tabora - dečka Tatjana PUNGARTNIK iz Tabora - deklico Marija ŽNIDARŠIČ iz Studenc - dečka Marija VERDEV iz Prebolda - deklico Mira RAMŠAK-KNAPIČ iz Griž dečka Renata PAINKRET iz Žalca - dečka Marjeta PODHRAŠKI iz Žalca - dečka Marija JERAJ iz Žalca - dečka Irena KAJBA iz Prebolda - deklico Martina GRAČNER iz Šentruperta - deklico Nada TURNŠEK iz Šempetra - dečka Tatjana METLIČAR iz Prebolda - deklico Vesna VIHERNIK iz Žalca - deklico Magda PLANKO iz Šentruperta - dečka Bojana ROZMAN iz Petrovč - deklico Nataša KERSNIK iz Petrovč - deklico j&ani POROKE Albert JURENEC iz Polzele in Matejka FIDERŠEK iz Brega pri Polzeli Stanislav POLŠAK in Viktorija BELOZEROVA oba iz Ložnice pri Žalcu____________ POGREBNA SLUŽBA s?< O 1 čVi? IVAN ROPOT AR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini y <4 • 1 ❖ dobava spomenikov v ❖ povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način I cer po izredno ugodnih cenah 1 er v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433 Čemu Cveto Blagojevič ne dobi slovenskega državljanstva? V CELICI S TROBCEM V Žalcu živečemu Cvetu je svojčas rokometni klub pomenil toliko, da se je vpisal med kriminalce. Klubu je protipravno priskrbel denar na ta način, da je Surovini prodajal odpadni material celjske Cinkarne. Za goljufije so mu sodili in mu pred ducatom let prisodili sedem let zapora. KURILNO OLJE ŽE PO 33 SIT P/ači/o do 6 čekov! POLETNI POPUST ! Brezplačen prevoz! pel-; 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Obsedel, bolje rečeno, oddelal je, zaradi lepega vedenja, le polovico. Najtežje je bilo bojda na Dobu, kjer je spal v isti sobi kot ubijalec žensk Trobec. Cvetu se ni zdel posebej nevaren, vendar si je kljub temu oddahnil, ko so ga preselili v celjski Stari piskar. Najlepši pa je bil novemberski dan pred devetimi leti, ko so Cveta spustili na prostost. Kljub temu, da ga ni pričakal nihče iz rokometnega kluba... Tako se je Cveto spet zaposlil v nekem celjskem podjetju in dočakal njegov stečaj. Ni mu preostalo drugega kot iti med obrtnike. Ko je Srb Cveto pred tremi leti vložil prošnjo za državljanstvo, ni pričakoval neprijetnosti, ki so sledile. Na občini so mu pod nos začeli metati, da je “bivši”, iz slovenske metropole pa so prihajala sporočila, da je v “obdelavi”. Ko je iz notranjega ministrstva končno prišla odločba, je bila na Cvetovo razočaranje - negativna. Kot ovira, da bi Cveto postal “Slovenec”, se je izkazala njegova kriminalna preteklost. Nič ni pomagalo, ko je dokazoval, da je svoj “greh” že pošteno odslužil, da je čisto v redu možakar, porečem s Slovenko in da vzgaja sina Slovenca. Zakaj bi bil nevaren naši državi, tudi mnogim drugim ni bilo jasno. Cveto se je začel spraševati, čigav državljan je potem. Jugoslavije ni več, z Bosno in Srbijo pa nima že več kot dve desetletji - nič. Le Republiki Sloveniji plačije davke... Vendar niso vse pritožbe prav nič zalegle. Cveto Blagojevič je še dandanes brez rumenega kartončka, ki bi mu po postavi 40. člena zakona o državljanstvu moral pripasti. Je praktično brez vsakršnih dokumentov - operira z vozniškim dovoljenjem kot edinim slovenskim uradnim papirjem. Mnogi se mu smejejo. Kaj o njem mislijo zares pravi kriminalci, ki so dobili slovensko državljanstvo, je brezpredmetno vprašanje. Posebej za tiste “Slovence”, ki so imeli in še imajo stalno prebivališče daleč preko Sotle... F.F. BOHINJSKI MLEČNI IZDELKI tudi v ŽALCU VABIMO VAS NA DEGUSTACIJO, dobrih in zdravih mlečnih izdelkov iz sirarne Srednja vas v Bohinju, ki bo v prodajalni SIRČEK, v SOBOTO 2.9. od 8-13 ure. \ Trgovsko - gostinsko podjetje d.o.o. Heroja Staneta 4 ŽALEC. ____________ LINE •- ariel ULTRA 2 kg. - plenice PAMPERS. mm GRŠKA PIŠČAL STARA MAMA FRANC. EKONO- MIST, CHARLES JAP. DROBIŽ ANGL. DRŽAV- NIK, WINSTON KEN. PRED., DANIEL MALO- PRIDNEŽ NEZN. LETEČI PREDM. (ANGL.) IZRAEL. PREROK AM.IGRA LKA RYAN AM.IGRA LEC, CLINT DRUGO IME ZA TURKU SLOV. PESNICA MUSER UBITI IT POLITIK LAZARE CARNOT ZNAK ZA ALU- MINIJ UGLED REP. SLOVENIJA ARMEN. SKLADA- TELJ, ARAM FRANC. MARŠAL, ADOLPHE AKAHITO VAMADE PISMEN IZDELEK MADZ. MOŠKO IME ODPRT TRG SESTA- VILA: ANA VENEZ. PISA- TELJ BLANCO KOSI BLAGA CLARK GABLE SLOV. BIOLOG, MAKS MEDMET SMEHA BOSENSKI KRAU BALKON. CVET- LICA POTAPU. ZVON LETNI GOZDNI POSEK AZIJSKO DREVO SLOV. ŠPORTNI KOMEN- TATOR TORI- JEC ELE- MENT NAUK O ATOMIH RUS.ŽEN. IME RAČ. POMNIL- NIKI KRAT. ZA TELEVI- ZIJO f MESTO V FRANCIJI SV1C.SMU- ČAR KAEL1N TANEK OBLAK JANEZ TRDINA INDIJAN. PLEME TO JE OSLOV GLAS OSEBNI ZAIMEK VRTNA HIŠICA VRSTA PTIC MAKED. PESNIK, RACIN ZNAK ZA TITAN AVT.OZN. ITALIJE ORG. KEMIJSKA SPOJINA NAPEVI EDEN OD STARŠEV ŽEN. IME REDEK NEBE- SNI POJAV IVO JAN RDEČI KRIŽ PRIPAD- NICA AVAROV REP. LIBANON TEK ČEZ DRN IN STRN GORSKE REŠ. SANI FR.IGRAL. AIMEE I.ČRKA ABECEDE AMER. TENIŠKI IGRALEC, ANDRE (NA SLIKI DESNO) ) Po športno obutev v prodajalno Stran 31 Gorenjec: "Halo! Tam Gla/ favinj/ke" Gla/ favinj/ke: "Pro/im." Gorenjec: "Po/lu/le vi lam. če ne bo/te lakoj nehali pi/ali ma/lnih vicev o Gorenjcih, /i bom lakoj nehal /po/ojali va/ ča/opi/!" Ni mi jasno! Le kaj Lotita, poleg nafte, vidi na tem .... tipu! ČESTITKA! Planinsko društvo Zabukovica čestita Cvetku Roglu iz Pongraca, ki je kot SO.član planinskega društva Zabukovica opravil Slovensko planinsko pot. Začel je 05.08.1971 na vrhu Pece, 07.08.1971 je stal na vrhu Triglava in končal 04.08.1995 na Kočni. Rešitev nagradne hižanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 7.9.1995. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva am€w&&trade C\uvna m obutev, d.o.o. 2. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas. Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Tjaša Palii; Polzela 122, Polzela Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. 2. nagrada: Roškar Urška, Rogatec 237 a, Rogatec 3. nagrada: Dušan Mavrič, Vransko 160, Vransko Rešitev križanke iz preišnie številke: MUHA NE DA KRUHA Jf ZVEZDE GOVORIJO od ro.s. do 12.9 I m mg Piše: Trigon OVEN Poizkušali boste navezati globlje, celo usodnejše stike. Posebej drzni in : neobrzdani boste okoli 7. septembra. Sedaj vam odločnost topi zmedena pamet, ki prerada pogleda v alkohol - vse skupaj da neugodno in ; eksplozivno mešanico, ki sega od prepirov do hudih nesreč. Pamet vjj roke. BIK Biki se še vedno tolažijo s kopičenjem ugodja, lepšajo si stanovanje in kupujejo (nepotrebne) okraske. Ampak ta vpliv počasi popušča in okoli 10. septembra bodo postali bolj zadržani, resnejši, odgovornejši - obenem bolj občutljivi in nežnejši. Življenje lahko poglobijo in utrdijo ter zmanjšajo komfort. DVOJČKA V teh dnevih dihate svoj zrak, ste gibčni, miselno prožni. Dobre ideje, ki se vam porajajo doma, boste kmalu lahko uresničili v družbi. Okoli 3. septembra so ugodni dnevi za pogovor s partnerjem ali družabnikom. Česar se prej niste mogli dogovoriti, boste sedaj gladko uredili in še dobre volje boste. RAK Rakova uslužnost se bo nenadoma povečala 2. septembra, ko bodo pretiravali s svojo ustrežljivostjo in dobronamernostjo. 6. septembra bo morda Luna tista, ki bo prižgala kakšen buren dogodek ali spremembo v življenju. Vsekakor boste o tem lahko premišljevali zadnje dneve, manjša depresija ne škodi. LEV Megalomansko in površno - tako si utrjujete varnost. Če jo ni od znotraj, si jo zgradite od zunaj v obliki hiš in avtomobilov. Seveda to znate prikazati kot čisto širokogrudnost - do sebe. Vesele note bodo izzvenele v prvem tednu. Sledil bo tih umik v zapeček in razmislek o drugi plati življenja. DEVICA Vse najboljše za rojstni dan. Nekaj daril bo prav neprimernih, ampak nič za to. Pretiravanje v optimizmu in zabavi se vseeno lažje prenaša kot kakšno dolgo žalovanje. Ste kar dobro razpoloženi, a potiho si, kot prava Devica, vseeno znate obrniti dogodke v svojo korist. ! TEHTNICA | Burno obdobje, ni kaj. Vetrovi pihajo z vseh smeri. Čustveni pretresi segajo od živahnih prepirov do zmedenosti in odtrganih zabav. Tiha i ljubezen prinaša duševno zapetost in nadaljne ovire na svoji poti. Počakati je treba, da vzidejo druge zvezde, potem bo lažje. ŠKORPIJON Če se počutite dobro, se boste po 8. septembru še bolje. Energije vam ne bo manjkalo in lotili se boste novih podvigov. Imeli boste občutek, 1 da se morate potrditi, dokazati. Pojdite v hribe in sprostite energijo, sicer si ta lahko najde druge - manj primerne - ventile, ki peljejo v nesrečo. j t STRELEC I ■ i Sedaj si oglejte od blizu, kako znate pretiravati. Vse bi radi naenkrat, | optimizem je neosnovan, naiven, okrašen z lepimi besedami. Kakšne velike zamere s svojim vedenjem ne povzročate, ker vam uspe s simpatijo ; pridobiti sodelavce. Vseeno se potrudite za bolj realen pogled. KOZOROG Kozorogi ne marajo hitrih sprememb. Vseeno se bodo nekateri soočili 1 z dejstvom, kako hitro se znajo spremeniti ljudje. Najljubša tema prepira je služba in denar. Ne sodelujte pri tem s preveliko vztrajnostjo, počakajte na druge dneve, ko bo več sonca. VODNAR Sedaj se bo videlo, zakaj ste Vodnar. Dokončno boste prišli v konflikt I z okolico in šli svojo pot. Toda to je vaša pot in vaša usoda: uhojene in dobro tlakovane ceste niso za vas. Mnogo bolje se počutite v oblekah, ki ste jih sami ukrojili. Pretiravati seveda ni treba, svojeglavost ni poceni. RIBI Izkoristite obdobje stabilnosti in si naberite duševnih rezerv. Ker ste mehki in občutljivi, se naučite razlikovati med iluzijo in navdihom, med sanjami in resničnostjo. To vam že v kratkem lahko pride zelo prav, ker vas bo okolica hotela zapeljati in ponuditi svoje omamne sanje. Spoštovani močniki to poolovot partnerji! , wuiggššuštM0itfišMtšMšMt. V neskončnosti časa, ki se ga vsi dotikamo le za trenutek, nas radosti, da Vam smemo predstaviti informativni časopis GLAS Savinjske ter Vas s tem povabiti, da se tudi Vi pridružite mnogim, ki naš časnik že poznajo ali z nami tako ali drugače sodelujejo. Menimo, da smo že postali kronisti dogodkov, ne le v občini Žalec, temveč tudi širše. Naše osnovno načelo je: Če berem GLAS Savinjske, vem več, če v njem oglašujem, drugi vedo več o meni! Skratka, bralcu želimo ponuditi čim bolj pester in zanimiv časopis s predstavitvijo dogodkov, ki ga zanimajo, o katerih želi vedeti čimveč, ob blizu in daleč. Tudi v bodoče bo glavna nit uredniškega dela dopolnjevanje lastnega znanja ter vsebinske in oblikovne podobe časopisa. Želimo biti časopis za vse meščane, krajane in vaščane, vzpodbudni in v vsem polemični. Želimo biti Vaš časopis. In prav zato se trudimo, da zaslužimo Vaše zaupanje in s tem opravičimo ceno, ki jo boste za GLAS Savinjske prispevali. Obljubljamo Vam, da se ob listanju našega časopisa - ko boste v njem iskali novice, zanimivosti, obraze, misli in dejanja preteklih dni - ne boste dolgočasili. Obilica dogodkov in podatkov v časopisu GLAS Savinjske nas opozarja, da nismo majhni in nepomembni. Časopisna novica čaka bralca na mizi. Če želite, da Vas vsako drugo sredo na Vaši mizi čaka Vaš in naš GLAS Savinjske se nanj naročite! Veselilo nas bo, če si boste vzeli nekaj trenutkov Vašega dragocenega časa in si ogledali kaj v uredništvu pripravljamo za Vas - ob sredah, vsakih štirinajst dni. Lepo pozdravljenil GLAS Savinjske NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 2.000 SIT □ 6 mesecev - 12 številk 1.200 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Telefon:. & Podpis in žig: SARSfi d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC farnem si čas^ da p^ebei^em Celje - skladišče iD-Per I 131/1995 "Za milo voljo mama! Kolikokrat sem ti že rekla, da me ne kliči na to številko!" I (Mi-oiii WMPJ /07/7/ A/J* 1 A 0'7t"\ . \ \ r : rs . \V?\Av\ umrjW\X]4\ \ ^ tcM l D) \7\\\ \ \y \ rrf TiWwtv// / / /77777 W- -n ™ o......... ? ' : il S St Q)§ * % M, f'%x " \ % • - | ^2-S , 5 1 " f: 3 % i GLAS Savinjske!