■•i m f \ . 151- Stntlta. I \j0m, 11**. I jilili 1912. XLV. leta. .Slovtnski Nuođ* velji v Ljubljani m dom dostavljen: v upnvni&vu pfejem*n «*>,»«*>.......K 24— cek» leto.......K 2*— P*1** • • •.....12"~ pol leta........u-.. ćetrt teta • •«.•.. 6-— četn leta.......5-50 M mcaec......• *— ■« mesec......1-90 Pgptei tuf te fnnkinfa. Rokopbi se ne vnčaja ©r**al*trs: Kaaflova mllea M. i (v ptititfju levo}, ttletoa tt. 34. UfcaU mk iaa iFtćT ftiviraii ■•«•!)# ta prautfkt. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ah večknt po 10 vin. Parte in zahvala vršu 16 vin- Poslano vrsta 20 vin. Pn večjih tosercijah po aogovoru. Upravnjštvu na; se pošiljaio narodni ne, reklamacije, inserati itd. to 'e administrativne stvari ------------- Pmmmbi *t*¥ilka vtlja 10 vlnarjev. ------------- Na pismena narobila brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. ,M*ro4ai fUkarna" talafon it S5. »Slovenski Narod" velja po pošti: zi AvstroOgrsko: • za Nemčljo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30"— pol leta ....«„. . 13--— . četrt Jeu....... 6*50 za Amenko m vse druge dežele: na mesec.......2*30 ćelo leto...... K 35r— Vprašanjetn glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistro 'spodaj, đvorišče levo), Knaflova ulica: št. 5 telefon St. 35 Državni zbor. TumuJti in divjanje v vodogospodar-skem odseku. — šarlatani in despe» radi. — Punica Udes S. L. S., zdrav nauk za gospoda L držala- — Dr. Ko-rošec in dr. Šustersič ter državni pravdnik. — Politika neiskrenosti ln demagogije. — Parlamentarni Mroj. — Deio v odsekih. — Sejno porobilo. D u n a j, 4. julija. Iz prezidijalne dvorane, kamor Je bila danes sklicana seja vodogo-spodarskega odseka. se je razlegalo divje knčanje. Skoraj *e je nabrala na hodniku gosta množica poslancev in žurnalistov, ki so ugibali, kaj da je moglo tako hudo raz-buriti Rusine v njihovi obstrukciji proti vodnim cestara, da so pozabili na najprimitivnejše predpise družab-nega vedenja. Skoraj so se vrata od-prla in trgovinski minister je prihitel na hodnik, preplašen in pregnan od huronskega vpitja, na dolgi mizi. ki stoji sredi predsednikove sobe pa je bilo videti ležati dolgo človeško postavo . . . Krik je naraščal, iz sobe je bilo slišati treskati stole, drobiti čepinje, od časa do časa so pokale knjige in druge težke stvari po tleh. Na hodniku se je pričelo domnevati. da je par poslancev zblaznelo, kajti le Wazni ffudje morejo počenjati tako vandalske reči,kakor so to danes delali ob-strukcijonisti v vodogospodarskem odseku. — Kmalu se je izvedelo, da ti vandali nišo v svojih narodnostnih zahtevah varani Rusini, temveč — slovenski klerikalcL Dostojanstveni deželni glavar dr. Šusteršič in preča-stiti prefekt dr. Korošec sta v vodogospodarskem odseku uprizorila igro iz Wildwesta in svojim dejanjem pri-dejala besede. ki so se docela skladale z vandalističnim početjem obeh dignitarjev S. L. S. Kričala sta ka-kor Indijanca in grozila kakor de-sperada. dr. Šusteršič je ćelo ohetal, da prinese k prihodnji seii revolver . . .! In dr. Korošec je koncem koncev opsoval načelnika poslanca l'držala, nekdanjega najzvesteisega orrodo dr. Susteršičevega, o kate-rem je »Slovenec- prepeval himne, katerega so naši klerikalci slavili kot najzvestejšega prijatelia Slovencev, moža »zlatega slovanskega srca«. In sedaj mu kličeio njegovi oboževalci: >sramota, tako se obnaša Slovan proti svojim bratom, to je tovariš iz Slovanske Unije!« Kaj je posl. Udržal zakrivil, ka-teri so povodi pobesnelosti, ki je danes s tako silo izbruhnila pri naših klerikalcih na dan, one pobesnelosti in podivjanosti, ki jo sieer imamo priliko opažati le na domaćih tleh, katero pa na Dunaju vsai dr. šusteršič pokriva z državniškim plaščem? Neposredni vzrok kontlikta je bil ta, da je načelnik vodogospodar-skega odseka poslanec Udržal od-vzel poslancu Korošcu besedo, ki si je na nedopušten način prila^til pro-— .ć vjc. ter ga začel prebirati, češ, da mora ntkatere točnosti popraviti. Posl. Korošec je to-rei storil isto, kakor da bi v zbornici vrgel zapisnikarja s tribune ter si prilastil pravico, nasilno kontrolirati in popravljati zapisnike, ln ker se je poslanec Udržal poslužit pravice in dolžnosti, so priredili klerikalci (trije so v odseku: dr. Susteršij, dr. Korošec in Gostinčar) one vandalske korake. Pravijo. da je bilo Udržalovo postopanje le neposredni povod, da so bili razburjeni že prej, ker se Če-hi in Poljaki pri pegajanjih, ki so se vršila v ta namen, da se delovanje vodogospodarskega odseka pospeši, prav nič nišo ozirali na gospoda ?u-steršfča in tovariše. Če je to res, po-tem je to dejstvo le nov drai?ocen dokaz, kako rapfdno padata. dan za dnevotn, parlamentarni uc^led in ve-Ijava iekdanjega strahovalca držav-netsja zbora, ln ker je dr. ^usteršičeva politika tako malo uspona, da ne imponira nikomur več, kar se danes v parlamentu že vsakdo upa preiti preko želi in zahtev slovenskega kle-rikalnega kluba na dnevni red, izjav-tjajo naenkrat naši klerikalci, da smatralo to ^rnalovaževanje ^e^e 7a žalienje celepa slovenskega naroda (!) ter bodo svoje divjanje razla-gali kot boj za narodno stvar! Clovek ne ve, čemu bi se bolj čudil, ali neprevidnosti, s katero pri-znavata gospoda Šusteršič in Korošec svoje politične neuspehe.ali pre-drznosti, s katero hočeta to svojo politiko razglasiti kot palndij slovenskega naroda. Vsekakor ie pri/n^njc dragoceno in predrzn^^t smešna, kdor zapostavlja in oma I .važu je dr. ^usteršiČa, ta se ne žali ovenskega naroda, narobe, kdor pr neva. r:iz-krinkati mahinaciie in intrige kranjske klerikalne stranke in omaga kazati slovenskemu ljudstvu, kako ne- i uspešne so državniške poteze naših samoizvoljenih izveličarjev — ta ne žali, ta koristi slovenskemu narodu, kateremu se morajo odpirati očif da spregleda vso napihnjenost, notranjo •ažnjivost politike, katere karakteristična lastnost je najsmelejša demagogija, katere vsebina je najgrša neiskrenost. Mi razumemo odpor južnih poslancev proti vodoeestnim predlo-gam, smatramo, da se ne srne našim deielam naložiti velikansko breme onih stoterih milijonov, s katerimi si hočejo Poljaki, Cehi in sudetski Nem-ci graditi kanale. Povsem upraviče-na je zahteva po primernih konpen-zacijah, in potrebno je, da ostanejo naši poslanci oštri nasprotniki vodo-cestne predloge in store vse, da pre-prečijo, dokler se upirajo vlada in »severne« stranke, privoščiti primer-ne vsote tuđi za naše, itak skrajno zanemarjeno vodno gospodarstvo, tpravičen je izrek: predno se gradijo kanali, katerih narodno - gospodarska cena ie še dvomljiva, je treba po vsej državi izvesti vsaj najnujnei-še regulacije, zajeziti vsaj najbolj de-roče hudournike, preskrbeti vsaj naj-opustošenejše pokrajine s pitno in rabno vodo. Toda est modus in rebus. Če grc sedaj naša klerikalna delegacija tako daleč, da zahteva za samo Kranjsko celih 130 milijonov, to-trai skoro tretjino „tCRa. kar je name-nieno za velike čes\e in gali>ke kanale, je to zavestno pretiravanje in baš tako zavestno oškodovanje upra-vičenih interesov Kranjske. Zavestno radi tega, ker si mora vsak pa-meten človek reci, da bi kompenzacije, računjene po merilu dr. Šuster-šiča, presegale milijarde, torej vsoto, katere država ne premore, ako noče poginiti. In tako se pri naših klerikalcih sklndajo taktika in pa stvarne njene podlage popoinoma. Prva je tako odurna, kakor so druge pogrešene in brez vsake realnosti in ker mora prva doživeti polom, zato bodo oško-dovane tuđi druge. Še eno besedo bi bilo današnjim dogodkom prideiati. Ćeške stranke, 7-lasti pa češki agrarci, ki so tako dolgo verovali hesedarn dr. Šuster-šiča. so doživeli danes zasluženo razočaranje. Vsak. kdor se je še vezal s slovenskim klerikalcem, se je moral končno pokoriti — ali stvarno, ali moralno. To kar odlikuje nnšo S. L. S. v celem nienem delnvarju. nai si " bo sedaj glede njenih dolžnosti na-pram narodu, ^kateri se ji je izročil, ali napram staii, ki ji zaupa, napram stranki, ki se ž njo veže — se da označiti z enim samim izrazom punica fides. Češke stranke danes že dobro vedo, da ne smejo istovetiti slovenske politike z ono dr. Susteršiča. — Najboljši učitelji v tem oziru so jim bili baš naši klerikalci sami. Popoldne se je sicer vršilo po-svetovanje »delovnih strank« vodo-gospodarskega odseka (sedaj ima že skoraj vsak odsek svojo posebno de-iovno većino). Sklenilo se je, sklicati odsek jutri k formalni seji, v kateri bo podal poslanec Udržal pojasnila o svojem današnjem postopanju ter posebno zavrnil obdolžitev, da je hotel kogarkoli terorizirati. Rusini bodo svoje današnje obnašanje obžalovali in pričakuje se tuđi, da prosita dr. Šusteršič in dr. Korošec za odpušča-nje. Če ne radevoljno in iz svobod-nega nagiba, pa vsaj iz strahu pred kazenskimi posledicami svojega današnjega divjanja. Popoinoma resno se je namreč popoldne v parlamentarnih krogih, v katerih je bilo slišati le en glas splosnega obsojanja obeh rogoviležev in obžalovanja nad po-nižanjem parlamentarizma, ki sta je brezvestno zakrivila oba gospoda, razmotrivalo vprašanje o kaznjivo-sti Šusteršičevih in Koroščevih či-nov. Oba sta, po mnenju mnogih poslancev, zakrivila očividne zločine, dr. Korošec z nasilnim rušenjem raz-prav zakonodainega zbora (v smislu § 76. kaz. zak.), dr. Šusteršič z ne-varno pretnjo, dr. Korošec poleg tega tuđi prestopek hudobnega poško-dovanja tujega imetja. Marsikateri parlamentarec je iz-razil mnenje, da bi bilo končno enkrat potrebno, poklicati v obrambo parlamentarizma — na pomoć dr-žavnega pravdnika. Eksempel bi bil tem bolj strašilen, če bi roka pravice zagrabila takoj prvič — deželnega glavarja. Od burnih in žalostnih dogod-kov, ki so se odigravali v vodogo-spodarskem odseku, se danes prav prijetno odlikuje tiha in nemotena de-Iavnost zbornice same. Parlamentarni aparat deluje z naravnost odlično hitrostjo. Do 7. zvečer je bilo odpravljenih in odobrenih šest zako-nov, dva o pupilarni varnosti dalmatinskih, oziroma šlezkih deželnih obligacij. nadalje oba zakona o zava- rovanju pomorščakov in pomorskih ribičev proti bolezni in nezgodam, mednarodna pogodba o pravnih po-sledicah pri trčenju ladij in pri po-moči o pomorskih nezgodah, zakon o regulaciji Donave, 0 inženirskih komorah, in zakon 0 državni subven-ci podonavski paroplovni dr:ižbi. V odsekih se tik pred počitnica-mi še poskuša to in ono stvar dokončati. V subkomiteju za italijansko pravno fakulteto se je danes nadalje-vala debata o tej zadevi, nemško-na-cijonalni poslanec Waldner je stavil nekoliko presenetljiv predlog, da naj vlada ustanovi v Trstu laško trgov-sko visoko solo, kateri bi se dala pripojiti italijanska pravna fakulteta. Odkod naenkrat ta velika dobro-darnost Nemcev, ki hočejo sedaj naenkrat dati Italijanom kar dve visoki soli? Nujna ta zadeva seveda ni, sub-komite se sestane zop#šele v jeseni. Razveseljiva vest prihaja iz ustavnega odseka. Ta je danes kon-cal razpravo o društvenem zakonu ter pripravil predlogo za plenum zbornice, ki bo mogla brez vsakih ovir resiti v jeseni to velevažno za-konodajno delo. Vodogospodarski odsek bo na-daljeval svoje meritorne razprave sele v septembru. Do takrat bo mor-da položaj razjašnjen in kompenzač-no vprašanje rešeno. Nikdo ne zavi-da Čehom in Poljakom kanalov. toda slab gospodar je tišti, ki svoje zade-ve zanemarja, svojo domačijo oško-duje, da bi sosed se imel tem bolje in da bi tem lepše prospeval. Upraviče-nost tega principa mora vsakdo priznati. V naslednjem podajemo sejno poročilo: Predsednik d r. S y 1 v e s t e r je ob 11. otvoril sejo. Na dnevnem redu so: zakon o pupilarni varnosti zadolžnic melioracijskega posojila Dalmacije in pa zakon o pupilarni varnosti šlezijskega deželnega želez-niškega posojila. Sprejeta sta bila v drugem in tretjem branju brez debate. Nato je zbornica obravnavala o poročilu odseka za pomorsko plovbo in pomorsko ribištvo. Vsi tozadevni zakonski predlogi so bili sprejeti, kakor so jih predlagali poročevalci. Nato so se obravnavali zakonski predlogi glede regulacije Donave, ki je bila sprejeta v drugem in tretjem branju. LISTEK. Lepi stričeh. (Bel - AmiJ Francoski spisal Guy de Mau-passant, — Prevel O t o n Župa n Č i č. Stopila je pred njim iz sobe; ponovila je: * Jutri ob sedmih.« Odgovoril je: »Jutri ob sedmih.« Ločila sta se. Ona je zavila na desno, on na levo. Du Roy je šel do vnanjega bul-varja. Potem se je počasi vračal po bulvarju Malesherbes. Mimo pekar-ne grede je zagledal glaziranega koštanja v čaši in si je mislil: »Funt ga prinesem Klotildi.« Kupil je zavitek tega precukranega sadeža, ki je bila Klotilda kar nora nanj. Ob štirih je prišel domov in je čakal svoje mlade metrese. Nekoliko zapoznila se je, ker je prišel njen mož za osem dni. Prasala je: »Ali utegneš jutri k nam na dine? Zeio bi te bil vesel.« »Ne, jutri diniram pri šefu. Kar zakopani srao v politične in finančne posle.* Snela si je bila klobuk, sedaj si je slačila opleček, ki jo je preveč stiskal. Pokaza! ji je zavitek na kaminu: »Olaziranega koštanja sem ti prine-sel." Tlesknila je z rokami: »To je le-po! Kako si Ijubezniv.* Vzela je zavitek, pokusila ene-ga, in ie izjavila: »Izvrsten je. Vem, da ne hom niti enega pustila.- Nato je pogledala Oeorgesa s poltno veselostjo in je pristavila: »Torej daješ vsem mojim poželje-njem potuho?« Počasi je jedla kostanj in pogledala vsak hip v zavitek, ali ga je še kaj notri. Rekla je: »Čakaj, ti sedi v na-slanjač in jaz ti počenem med kole-na, pa bom brustala svoje bonbone. To bo tako prijetno.« Nasmehnil se je, sedel in jo vzel med svoja razkrečena stegna kakor je držal malo prej gospo Walter-jevo. Dvignila je glavo proti njemu in mu je dejala s polnimi ustmi: »Veš, srček, o tebi se mi je sanjalo. Sanjalo se mi je, da sva naredila veliko potovanje, jaz in ti, na ka-meli. Dve grbi je imela, in midva sva jahala vsak na eni grbi čez puščavo. S seboj sva imela z maslom namaza-nega kruha v papirju in vina v ste-klenici, pa sva južinila na grbah se-de. A za malo se mi je zdelo, da ne moreva delati nič drugega: bila sva predaleč vsaksebi. in jaz bi bila rada zlezla s svoje grbe.« Odgovoril je: »Tuđi jaz bi rad z grbe zlezel...« Smejal se je, njena rgodba ga je zabavala in napeljal jo je, da je govorila neumnosti. čebljala, pravila vse tište otročje budnlosti. ki jih br-brajo zaljubljenci. Vsa ta razpust-nost. ki se mu je zdela v ustih gospe de Mareile Ijubka, bi ga bila pri gospe Walter}evi iz koze spravila. Tuđi Klotilda ga je klicala: »Srček moj, mali moj, mucek moj.« Te besede so mu 7-venele sladko, so ga božale. Ko jih je govorila malo prej ona, so ga dražile in se mu gabile. Zakaj besedam Hubezni, od vekomaj do vekomaj enakirn. dajo okus ust-nice iz katerih prihajajo. A ves čas. ko se je veselil njenih burk. je mislil na šestdcsettisoč frankov, ki jih bo dobil in nenadoma je ustavil njeno blebetanje: dvakrat jo je nalahno udaril s prstom po glavi. »Poslušaj, muca. Nekaj ti imam naročiti za tvojega moža. Povej mu, da sem jaz rekeU naj nakupi jutri za desettisoč frankov maroškega posojila, ki je po dvainsedemdeset; in jaz mu obljubim, da dobi, predno prete-ko trije meseei. šestdeset do osem-desettisoč frankov. A zabiči mu, naj o tem molči kot grob. Povej mu, da sem rekel, da je ekspedicija v Tanger že sklenjena in da prevzame jamstvo za maroški dolg franeoska država. A pazi, da se ti pred drugimi ne za-rečeš. Zaupal sem ti državno tajnost.« Resno ga je poslušala. Zamr-mrala je: »Hvala ti. Se nocoj povem svo- jemu možu. Nanj se lahko zaneseš; ne pisne niti besede. Vreden je za-upanja, le brez skrbi.« A pofedla je bila ves kostanj. Zmečkala je zavitek in ga je vrgla v kamin. Potem je rekla: »Pojdiva v posteljo.« Niti vstala ni in je začela odpe-njati Georgesu telovnik. Kar hipoma preneha, potegne z dvema prstoma dolg las, ki se je ujel v gumbnici, ter se zasmeje: »Lej no, Madelenin las si prinesel s seboj. To je pa res zvest mož!« Potem se je zresnila in je dolgo opazovala na svoji dlani komaj vidno nitko, ki jo je našla, in je zamrmrala: »Ni jMadelenin, teman je.« Nasmehnil se je: »Prejkone je sobaričin.« Ali ona je pregledovala telovnik pozorno kakor policist in je po-tegnila še en las. ki je bil ovit okrog gumba; potem je našla še tretjega; pobledela je, in nekoliko drhteča je vzkliknila: »O, bil si z žensko sku-paj, ki ti je omotala vse gumbe Z lasmi.« m Začudil se jeHn je zajecljal: »Ni res. Ali si neumna? . . .« Naenkrat se domisli; razumel je, najprej se je malo zmedel, potem je nasmehoma tajil, pravzaprav ne posebno hud, ker ona sluti, da ima pri 4 ženskah srečo. Se vedno je iskala in vsak hip je našla las: z naglo kretnjo jih je odvijala in metala na preprogo. Uganila je bila, s svojim prebri- sanim ženskim instinktom, in jeclja-la je vsa razjarjena, pripravljena na jok: »Rada te ima, ta-le . . . in hotela je, da bi nosil kaj njenega s seboj . . . O, tak slepar!« A nenadoma je zavpila, zavre-ščala z nervoznim veseljem: »O!.-. o! . . . stara je ... ta-le las je bel . . . A, tak sedaj jemlješ že stare ženske . . . Ali te plačujejo? . . . Povej no ... ali te plačujejo? ... A! Sedaj si prišel že na stare babe . . . Mene ne potrebuješ več . . . Le imej ono . . .« Vstala je, stekla po svoj opleček, ki ga je bila vrgla na stol, in se je hitro oblekla. Njega je bilo sram, hotel jo je zadržati in je jecljal: »Ne, no ... Cio ... ne budali vendar . . . jaz ne vem, kako to ... poslušaj . . . ostani ... daj no ... ostani . . .« Ona pa je ponavljala: »Le imej svojo staro babo . . . le dobro jo drži ... daj si napraviti prstan iz njenih las . * . iz njenih be-lih las ... teh4e tukaj bo že do-volj . . .« Naglo in spretno je zmetala naše obleko, si popravila lase in si po-tegnila pajčolan preko lica; in ko jo je hotel prijeti, mu je dala s polnim mahom zaušnico v obraz. Bil je kar prevzet in ves osupel, ona pa je od-prla vrata in je zbežala. Komaj je bil sam, ga je pograbila silna jeza na to staro kavko NValterico. A, tej bo pa posveti! tej, pa prav poštena (Dalje prih.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. ^ «**• PosL dr. Ellenbogen ie po-ročal o zakona glede ust&novitve in-ženirskih zbornic. Posi. D e n» š a r je nasprotoval tem zbornicam, na-vziic tema >e bil pa zakon spreiet ▼ dragem in tretjem branju. Temu je sledila razprava o za-kmskem nacrtu glede obnovitve pogodbe z donavsko paroplovno družbo. Poroćevalcc dr. Steinwen-der je izjavit, da je zbornica vsled obstrukcijc sele zdaj prišla do tega, da more obravnavai o te] pogodbu Med tem si je seveda vlada z naku-pom akcij Južnonemške donavske paroplovne družbe bistveno utrdila svojo pozicijo. S tem je bilo omogo-čeno, da je dobila vlada v novi pogodbi vpliv na tarife in tako je predložena zbornici popolnoma nova pogodba. Minoritetni poročevalec G1 6 -c k e! je oštro prijemal bivšega trg. ministra dr. NVeisskirehnerja ter mu predbacivah da ni zastopal interesov države, temveč interese delničarjev. Po govora poslanca Choca sta govorila glavna govornika posl. J e-dek in dr. Kolischer, nakar ie bil zakonski nacrt sprejet v drugem in tretjem branja. Zbornica je nato razpravljala o predlogu posl. Friedmanna. Krafta in \Vastiana o zakonskem predlogu glede neke izpremembe pri hišnonajem-ninskem davku. Zakonski predlog je bil sprejet v drugem in tretjem branju, kakor ga je predlagat odsek. Pinančni minister je predložil zakonski nacrt glede oprostitve klanja živine v slučaju skrajne potrebe od mesnega davka. Seja je bila nato končana. CešTio -nemšlia pogajanja. Včeraj so se vršile tu zopet spravne konfercnce. katerih se je udeležil tuđi namestnik knez Thun, ki si prizadeva. omogočiti še meseca julija češki deželni zbor. Ce bi prišlo tako đaleč, da se sprejme jezikovni zakon, ki morala vlada ćelo državni zbor nafasč za to sklicati na kratko zasedanje. Za ureditev jezikovnega vprašanja naredbenim potom nišo Nemci. morda pa bi se dalo doseči isto samo z začasno naredbo, ki pa bi dobila jeseni potrditev od strani parlament Ce bi ne bilo mogoče da-nes zaključiti jezikovnih konferenc, kar je zelo veTjetno, bi se konference nadaljevale v ponedeljek v Pragi. — Pogajanja v Pragi bi se potem vršila ves teden, ker hocejo še tek^m prve polovice jnliia spraviti vprasanje do končne rešitve. SrECflnje carja z nemšhim cesarjem. Nemska cesarska jahta ^Hohen-zollera* je dospela včeraj ob 10. do-poldne v Baltisport. Nemške ladje je spremljala ruska torpedna divizija. Nemški poslanik z vojaškim in mor-nariškim atašejem se je peljal cesar-ju nasproti. Ruske ladje so pozdravile nemške ladje s salutom 33 stre-lov. Ko je jahta »Hohenzollern« pristala, je obiskal car nemškega cesar-ja ter pozdravi! tuđi princa Adalber-ta in nemškega državnega kanceiar-ja, Vladarja sta se razgovariala do 11. Pozneje je obiskal nemški cesar carja na ladji »Standart*. se Oglasil tuđi pri carici in princesah. Nato se je vršil zaiterk^ katerega se je udeležil tuđi princ Adalhert. nemški državni kancelar in nemški poslanik. Ruski vojni minister Suhomlinov in poslanik Sverbejev se spreiema ništa udeležila. Štajersko. Obrtniška posredovalnica za Spodnji Štajer. Slovenski obrtniki na Stajerskem smo zelo pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čimpreje od-pomore, se je na I. slovenskem obrt-nem shodu v Celju sklenilo toza-devne posle začasno poveriti »Obče-slovenskemu obrtnemu društvu v Celju«. Društvo je s posredovanjem že pričelo in je moralo posebe nastaviti pomožno pisarniško moČ, ker društveno vodstvo ne more samo iz-vrševati obilnih poslov, ki jih zahte-va taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se deluje z vso resnobo na uresničenje obrtne organizacije in na izvršitev sklepov. storjenih na obrtnem shodu dne 27. maja 1912. Zatorej se društvo obraća do vseh obrtnih zadrug, kakor tuđi do posa-meznih mojstrov-obrtnikov, da se isti v slučaju potrebe poslužujejo naše posredovalnice, ki jim bo pre-skrbela naslove staršev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kake Obrti. Tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 v, dočim opravlja posredovalnica vse posle, zadevajoče priglasitev dečkov za uk, brezplačno. Kakih pogajanj med starci in mojstn posredovalnica ne prevzame, temveč se morajo moj-stri glede določitve »čne dobe itd. dogovoriti direktno s starši, o«ir. varuhi bodočcga učencm. — Vsa vpraianja na posredovatnico se more Jo vršiti le pismenim potom. Pisma Je nasloviti sledeče: »Posredovalnica Občeslovenskega obrtnega društva v Celju«. — Opozarjamo še, da naša posredovalnica ni namenje-na samo za Spodnji £ta)er, temveč se na njo lahko zaupljivo obračajo tuđi obrtniki in taki, ki želijo dati dečke v uk, vseh ostalih slovenskih pokrajin. Radi tega prosimo vse slovensko časopisje, da nam gre na ro-ko pri našem započetem delu, ki bo za ntrditev slovenskega obrtništva nepreeenliive vrednosti. Iz Konjic nam poročajo: 2alostno znamenje za narodno zavest in politično delavnost naših klerikalnih ko-lovodij |e to, da so se udeležili Slovenci volitev le v skupini kmečkih občin — in to, prosim, v docela slovenskem konjiškem okraiu! In še v skupini kmečkih občin so bile priprave prav slabe. V konjiškem okraju imamo nekaj štajercijanskih občin. Ali mislite, da skuša na&a duhovščina kaj proti Possekom in drugim takim ljudem kaj storiti? Kaj še! Na malo-Številne slovenske naprednjake si upajo. nemškutarje puste iz strahu pred Škotom pri miru. Kako daleč pa šega nesramnost ten nemškutar-skih magnatov po kmečkih občinah, kaže slučaj v Onlotnici, kjer išče fu-panstvo ohčinskega sluajo — nemške narodnosti! Tako leže narodna politika v našem okraju rakovo pot, in ni ČioveVn. ki t>i «Vv5^i crniile naše razmere ozdraviti! Zopet to6* na Zgornjem Drav-skem polju. V torek ob 1. uri po-poldne je oklestila toča ćelo Zgornje Dravsko polje in napravila veliko škodo. Največ so trpele Hoće, Slivnica, Fram in Št. Janž. Ljudje pravijo, da tako hude toče že dolgo ni bilo na Drav-skem polju. Radovedni smo, ali nam bodo vsaj letos prizanesli razni du-hovniški in cerkveni berači? Iz Žalca (Naš salonski or-kester) priredi v nedeljo 7. julija ob priliki svoje obletnice koncert v kolodvorski restavraciji z bogatim, skrbno izbranim sporedom. Začetek ob 5. uri popoldne. Usoda štajerskega deželnega zbori. Kakor se sliši iz Gradca, se je začel namestnik Qary znova pogajati z dr. Korošcem in Robičem za dela-zinožnost štaj. dez. zbora. Pogajanja imajo bojda obliko neoficijelrrih do-govorov in imajo namen pripraviti jesensko zasedanje štajerskega dežel-nega zbora. Prnominjamo ktemu, da smo pred kratkim poroćali vest, da se je ćelo mislilo na poletno zasedanje štaj. dež. zbora. Iz Maribora „Marb. Zeit.* se ukvarja na uvodnem mestu z eventualnim imenovanjem dr. Kreka za po-možnega škofa v Mariboru in živahno protestira proti temu, da bi došel ta politik noža in kola na mariborski škofovski stolec. V ostalem pa list molče priznava, da se je dr. Napotnik vedel proti Nemcem in nemškutarjem taktno obnašati, samo na deželt da je pustil duhovništvu v nadjonalnih (!) stvareh prosto roko. — ^Straža" o stvari trdovratno molči Ta molk si Y razlae^ati različno. Eni pravijo, da X: dr. Napotnik ne imel rad dr. Kreki za jeroba kakor to želijo dr. Korošer dr. Hohnjec in dr., katerim je dr. Nr potnik še vedno premalo političei „Straža* pa je mnenja, da je najbolje, ako se ne zameri ne sem ne tje, zato mold. Iz deželnega šolskega sveta. V pokoj stopijo: def. učitelj v St. Pavla, Juli; Sadnik; def. učiteljica v Srom-Ijah, Ivanka Tramšek in def. nad-učitelj v Letusu, Karl Maršic. — Imenovani so: prov. učiteljica v Do-brovcih» Cecilija Kotzbek, za definitivno učiteljico istotam, Fr. Zemljič, def. učitelj v Rečici za učitelja in voditelja v Solčavi in def. učitelj v Marn-berku Ernest Kompost za naduči-telja v St. Ožbaltu ob Dravi. Iz finančne služb« Imenovani so finančni tajniki dr. Jožef Seibert, Adolf Klpdič vitez Sabladolski, Viljem Sieber in Robert pl. Forni a eha r za finančne svetnike ter fi-nančna komisarja dr. M. Wagner in dr. Rudoll Richter-Trumraer za finančna tajnika. Iz Žalca. Pri nas smo imeli v* sredo birmo. Občinski zastop je sklenil, da se oficijelno škofovega sprejema ne udeleži — kdor bi pa od občinskih zastopnikov hotel škofa sprejeti, lahko to stori. Ta sklep naših tržanov je z ozirom na gnjusno gonjo klerikalnih listov in poliMkov proti žalskemu trgu in njegovim prebivalcem docela ume-ven. Kajti ni verjetno, da bi knezo-škof dr. Mihael Napotnik, ki je vendar vrhovni vodja klerikalne stranke na ( Sp. Stajerskem in irna zlasti duhovičino popolnoma v svojih rokah, za hujska-rjje „ Straže•, »Slov. Gosp." in dr. Ko-rošca ne vedel. In Če ve za nje, bi jih moral v interesu ljubega miru, ki £t ima duhovičina po Knalovem navodila OMMJevati, fifrpn»wlajj. lio, ajilulMi naši sotržani, ki imajo ic spoitovanje pred Skotom in dubovitino, so ili ikofa wtmćttr spvtjtaMt Ta se )t prt-peljal, a ai botd spreje«akcv nM pogledati, tenveč je namvnost leiel v cerkev. S to netaktooat}o je naravno vse naše aotržane, Id so Hoteli bili kv-lantni, hsdo razžalil. Pravijo, da je storil to aa prigovarjanje tukajinje duhovscine. Mi stcer ne verujenio, da bi imel glasoviti kaplan Schreiner tak upliv na ikofa, četudi je utegnil po* magati dr. Korošcu, ki se je klatil pred birmo po Žalcu in užival gostoljubje Žuževe biie. Ali to razžaljenje neka-terih žalskib tržanov ie ni bilo Skotu dovolj; drugi dan ni hotel niti pridi-gati, da bi nas kaznoval. Nočemo g. ikofa zasmehovau, saj je storil to že ljubi celjski opat, ki je raolil za ško-fovo zdravje, čes, da ekscelenca ne more pridigatL Dr. Napotnik se je vendar lahko prepričal, kam so zavo-žili njegovi kaplani v Žalcu. Skrajni čas je že, da zgine provizor Schreiner in priđe sem dukovnik, ki bo na svojem mestu. Rorošfto. Oče in hOi. V Volšperku so are-tirali Zidarja Ivana Oswalda zaradi zaradi nenravnosti, ki jo ie zagrešil proti svoji lastni hčeri. Ukraden« dragocenosti. Frido Unterlasserjevo, ki je v odsotnosti svoje bivše gospodmje Tencerjeve v Beljaku pokradla veliko dragocenosti, so včeraj aretirali v Trstu. Utoml ja v Podkloštru 131etni učenec Ivan Čedišnik. Kopal se je v nekem bajarju, zašel v neki tolmun, kjer se je pogreznil v blato in ni rro-gel iz vode. Neki tovariš mu je pri-hitel na pomoč, toda bilo je že pre-pozno. — Na poti domov v okolico Podkloštra je padel po noči pijan 53-letni delavec Hiškot v narasel potok in je utoniL Tatvina v brzovlaku. Med vožnjo iz Karlovih var v Beljak je ukradel nekdo tastu in tašci okrajnega komisarja Einzigerja v Beljaku iz potne torbice, v kateri je bilo 3900 kron, en bankovec zb 1000 kron. Peljala sta se okradena v drugem razredu sicer sama, toda v sosednem oddelku je bil mlad parček, ki je izstopil v Spitalu in iz-ginil. Do sedaj jih še nišo našli Lovska nesreća. V Metnici je šel na lov kmet 501etni Klemen Dorf-line^er. Ko je hotel prelezti neko ograjo, se mu je med ptezanjem sprožila puška. Strel je bil nabit s krogljo, ki mu je prodrla desna roko v rami. Odpe-Ijali so ga v bolnišnico, kjer so mu morali roko odrezati. Nepošten sluga. Celovški policijski stražmojster Marka Jereb je bil kakor smo že poročali vsled raznih nerednosti odslovljen in je dobil nato službo kot magistratni sluga. Tuđi v tej službi je občino goljufal. Ko je uvidel, da bodo njegove sleparije od-krili, je pobegnil in pustil doma pismo, v katerem piše, da se bo ustrelil. Od-peljal se je na Kranjsko in se jet ka-kakor poročajo ob Blejskem jezeru dvakrat ustrelil, ne da bi se zadel. Prepeljali so ga nato v Celovec, kjer je krivdo tajil in obdolžil nekega ma-gistratnega uradnika, da je ta denar poneveril. Uradnik ga je tožil zaradi žaljenja rasti, obenem pa je uvedlo državno pravdništvo proti njemu pre-iskavo. Ker je Jereb vedel, da ga caka občutna kazen, se je včeraj v svojem stanovanju ustrelil. Zadel se je v glavo, prepeljali so ga v brezupnem stanju bolnišnico. Primorsko. Iz dav&ne službe. Davčni asistent Rudolf Brajnik v Ajdovščini je imenovan za davčnega oficijala. Solkan napreden. V ponedeljek se vrše v Solkanu obćinske volitve. Klerikalci z župnikom na čelu delajo in se trudijo na vse načine, da bi presi epiI i zavedne volilce v Solkanu in si pridobili občino. Pri tem delu so jim dobra vsa sredstva, kakor sploh klen-rikaićem, in pazijo naj napredni, za-vedni volilci, da ne sedejo njihovim lažnjivim in hinavskim obljubam na lim ter obdrže Solkan častno na* preden. V pretskovalni zapor v Gorico so odpeljali brate Pavla, Teodorja in Ivana Faganeli, trgovce iz Mirna in njihovega knjfgovodjo Raf. Vugo. Are-tiranci so obdolženi goljutije napram svojim upnikom. Nasilen kaplan. Zadnjo nedeijo je kaplan v Rihembergu, ki je znan kot nasilen in surov človek, med pri-digo nenadoma napadel nekega dečka iz napredne družine pred altarjem in ga začel brez povoda pretepati. Klo-futal in lasal ga je tako, da je deček glasno upil, Stancar je prenehal pri-digovati in ćela cerkev se je zgražala nad surovim početjem kaplana. Kaplan se bo zagovarjal za svoje surovo ravnanje pred sodiičem. Uttr«lll t€ jt v Rojanu 25-letni pek Jakob Kfisso in sicer ob pol 4 ijfltnj v wo\tm fUnovaaj«. Krogl>a fliu je prodrla lobanjo. Odpeljali so ga v bolnišnico, ker je zjutraj umri. Vzrok samomora je neznan. Triaifca porptoi. Danes se vrli zadnja obravnava tega zasedanja in sicer proti g. Đassit, F. Gasparu, A. Ranzatu in E. Vani ju, ki so obtoieni, da so ponarejali avstrijski kovani denar. M#njalnici na ]utn#m kolodvoru v Trstu. Na južnem kolodvoru v Trstu se je otvorila menjalnica denarja in sicer v vestibulu poleg izdaje voznih listov. Menjalnica je odprta od pol 6 ure zjutraj do četrt 11 po noči. V kratkem otvori jo menjalnico tuđi na državnem kolodvoru. Cena vožnja Pri prihodu par-nika „Danubia" v Trst so aretirali 22-letnega Josipa Pintarja iz Podkloštra, ker je vstopil v Splitu brez voznega lista na parnik in ni imel denarja, da bi plačal vožnjo. Pintar pravi, da je vozni listek izgubil. OdpuSćen detavoi. Tovarna za torpedovke Withead na Reki je ustavila, kakor smo že poročali gradbo podmorskih čolnov. Vsled tega so od-pustili včeraj nad 800 delavcev. Nova podzemeljska jama. Pri razstreljavanju za osnovni zid za gle-dišče Penice na Reki so naletili na precej veliko podzemeljsko kotlino, v kateri so dobili krasne in tuđi precej velike kapnike. Nekateri kapniki do-segajo visino do 20 m. Iz te jame pelje hodnik v drugo jamo, sredi ka-tere teče potok, ki veže jamo z mor-jem. Ravnateljstvo gledališča se še ni odločilo, če bo dovolilo občinstvu vstop v jamo. Hibnikor pred sodiščem. Ob 1/4 na 4. je otvoril predsed-nik zopet obravnavo. Zagovornik dr. Novak konstatira, da je izpovedal priča Pust, da je moral ščititi Ribnikarja, ker je bil Ribnikar v magistratni službi. Predsednik; V kaki službi je bil takrat obtoženec Ribnikar? Pust: Bil je živinozdravnik v mestni klavnici. Ribnikar: Jaz nisem bil nik-dar nastavljen v mestni klavnici. Tuđi predsednik konstatira, da Ribnikar ni bil tam nastavljen. Boje. Priča Boje je bil takrat še v obrtni soli- Videl je, kako je nekdo govoril ob kordonu v Šelenburgovi ulici z voza in je imel vtisk, da je bilo to še pred kordonom. Stal ie kakih 15 korakov od kordona oddaljen, ter ie videl. kako je ta voz prihajal od kazine sem. Nekdo z veliko crno brado je stopil na voz in pozneje Je izvedel, da je bil to Ribnikar. Slišal je, da je dotični rekel, da so kot vi-sokošolci prodirali kordone, zakaj bi jih tukaj ne. Kako ie končal svoj govor, ne ve. Kmalu nato je prodrla gruča ljudi naprej proti kazini. Predsednik: Kje ste stali vi pozneje? Boje: V blizini kazine, nekako pri Staculu. Predsednik: In kje ie bil Ribnikar? Boje: Jaz ga pozneje nisem videl vec. Toliko se spominjam, da Ribnikar ni bil več na vozu. ko je množica prodrla kordon. Tuđi se ne spominjam, da bi bil Ribnikar zakli-cal naprej. Ribnikar ni dolgo govoril, pač pa je govoril več kakor sem moge! izpovedati, ker se ne spominjam več, govoril je morda 2 minuti. Imel sem vtisk. da hoče pregovoriti množico, da prodre proti kazini. Priča ne ve, če je kdo vrgel med množico tintnik. Pozneje je šel priča mimo kazine v Zvezdo in je slišal kako so sipe na kazini pokale, ter videl, kako so ljudje mahali s palicami po sipah. Predsednik ; Potem ste bili eden izmed prvih. Priča : Bil sem precej oddaljen. Predsednik : Kako ste mogli potem videti, da mahajo po sipah ? Priča: Saj so bile luči pri-žgane. Predsednik ga vpraša. Če pozna komisarja Jančigaja, kar pa priča potrdi, izpove pa, da ga takrat še ni poznal. Obtoženec Ribnikar konstatira, da ie bil priča takrat 14 do 15. let star, da niti ne ve kaj je občin-stvo delalo, in da je njegova izpoved v protislovju z izpovedjo JanČigaja. Zagovornik dr. Novak vpraša pričo, koliko stražnikov je biio v kordonu. Priča pravi, da je jih je bilo gotovo 6. Priča Knnaver izpove, da je videl bradatega člove-ka, kakršen je obtoženec, ter da je ta stopil k njemu na voz ter začel govoriti. Pravi pa, da je bilo to še pred kordonom. Ze ko se je vozil mimo Zvezdc je slišal žvižganje in je vprašal 3 fante, ki so tam stali, če imajlo tekmo za žvižganje. Ti so mu rekli, da ie več, da pridejo od cne strani Nemci, od druge pa Slovenci, pa da se bodo stepli, tako da bo še en velik hudič. Rekli so mu, saj ne boste mogli skozi. On je odgovoril, kdo mi bo branit, cesta je »funnan-ska«. šel je potem do »Bikselma-cherja«, tam pa so ga ustavili poli-caji. Pred policijskim kordonom se Je spravil oni bradati mož na njegov voz in je začel govoriti. Seveda ne more besed tako vezati, kakor jih je dotični gospod, toliko pa ve, da je ljudi navduševaL Slišal je večkrat besedo Slovenci, da bi pa danes še vedel, da je rekel naredimo to ali ono je nemogoče. Stražniki so mu napravili nato pot, in tuđi ljudje so se umaknili vozu, samo nekateri so vlekli njegovega konja sem in tje. On se je z njimi skregal. Kmalu nato je videl kako so drli Ijudje po Šelenburgovi ulici. On se za to ni zmenil, marveč je šel z vozom naprej. Tuđi ni slišal, kako so razbijali sipe. Takrat ko je stopil oni gospod na njegov voz, zatrjuje voznik, da je stal pred kordonom, za njim pa je bil »plac«. Pred kazino je stalo že nekaj ljudi. Tuđi ni vedel za kaj gre, in zato si tuđi ni nič mislil. Bal se je samo, da še njemu kaj napravijo. Vtisk pa je imel, da je ta človek, ki je stopil na njegov voz komandant Obtoženec Ribnikar nagla-ša, da je bil voz, ko je stopil na njega že za kordonom. Priča : Mogoce je, da je ta gospod pozneje stopil na voz, ker je več ljudi skakalo na moj voz. Mašič. Priča M a s i č, 19 let star uči* teljiščnik je bil ob času shoda v Mestnem domu na trgu, ter je potem šel z množico do Šelenburgove ulice, kjer je stal kordon. Tuđi on je videl voz, ki je prišel izpred kazine, ter je slišal, da je Ribnikar govoril: >Ko smo bili mi akademiki, smo lahko predrli kordone, zakaj bi jih tu v Ljubljani ne.« Ne ve če je bil to ko-nec govora, tuđi se ne spominja, da bi bil Ribnikar zaklical »naprej« in mahal s klobukom. Ribnikarja takrat še ni poznal. danes ga pozna. Oddaljen je bil od njega kakih 10 korakov. Nato je bil kmalu kordon pre-drt. Ko so sipe na kazini pobijali, je stal nasproti kazini pri brivnici in misli, da so ljudje pobijali sipe s kamenjem. Dr. Novak: Kako Je to mr> goče, da se na besede, ki jih ie govoril Ribnikar od L 1908. še tako dobro spominjate? Priča: Na to me je spomnil Boje. Vprašal me je če se spominjani na te besede,, potem sem sele začel premišljevati in sem se spomnil, da je res govoril te besede. Zagovornik dr. Novak konstatira, da bi se priča sicer ne spominjala tega in da se sploh o drugih stvareh ne spominja ničesar. Drž. pravdnik: To se zgodi vsak dan. Miha Sitar. Priča Miha Sitar, stražnik, 46 let star izpove v bistvu enako kakor drugi stražniki. Ribnikarja takrat ni poznal. tuđi ni poslušal kaj je govoriL Komisaria Jančigaja ni videl in tuđi ni videl, da bi bil Ribnikar z njim govoril. Jančigaj je zapo-vedal, da naj stopi kordon za par korakov naprej. kar se je zgodilo. Ne spominja se več ali so sipe na kazini pokale, ko je stal še kordon, ali ko je bil že predrt. Pravi, da je lahko mogoce, da je Ribnikar govoril z voza pomirjevalno. Predsednik vpraša stražnika Kurenta, ki je bil tuđi že zaslišan pri deželnem odboru, kaj je hotel pove-dati tam z besedami, da ni izključe-no, da bi bil Ribnikar hujskal. Priča Kurent: Tega nisem rekel, pač pa sem izpovedal, da ne vem, kaj je govoril k množici. Državni pravdnik Neuber-g e r hoče potem orisati kako so prodirali ljudje skozi kordon. D r. Novak: Gospod predsednik, ali smem sedaj jaz imeti plaidover? ko ga je imel državni pravdnik. Predsednik : Pozneje g. doktor, jaz moram voditi razpravo. Obtoženec Ribnikar konstatira, da je tuđi ta priča potrdila, da ni iz-ključeno, da je pomirjevalno vplival na množico. Jančigaj. Priča Jančigaj je vide!, kako je stopil obtoženec na voz, tuđi ga je obtoženec nahrulil, zakaj ne pusti množice naprej, slišal pa ni, kaj je obtoženec na vozu govoril. Če bi bil tuđi pomirjevalno govoril, bi on tega ne bil trpel. Nato ga je pozval, da naj stopi z voza, kar je obtoženec tuđi storil. Voz je Šel potem skozi kordon in da kordon zopet »sflika«, je zapovedal, da so stopili stražniki par korakov naprej. Ko se je vrnil h kordonu, Je bilo pobijanje že v največjem teku. Že takoj od začetka, ko je bil kordon predrt, so stražniki premetavali ljudi po tleh, da bi zopet napravili red« Pozneje mu je Lavter pravtl v za- 151 štev.___________________*______ SLOVENSKI NAROD,____________________________________________________^tnin a. sebnem pogovoru, da fe Ribnikar hotel pomirjevalno vplivati na mno-žico, ne ve pa se spominjati, če mu je Ribnikar rekel, da naj gre v Union, da ga tam ven vržejo. Tuđi se ne spominja, da bi bil to Hudalesu pravi!. Letele so namreč psovke na policijo od vseh strani. Govorili so ćelo, da so pljuvali na njega, toda tuđi tega se on ne spominja. Predsednik : Kako ste bili zadovoljni s Pustom. Priča: No, ničesar slabega ne morem reci o njem. bil je zanesljiv, toda opazoval sem sam, da je preti-raval. Predsednik: In kako sod-bo imate o Ažrnanu? Priča: Po mojem mnenju je zelo verodostojen in morda najbolj-si stražnik. Lavtar. Priča Lavtar je v policijski službi v Ljubljani že 6 let. Predsednik ga vpraša zaradi kvalifikacije posameznih stražnikov. Priča: Kvalifikacija je zade-va magistratnega predsedstva. V prezidijalni registraturi je mogoče posneti vse podatke, ki se tičejo službenih zadev stražnikov. Glede Pusta izpove, da so bile njegove ovadbe pretirane. Sploh pa je glede njega podal Lavtar poročilo, ki Pusta v njegovem službenem delova-nja kot stražnik prav malo priporo-ča. Glede nadstražnika Ažmana pravi, da je najinteligentnejši pri po-Iicijski straži in da je zelo premeten. Predsednik : Kaj razume-te pod premeten? Priča: No, premeten, prefrigan je pravilno. j P r e d * e d v i k : AH to odsro-varja nior^u -'linuig«. ait »durchge-tricbeiK. Priča : Odgovarja in ne odgo-varja, toda zanesljiv je najbolj. Pusta z Ažmanom glede inteligence sploh ni mogoče primerjati. Glede obtoženca Ribnikarja pravi, da je prisni pred kazino k njemu, ko ga se ni poznal, in da bi bil takrat morda. ko Še ni poznal političnih razmer in oseb v Ljubljani ćelo morda ugodil njegovi želji, da naj odpre zapah, česar pa ni storil. Zdi se mu sedaj. da so bile sipe takrat. ko je prišel Ribnikar k njemu že pobite. Poročilo je napravil na pod 1 agi hipnih informacij. vedel je. da so bile sipe že pobite. toda ni vedel kaj se je godilo, pozneje pa. ko je dobil druge informacije, je v svojem konceptu prečital nekaj točk predno : oddal poročilo v aprobacijo. Jan-gaj je bil komandant zapaha v Šelenburgovi ulici. On mu je tuđi prisel Toročat. da je tam velik naval. Kar e bflo v konceptu precrtano, je bilo precrtano pred aprobacijo. Državni pravdnik konstatira^ da je imel zaradi poročila o demonstracijah Lavtar dvakrat konflikt s tedanjim županom Hribar-iem. Priča Gortćan, mestni nadstražrrik izpove. da je prišel v kordon v Selenburgovi ulici izpred Mestnega doma. Komandant kordona je bfl Jančigaj. Bilo je veliko ljudi, kffub temu pa so kordon dolgo časa držali. Videl je, ko je stal v vrsti, da je govoril obtoženec na vozu proti množkn. toda ni ga razume!. Nato ni videl obtoženca več. Nato je prišel ukaz. da naj strazniki skozi kordon spuščajo posameznike. To je odredi! Jančtgaj. Komaj so izpustili nekaj fjndi skozi kordon, so zažven-ketaie razbrte sipe in takrat sele je rnnofica pritisnila na kordon in ga prodrla. Besedo »naprej- pa je slišal priča neštefokrat iz množice in to pred in po nagovoru obtoženca raz voz. Ko je bil 1. 1908 zasfišan je po-veda! isto. kar trdi danes. Da bi bil takrat kdo vplival nanj bod i si zasebno ah" službeno, da naj Ribnilcarja sčiti. priča odločno zanika. Nato je fciki razprava za 5 minut prekinjena. Ob petih 36 minut se je razprava nadaljevala. Sodišče ie skupno zaprisegio vse priče, ki jih namerava zaslišati tekom obravnave v četrtek. Izpoved stražnika Jakoba Podre-berska. Predsednik: Vi ste bili tuđi v Wolfovi ulici? Priča: Kl sem tam v poKcij-skem kordonu. Predsednik: Katera mno-žica pa je preje prodrla kordon, ona v Wolfovi ali v Šelenburgovi ulici? Priča: Govorili so, da ona v Šelenburgovi uFci. Predsednik: Ali so bile tam neke ženske, ki so klicale: »Le na-prej za na mi.« Priča: Nič ne venu Predsednik: Ali je kdo vplival na vas, da bi ne govorili res-nice? Priča: Ne! Dr. Novak: Ali ste slišaii, da *e je o tem govorilo? Priča: Ne. Predsednik: Jaz nimam pričo ničesar vcč vpcasati, lahko greste. Stražnik Jakob Krta« je bil v kordonu v Wolfovi ulici. Glede Ribnikarja ni navedel ničesar, glede Pusta pa je rekel, da je bil najbrže radi tega od policije odstranjen, ker je pač dobro znal »gledati na usta«, drugače pa je bil nesposoben. Stražnik Ivan Papter, ki je bil tuđi v kordonu v Wolfovi ulici, ni izpovedal ničesar bistvene-ga. Rekel je samo, da so ženske za kordonom klicale: »Možje le naprej in za nami<, teh žensk pa ni poznal. Stražnik Anton Švigelj. Predsednik: Kje ste vi bili takrat? Priča: V Šelenburgovi ulici. Predsednik: Ali ste videli Ribnikarju govoriti na vozu. Priča: Videl sem na vozu ne-kega moža, nisem pa slišal, kaj je govoril, ker sem imel posla z ljudmi. Kdaj je dotičnik stopil z voza, nisem videl, tuđi nisem videl, da bil pri vozu navzoč komisar Jančigaj. Dr. Novak: Kdaj pa so za-žvenketale sipe na kazini, preje, ko je bil predrt kordon ali kas-neje? Priča: Zdi se mi, da preje. Predsednik: Oktobra leta 1908. ste izpovedali, da ste slišaii, da je nekdo rekel: »Policija nas ne pusti naprej. le naprej.« Priča: Se ne vem spominjati. Predsednik: Vam verja-mem, saj je bilo to pred 4 leti. Stražnik Anton Kotnik. Predsednik: Kje ste bili vi v onih dneh 1. 1908. Priča: V Selenbureovi ulici. r^cJsedni*. k^j >io-znal. Kasneje so mi povedali, da je bil to Ribnikar. Predsednik: Ali ste slišaii, kaj je govoril? Priča: Ne. nisem nič slisa1, videl sem, da je gestikuliral z rokami, a name je napravljalo vtisk, kakor da bi množico miril. Sklepal sem to iz tega, ker ni bil naval na kordon po govoru nič intenzivnejši, kakor preje. Predsednik: Ali ne videli tam .lancigaja. Priča: Da, ko je bilo na kazini že vse pobito, je Jančigaj rekel: »Sedaj je že tako vse pobito, pa tuđi mi spustimo ljudi tja.« Nato smo spustili ljudi skozi kordon. Na to je kma-lu prišla orožniška patrulja. Predsednik: Ali ie res, da ste se nasproti Pustu izrazili takrat. ko ste bili oktobra meseca 1. 190S zaslišani pri preiskovalnem sodniku, da naj za Ribnikarja ugodno govori, ceš on je se provizoričen in lahko v na-sprotnem slučaju izgubi službo. Priča: Nikoli nisem tega govori I, najmanj pa proti Pustu. Če Pust kaj takšnega govori, mu lahko v obraz povem, da laže. Predsednik: No. Pust. kaj pa vi pravite nato? Past (v veliki zadregi): Vzdr-žujem, da mi je Ažman vse ono rekel. Sklicujem se na stražnika Pav-1 i n c a , ki je moral tuđi slikati tište besede. Sodišče je sklenilo Paviinca za-slišati. Da se ga pokliče telefonično, se je ob 7. uri 05 minut zvečer preki-nila razprava za pet minut. Po stražnika je hotel iti tajni stražnik Demšar, drž. pravdnik dr. Neuperger pa je kričal: »Ja, vi boste sli po njega, ja, ta bila lepa.« Stražnik Ivan Pavline. Po odmoru je bil zaslišan Ivan Pavline. Predsednik: Ali ste bili zaradi septemberskih dogodkov zaslišani? Priča: Da, pri sodniku Gras-selliju. Predsednik: Kateri drugi so bili še zaslišani? Priča: Ažman in Pust Državni pravdnik: Zakaj pa se tresete? Predsednik: Ker >e upehan, ker je tekel. (Drž. pravdnik se porog-Ijivo sme|e.) Predsednik: Prosim, tu *e ni treba nič smeiatL Predsednik: Ali niste z Ažmanom ničesar govorila o Ribnikarju. Priča: NcJ Predsednik: Ali }c takrat na hodniku res Ažman rekel Pustu: »Glejte, da boste Ribnikarja ven rezali, drugače boste službo izgubili.« Priča: Jaz ■!■•» taca sttial aeca sodaika. Če bi bil Ažinan ka] govoril in rekel Pustu, bi to moral slisati. (Splošna senzacija.) Državni pravdnik dr. Neuberger: Pust je samo rekel, da je mogoče razgovor z Ažmanom slišal tuđi Pavline. Dr. Novak: Ne, Dopolnoma decidirano je trdil, da je sliša! Pavline njegov razgovor z Ažmanom. Pri konfrontaciji Pusta s Pav-lincem in Ažmanom je Pust iel raz-grajati in kričati, kar je primoralo predsednika, da je z vso strogostjo zagrozil Pustu, dabo z disciplinarno močjo postopal proti njemu, ako ne bo mirovah Na to je predsednik prečital iz-povedbe tehle prič: Benedikta Koma n a , detektiva G e r 1 o v i č a , Fr. Vrečarja, Anton Molkar-j a , Fr. Bocka, Fr. P a 1 č a r j a , Domiclja, kancelista Finka, Fr. Klančičarja in nadkomisar-ja AI. S e m e n a , ki so vsi izpovedali, da Ribnikarja sploh nišo videli pri kritičnih demonstracijah. Dr. Novak je predlagal, naj se pokličeta kot priči gospa F e 1 d -steinova in g. dr. Hacin in naj se rekvirira sodni akt, tičoč se priče Pusta, in disciplinarni akt od magistrata proti istemu Ivanu Pustu. Končno je zagovornik še predlagal zaslišanje policij. nadzornika Jurka Javornika. V svojem govoru je dr. Novak med drugim izrazil svoje začudenje, da državni pravdnik dr. Neuperger ni dal zapreti pričo Ivana Pusta, o katerem je evidentno, da je krivo pričal ali 1. 1908. ali pa sedaj. Sicer pa je to stvar državnega nravdnika, ki bo končno pač vedel, kaj mu je storiti. Državni pravdnik dr. Neuperger na ta izvajanja ni reagirah pač pa je predlagal, naj se znova zaslišita policijski svetnik Lavtar in komisar Jančigaj, ki bosta povedala, da je nadzornik J a v o r n i k baje intimen prijatelj Ribnikarjev, ki je Ribnikarju dajal materijal za napade na policijo, Lav-tarja in Jančigaja v »Jutru« in kasneje »Dnevu«. Ta izjava drž. pravd-nika je vzbudila prilično veselo raz-položenje med avditorijem. kar je na-potilo g. dr. Neupergerja, da je emfatično vzkliknil: »O mi vemo vse, mi izvemo vse!« SploŠen smeh med žurnalisti. Predsednik: »To pa je že preveč. Kar sedaj povem, da jutri ne bom pustil nobenega k obravnavi. Saj nismo v gledališču.« Nato je bila obravnava prekinjena. Nadaljuje se v petek 6b 9. do- poldne. * ♦ * IL dan razprave. v petek, dne 5. juli-ja 1912. Obravnava se je pričela ob 9. dopoldne. Predsednik: Glede predlo-gov. stavljenih po dr. Novaku, je sodišče sklenilo, da se odkloni zaslišanje predlaganih prič dr. Hacina in pol. nadzornika Javornika, rekvirira pa se disciplinarni akt proti Ivanu Pustu. Drž. pravdnik: Potem umaknem tuđi jaz svoj predlog glede Lavtarja in Jančigaja. Predsednik: Saj smo tuđi tega odklonili. D r. Novak: Stavil bom nekaj predlogov. glede katerih prosim, da jih sodišče uvažuje. Predsednik: Zakaj pa niste teh predlogov včeraj stavili? Dr. Novak: Ker sem imel akt na razpolago v proučevanje samo par dni in se naravno nisem vsled tega moral pripraviti tako, kakor če bi ga imel v rokah dva meseca. Predsednik: No, pa stavite svoje predloge. Dr. Novak: Včeraj se je gosp. državni pravdnik izrazil, ko se je konstatiralo, da je bil priča Dolinar odpuščen iz službe pri užitninskem zakupu, češ, da je ta odpust v zvezi z Dolinarjevim pričevanjem v Ribni-karjevi aferi. Ker je to tako težko očitanje, da se mora zavrniti, predlagani, naj se zasliši za pričo župana dr. I v a n a T a v č a r j a, ki bo kot načelnik direktorija užitninskega zakupa povedal, zakaj je bil Dolinar odpuščen in da ta odpust ni nobeni zvezi z Ribnikarjevo afero. Državni pravdnik se je nadalje tuđi izrazil, da se je vplivalo na priče stražnike. Tuđi glede tega predlagani, da se zasliši za pričo gospoda župana dr. Ivana Tavčarja kot vr-hovnega šefa mestne policije. Nadalje predlagani, da se zaslišita kot priči gospe Marija Tram-p u š in Marija Lehrmann, kate-rima sta njiju pokojna soproga kritič-nega večera pripovedovala, da je Ribnikar v šelenburgovi ulici miril ljudi in da se zaslišita Đonač in S k u b i c o tem, da je Pust že pred 1. 1906. debelo slišal. Drž. pravdnik: Jaz nisem trdil, da bi bil Dolinar odpuščen radi Ribnikaneve afere, takisto pa tuđi nisem trdil, da bi bil župan dr. Ivan Tavčar vplival na stražnike. Iziav- ljam namreč, da smatram župana dr. Ivana Tavčarja za nesposobnega, da bi storil kaj takega. Sodišče je odklonilo vse predloge. Dr. Novak je prijavil ničnost. Stražnik Hudales pri dr. Peganu. Predsednik: Ali ste bili te dni nekoč pri dr. Peganu? * Hudales: Da, Vrečar mi je rekel, da borno vsi tišti, ki smo bili zaslišani pri dr. Pecanu, prišli v disciplinarno preiskavo. Rekel mi je, da je najbolje, ako stopim radi tega k dr. Peganu. Šel sem v Peganovo pisarno. Ker nisem našel Pegana, sem stvar povedal solicitatorju Koc-murju. Predsednik: Ali se je potem res uvedla disciplinarna pre-iskava? Priča: Ne! Predsednik: Ste že opravili, lahko greste. Pri Reisnerjevih- Predsednik: Vi ste gospe Goblovi preje vse povedali, kaj se bo 18. septembra godilo. Ribnikar: Ona je čitala graške liste in si je na podlagi teh raz-novrstne reci sugerirala. Jaz pa nisem ničesar povedal, ker ji enostav-no nisem mogel, ker nisem vedel, da bi se kaj pripravljalo. Predsednik: Ali ji niste na predvečer rekli: »Nič se ne boj. Tebi se ne bo ničesar zgodilo, samo luč postavi na okno. Saj bomo mi pred oknom sražili.« Ribnikar: Tega nisem nik-dar rekel, to vse je nastalo samo v fantaziji gospe Goblove. Predsednik: Ali ste znani s krojačem Reisnerjem? Ribnikar: Da, znan sem že dlje časa. Predsednik: Ali niste bili v kritičnih dneh pri Reisnerju? Ribnikar: Da, kmalu po 18. septembru sem se razgovarjal z Reisnerjem, ki mi je rekel, da me smatra za krivca onih dogodkov. Jaz sem to domnevanje odločno zavrnil. Takrat je prišla zraven tuđi Goblo-va, ki mi qe smeje rekla: »Ti, ti, to si ti napravil.« Jaz sem jo odločno zavrnil rekoc, da se s tako resno stvarjo ne srne Šaliti. Nato je ona umolknila. Dr. Novak: Ali ste imeli v onih dneh zelen klobuk z »gamsbar-tom«? Ribnikar: Takšnega klobuka z »gamsbartom« nisem nikoli imel. Predlagani, naj se glede tega zasliši moja mati in služkinja. Dr. Novak: Ali ste imeli takrat havelok? Ribnikar: Havelok sem po* leti leta 1908. pri nekem predavanju pa Hrvaškem izgubil, torej ga nisera imel meseca septembra leta 190S. Predsednik je nato prečital disciplinarni akt proti Pustu. Izpovedba Lujize Goblove. Predsednik: Povejte nam, kako je bilo 18. septembra 1908. Priča: Ribnikar mi je pripovedoval, da so mu prijatelji zamerili, ker se ni udeležil skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ptuju. Takrat mi je rekel, da bo radi ptujskih dogodkov protestno zborovanje v Mestnem domu in da se bo tuđi on tega shoda udeležil. Jaz sem mu od-svetovala in ga rotila, naj se v take stvari ne mesa. Zvečer 18. septembra mi je rekel: »Heute geht 's los!« Rekla sem mu, naj ostane pri meni. On pa je odvrnil, da se shoda vsekakor udeleži, ni pa izključeno, da se kasneje vrne. Nato je še pripomnil: »Nič se ne boj, ničesar se ti ne bo zgodilo, saj te poznajo ljudje kot mojo neve-sto.« Drugega dne so bile sipe na oknih pobite. Reisnerieva gospa me je pokli-cala, naj pogledam, kako je vse raz-bito. Pri tišti priliki sem se nasproti Reisnerjevim izrazila: »Jetzt heirate ihn aber nicht« Vprasali so me, zakaj. Nato sem odgovorila: vse to sem že preje vedela, saj mi je Dolfe rekel že na predvečer: »Schiitze dich, wie du kannst.«. Čez nekaj dni je prišel Ribnikar v Reisnerjevo hišo. V veži so bili v nekem zaboju kamni, s ka-terimi so bile razbite sipe. Rekla sem mu: »Tu so kamni, s katerimi so pobili sipe.« Nato je Ribnikar smehljaje pripomnil: »Zakaj pa Reisner pošilja svoje hčerke v nemško solo?« Potem sta se sestala z Reisnerjem in se malo skregala* Pozneje pa sta se spri-jaznila. Prepričana sem, da Ribnikar ni ničesar storil po svoji inicijativi, ampak pod vplivom župana Ivana Mnbarjaindruejh. (Brttpmmmm^-ni^— beležil.) Predsednik: Toda 1. 1908. pa ste pred sodiščem izpovedali vse drugače. Priča: Takrat nisem bila zašli* šana pod prisego. Izpovedaia sem tako zato, ker sem se bala, da bi se mi drugače kaj zlega zgodilo. Predsednik: Ali mislite, da na Kranjskem vse priče pobijamo? Potem bi bila pač na Kranjskem samo četrtina sedanjega prubivalstva. Tuđi v Nemčžji morajo priče govoriti Strani SLOVENSKI NAROD* " 151 Stev. resnico, in ne slede na to, »li so za- slišane pod prisego ali ne. Nato je predsednik prečital iz po-vedbo Gdblove v letu 1908 in 1909. Predsednik: Kakšen klobuk |e imel Ribnikar takrat? Priča: Zelen ali crn klobuk, , ioda spominjati se na to ne morem. Prec^sednik: Ali je imel na klobuku »gamsbartc? Priča: Se ne morem spominjati! Ne, »gamsbarta« ni imel. Predsednik: Ali je vse res-nica, kar ste povedali, ni nič ženske fantazije? Priča: Vse je res, kar sem po-vedala. Predsednik : Kaj pravite, Kosp. Ribnikar, k tej izpovedbi? Ribnikar: Je mogoče, da sem Goblovi reket, da se po shodu kaj zgodi, toda takrat nisem ničesar ve-del, da se bo kaj zgodilo. Jaz sem to samo slutil, kakor so to slutili nemara tuđi Nemci sami. Goblova pa je imela uverjenje. da sem jaz povsodi zra-v^eti. Smatrala me je za hujskača. ker sem se udeleževal narodnega življenja. Zato me je skuŠala vedno zadr-ževati. da bi ne zabajal na shode in tam ne govoriL Državni pravdnik: (na-sproti Goblovi): Ali ste tišti zvečer videli Ribnikarja na ulici pred svojim stanovanjem v haveloku? Priča: Takrat se mi je zdelo, drugi dan pa sem se prepričala, da ni bil. ker mi je rekel Ribnikar, da ni ime! plašča. Državni pravdnik: Pred-lagam. da se izključi javnost, ker misi im na pričo staviti vprašanja, ki se tičejo razžaljenja Veličanstva. Ser»a+ se ie nato umakni! na po-svetovanje. Po kratkem po^vetova-niu je predsednik proglasil skiep. da se javnost izključi. Zagovornik dr. Novak ie ime-■noval za svoje zaupnike Rasta P u -stoslemska, Vitamila J e 1 e n c a in Franca P e t e r 1 i n a. Izpoved Reisnerievih. Po tajni raspravi sta bila zasli-šana Anton in M. Re i s n e r. Predsednik: Ali ste sumili, kdo vam je razbil semptembra 1908. sipe? Priča: Ne! Predsednik: Kdaj pa ste jeli Sumiti? Priča: Drugi dan je prišla Goblova in ta je pripovedovala. da je bil pri onih demonstracijah prav gotovo udeležen Ribnikar. Rekla ie. da ga je videla na ulici, kako je razpro-strl roke in kako so pobijaici šip pre-nehali. Kasneje je Goblova v tem pogledu rekla, da se je motila. Več dni kasneje ie prišel Ribnikar v mojo hišo. Videl sam ga ter ga ogovoril. Pokazal sem mu kamente, s katerim so rile razbite sipe. On je rekel: >A!i mislite, da sem to jaz storil?« Jaz sem pripomnil: -»Tuđi generali ne Screljafo, tako tuđi vi ne.« Nato je odgovori! Ribnikar: »Zakaj pa poši-Ijate svoje hčerke v nemške sole? Jaz sem k temu pripomnil: »Gospod Ribnikar, takrat so bile razmere dru-gačne kakor sedaj. Pred leti sem vprašal nekega slovenskega profe-sorja, v kake sole naj pošiljam svoje otroke? Ta mi je nasvetoval, naj iih pošiljam v nemške sole. Jaz sem to storil. Ko sva se tako razgovarjala, je prišla zraven Goblova in kričala na Ribnikarja: »Du, das ist dein Werk!* Psovala ga je tuđi s -Schuftonv. Gospodična Reisnerjeva je izpo-vedala konformno s svojini očetom. Predsednik je nato prečital iz-povedbe ostalih članov Reisnerjeve obitelji. Iz teh izpovedi je razvidno, da je Goblova silno razburljive na-rave in da je takrat kričala: »Dtesen verflucfcten Slovenen beirate ich jetzt nicht!« Izpoved dr. Gregorja 2eriava. Predsednik: Kie ste videli Ribnikana takrat, ko so se na kazini sipe pobijale? Priča: Zapazil sem ga v Se-lenburgovi ulici v trenotku. predno je govoriL Takrat so že žvenketale sipe na kazini. Stal sem kake 4 korake od njega. Takrat se je Ribnikar razgovarjal z nekim policijskim uradnikom. Nato je prišel neki voz. Na tega je stopil Ribnikar in jel govoriti. Točno na besede se ne spomi-njam, spominjam pa se na zrnisel nje-govega govora. Rekel je med drugim: Policija je za pri a pot in napra-vfla kordon. Na Dunaju si cer pri trn-kih priiikah ne delajo kordonov, toda policija ima pravico do tega in njej se je treba sedai pokoriti, zlasti ker ima mestna policija tuđi težavno sta-lišče. Zato je najbolje, ako Ijudje mi-nijejo, ne skušajo kordona predreti, inarveč se naj umaknek) na/aj proti pošti.« Pri tem govoru je Ribnikar ponirjevalno mahal z rokami. Ljudje so se res jeli umikati. Takrat se je stišalo zopet žvenketanje šir> in sele potem so ljudje prodrli kordon. Predsednik: Ali ste vedeli. da stanuje pri Reisnerjevih Goblova? Priča: Da, to sem vedsl. Predsednik: Ali ste vedeli, da ie Ribnikar Gobovi rekel, da bodo demonstracije ? PriCa: Ničtsar niiem vtdtl. Kasneje na, ko je bila Gablova pred sodiščem zasliiana, rat ie o stvari pripovedovala. Slikala pa mi je stvar tako, kakor da bi se ona bala, da bt se ji kaj zgodilo in da si je vsled tega vsemogoče domišljevala. Ribnikar jo je tolažil, čes, da ji mhče ne bo ničesar storil. Kar se tiče luci, o ka-teri ji je baje Ribnikar rekel, da jo naj pusti v stanovanju goreti kritič-nega večera, mi je rekla Goblova, da si je to željo tolmačila tako, kakor da bo Ribnikar po shodu prišel k nji. Predsednik: Kako sodite o Goblovi? Priča: Moje mnenje je, da je histerična in da se nahaja v takozvani »nevarni starosti«. Gospa Milena dr. 2 e r j a v o v a je izpovedala komforno s svojim so-progom. Izpoved primarija dr. Iv. Jenka. Predsednik: Vi ste bili tišti večer v Selenburgovi ulici. Priča: Da, šel sem domov skozi Šelenburgovo ulico. Ustaviti sem se moral pred Koslerjevo nišo, ker je bil kordon. Takrat je stal Ribnikar na vozu in govoriL Sedai se ne vem spominjati na drugo, kakor na besede >Dunaj« in »pravico iskati«. Na me je napravil vtisk, kakor da hoće ljudi pomh-jevatt. Takr3t sem se naravnost čudil, da Ribnikar s svojim impulzivnim temperamentom s tako vnemo pomirjevalno vpliva na ljudi. Na drugo se ne morem spominjati. Priča Jan Ružička je izpove-dal v bistvu tako, kakor prejšnja priča, samo videl je še, da se je Ribni-Ikar prav nphrno ra'e^viria! s >::j.'",k,»; . :; .... -:a je - . .. neki stražnik. ko je konj potegnil voz in je Ribnikar skoraj padel. Dr. Jos. Lavrenčič je izpo-vedal o bistvu prav tako kakor dr. Zerjav in gospa dr- 2erjavova. Priča Fran Remic. Predsednik: Ali ste bili tuđi v Šelenburgovi ulici, kje ste stali? Priča: Stal sem pri Knafljevi ulici. Videl sem Ribnikarja stati na vozu in slišal sem razločno te-le besede, ki jih ie govoril Ribnikar: »Mi-rujte in bodite dostojni'« Ravno takrat so zažvenketale sipe. Takra sem jo jaz pobral domov. Od Ribnikarja sem bil oddaljen kakfh 4^ korakov. Priča Fran Drentk. Predsednik: Kodi ste vi sli? Priča: Skozi VVolfovo ulico. Tam je ravno miril župan Hribar Hu-di in iih pozival, naj se vrnejo. Sel sem potem skozi Zvezdo, kjer je bilo mnogo ljudi, v Selenburgovo ulico. Tu sem videl Rjbmkarja stati na vozu in govoriti. Natanko se spominjam na te besede: »Mirujte, ne naprej, saj v Zvezdo ne morete, nazai, rairujte in razkropite se!« Nato sva z Mohar-jem šla po Šelenburgovi ulici \u jar I sem še Moharju rekel: »Prav spretno ie porahil Ribnikar priliko, da je pomiri I ljudi.« Stal sem pred Souva-novo hiš>D, ko so jele žvenketati sipe. Pozneje sem se srečal tadi z Janči-gajem. Takrat ^em mu že rekel: »Gosp. Ribnikar ie pa danes prav po-mirjevalno, pametno m uspe^no po-stopal.« 1 udi sedaj. ko se je razne-sla vrest, da so Ribnikarja aretirah. sem v Citalnici dr. Tekavčiču rekel: »će so Rfbniakria res areHrali radi Šelenburgove ulice, potem se mu godi očitna krivica.« Prisednik dr. Stnckl: Kak daleč ste bili takrat oddaljeni od voza, na katerem je stal Ribnikar? Priča: Štlri, k več je mu pet korakov ! Leo Franke, knjigovodja Narodne tiskarne v Ljubljani, izpove, da je šel od shoda nenamenoma v Prešernovo ulico, kjer se je ustavil zaradi množice. Pomaknil se je naprej in slišal Ribnikarja blizu Knaflo-ve ulice, ki je govoril raz voz in slišal natanko besede »Mir!«. Takrat so že sipe na kazini pokale. Koliko časa je govoril Ribnikar, ne ve. Po govoru Rinnikarjevem je šel brez za-držka skozi kordon. Stal je nato po-leg policijskega svetnika Lavtarja. Videl je, da se je bil izvršil glavni naval iz Zvezde in ne Iz šelenbtirgo-ve ulice, od koder je prišel Ribnikar. Iz Šelenburgove ulice je padlo morda samo par kamnov. Predsednik: Ali ste vi tuđi kordon prodrli. Priča. Ne! Na me je napravilo vtisk, da je policija sama odnehala. Priča V. B u k o v n i k, magi-stratni koncipist, je videl Ribnikarja na vozu govoriti. Kaj je govoril. ne ve, prve njegove besede pa je slišal natanko in sicer: »Bodite mirni!« Mimogrnde je slišal pa med iumom, vendar razločno besede: »Ne rabite sile!« Jančigaia ni videl, pač pa po-samezne stražnike kordona. KakŠen klobuk je imel Ribnikar, on ne ve. , Množica o njegovem govoru ni prodrla kordina, marveč se ie kot prele, poćasi naprej potnikala. Od kar je sto-, pil Ribnikar raz voz, ga ni priča već ' videl. On je imel vtisk, da Je množica po Ribnikarjevem govoru razUa te na več krafev in 4a )• Ribnikar i pomir^valno %ovoril. Profesor Reisner se je vn» čal domov in slučajno prifcel v blizino. Stal je blizo pošte. Videl je rieke-. ga, ki ie govoril. Pozneje je sele zve-del, kdo je govornik in se je tuđi sele pozneje z njim seznanil. Besedi Ribnikarjevih ne ve natano, gotovo pa je, da je govornik vplival na mir, in dobro je slišal besede: »mir, mi-rujteU a masa, v kateri je bil Ribnikar, je bila še vsa pri Knailovi ulici, ko so že šine žvenketale na kazini. Ljudje, ki so stali okoli Ribnikarja, so bili mirni in so se tuđi po njegovem govoru razhajali. Veliko ljudi je šio po Dunajski cesti nazaj. Priča F e 1 d s t e i n, knji^ovez, je šel tuđi iz Mestnega doma v Selen-burgovo ulico. Spomnija se, da je slišal Ribnikarja: »Bodite mirni!« Proti kazini ni kazal. Jančigaia je videl, da je hodil okrog kordona. Sipe so pokale še predno )e on slišal Ribnikarja govoriti, ozh-oma na voz stopiti. Kordona nismo potrgali, mar-več je policija sama odnehala. Pred kazmo Ribnikarja ni videl. Ljudje, ki so bili okrog Ribnikarja, nišo bili nasilni. Dr. Ft. Župane izpove, da ni bil v Šelenburgovi ulici. Pri Tonhalle je šel tuđi iz Mestnega doma v Šelen-čul krike nazaj, nobeden naprej, in je nato obstal. Med tem je videl gručo okoli 60 ljudi, ki so prodrli kordon v \Volfovi ulici. Leteli so do steklene-ga salona kazine in začeli metati kamenje. Nato je predrla ćela množica kordon v Wolfovi ulici in so napadli kazino. Iz Šelenburgove ulice, kjer ie bil Ribnikar. ni videl prihajati demon-st'-antov, Ribnikarja ni videl. 2 v a g e 1 j Bojko je bil tuđi v Šelenburgovi ulici. Ribnikarja je videl na vozu. ko je govoril, nanj je napravilo vtisk, da je ljudi pomine-val. Ljudje so postali med in po govoru bolj mirni. Pozneje se je policija obrnila in šla proti kazini. Za ujo je šla množica ppčasi proti kazini. Ko so se približali ti ljudje kazini, so bile sipe že pobite. Pozneje Ribnikarja ni več videl. V i z j a k , filozof je tuđi prišel od Mestnega doma do kordona. Tam je naletel Ribnikarja, ki ga je prosil, da bi ga malo vzdignil, da bi ljudi pomiril. Vzdignil ga je z enim tova-rišem, toda ništa ga mogla obdržati. Nato je stopil na voz in govoril. Slišal ie besedo »Mir«, govoril je komaj 3 do 4 minute. Drugega ni slišal govoriti. Kordon je prodrl neki izvo-Ček. ki je peljal skozi. za njim pa so stopili v tisto vrzelj drugi ljudje. Kakšen klobuk je imel Ribnikar priča ne ve. Ravnatelj Jakob D i m n i k . njegov sin Ivan in črkostavec M o -h a r se nato zaprisežejo. Jakob Dimnik je šel po Šelen-hurgovi ulici domov. ko ga je dohi-tela množica. Med njimi Ribnikar na vozu. Zdelo se mu je, da je govoril Ribnikar pomirjevalno, ker so se ljudje nato mirno razhajali. Ivan Dimnik je videl, ko je govoril Ribnikar s komisarjem, predno je stopil na voz. On je bil uverjen, da dela Ribnikar sporazumno s komisarjem in da ljudi pomiruje. Pri njegovem govoru se ljudje nišo raz-burjali. Zc takrat pa je prišlo nekaj ljudi od kazine sem. Drag. Mohar je prišel po Pre-šernovi ulici gori in pri Knaflovi uiici je bil ze kordon in velika gneča. Kaj je Ribnikar govoril na vozu ne ve, toda sklepa! je, da je ljudi miril, ker so Ijudje res mirnejši postali. Hujskal po njegovem mnenju Ribnikar ni. In slišal je ćelo besede, da se je Ribnikarju treba zahvaliti, da nišo ljudje nasilno kordona pre-drli. ?ipe so pokale ko je bil kordon v Šelenburgovi ulici še cei. Predsednik: Ja kdo pa je pobijal. Priča : Bilo je nolno ljudi v Zvezdi, ki so prišli skozi Wolfovo ulico. Nato je bila ob 3/4 na 2. popol-dne obravnava prekinjena in se na-daljuje popoJdne ob 4. Dnevne vesti. Župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar te poslal po svojem odhodu iz Prage z Ilunaja praškemu županu sledečo brzojavko: Srce in duša sta polni neizbrisljivih vtiskov krasnega dvojnega slovanskega praznika. Ljubljanska delegacija izraza Vam, visokospoštovani gospod župan, in celemu slavnemu mestnemu zastopu najiskrenejšo zahvalo za neomejeno ljubeznivost in vzorno slovansko go-stoljubnost. Slava Pragi in lunaške-mu češkemu narodu! Bog blagoslovi naše skupno delo! Župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller. + Glasovanje l)ubl]anskega dr-žavnega poslano o proračunskem provizoriju vznemirja »Slovenca«. Da je Češki klub, s katerim je glaso-val poslanec Ravnihar, sklenil glasovati za proračunski provizorij, se gotovo tri zgo&io brez Mtfatti mio- ■ov. Med niwi 9% 1» W razlog, da }e glasovanje za provizorij smatrati kot zanpnioo vladi. To $e je izrecno poudarilo. Eden glavnih razlogov — drugih »Slovencu« ni treba vedeti — je pač ta, da vlada sama na glasovanje o provizoriju ni vezala vprašanja zaupanja ali nezaupanja. Na-fcprotno, prav prozorno se je grozilo — s § 14. Vreči proračun bi se torej reklo vreći parlament, ne pa vreči vlade. Sicer pa poslanec Ravnihar glasom našega dunajskega poročila ni glasoval za vse točke proračuna, tuđi ni glasoval proti Tomšikovemu in Diamandovernu precjiogu. Temu nasproti pa lahko konstatujemo, da je slovenskega kluba glasovanje proti proračunskernu provizoriju — gola komedija, ki ima Ie namen, vo-lilcem nasuti nekaj peska v oči. Slovenskega kluba glasovanje namreč ni nikogar nič bolelo, najmanje pa vlade. Ve tuđi vsa zbornica z vlado vred, da ima slovenskega kluba opo^ zicija vse druge bolečine kakor pa so morda neizpolnjene narodnostne za-hteve slovenskega naroda. Zakaj pa slovenski klub ni glasoval proti brambnim predlogam? Tam bi se bila izkazala smotrena in načelna opozicija. Pa seveda ... -r Zasliševania pri deželnem odboru v Ribnikarjevi zadevi. Olo-noko je padel kranjski deželni odbor. Tako globoko je padel, da |e ćelo de-želo lahko srani pred vsem svetom, da ima tako najvišjo avtonomno oblast. Ta deželni odbor, ki bojkotira vse kar ne trobi v rog klerikalne stranke, ki zlorablja svojo moč na najpredrznejši način, ki grabi deželni denar za strnnkarske namene na škodo vsega prebivaUtva, ta deželni odbor je sedaj razkrinkan, da denuncira politične nasprotnike klerikalne stranke s pomočjo falsifikacij. Ni dolgo tega. kar je bilo na Dunaju od visoko stojeće osebe iz justičnega ministrstva izrečena beseda, ki mora zaskeleti vsakega poštenega Slovenca, kakor udarec z bičem po obrazu. Z ozirom na vedne denuncijacije klerikalcev je omenjeni visoki dostojanstvenik rekel: palmo prvenstva v denuncijacijah imajo med vsemi avstrijskimi narodi — Slovenci. Za najgrje denuncijante imajo naš narod na Dunaju in ni se čuditi, saj ga ni dneva. da bi klerikalci ne spravili kake nove denuncijacije na dan. V dež. šolskem svetu sploh ne dela-jp klerikalci drugega, kakor da de-nuncirajo. V vsaki seji denunciralo par ljudi, ki so jim na potu. Denunci-rajo pa tuđi po ministrstvih, denun-cirajo pri vladi, denuncirajo sploh koder je Ie priložnost za denunciranje. O ovadbah na sodišča niti ne govorimo! Zdaj se je izkazalo, da se tuđi falsifikacij v prid svojih denunci-jacij ne strasijo. Vsled denuncijacije deželnega odbora, ki jo je podpisal dr. Lampe, je sodišce začelo sodno preiskavo proti Ribnikarju in vsled sunuižčenja dež. odbora je prišel Ribnikar v preiskovalni zapor. Gradivo za svojo denuncijacijo je pa deželni odbor na poseben način pripravi!. Zaslišal je različne priče. To zasliše-vanje je oskrbel famozni dr, Pegan. Pri včerajšnji obravnavi se je pokazalo, kako je ta dr. Pegan manipuli-ral. Zasliševal je priče, pa iim ni prečital, kar je zapisat, niti jim dal zapisnike v podpis. Vcerai so pa te priče drugače izpovedale, kakor je zapisano v zapisnikih dr. Pesana. Priče so pred sodiščem izpovedovale pod prisego in so priznale, da je dr. Pegan nekaj drugega postavil v zapisnik, kakor pa so te priče izpovedale pri deželnem odboru. Torej čisto navadno falsifikacijo je zagrešil ta poštenjak dr. Pegan in to iz poi'-lega nagiba, da bi spravil v }ečo in ob eksistenco človeka, ki mu ni drugega storil, kakor da je bil nasprot-nik njegove stranke. Sokriva je na tem Činu seveda vsa ta zavržena klerikalna stranka. -4- Imenovanje pri južni železnici na Kranjskem. Nadrevidenti so postali: Ivan F r o U. revident in prometni kontrolor, Št. Peter na Krasu; Fran V i d i c. revident in po-stajenačelnik, Logatec. — Revident i so postali: Lorenc P o č k a r, pristav, Ljubljana: Marko Kro-mar, pristav, Ljubljana. — Pristavi so postali: Anton N e j e d 1 y, asistent, Litija; Andrej Masefj, asistent. Zalog; Ivan Kaffou. asistent, St. Peter na Krasu. — Asistent je postal: Martin Dcren-d a, uradniški aspirant. Zagorje ob Savi. — Na vozeh na veselico za Na* rodni sklad se pripeljejo vrli napred-njaki iz ljubljanske okolice s harmo-nikami ter s slovenskimi trobojni- — Danes zvečer je sestanek vseh moških sodelovalcev na veselici za Narodni sklad v salonu pri P e r 1 e s u ob 8. zvečer. Kdor bi še hotel sodelovati, ga vlfudno prosimo, da priđe na sestanek. Žrtvovanje ene ali dveh ur ni nobena taka žrtev, da bi je ne mogel vsak prenesti. — Današnji Stevilkl »Slov. Naroda« je za Ljubljano priloženo va- 1 bilo sa veselico sa Narodni sklad na tfirkališču 7. juiija. Ob slabem vremenu je veselica v vseh prostorih Narodnega doma. — Vse v rožicah bo geslo na veliki ljudski veselici za Narodni sklad v nedeljo na dirkališču. Z dežele dospe namreč toliko cvetlic, da jih bo na tisoče in tisoče. Od vseh strani se oglasajo vrle rodoljubkinje z navdušenjem za dobro stvar. Danes je dobil odbor za prireditev veselice prisrčna obvestila iz Škocjana pri Mokronogu, (škocjanske mladenke), iz Zeleznikov (gospa Luiza Hafner-jeva), iz Velikih Lašč (gospa Josipi-na Smodej), Cerknice (gospa Marija Werli), Krašnje (ondotna dekleta), Mokronoga (gospa Minka Kolb), Ma^ tenja vas (gospa in gdč. Znideršič). Čast zavednim Slovenkam in njih požrtvovalnosti, ki obrodi stoteri sad v prid slovensekmu narodu! — Cei tisoč cvetk je obljubila prispevati za veselico za Narodni sklad gospa Marija Franzl v Ljubljani. Zavedni in požrtvovalni gospe, ki pri vsaki priliki priskoči na pomoč narodni stvari, najlepša zahvala! — Cvet deklet je neka tukajšnja 121etna dekiica, ki je vsa navdušena za narodno stvar. Prišla je k odboru za prireditev veselice za Narodni sklad in s solzami v očeh prosila, Če bi smela prodajati v nedeljo planinske cvetlice, ki jih pojde z očetom sama nabrat v gore. Seveda se ji je njena srčna želja izpolnila. Dekletce se je danes odpeljalo na Gorenjsko in bo v nedeljo prodajalo cvetke, ki si jih nabere s trudom in nevar-nostjo. — Udeležba na veselici za Narodni sklad bo velikanska, kot ]e so-diti po splošnem navdušenju vse-povsod, v Ljubljani in okolici in drugi deželi. Kdor bi bil zadržan udele-ži*i se veselice, naj posije kak prispe-vek mesto vstopnine. V skupnosti je moč in uspeh! Sicer se bo pa vsak prišel razveseljevat, kdor bo mogel, kajti takih priredb je malo s tako veliko različnostjo in raznovrstnostjo. — Sodelovaoje na veselici za Narodni sklad. Zadnja seja glavnega odbora je jutri v soboto zvečer ob 8. v tajništvu narodno-napredne stranke. Gospodje se pozivajo, da se je zanesljivo vsi udeleže. — Veselica za Narodni sklad se v slučaju slabega vremena vrši v vseh prostorih Narodnega doma, ka-mor gre več tisoč ljudi. V gornji dvorani bo igrala Slov. Filharmonija, v Sokolovi pa godba iz Kranja. Vendar upajmo na Čisto solnčno in zvezdnato nebo. — Slov. gledališče. Po 12 letnem delovaniu na slov. gledališču se je velemarljivi igralec in zaslužni režiser g. Nučič snoči poslovil od ljub-lianskega občinstva. Za poslovilno predstavo si je izbral g. Nučič dramo »Tristi amori^. Oledališče je bilo skoro razprodano. Občinstvo je priredilo g. Nučiču, kateremu je bil iz-ročen velik lovorjev venec in pri-merno darilo, prav srčne ovacije. Slovensko gledališče bo g. NuČiča zelo pogresalo. Občinski zastop v Spodnfi šiški ie ime! snoči svojo redno sejo, v kateri so se izvolili razni odseki. V nuinem predlogu se je pojasnilo preče j Čudno postopanje bivšega geren-ta Zajca. Fran Guštin star. t. V Mettiki ie snoči po dolgem in mučnem trpljenju umri g. Fran Gtistin star., bivši župan metliški in vedno zvest pri-staš narodno-napredne stranke. Ča-sten mu spomin! Potres v Mokronogu. Dne 3. }ti-Hja zvečer ob 8. uri 25 minut je bil v Mokronogu potres. Sunek je bil tako močan, da je v mnogih stanova-njih odpadel omet z zidov. Kinematograf »Ideal«. Danes 5. julija specijalen večer s sledečim, velezanimivim sporedom: 1. Od jajca do piščanca. (Nar. posnetek). 2. Ura budilka. (Humoristično.) 3. Če oče odpotuje. (Drama.) 4. Ob vznož-ju slikovite Rax. (Popotna slika.) 5. Tašča nekaj voha. (Komičen prizor.) 6. >Smrt za tilnikom«. (Naj-učinkovitejša amerikanska drama sedaniosti, bogata senzacijonalnih epizod.) Samo zvečer. Vsebina: Skok na vozeći se ekspresni vlak z mostu. (Ni trik! Slike se ne prekinja-jo.) Odpetje lokomotive med vožnjo. (Nn trik!) Brzovlakova lokomotiva skoči s tira. (Prava lokomotiva se zruši. Ni trik!) Boj na zibajočih se tleh. (Ni trek!) 7. Mirko in naročni pes. (Velekomično, igra 61etni Abe-lard.) Jutri v soboto, dne 6. julija: »Skrivnost žene« (Lucrezia Borgia) prekrasna kolorirana učinkovitost v 2 dejanjih. 900 m dolg film. V torek, dne 9. julija: Pustolovstva ločenega. Veseloigra v 2 dejanjih z Moricem v glavni vlogi. Trpinčenje živalf. Ob Elizabetni cesti zidajo jezuiti prepotrebno cer-kev sv. Jožefa. Vozniki, ki dovažajo stavbni materijal, pa tako neusmiljc-no ravna jo z ubogo vprežno živino da se po pravici zgraža ćela okolica. Vozove tako silno nalože, da je živina vkljub skrajnemu naponi ne more speliati. Takrat oa vozniki z bi- [5L *****________________________________________ SLOVENSKI HAROP,_____________________________________________5^,,, ^ licin prilagrafc, da )e M in da živai I sa zbegana i a izmučena popolnoma I bnemore in obstane. Dogodili so se laki kričeči slučaji trpinčeiHa živ ah, |:a so morali poklicati superiorja, da I e interveniral ter ukazai, da morajo I ripreči šc en par konj, da so spelja-I j natoženi tovor. Občinstvo se glas-lio pritožuje, toda merodaini krogi I /5ega tega ne vidijo, ali pa videti I^očcjo. Ker se ravno cerkev zida, I xk!o imeli nemara še odpustke. če Itrpinčijo živali, ozir. tako trpinčenje I^npuste! I V mestnl klavnicf se je zaklalo I \* 16. do 23. pr. meseca 63 volov, 5 I ^v, 3 krave, 127 prašičev, 180 te- ■ let, -1 kostrunov, 9 kozličev. Vpelja- ■ o se je 250 kg mesa, 1 zaklano go-Ived 2 zaklana prašiča, 13 zaklanih Itetet I Izredna na}đba. Včeraj zjutraj ■ ic nasel neki mitniški paznik v koli-I ze\sk\ jami človeško lobanjo. I Naiden nabiralnik. Pred dvema ■ dnevi je ključavntčarski mojster g. lg. Iv. Breskvar našel pri Ljubljanici I oabiralnik družbe sv. Cirila in Meto-I da. za katerega naj se interesovanec I cimpreje zglasi pri policijskem od-I delku. I Zaradi prepovedanega povratka I* bil aretiran leta 1S74. v tiorjulu I * važnih stanovskih ■ zadevih. Pridite vsi k zborovanju. I Pevsko društvo „Svoboda" v I Idrjjj priredi v nedeljo 7. t. m. pri ■ Grudnu vrtno veselico. Začetek ob 4. I ur. popoldne. I Društvo narodni dom v Tržiču. ■ Ker na dan 29. junija 1912. sklicani ■ obćni zbor ni bil sklepčen, vrši se ■ dne 13. juiija 1912. ob 8 uri zvečer v ■ prostorih Jos. Štera v Tržiču obćni ■ zbor z že naznanjenim sporedom, ki I do sklepčen pri vsakem številu članov. I Razne stvari. I * Štirje delavci ubiti. V kamno-I -.Tcike Wulfram blizu mesta I .-2 je neka mina prekmalu eks- I : dirala. Štiri deiavci so bili usmrce-I -:. već pa težko ranjenih. I * Automobilska nesreća pri ■ svatbi. Iz Inoraosta poroćajo: V Hčt-I :.-su je avtoiaobtl, ki so ga na- ■ za neko svatbo, zavozil v drevo I ^ popolnoma razbil. Šofer Ein-I nier je težko ranjen, ostali pa lahko. ■ * Aviatik padel v morje. Iz Der- ■ '.* poroćajo: Ko se je predvćerajfajini I :/Jtraj dvignil stotnik Bolla s svojim I -oplanom r zrak, mu je motor kar I -krat odpovedai in stotnik je padel I 3rje. Rešil ga je ćoln vojne ladje .Marco Polo". Aparat se je precej pokvari 1. * Žtl«ziitifce nesreće. Iz Budim-e poročijo:Predvćerajšnjim ponoći ie osebni vlak st. 1912 v postaji Tarta zadel v tovorni vlak. Pet potnikov m štirje železniski nastavljenci je bilo iabko ranjenih. — IzConninga (New- york) poroćajo: Brzovlak je zavozil v drng vlak, ki je stal na postaji, prevrnil zadnja dva vozova oseb- |n«*?a vlaka. Skoraj vsi potniki so bili Baje je bilo trideset oseb ubitih, •etdeset pa ranjenih. * Autogram Tolstojev. Z Dunaja poroćajo: Trgovskega potnika I. Pa--a in Gradca je naznanil njegov — najski šef Gr and i, da mu je pone-;eril 340 kron. Peninc je znesek inka-^iral, od tega poslal svojemu Šefu 250 *ron. ostanek pa porabu, ka kor je 2povedal, da je obiskal svojo mater v Gradcu. Ugovarjai, da je Grandi °škodovan, ker ima Grandi od Pača Tolstojev avtograra, ki je mnogo I vreden. Grandi je pa trdil, da I avtogram ni pravi, vencJar je pa sodnik I oprostit Paninca, ker ni imel namena I kojega šefa oškodovati. * Raj za knjigotržee in pisatelje. Ce hoćemo meriti napredek kakega naroda, tedaj se ozremo navadno na *% koliko knjig se peoda. in v tem oxxm ft uanska najnapredoejia deieU. Tam je neka knjiga — Danska rgo-dovina, ki izhaja v snopićih in ki stane 80 kron, predplacan« od 28.000 naroćnikov. In Danska niraa već nego 2,800.000 prebivalcev. Ravnotako je na Norveškem. Neke knjige s slikami, ki stane 29 kron, so prodali v par tednih 14.000 izvodov. Ljudskih knjiž-nic tim nimajo. Vsakdo je ponosen, Će si sam ustvari svojo knjižnico. In pri nas — pri nas se proda vsake knjige par sto. SHor> zaopeiko! aanidoo naprcdie struke v nedeljo, 7. juiija ob 10. dop. ▼ ▼•lik! dnrui »MMtetf a 4mu" Na dnevnem redu so referati o sploš-non političnim poloiaju, deželni klerikalni polit ik i in njenih posledicah, o organizaciji stranke po deželt in o :: narodoem sklada. :: Vstop je đovoljen le vabljenim članom, zato je pnnesti vabilo s seboi! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobi! vabila, naj piše ponj izvrSevalneinu odboru narodno-napredne stranke v L'ubijani ali pa se udeleži shoda :: v spremstvu vabljenega zaupnika. :: Telefonska In brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj 5. juiija. Zbornica je danes pred vsem sprejela vladni predlog o prodaji nepremičnin, ki so v državni lasti. Začetkom seje je prosil poslanec R6ger zaradi svojih včerajšnjih napa-dov na Rusine, ki jih je bil imenovai .rusinske pse*, odpuščanja. Ko je bila prva točka dnevnega reda končana, je predlagal poslanec Stapinski, da naj se včeTajšni sklep, ki postavlja zakon 0 epidemičnih boleznih kot drugo točko na dnevni red, reasumira. Pri tem pred logu, ki je bil stavljen v smislu večine, ki hoče se danes kon-čati predpočitniški program, je prišlo do precej burnih prizorov med sod-jalnimi demokrati in drugimi poslanci, tako da je moral socijalno-demokra-tični podpredsednik Pernerstorfer, ki je ravno vodil razpravo poklicati svojega lastnega pristaša Seitza k redu. Predlog posianca Stapinskega je bil nato s 171 proti 97 glasovi sprejet in prlde zakonska predloga o epidemijah kot zadnja točka na dnevni red današnje seje, t j. da sploh ne priđe v razpravo pred počitnicami. Zbornica je nato razpravljala o poročilu železničarskega odseka glede reforme blagovnega prometa na državnih železnicah ter prešla nato na poročilo legitimacijskega od-seka o nekatatenh protestih proti vo-Ltvam. Vodnogospodarski odsek. Dunaj, 5. juiija. V vodnogospo-darskem odseku je včeraj načelnik 1 držal najostrejše grajal postopanje slovenskih klerikalcev in Ru^inov v včerajšni seji. kateri nastop da ško-duje ugledu in interesu par amenta-rizma. Poslanec dr. Koroše. je izja-vil, da je bilo njegovo in dr buster-šičevo razgrajanje in divjai e le reakcija na domnevano protipnslovni-ško postopanje Udržala ter je izja-vil. da bo njegova stranka z največ-jo energijo varovala svobodo besede v odseku in plenumu. Načelnik Udr-žal je proti temu izjavil. da bo on vedno skrbel za parlamentarično do-stojnost. Nato se je nadaljevala generalna debata o vodocestni pred-logi. Duoaj, 5. juiija. Dunajski in praški listi najostreje obsojajo včerajš-ne tumulte slovenskih klerikalcev v vodnogospodarskem odseku. Današnja »Mittagszeitung« priobčuje ob-širen članek pod naslovom »ApaŠi v parlamentu*. Mornarički proračun za I eto 1913. Dunaj, 5. juiija. Z ozirom na fi-nančno stanje bo ostal mornariški proračun za 1. 1912 v okviru proračuna letošnjega leta. Z dovoljenjem brambnega zakona se pomnoži stevilo novincev za vojno mornarico na 5500. Tuđi zapade 1. 1913. že 1. 1911. do-voljeni kredit 584 milijona kron kot tretji obrok. Seveda je treba še velikih vsot za ladje, ki jih ravnokar še grade, vendar viiina teh zneskov ie ni razglase na. Sprava na Štajerskein. DtmaK 5. juiija. Štajerski deželni glavar grof Attems je pri$cl včeraj na Dunaj ter je konferiral s štajerski-mi klerikalnimi voditelji, zlasti Z dr. Korošcem. Posvetoval se je z njimi zlasti zaradi delazmožnosti štajer-skega deželnega zbora. Grof Attems je proponiral dr. Korošca, da naj se uvede stoveosko-neiiiška spravoa 1 akcija ter cm je štajersko veleposest- ! vo pripravljeno izdelati tak spravni program ter v gotovih točkah odne-hati. Na tej podlagi naj bi potem stopile nemške in slovenske stranke v pogajanja. Dr. Korošec je izjaviU da to mi se I odobrava in deželni glavar grof Attems je obljubi!, da bodo po-slanci štajerskega veleposestva predložili v najbližnjt bodočnosti nemškim in slovenskim noslancem v principa izdelane spravne točKe. Dunaj, 5. juiija. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je deželni glavar grof Attems že sporočil dr. Ko-rošcu temeljne točke nemško-sloven-ske spravne akcije na Stajerskem ter da se v kratkem prično pod egido namestnika Clarvja meritorna poga-janja. štajerski deželni zbor bo najbrže skličan potem jeseni. Cesar v Iftlu. Itl, 5. juiija. Včeraj se je pripeljal cesar v spremstvu generalnega adju-tanta grofa Paara v Išl, kjer so ga slo-vesno sprejeli. Nastanil se je v svoji vili. Pogreb ministra dr. Brafa. Praga, 5. juiija. Včeraj se je vršil v Pragi pogreb poljedelskega ministra dr. Brafa in sicer po njegovem naro-čilu brez posebnih ceremonij. Pri pogrebu je zastopal cesarja gTof Thun, nadvojvodo Karla Franca Josipa princ Lobkowitz. UdeleiHi so se pogreba tuđi deželno-brambni minister Georgi, minister za javna dela Trnka, želez-niski minister dr. pl. Forster, praški župan dr. Groš, rektor ja češke in nemške univerze in veliko državnih in deželnih poslancev. Justb noće biti Ujni svetnik-Budimpešta« 5. juiija. Splošno ^c govori o tem, da je Justh resigniral na naslov tajnega svetnika. Svoj čas je odložil tuđi baron Dezider Banffy, ki se je živahno potegoval za gospodarsko ločitev od Avstrije, svoje dostojanstvo kot najvišji dvornik. Budimpešta, 5. juiija. Justh je poslal iz Karlovih varov svojemu oficijoznemu listu sledečo brzojavko: Obsojam, da ie prišla moja resigna-cija predčasno v javnost. Odložil sem naslov tajnega svetnika ter prosil vladarja, da on odloči. Odločitve do danes še ni. Vzroki, ki so prišli v javnost, so v velikih obrisih resnični. Besedilo pa bom svoj čas objaviL« Cuvajeva samohvala. Budimpešta^ 5. juiija. Ogrski vKorespondenčni bureau« prinaša iz Zagreba samohvalo kraljevskega ko-misarja Cuvaja. V svojem poročilu pravi med drugim: Deželni šef vedno bolj očitno skrbi za gospodarski napredek dežele. Vprašanje vodovodov za razne pokrajine je ugodno rešil, tako vprašanje vodovoda na Sušaku, za katerega je dovolil iz deželnih sredstev amortizacijsko posojilo ene-ga milijona kron. Za vodovode v več drugih krajih ie dovoljen poldrug mi-lijon kron. Nadalje namerava komi-sar v več krajih izvesti regulacije in zgradbe kanalov ter regulirati Dravo in Savo, kar bo stalo zopet en mili-jon kron. Ogrski korespondenčni bu-reau konca z veliko hvalo Cuvaja. Bosanske stranke in Bilinski. Sarajevo, 5. juiija. Neki vpliven Hrvat je izjavil, da so vesti »Bosanske korespondence«, da pogajanja z Bilinskim nišo prekinjena, neresnič-nc. Minister noče koncedirati stran-kam ničesar, zato so te njegov program odklonile. Nova pogajanja so mogoča, toda le pod že stavljenimi pogoji. Urorniki v Albaniji. Carigrad, 5. juiija. Iz Erzeruma je dospelo sem 43 Častnikov pod vodstvom polkovnika Alija Izreta, da \ razlože vladi nezadovoljnost vojaštva ! z vlado komiteja ter da ji naznanijo \ svoje zahteve, ki so zelo podobne i onim bitoljskih upornikov. Iz okolice Carigrada odpotuje ćela divizija v Al-banijo, ker vojna uprava tamošnjemu vojastvu ne zaupa Sploh se čete v Albaniji vedno menjavajo. Carigrad, 5. juiija, Brez dvoma je, da so posebni emisarji pri zadnjih volitvah totalno poražene liberalne entente, katere šef je vpokojeni polko-vnik Sadik bej, vprizorili upor. Položaj je tembolj nevarcn, ker simpatizira 80" 0 častnikov v Bitolju, med njimi rudi višji častniki, z uporniki ter sta dobili obe stotniji, ki naj bi nasledo-vali upornike, nalog, da naj se na no-beden način ne spustita v boj z uporniki. Med tem se vrše pogajanja s šefom dezerterjem Ta jar begom. Do 27. junija je dezertiralo baje iz Bitolja 5 častnikov in 80 mož, iz Prilepa 5 , častnikov in 15 mož, iz Korice 27 j raož, iz Dibre 5 častnikov in 120 mož, ' iz Ohride 7 mož in iz Gruševa 10 mož. (?) Nad 20 častnikov garnizije v Bitolju je izstopilo iz vojne zveze. Carigrad, 5. juiija. Poluradno poročilo pravi, da so uporniki iz Bitolja ponudili vladi, da se podvržejo, če ne bodo kazno vani, česar pa vlada noče priznati. Carigrad, 5. juiija. Seki pala je poslal proti upornikom vojaške od-delke ter ao ti trcili ob upornike pri Argirokactru. Vojaki pa nišo hoteli streljati na svoje tovanie. Turski častnikL Carigrad* 5. juiija. Predloga, ki prepoveduje častnikom baviti se s politiko je bila danes v razpravi pred senatom, ter je senat predlogo v principu že sprejel. Stavka pomorščakOT. Marseille, 5. juiija. Častniki in strojniki franeoskih paroplovnih družb so danes proglasili stavko. Sestanek dveh cesarjev. Baltic-Port, 5. juiija. Snoči ob 8. se je vršil tu ob navzočnosti carja in nemškega cesarja ter njih suit sve-čanostni dinć. Napitnic ni bilo nika-kršnih, oba vladarja sta odlikovala spremstva z visokimi redi. Zarotav Kahiri. Kahira, 5. juiija. Policija je uvedla več hišnih preiskav med temi tuđi v raznih nadjonalnih časopisnih agen-turah in zaplenila veliko listin, ki se nanašajo na zaroto proti lordu Kitche-nerju, katerega so nameravali zarotniki umoriti. Povodom preiskav so aretirali več domačinov. Atentat na gubernatorja v Honkongu. Honkong, 5. juiija. Ko je dospel honkonški gubernator s svojo rodbino na povratku od inspekcije vojaških čet tu sem, je neki Kitajec ustrelil iz revolverja na njega. Gubernator ni bil ranjen. Krogla je prebila voz. Kitajca so aretirali. Izjavi! je, da je hotel gubernatorja ustreliti, da izkaže svojo antipatijo proti Angležem. Volilni boi v Severni AmerikL New York, 5. juiija. Roosewelt je izdal proklamacijo, na podlagi katere hoče osnovati novo stranko, ki ji bo dal svoje ime. Niti demokratična, niti sedanja republikanska stranka, ozir. njih programi nimajo za socijalna vprašanja moderne Amerike smisla. BBBBBBI1BB Narodno ženstvo ki sodeluje pri veselici za Narodni sklad dne 7. juiija, prosimo, da je zanesljivo ob pol 4 popoldne na dirkalisču, oziroma v dežju v Narodnem domu. To velja za vse gospe in gospodične. Jutri v ftoboto ob 4. ori popoldne se vabijo dame na sestanek na d i r k a 1 i § č u glede določitve obse- žnosti dela. H® HHH BUHI] H® Gospodarstvo. — Državna loteriia. Glavni do-bitek z 200.000 kronami je dobfla štev. 59.452, drugi s 50.000 K štev. 126.523, tretji s 30.000 K št. 324.418, četrti z 20.000 K št 423.577, peti z 10.000 K št. 424.625. S Brat je I Jutri ¥ soboto, dno •• t m- ob 7. mi zvečer so Trneio is Prm«o nail tekmoTalol, nlim na fceln brat Stane Vidmar, ki si ie priborll na tekmi tlOTaukoia Sokolstra prrenatro, kar je za slovensko Sokolstvo in za ves slovenski narod velikanskega po-mena. Zato je naša dolžnost, da brate tekmovalce ob njih povratku dostojno sprejmemo. Pozivljamo Vas ljubljanski in oko-liški Sokoli, da se tega sprejema v čim najvecjem številu udeležite. Zbirališče na vrtu „Narodnega doma* ob 6. uri, od koder odkoraka-mo točno ob 1/27. na južni kolodvor. Na zdar! Za prostro „Sloveute ukole um" dr. Ivan Oražen Bogumil Kajzeij starosta. tajnik. Današnji list obscga 6 sirani. Izdajatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Žitno cene v Budimpešti. Dne 5. juiija 1912. T • r m i n. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11-46 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1178 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 939 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 926 Koruza za iulij 1912 . # . za 50 kg 8 67 Koruza za avgust 1912 • . za 50 kg 8 72 Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 7*47 MeteoroloSično noročilo. V«m sad morjem 3M-2 Srete)! mitA tlak W7« m« ! ^ 'S|a.je žj, i « ! ■— baro- «» !-. ! ,, . . ' i, »_ =• opno- mttn §•« Vetrovi ; Nebo 4 2. pop.i 733 5 22-4 sr. sever oblačno, „ 9. rv. 1737-1 15*3 si. szah. m 5. 7. xj. 739-5 12-1 brezvetr. , Srednja včerajšnja temperatura 1T*4% Borm. 19*3° Pa da vina v 24 urah 0-4 mm. Zahvala. Za vse obilne dokaze srčnega sočutja povodom bolerni m smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre, gospodične Angelice Polakove gojenke u6itelji&6ji kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k večnerou počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Osobito in posebej pa se Se zahvaljujemo preč. gosp. karatu Antonu Abramu, velec gosp. postajenačelniku Ivanu Arharju, velec. gospe Pavličevi, hotelirki, vsem cenj. gg železničnim uradnikom in njih so-progam v St. Petru, preč. duhovščini v Trbovljah, si. vodstvu uršulin-ikega samostana v Ljubljani, cenj. gospicam gojenkam 1. in III. 1 etnik a tega zavoda ter vsem darovalcem prelepih vencev. Srčno zahvalo vsem! 2387 V St Petru na Krasu, 5. juiija 1912. fclnjota rudbina Dolnićar - Polakova. Dražbeni oklic. Vsled sklepa c. kr. okr. sodišča v Ljubljani od 30. junija 1912 opr. štev. E 2967/12/1 se vrši dne 8. lvli|a 1912 1b n*&ledn]e dnl ob 9 nrl zjntra] v Ljubljani, Kongresni trg itev. 9. 51 jsu^rnsu prodLaujsu ^S vseh v konkarmo maso tvrdke R. Drischel spadajoiih premitnin, obstoječih iz knjig raznih strok, podob, nmetnih in glasbenih del9 prodajalniške oprave, z=^—^__---------- dveh registrirnih blagajn etc. etc. ■ Pojasnila dobe v pisarni upravitelja konkurzne mase. Ljubljani, doe 5. juiija 1912. Upravitelj konkurtne mase dr. Emil Staro 2487 «iv«teikvl4aNMivS^Milkal. 3"" &___________________________________ SLOVENSKI NAROD.______________________________'____________________151 itev. ]avorjctihhlo8ov •• fcspt v#4 TApossv v tate* Dottina od 150 m naperi, debelost 65 m/it ifročina od 10 cm naprej. Ponodbe * naved-bo količine in cene v vagon nalože no pod m*mmm m »prav. »Slov. Naroda«. 2332 Sprtfs« se takoj 2376 kavainifki At Vprašati je ▼ kavani „CeatraT ▼ ===== Ljubljani. --------------- Nad Mi pomoli, spreten prodajalec, se sprejme v službo v irftti— i ■MiaMiM Mtftm jkfim fitaur, fres, Jfotraijsko. 2390 Spretna jitilii I očnim irprićevalom in 3 letno prakso lite prinerne službe er. tuđi v kaki konfekcijski trgovini. Gce todi na deželo h kaki rodbini — Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Proda se ▼ lepem trgu ob želez-tiiei na Spod. Štajerskem 2338 posestvo sestoječe iz hiše s 6 sobami, 2 velikima kletetna, hlevom, mesnico, ledenico, vrtom in saćonosnikom. Cena ugodna. Naslov pove upravnrštvo »SI Naroda«. Sprejme se takof ia pomoćnika a ppni Min strojef, diololH. iti pri tvTdki 2388 F. Batjet Gorica, Via Doomo štev. 4. Rudarji. Miiraifc kopate?, dobi ob takojinjem na-•V stopu trajnega opravila .\ v zlatem rudniku Roudny, pošta Zvestov na ČeSkem in naj se ponudbe poSljcio tjmkaj do 15. t. m. 2381 [hristoiov Hini zavod. Sođna ulica stev. 2, 2393 mm m nt lulu in seotember vsak dan od 12. — 3. ure popoldne. Prodala piislefim. spojenih ▼ ea kompleks, od kate-rili Je edea z dvema rovoma w dolffosti okoll 50 metrov odprt 1 i—I1 2 metrov debelo plastio, rja-▼ega prentoga (lignita) pol ure ed postaje Pol jačane — se proda. Več pove 2406 Iv. Wovk, Poljačane, Štajersko. I (van Igi] I krojač pne vrste ^S I Ljatinaiia MfUenceva ceita 8. 4EM I se priporoča. ^1 I Zaloga 20921 aogliega iilaga. I HUMMNHH Mi* m a ttift alfl slalsNMis^^a i^ma s tts] rtli f Momi riU S. 5 i 7. tttem dobro, ■■■¥— kuharico ne pod 35 let staro, vajeoo v veliki hiši. Sprelsiem tadi pHdao sobarico iste starosti, ki bi tuđi dobro likala. Plača dobra — tu Maj 41 ć, par»-mila Celje. 2404 'Mfclllttfl Ini lizoiiiai fjnbljana, Kolezijske aL 16 ; 1542 izvi-iuje šopke, rate io bukete) trn rasa« prilike. — Belo umet-! olako okuno tu po solldnUi cenab. < : Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. ! Pirsiniilna in kroglasla lavorieva 1 imm fer dekorativne cveflice v veliki množini po zmernih cenah. Naročila na de2elo hitro in vestno. BB#^^ * ^ fllasovaiiji ia TeMrim ll|ul:i|MliUiiai: IIIlili 9^ MbM|«bI Š9W9. M. I UallPVI NataoCneye se tzve istoUm. sa M — IM kMjsklh sli. Vodna sila je lahko ze uporabljena ali j tuđi ne. Kupi se even. tuđi zraven I stojeće poslopje (mlin, iaga itd.) Od ieleznice ne srne biti već kot 3/4 ure oddaljena — Ponudi naj se pod šifro „▼•ina m*t 3MM na upravništvo »SL»v. Naroda« in sicer se naj navede le skupna ceoa in kje leži ponuđeno. 2352 ipill Izposojeianje kolu. Ano Goret I Ljubljana, Rimska cesta št. 11 \ podružnica 1207 > ■ari]e Tenziji 14 (Pri mm svetu). I Trgovina s kolesi \ In njih deli. Izposojevanie W\. Najboljše pneumatike. I9.OOO.OOOI W7 kf^ritiib ititm ledtp sntonteia kmma ioa^i W Ruberoid. ^ W Najbol jie krit je i Ruberoid rdeč W trn vse stavke, tveralee, I sa staaevsais tn iole P> gospodarska poslosfa lta.' r. cerkre Til« ttd. ?: W9T Vsrujte mm ponaredb. -^sj , 'žJ.> ptavico) Nekolekovane prošnje, ▼ katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (število morebiti še nepreskrbljenih otrok) je vlagati pri mestnem magistratu do Tštetega 25. Julija 1912. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. jalija 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar 1. r. 3 jOnglešksO skZcLĆLišČe obleTz k 5 O. ^erruztovič 2377 % is LfabljcuncL, JMe&tnž trg stav. 5 /i i ^E^t okasijsko prodajo i Kn rP » poletnih oblek in alaznnikov za gospode in dečke, jR ffj ier poletne damske konžekcije z globoko redu- if! Si ======= ciranimi cenami ======== Lp Hitirsleoi kandidata sprejme ,m m mnernifc n Ljabljaai. ■ —1^=1; i Crsovski lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni Uie ali tako] provzamo dunaiska tvoraiška firma za ustanovi-tev trgovine Da drobno. — Najboliša Iega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event. skico pod ,Vorwflrta 50001 na Dunaj, Fostamt 83. s Prwa domaća tovarna r. omar za led Simona Praprotnika v tjBbljani, jenkova nlica 7. tj-,^w., r-——! Prevzemajo se vsa v I vr W "SsJSr stavbno in pohištveno jLlfelf) |i|^j raizarstvo spadajoča |[fcz .—-^ dela, katera se točno l'l'l! H? 4^ t- m P° najnižjih cenah :: fzvršujejo. :: Velika zaloga gostiinilhih oKrcgliti mi Caiki se pa^ljijs u zafciem tirezpiaćM m pBitDtne prašio Lokal na iogalo KoDoresuga trga in Vegove ulitj I (sedaj urađniško konsumno društro)! seoHavnalenislJOveiroiQt.il Natančneje se izve 20591 ▼ plsarni sta^benlba g. Roberttl Smiolowshega9 Rlmslia cesta 2,1 O99am svojo najbolje idočo I gostilnol na Dunala. katera ima vec prometa ■ kot največjih 5 ljubljanskih gostilenH na račun pod zelo ngotaimi pogojll Samo najbolj zmožni in z dobrimi spri-B čevali jyostilničarji se smejo obrniti na ■ A. Kajfež v Ko6ewju,l 2349 I Steklarska trgoia m.tušek,uubuana[ Stari trg &tev. 28 1401 priporoča po najnižjih cenah svojo bogato ■ za!0^0 st*klene In porcelamaste posode, I sretllk, ogledaj ▼sakovrstnih iip ul okvirjev za podobe. - Prevxetje vseliB steklarskili del pri cerkvah Ia sUvbai. ■ Na|3olldnefia in točna postreiba. ■ Ia zoradliĐ prelole okrali! cei iom-Ka na okrogio 11500 K proračnoiena dela In dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z navedbo popusta ali doplatila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napevedjo pavsalne cene naj se predlože 2372 do 20. julija t. I- ob 12 opoldne , podpisanemu deželnemu odboru. I Pooudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: >Ponudba za prevzetje gradbe preložitve okrajne ceste Vrhovec - Kal«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri pozna ponuđnik stavbnc pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni ter da bo pri zgradbi po možnosti uporabljal domaće delavce. Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Dezelni odbor si izrecno pridrii pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih urah. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 2. julija 1912. St. 1772 pr. 2386 Ponudbeni razpis. Za c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani se potrebuje sledeče prostore: a) Eno poslopfe za c. kr. policijsko ravnatelj-1 stvo, policijsko stražo In policijski zapor v sredini mesta, s približno 50 prostori za uradno poslovanje in dvema uradnima stanovanjima, obstojeČima iz 6, oziroma 3 sob in pritiklinami, oziroma eno poslopje za policlfsko ravnateljstvo 5 približno 30 prostori in stanovanjem za policijskega ravnatelja s 6 sobami in eno drago poslopje za policijsko stražo, policijske zapore in stanovanje za po-veljnika policijske straže s pnbužno 20 prostori. b) prostori z? 10 pollcijsklta stražnlc m s.ccr v blizini: U Ktiime Ettop«, 2. Sv. Petra cerkve, 3. Cćsarja Jo-Ml« trga, 4. D«m«branske voja&nice na Polfanaki cesti, S. »▼• Jaketa trsa, 6. Doleniskega kolodvora, 7. Trnovske cerkve, 8. ¥ 8p#0n|i Šiikl. 9. ▼ UAmatu blira oroioUke postaje in 10. na Mlaeali ▼ biiiini e«rkvef pri vsaki za službeno poslovanje 4 prostore in nadalje s stanovanjem z dverna sobama in s kuhinjo. Prostori za stražnice se morajo nahajati v pritličju na prometni ulici, stanovanja so pa lahko v I. ali II. nadstropju ali na dvorišču. Ponudbe se imajo đO 15b Julija 1912 s privitim nacrtom prostorov in označbo najemnine vposlati c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani. C. kr. deielno predsedstvo za Kranjsko. V Ljubljani, dne 3. julija 1912. C. kr. deželni predsednik: Schvrarz Lr.