Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA PRIL OGA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED PRILOGA Str. 21-35 Gradnja tretje razvojne osi še dve leti kasneje? Rusi se umikajo iz Rogaške Slatine Novi kilometri vodovodnega omrežja Je sreča le v gladki koži in polnih ustnicah? Foto: SHERPA Ob slovesu kar 42 metrov v zrak Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 9, 2. marec 2023 AKTUALNO ZADETKI Presenečenje ob Požežnikovem odhodu v pokoj Ob slovesu kar 42 metrov v zrak Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost, a tudi presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika. 1. marca je namreč Požežnik odšel v pokoj. Enoto bo odslej vodil Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. SIMONA ŠOLINIČ Požežnik je poklicno ga- silsko enoto vodil zadnjih 17 let. V tem času je postala ena najsodobnejših enot v Slove- niji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredo- vati v kateremkoli primeru. Svoj položaj predajam v do- bre roke,« je dejal. Požežnika je v ponedeljek sprejel tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Zaposleni v Poklicni ga- silski enoti Celje so mu po koncu sprejema pri županu pripravili prav posebno pre- senečenje – dvig z gasilsko lestvijo. Z županom so ga dvignili kar 42 metrov v zrak. S tem se je za gasilce začelo tudi uradno slovo od dosedanjega direktor- ja. Slovesnost se je namreč nadaljevala pred gasilskim domom, kjer so mu gasilci pripravili postroj in se od njega poslovili z gasilskimi častmi. V gasilskem domu je bila v ponedeljek tudi pri- mopredaja poslov, saj je delo Dosedanjega direktorja PGE Celje so po sprejemu pri županu MOC Ma- tiji Kovaču gasilci presenetili tako, da so ga skupaj z županom dvignili z gasilsko lestvijo 42 metrov visoko. Janko Požežnik in Boris Žnidarko, novi direktor PGE Celje. Intervju z Jankom Požežnikom bo objavljen v eni od naslednjih številk Novega tednika. V njem nam je zaupal tudi, zakaj je odšel tako iz državne kot lokalne politike. po Požežnikovem odhodu že prevzel Žnidarko. V svoji poklicni karieri je Požežnik učil tudi na Gim- naziji Celje – Center, bil je zaposlen tudi na Ministrstvu RS za obrambo, leta 2006 je postal direktor PGE Celje. Ves čas je bil dejaven tudi v politi- ki, a kot pravi, se umika tudi s tega področja. Ostaja pa povezan z rokometom, kjer je bil dolga leta sodnik, zdaj pa je mednarodni rokometni delegat. Foto: SHERPA »Družba bi morala za- gotoviti takšne pogoje, da bodo mladi ostali na kmetijah. Ko jih bodo zapustili, jih ne bo več nazaj. Živeti na Svetini ali v hribih nad Laškim in Zidanim Mostom ni lahko.« Peter Vrisk, direktor celj- ske kmetijska zadruge »Lubadar je sestavni del gozda. V zdravem gozdu pred tridesetimi leti so ga drevesa sama zatrla, zaradi česar se ni mogel razbohotiti. Dandanes je to nemogoče.« Dr. Darij Krajčič, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »Ženske se danes vedno bolj poredko odločajo zgolj za kmetovanje. Obvezno- sti na kmetiji usklajujejo s službo, da si zagotovijo socialno varnost.« Stanka Macuh, predsedni- ca Društva kmetic Zarja iz Slovenskih Konjic »Mladim priporočam, da gredo na izmenjave, saj s tem širijo svoje obzorje in po vrnitvi mnogi bolj cenijo to, kar imamo pri nas.« Tjaša Stiplovšek, udele- ženka izmenjave na pode- želju 5 2 8 1 10 -2 8 -2 »Prav nič sporno se mi ne zdi, če ženska, ki jo motijo znaki staranja, poseže po tem, kar danes ponuja medicina.« Daša Kovačič Bekovič, le- potna kirurginja Bodo v Tastepointu stavkali? Celjska tovarna arom in prehranskih dopolnil Tastepoint že od leta 2012, odkar je v tuji lasti, dosega izjemno dobre poslovne rezultate. Kljub temu mnogi delavci v proizvodnji prejemajo minimalno plačo. (Foto: arhiv NT/SHERPA) Sindikat v družbi Tastepoint (bivši Etol) zaradi inflacije zahteva zvišanje plač. Zvišanje naj v vseh tarifnih razredih znaša 200 evrov bruto. Kot je pojasnila sekretarka celjske organizacije svobodnih sindikatov Mojca Stropnik, nomi- nalni dvig predlagajo zato, ker bi v primeru, da bi se plače za vse zvišale za 10 odstotkov, razlike bile prevelike. Če vod- stvo družbe zahtevi ne bo ugodilo, bodo zaposleni 13. marca stavkali. ta, 13. marca od 6. do 22. ure stavkali na svojih delovnih me- stih. Če bo treba, bodo stavko ponavljali do izpolnitve zahtev. V Etolu v vsej zgodovini podje- tja še niso stavkali. T ovarna arom in eteričnih olj je v zadnjem desetletju doživela dve veliki lastniški spremembi. Leta 2012 jo je kupil izraelski Frutarom, od leta 2018 je del ameriške multinacionalke In- ternational Flavors&Fragrances (IFF), ki jo je preimenovala v Tastepoint. S tujimi lastniki, ki so postavili zelo stroga pravila, dosega podjetje izjemno dobre poslovne rezultate. Predlani je imelo 18,5 milijona evrov čiste- ga dobička. Zahteva o zvišanju plač morda marsikoga preseneča, saj je povprečna plača v Taste- pointu med najvišjimi v regiji – po zadnjih javno dosegljivih podatkih je leta 2021 znašala 2.728 evrov bruto. Vendar se v tej številki »skriva« veliko mini- malnih plač, ki jih prejemajo delavci v proizvodnji. Mojca Stropnik pravi, da natančnih podatkov, koliko delavcev ima minimalno plačo, sindi- kat nima, saj vodstvo ne želi razkriti številk, češ da gre za poslovno skrivnost. Poleg zvišanja plač ter raz- kritja podatkov, koliko zapo- slenih prejema minimalno pla- čo, sindikat od vodstva družbe zahteva, da se mora v delovni čas všteti tudi priprava na delo, da morajo biti navodila na de- lovnih sredstvih v slovenskem in ne angleškem jeziku in da morajo biti v pogodbah o za- poslitvi zapisana delovna me- sta, ki jih zaposleni dejansko opravljajo. Sindikat je svoje zahteve vodstvu poslal včeraj, v priho- dnjih dneh naj bi se začela po- gajanja. Kot pravi Stropnikova, bodo zaposleni, če vodstvo ne bo ugodilo zahtevam sindika- Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 9, 2. marec 2023 AKTUALNO Gradnja tretje razvojne osi naj bi se zavlekla še za dve leti Hitra cesta šele leta 2028? Časovni potek gradnje severnega dela tretje razvojne osi naj bi bil znan aprila. (Foto: Dars) Nova hiša Antona Medveda bo vseljiva letos junija. (Foto: Anton Medved) Nadaljevanje gradnje severnega dela tretje razvojne osi se ponovno zamika. V Družbi za avtoceste v Republiki Slove- niji (Dars) ob tem poudarjajo, da bodo gradbena dela letos sicer pospešili, podrobnejši časovni načrt pa naj bi predsta- vili aprila. Neuradno se sliši, da se bo gradnja zamaknila za dve leti. Celoten odsek hitre ceste Šentrupert–Slovenj Gradec naj bi bil po dvajsetih letih obotavljanj zgrajen leta 2028. Župani občin šaleške in koroške regije so zaradi zamud pri gradnji nezadovoljni, predstavniki Civilne ini- ciative Hoč'mo cesto in Koroške gospodarske zbornice pa so zaskrbljeni, saj je hitra cesta ključna za razvoj regije. BARBARA FURMAN »Na Darsu ves čas opozarjamo na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju različnih okoljevarstvenih soglasij in pridobivanju gradbenih dovoljenj. Odgovornost lahko prevzemamo le od takrat, ko je gradbeno dovoljenje pravnomočno,« pravi Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa. »Moja mama je stara 91 let. Starejši ljudje so toliko bolj navezani na domače okolje, zato je selitev po več desetletjih zanje zelo stresna,« pojasnjuje Anton Medved, ki se bo zaradi gradnje hitre ceste moral preseliti. Na srečanju predstavnikov Družbe za avtoceste Republi- ke Slovenije z župani savinj- ske, šaleške in koroške regije je predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak pouda- ril, da se kljub zamudi projekt tretje razvojne osi na sever- nem delu ne ustavlja. »Letos bomo uresničevanje projekta pospešili. To je dejstvo in tega nihče ne spreminja,« je pou- daril in dodal, da se je Dars zavezal k doslednemu spo- štovanju pogodbenih rokov, ki bodo opredeljeni v novem časovnem načrtu. Javnosti naj bi ga predstavili aprila. Kdo je kriv? Valentin Hajdinjak pravi, da ni le Dars kriv za zamude pri gradnji. »V Darsu ves čas opozarjamo na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju raz- ličnih okoljevarstvenih sogla- sij in pridobivanju gradbenih dovoljenj. Na te okoliščine Dars nima vpliva. Posledice se lahko merijo tako v mese- cih kot tudi v letih. Odgovor- nost lahko v Darsu prevze- mamo le od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Zato bomo pri pogodbenih par- tnerjih zahtevali dosledno spoštovanje pogodbenih ro- kov.« Da bo delo čim bolj učin- kovito, je ministrica za infra- strukturo Alenka Bratušek predlagala vzpostavitev stal- ne koordinacije treh mini- strov, ki bi, kot je pojasnila, vsake tri mesece preverjali, ali gre vse po predvidenem načrtu. In bi v primeru ka- kršnihkoli zapletov ukrepali hitro in učinkovito. Gradijo Jenino Kot še pravijo v Darsu, so na 31,5-kilometrskem se- vernem delu tretje razvojne osi doslej dokončali le sklop Gaberke, zdaj gradijo sklop Jenina, ki naj bi ga končali le- tos. Kmalu naj bi sklenili po- godbo z izbranim izvajalcem za sklop Konovo in Škalsko jezero. To pomeni, da bodo spomladi letos začeli dela na polovici od osmih sklopov na severnem delu tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Pridobili so tudi delno gradbeno dovoljenje za sklop Podgorje, vložili so tudi že vloge za gradbeno dovoljenje za sklope Velunja, Škale, Šentrupert, Velenje ter drugi del delnega gradbenega dovoljenja za Podgorje. Župani razočarani Župan Mestne občine Ve- lenje Peter Dermol je po sestanku županov s pred- stavniki Darsa povedal, da je zaradi zamika gradbenih del sicer razočaran, a zadovoljen z dogovorom, da naj bi se gra- dnja vendarle pospešila. »Na eni strani smo župani zado- voljni, ko ugotavljamo, da se naložba ne ustavlja, a smo nekoliko manj zadovoljni ob predstavljenem časovnem načrtu nadaljevanja gradnje, ki se zamika. Verjamem, da bodo pristojni znali poiskati hitrejše načine poteka grad- benih del. O časovnem načr- tu bomo javnost podrobneje obvestili aprila,« je napovedal župan Dermol. Spomnimo, da je na slove- snosti ob začetku gradnje hi- tre ceste na odseku Jenina na Koroškem avgusta 2021 pred- sednik uprave Darsa Valen- tin Hajdinjak napovedal, da bo celoten odsek hitre ceste Šentrupert–Slovenj Gradec zgrajen do konca leta 2027. Mladi se selijo Katja Pokeržnik iz Koro- ške gospodarske zbornice in Andrej Grobelnik iz Civilne iniciative Hoč'mo cesto sta pozvala Svet koroške regije, naj čim prej skliče sejo odbo- ra za gradnjo tretje razvojne osi. Kot sta poudarila, je ko- roško gospodarstvo izrazito izvozno naravnano. Samo iz enega od največjih podjetij na Koroškem letno odpelje več kot devet tisoč tovornih vozil. »Infrastruktura je osnovni pogoj za razvoj naše regije in nadaljnja vlaganja. Čas gra- dnje hitre ceste na Koroško je ključnega pomena, saj so od te prometnice odvisne naložbe za prihodnji razvoj koroškega gospodarstva. S kritičnimi cestnimi poveza- vami se vsakodnevno soočajo vsi prebivalci naše regije, kar pospešuje selitev mladih v osrednji, razvitejši del države in žal tudi čez mejo. Opozar- jata tudi, da dotrajane in sla- bo pretočne ceste povečujejo možnosti prometnih nesreč ter zmanjšujejo kakovostno mobilnost prebivalstva v regi- ji in tudi zunaj nje. Zato Sve- tu koroške regije predlagata, naj čim prej skliče odbor za gradnjo tretje razvojne osi, v katerem sodelujejo tudi pred- stavniki Civilne iniciative Hoč'mo cesto ter regijskega gospodarstva. Slaba rešitev za ljudi in okolje? Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline si že od leta 2007 prizadevajo za prometno učinkovito, ce- nejšo in kmetijstvu neško- dljivo prometno povezavo med Velenjem in avtocesto A1: »Ne nasprotujemo ka- kovostni cestni povezavi za Korošce, a ta trasa je vzorčen primer, kako tega ne bi smeli početi. Če bi šlo vse, kot je treba, bi verjetno danes ta ce- sta že obstajala. Projekt vleče vzporednice s Teš 6 in se je začel podobno kot nabava oklepnikov pred volitvami 2022. Leta 2008 je Janševa vlada dva tedna pred volitva- mi najprej zavrnila, nato pa po burnem odzivu iz Velenja na dopisni seji sprejeka sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta (DPN). Ta sklep se je skliceval na študijo iz leta 2007, v kateri so bili ponarejeni podatki, s katerimi so preusmerili s strani strokovnjakov pre- dlagano vzhodno traso F6 (Celje) na zahodno traso F2 (Šentrupert). Za to študijo in sklepom vlade se skriva 15 let slabih odločitev na tem odseku. Pripravo DPN so predstavniki takratne vlade vodili mimo mnenj lokalnega prebivalstva, zdrave pameti in tudi mimo interesov drža- ve Slovenije, saj je različica F2-2(F2-2 najslabša in naj- dražja od predlaganih tras,« so prepričani Pika Pilko in drugi predstavniki združene civilne iniciative. Opozarjajo tudi na bistve- no spremenjene mednarodne okoliščine, ki pred nas po- stavljajo nove zahteve glede rabe prostora in državnih vi- rov. Zato odločevalce poziva- jo k ponovnemu premisleku. Selitev je stresna Anton Medved od rojstva živi na domačiji v Podgorju ob vznožju Gore Oljke v ob- čini Šmartno ob Paki. Ponaša se z lepim razgledom na doli- no. Tukaj so živeli tudi njego- vi predniki. Medvedovi imajo ob hiši njive, travnike, gozd, ki jih skrbno obdelujejo. V hlevu imajo nekaj živine. Ži- vijo samooskrbno. Pred približno petnajsti- mi leti so prejeli novico, da je njihova družinska hiša zaradi gradnje hitre ceste predvidena za rušenje. Ta je bila še toliko bolj stresna za njegovo mamo, ki danes šteje 91 let. »Starejši ljudje so toli- ko bolj navezani na domače okolje, zato je selitev po več desetletjih zanje veliko bolj stresna kot za mlajše,« poja- snjuje Anton in dodaja, da so septembra lani začeli graditi novo hišo, ki je od njihove domačije oddaljena pribli- žno kilometer. Ostajajo sicer v isti vasi, a selitev kljub temu povzroča svojevrsten stres, če te k temu prisilijo. »Prav tako ne vemo, ali bomo kmetijske obdelovalne površine in gozd kljub selitvi lahko obdržali. Škoda bi bilo, da bi se vse zaraslo.« V Podgorju je za rušenje predvidenih še šest stano- vanjskih hiš, nekateri sta- novalci so se že odselili, nekateri se še nameravajo. »Z Darsom smo se s pomo- čjo njegove odvetniške pi- sarne dogovorili za višino odškodnine za nadomestno gradnjo. Predvidevamo, da se bomo v novo montažno hišo lahko preselili junija letos. Denar prejemamo po obrokih. Ker se je v zadnjih mesecih gradbeni material občutno podražil, zahteva- mo dodatek. O tem se prav zdaj pogovarjamo,« dodaja Medved, ki ob tem pohvali predstavnike Občine Šmar- no ob Paki za razumevanje in pomoč pri odmeri zemljišč za parcelo ter pri zagotavlja- nju potrebne dokumentacije za gradnjo stanovanjske hiše. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 9, 2. marec 2023 GOSPODARSTVO Peter Vrisk, direktor celjske kmetijske zadruge »Mladi ne bodo delali za narodov blagor« Peter Vrisk, ki je vodenje Kmetijske zadruge Celje prevzel leta 2021 in velja za izvrstnega poznavalca kmetijstva v Sloveniji, opozarja, da so v zadnjih letih razmere v tej dejavnosti postale izredno resne. Ne samo zaradi podražitev, ki so močno prizadele tudi kmetije. Boji se, da v novem fi nančnem obdobju podpor za kmete ne bo dovolj, posledici tega pa bosta opuščanje kmetovanja in zaraščanje podeželja. Kar se, sicer v manjšem obsegu, že do- gaja tudi na Celjskem. Zato je kritičen do nevladnih organizacij na področju kmetijstva, ki so bile po njegovem premalo dejavne v pogajanjih. JANJA INTIHAR »Cene kmetijskega repromateriala so postale izjemno visoke. Mineral- na gnojila so se na primer v enem letu podražila od tri- do štirikrat, dražijo se tudi semena. Skratka, vse, kar kmetije potrebujejo pri svojem delu, se draži. Ko gledam račune za nabavljeno blago, se včasih težko odločim, kakšne cene postaviti v naših trgovinah. Sprašujem se, ali bodo člani zadruge, ki kupujejo v njih, zmogli tolikšno plačilo,« o tre- nutnih razmerah pravi Peter Vrisk. Saj so se v zadnjem času cene kmetijskih pridelkov zvišale, tudi odkupne cene mleka in živine so višje. Razmere torej ne bi smele biti tako kritične. Res je, cene kmetijskih pridelkov so nekoliko narasle, lani so bile višje tudi odkupne cene mleka in živine, vendar zvišanja še zdaleč niso bila tolikšna kot pri vhodnih surovinah. Težave so zato zelo re- sne in ne vem, kako jih bomo pre- brodili. Če se ne bo nič spremenilo, se bojim, da bodo nekatere kmeti- je, zlasti manjše in srednje velike, prenehale obratovati. Območje, na katerem deluje naša zadruga, je hribovito, pogoji kmetovanja so težki. Tako imenovanih či- stih kmetov je malo. Večinoma gre za polkmetije, kjer nekdo iz družine hodi še v službo, da s plačo vsaj nekako izboljšuje fi nančno stanje. Tega, da naši kmetje denar, ki ga zaslužijo v službi, potem vlagajo v kmetije, bo v prihodnosti vedno manj. Sploh mlajši prevzemniki ne želijo več hoditi v službo zato, da bi ohranili kmetije in pode- želje. To bo zelo resen problem in z njim bi se morala družba čim prej soočiti. Nova skupna kmetijska politika za fi nančno obdobje do leta 2027 prinaša veliko sprememb, na žalost tudi takšnih, ki močno obremenju- jejo slovenskega kmeta. Ob tem moram kritično opozoriti, da so naše nevladne organizacije s podro- čja kmetijstva nastopale premalo odločno. Vse to bo v prihodnjih le- tih negativno vplivalo na naše kme- tijstvo in podeželje. Ne smemo po- zabiti tudi na infl acijo in na zvišanje obrestnih mer. Zelo malo je kmetij, ki lahko živijo in se razvijajo brez posojil. Naložbe, za katere jih na- jemajo, so vredne tudi pol milijona ali še več. Zaradi višjega Euribora so se obresti povečale za dvakrat. Kmetje višjih stroškov posojil ne bodo mogli pokrivati z višjimi od- kupnimi cenami. Obrestna mera je bila do zdaj stabilna in je še ne- kako šlo, njeno zvišanje pa bo zelo kmalu velik udarec za kmete. So bili kmetje v zadnjem obdo- bju sploh deležni kakšne državne pomoči? kar kmetije potrebujejo pri svojem delu, se draži. Ko gledam račune za nabavljeno blago, se včasih težko odločim, kakšne cene postaviti v naših trgovinah. Sprašujem se, ali bodo člani zadruge, ki kupujejo v njih, zmogli tolikšno plačilo,« o tre- Peter Vrisk. Saj so se v zadnjem času cene kmetijskih pridelkov zvišale, tudi odkupne cene mleka in živine so višje. Razmere torej ne bi smele Res je, cene kmetijskih pridelkov so nekoliko narasle, lani so bile višje tudi odkupne cene mleka in živine, vendar zvišanja še zdaleč niso bila tolikšna kot pri vhodnih surovinah. Težave so zato zelo re- sne in ne vem, kako jih bomo pre- brodili. Če se ne bo nič spremenilo, se bojim, da bodo nekatere kmeti- je, zlasti manjše in srednje velike, prenehale obratovati. Območje, na katerem deluje naša zadruga, je hribovito, pogoji kmetovanja so težki. Tako imenovanih či- stih kmetov je malo. Večinoma gre za polkmetije, kjer nekdo iz družine hodi še v službo, da s plačo vsaj nekako izboljšuje fi nančno stanje. Tega, da naši kmetje denar, ki ga zaslužijo v službi, potem vlagajo v kmetije, bo v prihodnosti vedno manj. Sploh mlajši prevzemniki ne želijo več hoditi v službo zato, da bi ohranili kmetije in pode- želje. To bo zelo resen problem in z njim bi se morala družba čim prej soočiti. Nova skupna kmetijska politika za fi nančno obdobje do leta 2027 prinaša veliko sprememb, na žalost tudi takšnih, ki močno obremenju- jejo slovenskega kmeta. Ob tem moram kritično opozoriti, da so naše nevladne organizacije s podro- čja kmetijstva nastopale premalo odločno. Vse to bo v prihodnjih le- tih negativno vplivalo na naše kme- tijstvo in podeželje. Ne smemo po- zabiti tudi na infl acijo in na zvišanje obrestnih mer. Zelo malo je kmetij, ki lahko živijo in se razvijajo brez posojil. Naložbe, za katere jih na- jemajo, so vredne tudi pol milijona ali še več. Zaradi višjega Euribora so se obresti povečale za dvakrat. Kmetje višjih stroškov posojil ne bodo mogli pokrivati z višjimi od- kupnimi cenami. Obrestna mera je bila do zdaj stabilna in je še ne- kako šlo, njeno zvišanje pa bo zelo kmalu velik udarec za kmete. So bili kmetje v zadnjem obdo- bju sploh deležni kakšne državne no premalo. Posledice tega bomo občutili v naslednjih letih, vendar bo takrat že prepozno. Ko je v Bru- slju nek dokument sprejet, se ga ne da več popravljati. Tudi denar, ki smo ga izpogajali za novo fi nanč- no perspektivo, bo zaradi infl acije bistveno manj vreden. Včasih smo predstavniki slovenskih organizacij bolj dejavno sodelovali pri snovanju skupne evropske kmetijske politike. Če je bilo treba, smo grozili tudi s stavko, danes pa gre vse kar mimo. Nihče se ne odziva na težave kme- tov in kmetijstvo bo zaradi tega v naslednjih letih potegnilo zelo kra- tek konec. Pomeni, da Sloveniji grozi še več opuščenih kmetij? Zagotovo. Razmere se vedno bolj zaostrujejo, težave so vedno večje. Dodatna plača ne bo več zadostovala za vzdrževanje kmetij. In tudi zanesenjakov, ki od ponedeljka do pet- ka hodijo v službo, v soboto in nedeljo ter ob praznikih pa delajo na kmetiji in vanjo vlagajo vso svojo plačo, je vedno manj. Mladi prevzemniki bodo prej ali slej ugotovili, da tako ne gre več naprej. V ravninah bodo večje kmetije vzele v najem opuščene kmetije, težave bodo na hribovitih območjih, kjer je kmeto- vanje zelo naporno. Zato se bojim, da bo na teh območjih vedno več opuščenih kmetij in zaraščenih kmetijskih površin. zapustili, jih ne bo več nazaj. Živeti na Svetini ali v hribih nad Laškim in Zidanim Mostom ni lahko. Se v Sloveniji sploh še kdo resno ukvarja s kmetijstvom? Kmetijstvo je za vsako politiko »nebodigatreba«. Vsi načeloma pod- pirajo podeželje, vsi se spoznajo na kmetijstvo, vendar o njem govorijo mestni ljudje, ki življenja na kmetiji sploh niso izkusili. Zato od sklepov, ki jih sprejemajo v parlamentu, ne bo pravih učinkov. Posledice bomo občutili že čez nekaj let, a bo zara- ščena polja težko vrniti v nekdanje stanje. Leta 2020 in 2021 je celjska za- druga imela izgubo, tudi prihodki so bili nižji kot leta pred tem. Je bilo lansko poslovanje bolj uspe- šno? Lansko poslovanje je bilo uspe- šno, saj smo ustvarili približno 10 milijonov evrov prihodkov. Odkup živine smo povečali za kar 600 glav, tudi kmetijska trgovina v Vojniku je delala zelo dobro. Izguba, ki smo jo imeli v letu 2020, je bila posledica »čiščenja« nekaterih starih zadev, predlani smo imeli velike stroške zaradi posodobitve poslovanja. Na- redili smo res velike in pomembne spremembe. Uvedli smo nove ra- čunalniške programe, spremenili načina dela v trgovinah, prenovili spletno stran …Uvedli smo tudi re- dno izobraževanje zaposlenih. Ko ste pred dvema letoma pre- vzeli vodenje celjske kmetijske zadruge, ste dejali, da želite pove- zati kmetijske zadruge v Savinjski dolini. Ste takšne načrte opustili? Na hitro in na silo se ne da nič narediti. Ko je po letu 1990 Kmetij- ska zadruga Savinjska razpadla na manjše zadruge, so nekatere od njih prenehale poslovati, tiste, ki so osta- le, imajo bolj malo prometa. Zato bi bilo nujno treba nekaj narediti. Že v preteklosti sem si prizadeval, da bi se zadruge ponovno povezale, a se žal to ni zgodilo. Ko sem se vrnil v Celje, je naša zadruga poskušala priključiti sosednjo Kmetijsko zadrugo Petrov- če. Zaradi njene prevelike zadolže- nosti potem iz tega ni bilo nič. Celj- ska zadruga, ki zelo dobro dela na svojem območju, je še vedno odprta za takšne povezave, vendar morajo biti kapitalske in želja po združeva- nju mora biti obojestranska. Bo Kmetijska zadruga Petrovče propadla? Zaenkrat še živi, a težko rečem, kaj se bo z njo zgodilo. O njeni pri- pojitvi k naši zadrugi smo resno raz- mišljali, a ima zadruga zelo velike fi nančne obveznosti. Če bi dobila kakšno državno pomoč, bi do po- vezave najverjetneje prišlo. Naša zadruga si namreč ne bi mogla privoščiti pokrivanja primanjkljaja, ki ga imajo v Petrovčah. In tudi go- spodarsko nespametno bi to bilo. Zaenkrat se torej na področju pove- zovanja ne dogaja nič. Nekaj kmetij na območju Kmetijske zadruge Pe- trovče sicer sodeluje z nami, vendar o kakšnem priključevanju ne more- mo govoriti. Kaj pravite o napovedih Šaleške kmetijske zadruge, da bo prevze- mala manjše zadruge in da bi z morebitnimi novimi združitvami lahko v nekaj letih postala regijska zadruga? Ta zadruga ne igra pomembne vloge v regiji. Tudi v prihodnje, mislim, da se ne bo veliko zgodi- lo. Osrednja zadruga v naši regiji je celjska. To velja tako za območje, kjer ima sedež, in tudi za marsikaj drugega. Kmetijska zadruga Celje je torej tista, ki bi lahko širila svoj vpliv zunaj celjske regije. »Kmetijstvo je za vsako politiko ›nebodigatreba‹. Vsi načeloma podpirajo podeželje, vsi se spoznajo na kmetijstvo, vendar o njem govorijo mestni ljudje, ki življenja na kmetiji sploh niso izkusili.« »Družba bi morala zagotoviti takšne pogoje, da bodo mladi ostali na kmetijah. Ko jih bodo zapustili, jih ne bo več nazaj. Živeti na Svetini ali v hribih nad Laškim in Zidanim Mostom ni lahko.« Za kmete podobnih podpor, kot jih je dobilo gospodarstvo, ni bilo. Tudi zadruge zaradi težav, s kateri- mi se soočamo, ne dobimo nobene pomoči. Povedal sem že, da se naše nevladne organizacije premalo za- vzemajo za pravice kme- tov. V zadnjem času se sindikati različ- nih dejavnosti, od zdravstva do šolstva in javne uprave, bojujejo za bonitete ali višje plače za svoje delavce in jih tudi iz- bojujejo. Za kmetijstvo pa je bilo doslej za- radi preslabe de- javnosti nevladnih voditeljev dose- ženega bi- stve- Čaka takšna prihodnost tudi celjsko občino in sosednje občine Vojnik, Dobrna in Štore? Območje, ki ga pokriva Kmetijska zadruga Celje, je v slovenskem me- rilu najbolj hribovito. Poljedelstva ni veliko, nekaj malega je hmelja, na kmetijah se v glavnem ukvarjajo z živinorejo. Odkupne cene živine, ki so se lani nekoliko zvišale, zdaj ponovno padajo. Podpore za hribo- vske kmetije so premajhne, da bi lahko zagotavljale obstoj teh kmetij in mlade prevzemnike prepričale, naj ostanejo. Mlade generacije do kmetij in do svojih prednikov pač ne čutijo takšne pripadnosti, kot so jo njihovi starši. Ne bodo dela- le za narodov blagor, če to delo ni plačano. Kmetovanje mladi družini ne zagotavlja več človeka vrednega življenja. Mladi želijo in si tudi za- služijo kakšen prost dan, da gredo na morje, da svoje otroke peljejo v glasbeno šolo ali na športne dejavnosti. Skratka, mladi na kmetijah hočejo imeti vse tisto, kar imajo mladi, ki živijo v me- stu. Tega socialnega in sociolo- škega problema, ki bo vedno večji, družba ne razume. Je na Celjskem že veliko opuščenih kmetij? Že kar nekaj območij se je zaraslo. Kjer lahko, jih pre- vzemajo večje kmetije. Vča- sih smo se tako na državni ravni kot v Bruslju bojevali za subvencije, ki so poma- gale ohranjati življenjski standard na kmetijah. V no- vem fi nančnem obdobju teh podpor ne bo dovolj. Ko bodo na kmetijah izračunali, da ne zmorejo več poravnavati stroškov, bodo prenehali kmetovati ter bodo zemljo prodali, jo dali v najem ali jo kar pustili. Treba je vedeti, da so mladi s kmetij danes večinoma izobraženi. Nimajo samo kmetijske izobrazbe, so tudi pravniki, eko- nomisti, strojniki … Zelo so pridni in zato povsod zaželena delovna sila. Ko se za- poslijo in ugotovijo, da jim kmetovanje ničesar ne prinese, da to ni več njihova zgodba, se preselijo v mesto. Ne v Celje, mnogi gredo v Ljubljano, kjer so plače višje in je bogato kulturno in družab- no življenje. Zato bi morala družba zagotoviti takšne pogoje, da bodo mladi ostali na kmetijah. Ko jih bodo Peter Vrisk: »Podpore za hri- bovske kmetije so premajhne, da bi lahko zagotavljale obstoj teh kmetij in mlade prevzemni- ke prepričale, da ostanejo.« (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 9, 2. marec 2023 GOSPODARSTVO Peter Vrisk, direktor celjske kmetijske zadruge »Mladi ne bodo delali za narodov blagor« Peter Vrisk, ki je vodenje Kmetijske zadruge Celje prevzel leta 2021 in velja za izvrstnega poznavalca kmetijstva v Sloveniji, opozarja, da so v zadnjih letih razmere v tej dejavnosti postale izredno resne. Ne samo zaradi podražitev, ki so močno prizadele tudi kmetije. Boji se, da v novem fi nančnem obdobju podpor za kmete ne bo dovolj, posledici tega pa bosta opuščanje kmetovanja in zaraščanje podeželja. Kar se, sicer v manjšem obsegu, že do- gaja tudi na Celjskem. Zato je kritičen do nevladnih organizacij na področju kmetijstva, ki so bile po njegovem premalo dejavne v pogajanjih. JANJA INTIHAR »Cene kmetijskega repromateriala so postale izjemno visoke. Mineral- na gnojila so se na primer v enem letu podražila od tri- do štirikrat, dražijo se tudi semena. Skratka, vse, kar kmetije potrebujejo pri svojem delu, se draži. Ko gledam račune za nabavljeno blago, se včasih težko odločim, kakšne cene postaviti v naših trgovinah. Sprašujem se, ali bodo člani zadruge, ki kupujejo v njih, zmogli tolikšno plačilo,« o tre- nutnih razmerah pravi Peter Vrisk. Saj so se v zadnjem času cene kmetijskih pridelkov zvišale, tudi odkupne cene mleka in živine so višje. Razmere torej ne bi smele biti tako kritične. Res je, cene kmetijskih pridelkov so nekoliko narasle, lani so bile višje tudi odkupne cene mleka in živine, vendar zvišanja še zdaleč niso bila tolikšna kot pri vhodnih surovinah. Težave so zato zelo re- sne in ne vem, kako jih bomo pre- brodili. Če se ne bo nič spremenilo, se bojim, da bodo nekatere kmeti- je, zlasti manjše in srednje velike, prenehale obratovati. Območje, na katerem deluje naša zadruga, je hribovito, pogoji kmetovanja so težki. Tako imenovanih či- stih kmetov je malo. Večinoma gre za polkmetije, kjer nekdo iz družine hodi še v službo, da s plačo vsaj nekako izboljšuje fi nančno stanje. Tega, da naši kmetje denar, ki ga zaslužijo v službi, potem vlagajo v kmetije, bo v prihodnosti vedno manj. Sploh mlajši prevzemniki ne želijo več hoditi v službo zato, da bi ohranili kmetije in pode- želje. To bo zelo resen problem in z njim bi se morala družba čim prej soočiti. Nova skupna kmetijska politika za fi nančno obdobje do leta 2027 prinaša veliko sprememb, na žalost tudi takšnih, ki močno obremenju- jejo slovenskega kmeta. Ob tem moram kritično opozoriti, da so naše nevladne organizacije s podro- čja kmetijstva nastopale premalo odločno. Vse to bo v prihodnjih le- tih negativno vplivalo na naše kme- tijstvo in podeželje. Ne smemo po- zabiti tudi na infl acijo in na zvišanje obrestnih mer. Zelo malo je kmetij, ki lahko živijo in se razvijajo brez posojil. Naložbe, za katere jih na- jemajo, so vredne tudi pol milijona ali še več. Zaradi višjega Euribora so se obresti povečale za dvakrat. Kmetje višjih stroškov posojil ne bodo mogli pokrivati z višjimi od- kupnimi cenami. Obrestna mera je bila do zdaj stabilna in je še ne- kako šlo, njeno zvišanje pa bo zelo kmalu velik udarec za kmete. So bili kmetje v zadnjem obdo- bju sploh deležni kakšne državne pomoči? kar kmetije potrebujejo pri svojem delu, se draži. Ko gledam račune za nabavljeno blago, se včasih težko odločim, kakšne cene postaviti v naših trgovinah. Sprašujem se, ali bodo člani zadruge, ki kupujejo v njih, zmogli tolikšno plačilo,« o tre- Peter Vrisk. Saj so se v zadnjem času cene kmetijskih pridelkov zvišale, tudi odkupne cene mleka in živine so višje. Razmere torej ne bi smele Res je, cene kmetijskih pridelkov so nekoliko narasle, lani so bile višje tudi odkupne cene mleka in živine, vendar zvišanja še zdaleč niso bila tolikšna kot pri vhodnih surovinah. Težave so zato zelo re- sne in ne vem, kako jih bomo pre- brodili. Če se ne bo nič spremenilo, se bojim, da bodo nekatere kmeti- je, zlasti manjše in srednje velike, prenehale obratovati. Območje, na katerem deluje naša zadruga, je hribovito, pogoji kmetovanja so težki. Tako imenovanih či- stih kmetov je malo. Večinoma gre za polkmetije, kjer nekdo iz družine hodi še v službo, da s plačo vsaj nekako izboljšuje fi nančno stanje. Tega, da naši kmetje denar, ki ga zaslužijo v službi, potem vlagajo v kmetije, bo v prihodnosti vedno manj. Sploh mlajši prevzemniki ne želijo več hoditi v službo zato, da bi ohranili kmetije in pode- želje. To bo zelo resen problem in z njim bi se morala družba čim prej soočiti. Nova skupna kmetijska politika za fi nančno obdobje do leta 2027 prinaša veliko sprememb, na žalost tudi takšnih, ki močno obremenju- jejo slovenskega kmeta. Ob tem moram kritično opozoriti, da so naše nevladne organizacije s podro- čja kmetijstva nastopale premalo odločno. Vse to bo v prihodnjih le- tih negativno vplivalo na naše kme- tijstvo in podeželje. Ne smemo po- zabiti tudi na infl acijo in na zvišanje obrestnih mer. Zelo malo je kmetij, ki lahko živijo in se razvijajo brez posojil. Naložbe, za katere jih na- jemajo, so vredne tudi pol milijona ali še več. Zaradi višjega Euribora so se obresti povečale za dvakrat. Kmetje višjih stroškov posojil ne bodo mogli pokrivati z višjimi od- kupnimi cenami. Obrestna mera je bila do zdaj stabilna in je še ne- kako šlo, njeno zvišanje pa bo zelo kmalu velik udarec za kmete. So bili kmetje v zadnjem obdo- bju sploh deležni kakšne državne no premalo. Posledice tega bomo občutili v naslednjih letih, vendar bo takrat že prepozno. Ko je v Bru- slju nek dokument sprejet, se ga ne da več popravljati. Tudi denar, ki smo ga izpogajali za novo fi nanč- no perspektivo, bo zaradi infl acije bistveno manj vreden. Včasih smo predstavniki slovenskih organizacij bolj dejavno sodelovali pri snovanju skupne evropske kmetijske politike. Če je bilo treba, smo grozili tudi s stavko, danes pa gre vse kar mimo. Nihče se ne odziva na težave kme- tov in kmetijstvo bo zaradi tega v naslednjih letih potegnilo zelo kra- tek konec. Pomeni, da Sloveniji grozi še več opuščenih kmetij? Zagotovo. Razmere se vedno bolj zaostrujejo, težave so vedno večje. Dodatna plača ne bo več zadostovala za vzdrževanje kmetij. In tudi zanesenjakov, ki od ponedeljka do pet- ka hodijo v službo, v soboto in nedeljo ter ob praznikih pa delajo na kmetiji in vanjo vlagajo vso svojo plačo, je vedno manj. Mladi prevzemniki bodo prej ali slej ugotovili, da tako ne gre več naprej. V ravninah bodo večje kmetije vzele v najem opuščene kmetije, težave bodo na hribovitih območjih, kjer je kmeto- vanje zelo naporno. Zato se bojim, da bo na teh območjih vedno več opuščenih kmetij in zaraščenih kmetijskih površin. zapustili, jih ne bo več nazaj. Živeti na Svetini ali v hribih nad Laškim in Zidanim Mostom ni lahko. Se v Sloveniji sploh še kdo resno ukvarja s kmetijstvom? Kmetijstvo je za vsako politiko »nebodigatreba«. Vsi načeloma pod- pirajo podeželje, vsi se spoznajo na kmetijstvo, vendar o njem govorijo mestni ljudje, ki življenja na kmetiji sploh niso izkusili. Zato od sklepov, ki jih sprejemajo v parlamentu, ne bo pravih učinkov. Posledice bomo občutili že čez nekaj let, a bo zara- ščena polja težko vrniti v nekdanje stanje. Leta 2020 in 2021 je celjska za- druga imela izgubo, tudi prihodki so bili nižji kot leta pred tem. Je bilo lansko poslovanje bolj uspe- šno? Lansko poslovanje je bilo uspe- šno, saj smo ustvarili približno 10 milijonov evrov prihodkov. Odkup živine smo povečali za kar 600 glav, tudi kmetijska trgovina v Vojniku je delala zelo dobro. Izguba, ki smo jo imeli v letu 2020, je bila posledica »čiščenja« nekaterih starih zadev, predlani smo imeli velike stroške zaradi posodobitve poslovanja. Na- redili smo res velike in pomembne spremembe. Uvedli smo nove ra- čunalniške programe, spremenili načina dela v trgovinah, prenovili spletno stran …Uvedli smo tudi re- dno izobraževanje zaposlenih. Ko ste pred dvema letoma pre- vzeli vodenje celjske kmetijske zadruge, ste dejali, da želite pove- zati kmetijske zadruge v Savinjski dolini. Ste takšne načrte opustili? Na hitro in na silo se ne da nič narediti. Ko je po letu 1990 Kmetij- ska zadruga Savinjska razpadla na manjše zadruge, so nekatere od njih prenehale poslovati, tiste, ki so osta- le, imajo bolj malo prometa. Zato bi bilo nujno treba nekaj narediti. Že v preteklosti sem si prizadeval, da bi se zadruge ponovno povezale, a se žal to ni zgodilo. Ko sem se vrnil v Celje, je naša zadruga poskušala priključiti sosednjo Kmetijsko zadrugo Petrov- če. Zaradi njene prevelike zadolže- nosti potem iz tega ni bilo nič. Celj- ska zadruga, ki zelo dobro dela na svojem območju, je še vedno odprta za takšne povezave, vendar morajo biti kapitalske in želja po združeva- nju mora biti obojestranska. Bo Kmetijska zadruga Petrovče propadla? Zaenkrat še živi, a težko rečem, kaj se bo z njo zgodilo. O njeni pri- pojitvi k naši zadrugi smo resno raz- mišljali, a ima zadruga zelo velike fi nančne obveznosti. Če bi dobila kakšno državno pomoč, bi do po- vezave najverjetneje prišlo. Naša zadruga si namreč ne bi mogla privoščiti pokrivanja primanjkljaja, ki ga imajo v Petrovčah. In tudi go- spodarsko nespametno bi to bilo. Zaenkrat se torej na področju pove- zovanja ne dogaja nič. Nekaj kmetij na območju Kmetijske zadruge Pe- trovče sicer sodeluje z nami, vendar o kakšnem priključevanju ne more- mo govoriti. Kaj pravite o napovedih Šaleške kmetijske zadruge, da bo prevze- mala manjše zadruge in da bi z morebitnimi novimi združitvami lahko v nekaj letih postala regijska zadruga? Ta zadruga ne igra pomembne vloge v regiji. Tudi v prihodnje, mislim, da se ne bo veliko zgodi- lo. Osrednja zadruga v naši regiji je celjska. To velja tako za območje, kjer ima sedež, in tudi za marsikaj drugega. Kmetijska zadruga Celje je torej tista, ki bi lahko širila svoj vpliv zunaj celjske regije. »Kmetijstvo je za vsako politiko ›nebodigatreba‹. Vsi načeloma podpirajo podeželje, vsi se spoznajo na kmetijstvo, vendar o njem govorijo mestni ljudje, ki življenja na kmetiji sploh niso izkusili.« »Družba bi morala zagotoviti takšne pogoje, da bodo mladi ostali na kmetijah. Ko jih bodo zapustili, jih ne bo več nazaj. Živeti na Svetini ali v hribih nad Laškim in Zidanim Mostom ni lahko.« Za kmete podobnih podpor, kot jih je dobilo gospodarstvo, ni bilo. Tudi zadruge zaradi težav, s kateri- mi se soočamo, ne dobimo nobene pomoči. Povedal sem že, da se naše nevladne organizacije premalo za- vzemajo za pravice kme- tov. V zadnjem času se sindikati različ- nih dejavnosti, od zdravstva do šolstva in javne uprave, bojujejo za bonitete ali višje plače za svoje delavce in jih tudi iz- bojujejo. Za kmetijstvo pa je bilo doslej za- radi preslabe de- javnosti nevladnih voditeljev dose- ženega bi- stve- Čaka takšna prihodnost tudi celjsko občino in sosednje občine Vojnik, Dobrna in Štore? Območje, ki ga pokriva Kmetijska zadruga Celje, je v slovenskem me- rilu najbolj hribovito. Poljedelstva ni veliko, nekaj malega je hmelja, na kmetijah se v glavnem ukvarjajo z živinorejo. Odkupne cene živine, ki so se lani nekoliko zvišale, zdaj ponovno padajo. Podpore za hribo- vske kmetije so premajhne, da bi lahko zagotavljale obstoj teh kmetij in mlade prevzemnike prepričale, naj ostanejo. Mlade generacije do kmetij in do svojih prednikov pač ne čutijo takšne pripadnosti, kot so jo njihovi starši. Ne bodo dela- le za narodov blagor, če to delo ni plačano. Kmetovanje mladi družini ne zagotavlja več človeka vrednega življenja. Mladi želijo in si tudi za- služijo kakšen prost dan, da gredo na morje, da svoje otroke peljejo v glasbeno šolo ali na športne dejavnosti. Skratka, mladi na kmetijah hočejo imeti vse tisto, kar imajo mladi, ki živijo v me- stu. Tega socialnega in sociolo- škega problema, ki bo vedno večji, družba ne razume. Je na Celjskem že veliko opuščenih kmetij? Že kar nekaj območij se je zaraslo. Kjer lahko, jih pre- vzemajo večje kmetije. Vča- sih smo se tako na državni ravni kot v Bruslju bojevali za subvencije, ki so poma- gale ohranjati življenjski standard na kmetijah. V no- vem fi nančnem obdobju teh podpor ne bo dovolj. Ko bodo na kmetijah izračunali, da ne zmorejo več poravnavati stroškov, bodo prenehali kmetovati ter bodo zemljo prodali, jo dali v najem ali jo kar pustili. Treba je vedeti, da so mladi s kmetij danes večinoma izobraženi. Nimajo samo kmetijske izobrazbe, so tudi pravniki, eko- nomisti, strojniki … Zelo so pridni in zato povsod zaželena delovna sila. Ko se za- poslijo in ugotovijo, da jim kmetovanje ničesar ne prinese, da to ni več njihova zgodba, se preselijo v mesto. Ne v Celje, mnogi gredo v Ljubljano, kjer so plače višje in je bogato kulturno in družab- no življenje. Zato bi morala družba zagotoviti takšne pogoje, da bodo mladi ostali na kmetijah. Ko jih bodo Peter Vrisk: »Podpore za hri- bovske kmetije so premajhne, da bi lahko zagotavljale obstoj teh kmetij in mlade prevzemni- ke prepričale, da ostanejo.« (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 9, 2. marec 2023 GOSPODARSTVO Ruski milijarder Sergey Katsiev in njegova soproga Ljudmila nista več lastnika slatinskih hotelov Grand hotel Rogaška, Strossmayer in Styria ter bazenskega kompleksa Rogaška riviera in velnesa Vis Vita. Vsaj uradno ne. Od sredine februarja je namreč v sodnem registru kot lastnik družbe SLKI, ki ima v lasti vse te nepremične, vpisan Alekszandr Gluzs. Kdo je novi la- stnik, nam ni uspelo izvedeti, v uradnih dokumentih je navedeno, da ima naslov prebivališča v Budimpešti. Tudi o tem, zakaj sta se zakonca Katsiev umaknila iz lastništva družbe SLKI, nihče ne želi javno govoriti. JANJA INTIHAR Trije slatinski hoteli, med katerimi je tudi mogočni Grand hotel Rogaška z znamenito kristalno dvorano, ki je že desetletja zaščitni znak zdravilišča, so dobili novega lastnika. (Foto: SHERPA) Ruski tobačni kralj prodal svoje slatinsko podjetje Se Rusi umikajo iz Rogaške Slatine? Direktor družbe Roman Šipec je dejal, da odločitve lastnikov ne more komenti- rati, in poudaril, da vsi hoteli normalno poslujejo. Bolj zgo- voren je bil eden boljših po- znavalcev turistične ponudbe v Rogaški Slatini, ki meni, da pri zamenjavi lastništva v družbi SLKI ne gre za umik Rusov iz tega zdraviliškega kraja, ampak najverjetneje za skrivanje premoženja. Po- dobno naj bi se zgodilo tudi z lastništvom podjetja SWI-Me- dica, ki od leta 2017 upravlja prestižni hotel Aleksander in je v lasti ruskega zdravnika Nikolaja Vorobjeva. Obvladuje večino tobačnega trga Sergey Katsiev je največji ruski trgovec s tobačnimi iz- delki. Revija Forbes, ki že več kot trideset let objavlja sezna- me najbogatejših Zemljanov, ga je avgusta lani uvrstila na 81. mesto najbogatejših Rusov in mu pripisala 1,2 milijarde dolarjev premoženja. Katsiev ima s partnerjem, oligarhom Igorjem Kesajevim, v lasti holding Megapolis, ki obvla- duje 70 odstotkov tobačnega trga v Rusiji, poleg tega je tudi eden največjih uvoznikov in prodajalcev alkoholnih pijač v državi. Kesajev in Katsiev sta, vsaj po javno dosegljivih do- kumentih, na seznamu ruskih bogatašev, proti katerim zara- di ruskega napada na Ukrajino že nekaj časa veljajo sankcije, ker poslujeta v dejavnostih, ki prinašajo pomembne prihodke ruski vladi. Želel je tudi hotel Aleksander Ruski tobačni kralj je hotele Grand hotel Rogaška, Stros- smayer in Styria ter druge ne- premičnine v Rogaški Slatini kupil leta 2015. Za ta namen je ustanovil podjetje SLKI, v ka- terem je bil 51-odstotni lastnik, lastnica preostalega deleža je bila njegova soproga Ljudmi- la. Koliko je Katsiev plačal za hotele, je še vedno poslovna skrivnost. Spomnimo, da je bil pred leti lastnik vseh treh hotelov bistri- ški podjetnik Jože Pipenbaher, ki je v Rogaški Slatini imel še nekaj drugih hotelskih stavb ter je veljal za največjega in tudi najpomembnejšega sla- tinskega hotelirja. Od propadle nekoč enovite družbe Zdravili- šče Rogaška je namreč odkupil več hotelov ter jih obnovil, vse to pa naj bi ga stalo več kot 60 milijonov evrov. Hoteli, med katerimi je obnovljen Donat kmalu prodal hčerinski druž- bi mariborskega študentskega centra, so skupaj imeli malo manj kot tisoč postelj. Pipen- baher je hotele in druge nepre- mičnine v Rogaški Slatini upra- vljal z mrežo svojih podjetij. Leta 2013 je lastništvo v verigi hotelov, ki jih je obvladoval s podjetjem T erme SPA Rogaška, moral prepustiti Hypo leasin- gu, saj bi v nasprotnem prime- ru ta družba zaradi prevelike zadolženosti šla v stečaj. Slaba banka Hypo Leasinga je druž- bo Terme SPA Rogaška začela prodajati sredi leta 2014. Na mednarodni razpis se je javilo kar 23 kupcev, v ožji izbor jih je prišlo pet, na koncu je banka za najboljšo izbrala ponudbo družbe SLKI. Katsiev se je zanimal tudi za nakup prestižnega hotela Ale- ksander, v katerem so bili glav- ni gosti ruski bogataši. Tudi ta hotel je bil v lasti družine Pi- penbaher. Jože Pipenbaher ga je kupil od Steklarne Rogaška ter ga v letih 2009 in 2010 ob- novil v butični hotel s petimi zvezdicami. Ker je družba, ki je upravljala hotel, šla v stečaj, je Aleksander pristal na draž- bi. Za malo več kot pet mili- jonov evrov ga je kupil ruski zdravnik Nikolaj Vorobjev, ki se ukvarja z medicinskim tu- rizmom in ima samoplačniške klinike v Švici, Rusiji in Srbiji. Ruskih gostov le za vzorec Ob nakupu je družba SLKI napovedala takojšnjo temelji- to obnovo hotelov Grand ho- tel Rogaška, Strossmayer in Styria, ki pa jo je izvedla šele v času med letoma 2018 in 2021. Razlog za zamudo so bile, tako je vsaj navedla v predlanskem letnem poročilu, zaostrene razmere na ruskem trgu, ki so bile posledica gospodarskih sankcij proti tej državi. Rusija je osnovno tržišče delovanja la- stnika družbe in tudi država, od koder je prihajalo zelo ve- liko gostov vseh treh hotelov. Podatki, kako je lani poslo- vala družbe SLKI, še niso zna- ni. Leti 2020 in 2021 sta bili za- radi pandemije koronavirusa in z njim povezane prepovedi poslovanja tudi zanjo zelo tež- ki in ju je reševala s slovenski- mi gosti in s turističnimi boni. Kljub temu je obe leti poslovala z izgubo, ki je vsakokrat prese- gla pol milijona evrov. Število nočitev se je več kot prepolovi- lo, ruskih gostov, ki jih je bilo leta 2019 1.524, je bilo predlani le 90. Direktorica Razvojne agencije Savinjske regije Iva Zorenč, župan Mestne občine Celje Matija Kovač in direktor Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) Boštjan Krajnc (z leve proti desni). MESTNA OBČINA CELJE MESTNA OBČINA CELJE Mestna občina Celje, Razvoj- na agencija Savinjske regije, RASR, d.o.o., Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) ter Energetika Celje so v sredo, 22. februarja 2023, v Tehnoparku Ce- lje organizirali prvi regijski posvet na temo Občine in energetika. Tematika je v skladu z Regi- onalnim razvojnim programom Savinjske regije za obdobje 2021 – 2027 in ciljem 2 – Zele- no Savinjsko regijo. Na posvetu so sodelovali predstavniki občin Savinjske regije oziroma njihovi strokovni sodelavci na področju energetike. V uvodu je zbrane nagovoril župan Mestne občine Celje Ma- tija Kovač, ki je povedal, da si želi Mestna občina Celje s posodo- bitvijo Lokalnega energetskega koncepta postaviti jasen, realen in dober plan do leta 2030, po- iskati učinkovite, gospodarne in okolju prijazne rešitve tako za naše mesto kot tudi za regijo, v sodelovanju z občinami, ki nas obkrožajo. Izpostavil je pomen sodelovanja s številnimi deležni- ki, s katerimi želimo v naslednjih mesecih postavljati nove cilje, ki so v spremenjenih globalnih okoliščinah nujni. V nadaljevanju je Iva Zorenč, direktorica RASR, d.o.o izpostavi- la: »Celotna Evropa stremi k bolj zelenemu in nizkoogljičnemu energetskemu prehodu, krožne- mu gospodarstvu, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj, tudi v programu za izvajanje kohezijske politike je temu cilju namenjene ogromno pozornosti, zato smo se odločili za tovrsten posvet. V pri- hodnje jih bomo organizirali po celotni Savinjski regiji in naslovili različne tematike s ciljem izme- njave znanj in mnenj, predvsem pa povezovanja in združevanja celotne regije.« Boštjan Krajnc, direktor KSSE- NE, je poudaril vlogo občin pri reševanju energetske krize, ki je lahko tudi priložnost na podro- čju varčevanja z energijo in lo- kalnih obnovljivih virih energije. Spregovoril je o možnih načinih financiranja trajnostnih energet- skih projektov ter primerih dobrih praks s ciljem povečanja sode- lovanja med občinami Savinjske regije. V drugem delu je mag. Ev- gen Zgoznik iz Energetike Celje predstavil energetsko pogodbe- ništvo v MO Celje s primeri dob- rih praks. »V času krize na trgu cen energentov smo prisiljeni iskati strateške rešitve za ener- getsko neodvisnost. Glede na to, da je Slovenija v velikem za- ostanku na področju obnovljivih virov energije, bodo nove stra- teške usmeritve vlade usmerjene v povečanje teh aktivnosti. Zato je nujno potrebno dvigniti raven energetske kulture v vseh lokal- nih skupnostih Savinjske regije in jih pripraviti na razpise za sofi- nanciranje projektov,« je mnenja Zgoznik. O pogodbenem oskrbovanju z energijo je govoril Žiga Pižorn, ki je v svoji predstavitvi naslovil energetsko sanacijo, sončne elek- trarne ter možnosti sodelovanja z občinami. V CELJU PRVI REGIJSKI POSVET NA TEMO OBČINE IN ENERGETIKA Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Civilna iniciativa Za naravo je nedavno opozorila na načrtovan posek dreves na delu predvidene trase 11 km dolge kolesarske poti med Celjem in Žalcem. Pisali smo, da iniciativa nasprotuje omenjenemu po- segu, saj naj bi bil del poti speljan precej širše kot le po nasipu, za kar naj bi bilo v osnovi izdano dovolje- nje. Ob tem naj bi projekt med Kasazami in Vrbjem predvideval poseg v območje Nature 2000 in Krajin- skega parka Vrbje. TATJANA CVIRN Občina, prijazna mladim CELJE, ŽALEC – Kolesarska povezava med Celjem in Žalcem brez sprememb S čim manjšimi posegi med drevesa? Na takšnem območju je treba najprej opraviti preso- jo o sprejemljivosti posegov v naravo, pri čemer naj bi Zavod RS za varstvo narave po mnenju iniciative pritrdil posegu le zato, ker naj bi bila kolesarska steza predvidena izključno na obstoječi spre- hajalni poti in le minimalno zunaj nje. Za sečnjo dreves še ni bilo nadzora revirnih goz- darjev, ocenjujejo v iniciativi. Izvajalec ima vsa dovoljenja Kako komentirajo očitke pristojni? Iz Direkcije RS za infrastrukturo, ki financira dela, so nam odgovorili, da ne držijo trditve civilne ini- ciative, da so bila dovoljenja in soglasja za gradnjo poti pridobljena na lažnih pred- postavkah. »Za projektno dokumentacijo za gradnjo navedene kolesarske pove- zave so bila pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja pristojnih soglasjedajalcev. Kolesarska povezava je spe- ljana večinoma po visokovo- dnih protipoplavnih nasipih, ki jih upravlja Direkcija RS za vode (DRSV). Projektne reši- tve so z direkcijo usklajene, pridobljeno je vodno soglasje DRSV.« V nadaljevanju pritrjujejo, da so nasipi in kolesarska po- vezava deloma speljani tudi v območju Nature 2000, zato je bila v postopku izdelave projektne dokumentacije iz- vedena presoja sprejemljivo- sti posega v naravo v skladu s pravilnikom, ki presoja vplive na varovana območja. »V po- stopku je bilo ugotovljeno, da poseg ne bo imel škodljivih vplivov na varovano obmo- čje. Za projektno dokumen- tacijo je bilo pridobljeno strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, kjer je bilo ugotovljeno, da so vplivi s stališča ohranjanja narave sprejemljivi,« so zapisali v direkciji. Zavod RS za varstvo na- rave je potrdil, da je podal strokovno mnenje v postop- ku priprave projekta. Pri tem je navedel pogoje, pod ka- terimi je poseg sprejemljiv z vidika ohranjanja narave. »Pogoji se nanašajo na zava- rovano območje Krajinskega parka Vrbje z zaledjem ter na ohranjanje lastnosti reke Savinje in potoka Lava. Del načrtovane poti, ki vodi po vrhu visokovodnega nasipa ob Savinji od naselja Kasaze gorvodno, sicer sega tudi v Vodja Oddelka za družbene dejavnosti MOC Polona Ocvirk z glasbeno sku- pino Reverie, katere člani so mladi Celjani in Polzelčan. (Foto: arhiv MOC) CELJE – Minuli teden je Mestna občina Celje na slo- vesni podelitvi prejela certifi- kat Mladim prijazna občina. Inštitut za mladinsko politiko ji ga je sicer podelil lani. Inštitut za mladinsko politi- ko podeljuje certifikat Mladim prijazna občina s podporo mi- nistrstva za vzgojo in izobra- ževanje. Inštitut certifikate s štiriletno veljavnostjo podeli vsako leto lokalnim skupno- stim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prija- zne, ker uspešno izvajajo po vsaj en ukrep z vseh pred- nostnih področij mladinskih politik. Direktorica Mladinskega centra Celje Sonja Majcen je povedala, da so se v centru iz- jemno razveselili podaljšanja certifikata: »Podaljšanje pome- ni, da občina sistemsko ureja področje mladine, pri čemer vključuje različne udeležence. Posebej je treba izpostaviti, da je MOC preteklo leto sprejela lokalni program za mladino. S tem je začrtala smer razvoja mladinskih politik za obdobje 2022–2027.« Kot je sicer povedala vodja Oddelka za družbene dejav- nosti v MOC Polona Ocvirk, je mladinska politika med prednostnimi področji v ob- čini: »Želimo biti mesto, ki mladim nudi primerne vse- bine in oporo pri izzivih, s katerimi se soočajo. Pri tem ima pomembno vlogo naš mladinski center, ki odlično deluje. Mladim nudi razno- like vsebine, priložnosti za učenje, varno okolje, bogat program ter se na najrazlič- nejše načine vključuje v lo- kalno skupnost.« Kot so zapisali na strani Inšti- tuta za mladinsko politiko, se s pridobitvijo certifikata občina, ki se je pri svojem delu na po- dročju mladih sicer že izkazala za uspešno, zaveže, da bo to področje še naprej sistemsko urejala in raven učinkovitosti v štiriletnem obdobju dvignila oziroma ohranila. ER območje Natura 2000. Na tem območju je treba ohranjati nekatere vrste (sulec, pohra in vidra), ustrezne pogoje zanje ter dva habitatna tipa,« so zapisali v zavodu. Ali bodo te zahteve izpolnjene pri gra- dnji poti, lahko preverja le inšpekcija, drugi lahko na morebitne nepravilnosti le opozarjajo(mo). Gozdarji še niso odobrili poseka Tudi Zavod za gozdove Slo- venije je v času načrtovanja kolesarske poti sodeloval pri izdaji projektnih pogojev in mnenj, pri čemer je želel, da se ohrani čim več grmovja in drevja ter pot izvede tako, da bo najmanj škode na podra- stju in tleh. Kot pravijo v celj- ski območni enoti zavoda, so gozdarji z izvajalci pregledali odseke, ki vodijo po gozdnih površinah. »Podrobnega evi- dentiranja dreves za posek gozdarji še niso opravili, saj trasa še ni bila ustrezno označena in usklajena. Prav tako še nismo izdali nobene upravne odločbe, s katero bi odobrili posek drevja,« so za- pisali v zavodu za gozdove. A očitno se bodo dela na- daljevala, saj v Direkciji RS za infrastrukturo pravijo, da načrtovane poti med Kasaza- mi in Grižami ni več mogoče spreminjati tudi zaradi dveh brvi na njej, za kateri sta že pridobljeni pravnomočni gradbeni dovoljenji. »Prav tako je bila za to kolesarsko povezavo izdana odločitev o podpori, na podlagi katere bo projekt sofinanciran iz evropskih sredstev (ESRR) v višini 1,6 milijona evrov. V času izvedbe bomo skušali os kolesarske povezave lokalno prilagoditi tako, da bo sledila pešpoti in bo poseg med dre- vesa čim manjši,« so zapisali. V praksi je ponavadi žal tako, da gradbeniki izberejo najlaž- jo in najcenejšo možnost, ki pogosto pozabi na drevesa. Del nove kolesarske steze v gradnji. Dela izvaja podjetje Voc, Direkcija RS za infrastrukturo pa zagotavlja, da bo pot narejena tako, da bo čim manj posegla med drevesa. (Foto: arhiv CI Za naravo) Odstranjujejo bolne smreke CELJE – Ob Šmartinskem jezeru v bližini otroškega igrišča, ob obvoznici v Medlogu na zelenici med kolesarsko potjo in cesto ter na Ostrožnem v bližini mostu čez Ko- privnico bodo delavci Zelenic te dni odstranjevali smreke. Občina je o posegu obvestila javnost, saj so ljudje pozorni na sekanje dreves v mestu. Tokrat naj bi šlo za bolna drevesa, ki so jih uničili podlubniki, zato je inšpekcija za goz- darstvo Mestni občini Celje naložila nujen sanitarni posek. Občina ob tem poziva, naj bodo ljudje pozorni, ali se morda tudi na njihovih vrtovih sušijo smreke. Če je povzročitelj lubadar, je takšno drevo treba takoj posekati in skuriti. TC Suhe smreke v Medlogu (Foto: arhiv MOC) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Civilna iniciativa Za naravo je nedavno opozorila na načrtovan posek dreves na delu predvidene trase 11 km dolge kolesarske poti med Celjem in Žalcem. Pisali smo, da iniciativa nasprotuje omenjenemu po- segu, saj naj bi bil del poti speljan precej širše kot le po nasipu, za kar naj bi bilo v osnovi izdano dovolje- nje. Ob tem naj bi projekt med Kasazami in Vrbjem predvideval poseg v območje Nature 2000 in Krajin- skega parka Vrbje. TATJANA CVIRN Občina, prijazna mladim CELJE, ŽALEC – Kolesarska povezava med Celjem in Žalcem brez sprememb S čim manjšimi posegi med drevesa? Na takšnem območju je treba najprej opraviti preso- jo o sprejemljivosti posegov v naravo, pri čemer naj bi Zavod RS za varstvo narave po mnenju iniciative pritrdil posegu le zato, ker naj bi bila kolesarska steza predvidena izključno na obstoječi spre- hajalni poti in le minimalno zunaj nje. Za sečnjo dreves še ni bilo nadzora revirnih goz- darjev, ocenjujejo v iniciativi. Izvajalec ima vsa dovoljenja Kako komentirajo očitke pristojni? Iz Direkcije RS za infrastrukturo, ki financira dela, so nam odgovorili, da ne držijo trditve civilne ini- ciative, da so bila dovoljenja in soglasja za gradnjo poti pridobljena na lažnih pred- postavkah. »Za projektno dokumentacijo za gradnjo navedene kolesarske pove- zave so bila pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja pristojnih soglasjedajalcev. Kolesarska povezava je spe- ljana večinoma po visokovo- dnih protipoplavnih nasipih, ki jih upravlja Direkcija RS za vode (DRSV). Projektne reši- tve so z direkcijo usklajene, pridobljeno je vodno soglasje DRSV.« V nadaljevanju pritrjujejo, da so nasipi in kolesarska po- vezava deloma speljani tudi v območju Nature 2000, zato je bila v postopku izdelave projektne dokumentacije iz- vedena presoja sprejemljivo- sti posega v naravo v skladu s pravilnikom, ki presoja vplive na varovana območja. »V po- stopku je bilo ugotovljeno, da poseg ne bo imel škodljivih vplivov na varovano obmo- čje. Za projektno dokumen- tacijo je bilo pridobljeno strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, kjer je bilo ugotovljeno, da so vplivi s stališča ohranjanja narave sprejemljivi,« so zapisali v direkciji. Zavod RS za varstvo na- rave je potrdil, da je podal strokovno mnenje v postop- ku priprave projekta. Pri tem je navedel pogoje, pod ka- terimi je poseg sprejemljiv z vidika ohranjanja narave. »Pogoji se nanašajo na zava- rovano območje Krajinskega parka Vrbje z zaledjem ter na ohranjanje lastnosti reke Savinje in potoka Lava. Del načrtovane poti, ki vodi po vrhu visokovodnega nasipa ob Savinji od naselja Kasaze gorvodno, sicer sega tudi v Vodja Oddelka za družbene dejavnosti MOC Polona Ocvirk z glasbeno sku- pino Reverie, katere člani so mladi Celjani in Polzelčan. (Foto: arhiv MOC) CELJE – Minuli teden je Mestna občina Celje na slo- vesni podelitvi prejela certifi- kat Mladim prijazna občina. Inštitut za mladinsko politiko ji ga je sicer podelil lani. Inštitut za mladinsko politi- ko podeljuje certifikat Mladim prijazna občina s podporo mi- nistrstva za vzgojo in izobra- ževanje. Inštitut certifikate s štiriletno veljavnostjo podeli vsako leto lokalnim skupno- stim, ki jih strokovna komisija prepozna kot mladim prija- zne, ker uspešno izvajajo po vsaj en ukrep z vseh pred- nostnih področij mladinskih politik. Direktorica Mladinskega centra Celje Sonja Majcen je povedala, da so se v centru iz- jemno razveselili podaljšanja certifikata: »Podaljšanje pome- ni, da občina sistemsko ureja področje mladine, pri čemer vključuje različne udeležence. Posebej je treba izpostaviti, da je MOC preteklo leto sprejela lokalni program za mladino. S tem je začrtala smer razvoja mladinskih politik za obdobje 2022–2027.« Kot je sicer povedala vodja Oddelka za družbene dejav- nosti v MOC Polona Ocvirk, je mladinska politika med prednostnimi področji v ob- čini: »Želimo biti mesto, ki mladim nudi primerne vse- bine in oporo pri izzivih, s katerimi se soočajo. Pri tem ima pomembno vlogo naš mladinski center, ki odlično deluje. Mladim nudi razno- like vsebine, priložnosti za učenje, varno okolje, bogat program ter se na najrazlič- nejše načine vključuje v lo- kalno skupnost.« Kot so zapisali na strani Inšti- tuta za mladinsko politiko, se s pridobitvijo certifikata občina, ki se je pri svojem delu na po- dročju mladih sicer že izkazala za uspešno, zaveže, da bo to področje še naprej sistemsko urejala in raven učinkovitosti v štiriletnem obdobju dvignila oziroma ohranila. ER območje Natura 2000. Na tem območju je treba ohranjati nekatere vrste (sulec, pohra in vidra), ustrezne pogoje zanje ter dva habitatna tipa,« so zapisali v zavodu. Ali bodo te zahteve izpolnjene pri gra- dnji poti, lahko preverja le inšpekcija, drugi lahko na morebitne nepravilnosti le opozarjajo(mo). Gozdarji še niso odobrili poseka Tudi Zavod za gozdove Slo- venije je v času načrtovanja kolesarske poti sodeloval pri izdaji projektnih pogojev in mnenj, pri čemer je želel, da se ohrani čim več grmovja in drevja ter pot izvede tako, da bo najmanj škode na podra- stju in tleh. Kot pravijo v celj- ski območni enoti zavoda, so gozdarji z izvajalci pregledali odseke, ki vodijo po gozdnih površinah. »Podrobnega evi- dentiranja dreves za posek gozdarji še niso opravili, saj trasa še ni bila ustrezno označena in usklajena. Prav tako še nismo izdali nobene upravne odločbe, s katero bi odobrili posek drevja,« so za- pisali v zavodu za gozdove. A očitno se bodo dela na- daljevala, saj v Direkciji RS za infrastrukturo pravijo, da načrtovane poti med Kasaza- mi in Grižami ni več mogoče spreminjati tudi zaradi dveh brvi na njej, za kateri sta že pridobljeni pravnomočni gradbeni dovoljenji. »Prav tako je bila za to kolesarsko povezavo izdana odločitev o podpori, na podlagi katere bo projekt sofinanciran iz evropskih sredstev (ESRR) v višini 1,6 milijona evrov. V času izvedbe bomo skušali os kolesarske povezave lokalno prilagoditi tako, da bo sledila pešpoti in bo poseg med dre- vesa čim manjši,« so zapisali. V praksi je ponavadi žal tako, da gradbeniki izberejo najlaž- jo in najcenejšo možnost, ki pogosto pozabi na drevesa. Del nove kolesarske steze v gradnji. Dela izvaja podjetje Voc, Direkcija RS za infrastrukturo pa zagotavlja, da bo pot narejena tako, da bo čim manj posegla med drevesa. (Foto: arhiv CI Za naravo) Odstranjujejo bolne smreke CELJE – Ob Šmartinskem jezeru v bližini otroškega igrišča, ob obvoznici v Medlogu na zelenici med kolesarsko potjo in cesto ter na Ostrožnem v bližini mostu čez Ko- privnico bodo delavci Zelenic te dni odstranjevali smreke. Občina je o posegu obvestila javnost, saj so ljudje pozorni na sekanje dreves v mestu. Tokrat naj bi šlo za bolna drevesa, ki so jih uničili podlubniki, zato je inšpekcija za goz- darstvo Mestni občini Celje naložila nujen sanitarni posek. Občina ob tem poziva, naj bodo ljudje pozorni, ali se morda tudi na njihovih vrtovih sušijo smreke. Če je povzročitelj lubadar, je takšno drevo treba takoj posekati in skuriti. TC Suhe smreke v Medlogu (Foto: arhiv MOC) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Po osmih letih spet tožba CELJE – Sodišče EU je že leta 2015 Sloveni- ji naložilo, naj odstrani nezakonito odložene nevarne odpadke na zemljišču v Bukovžla- ku in uredi zemeljske izkope z nevarnimi snovmi na območju Stare cinkarne. Slednje je Mestna občina Celje uredila, medtem ko se na zemljišču, ki je v pristojnosti države, urejanje še ni začelo. Evropska komisija se je zato odločila za novo tožbo proti Sloveniji. Komisija pričakuje, da bo država sprejela vse potrebne ukrepe za zaprtje in ureditev odlagališča na vzhodnem delu Celja, saj predstavlja neurejeno območje tveganje za okolje in zdravje ljudi. Državi sicer grozi fi nančna kazen za čas od leta 2015 do izpol- nitve zahtev evropske zakonodaje. Na ministrstvu za okolje ugotavljajo, da primer ni preprost, saj je moralo ministrstvo pridobiti vsa soglasja lastnikov zemljišč za izvedbo terenskih preiskav ter soglasja upra- vljavcev vseh infrastrukturnih vodov na par- celi. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno lani, sredstva so na voljo, te dni naj bi izbrali še izvajalca del. Ta naj bi bila končana v 16 mesecih od podpisa pogodbe, če ne bo pri- tožb glede postopka. STA, TC Zakaj morajo zaposleni v štorski osnovni šoli, ki želijo popoldne v novi Športni dvorani Štore Green Steel organizirati vaje ali treninge za svoje učence, za dovoljenje najprej prositi občino? To je vprašanje občanke, ki se je obrnila na naše uredništvo. Postopek je res takšen, odgovarjajo v občini. Po preučitvi več primerov upravljanja dvoran so se namreč odločili, da bodo kot vlagatelj in lastnik dvorane nad njo bdeli tudi kot upravljavec. TINA STRMČNIK Se intervencijski center odmika? Zemljišča za mlade družine ROGAŠKA SLATINA – Občina bo na prodaj dala še zadnja štiri zemljišča na območju, ki ga je komunalno opremila z namenom, da bi po ugodni ceni mladim družinam zagotovila možnost gradnje sta- novanjskih hiš. Območje blizu Gubčveve ulice je bilo pri- merno za gradnjo skupno 30 družinskih hiš, občina je zemljišča prodajala postopo- ma. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič je dejal, da je zanimanje za nakup tovrstnih zemljišč zadnja leta večje kot v preteklosti, povpraševanje po njih je na- mreč večje od ponudbe. »Zemljišča so za vlagatelje zelo zanimiva. So velika, v celoti infrastrukturno opremljena in so skoraj v središču Rogaške Slatine, njihova cena je zelo ugodna. Izhodiščna cena za zemlji- šče, veliko tisoč kvadratnih metrov, znaša na primer 50 tisoč evrov. Tudi s takšnim pristopom dokazujemo, da nam je mar, da mlade družine ostanejo v našem mestu in tukaj nadaljujejo življenjsko pot,« je po- vedal. Pri javnem zbiranju ponudb bodo imele prednost družine, ki rešujejo svoj stanovanjski problem in imajo stalno pre- bivališče v občini. TS Predvidena zasnova intervencijskega centra v Šen- tjurju. Občina in gasilska zveza sta se uskladili, da je še pred gradnjo centra treba zgraditi nov gasilski dom na Planini pri Sevnici. (Idejna zasnova: Občina Šentjur) ŠENTJUR – Da je v predlogu proračunov za leti 2023 in 2024 občutno premalo denarja namenjenega za nekatere načrtovane naložbe, kot sta gradnja intervencijskega centra in krožišča pri Resevni, je na zadnji seji občinskega sveta opozarjala svetnica Jelka Godec (SDS). Župan odgovarja, da sta obe naložbi predvideni v skladu z zastavljeno časovnico. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je pojasnil, da občina letos upa na 26 milijonov evrov prihodkov, odhodki so ocenjeni na 30 milijonov evrov. Prihodnje leto naj bi se v občinski pro- račun steklo 23 milijonov evrov prihodkov, predvide- nih je prav toliko odhodkov. Med pomembnejšimi nalož- bami je omenil dokončanje urejanja industrijske cone jug 3, dokončanje ureditve pokopališča v Šentjurju, ko- nec obnove atletske steze in obnove stavbe na naslovu Ulica skladateljev Ipavcev 26 in 27. Občina je za vse omenjene projekte po bese- dah župana pridobila bodi- si evropsko bodisi državno sofi nanciranje. Izvajalci del že energetsko obnavljajo OŠ Hruševec, medtem ko bo enota vrtca na Planini dobi- la prizidek. V proračunu je tudi nekaj novih projektov, za katere je občina prav tako pridobila sklepe o sofi nanci- ranju, uresničitev teh naložb je predvidena za letos ali pri- hodnje leto. Občina že ima vso potreb- no projektno dokumentacijo za obnovo odseka Ulice Du- šana Kvedra od krožišča pri OŠ Franja Malgaja Šentjur proti nekdanji blagovnici Re- sevna. Glede tega projekta je z Direkcijo RS za infrastruk- turo podpisala sofi nancerski sporazum. »Ker gre za držav- no cesto, pričakujem, da bo država izvedla razpis za iz- bor izvajalca. Zagotovljeno je bilo, da bo to storjeno še letos, kar pomeni, da bi lah- ko stroji začeli brneti konec letošnjega leta, a večina del bi bila opravljena prihodnje leto,« je povedal Diaci. Očitke, da se v prihodnost odmika gradnja intervencij- skega centra, kjer bodo med drugim prostori Prostovoljne- ga gasilskega društva Šentjur, civilne zaščite, gasilske zveze in Rdečega križa, je zavrnil. »To naložbo načrtujemo v skladu z zastavljenim časov- nim načrtom. Za umeščanje centra na predvideno zemlji- šče je treba pripraviti vse po- trebne prostorske dokumen- te. Sprememba občinskega podrobnega prostorskega na- črta je že v pripravi, sprejeta naj bi bila letos. To bo podla- ga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradnja centra je predvidena med letoma 2027 in 2030, saj ima v tem mandatnem obdobju glede na dogovor z gasilsko zvezo prednost gradnja gasilskega doma na Planini pri Sevnici.« Spomnimo, da ministrstvo za notranje zadeve v bližini na- črtovanega intervencijskega centra predvideva tudi gra- dnjo nove šentjurske policij- ske postaje. TS Občina Štore je od gradnje športne dvorane DDV poračunala v celoti in jo uporablja izključno za oddajanje v obdavčeno uporabo. To je, kot navajajo v občinski upravi, eden od razlogov, da dvorano upravlja občina in ne osnovna šola. »Nekdanja telovadnica je bila namenjena le športnim dejavnostim in je bila del osnovne šole. Nova dvorana ni namenjena le športu, ampak služi tudi javnim in komercialnim prireditvam,« pravijo v Občini Štore. V državi obstaja več mo- delov upravljanja športnih dvoran oz. telovadnic. Obči- ne, ki so lastnice omenjenih dvoran, dajo slednje včasih v upravljanje osnovnim šolam. Šole lahko dvorane nato od- stopijo v najem društvom in drugim uporabnikom. Preje- to najemnino nakažejo ob- čini, pri slednji uveljavljajo povračilo materialnih stro- škov, nam je pojasnil eden od ravnateljev osnovnih šol s Celjskega. V Štorah, kjer so dvorano namenu predali novembra lani, so se odločili drugače. Občina je kot vlagateljica za to naložbo DDV poračuna- la v celoti. Zaradi tega ga je zavezana vključevati v ceno uporabe dvorane. Prav to je razlog, da se ji zdi bolj pre- gledno, da kot lastnica tudi sama upravlja novo prido- bitev. »Občina dvorane ne uporablja za druge namene kot izključno za opravljanje obdavčene dejavnosti. Upora- bo športne dvorane zaračuna tudi šoli za izvajanje obve- znega pouka športne vzgoje, kjer je DDV obračunan po 9,5 odstotka,« so sporočili iz ob- činske uprave. Od pogodb do aneksov Kdorkoli želi uporabljati novo dvorano za športno ali drugo dejavnost, se mora v občini pozanimati, kdaj je dvorana na voljo. Nato občina v dogovoru z uporabnikom pripravi pogodbo o uporabi dvorane. »Kadar zaposleni v šoli dvorano potrebuje za po- poldansko šolsko dejavnosti ali nastop, se mora Osnov- na šola Štore pozanimati za prost termin in skleniti aneks k pogodbi, ki je že sklenjena za uporabo telovadnice med tednom, in sicer med 7. uro in 14.15. V vsakem primeru je uporabnik, ki sklene po- godbo ali aneks, tudi plačnik dogovorjenih terminov upo- rabe,« so sporočili iz občine. Ugodili vsem zanimanjem Na razpis, ki ga je Občina Štore konec oktobra objavi- la za uporabo dvorane, se je prijavilo 34 interesentov. Ne- kateri so želeli več terminov. Trenutno dvorano in vadbeno sobo uporablja 38 uporabni- kov. Veliko jih je želelo dvora- no uporabljati v istem času, a je občina z dogovori na urnik uspela uvrstiti vse, ki so izra- zili zanimanje. Dvorana je do 14.15 namenjena izvedbi pro- grama šolske športne vzgo- je. Do 17. ure je namenjena uporabnikom, ki v svoje de- javnosti vključujejo otroke z območja občine. Med 17 . uro in 21.30 sta dvorana in vad- bena soba rezervirani za vse druge. Skoraj vsi termini za dvorano so zasedeni, so po- jasnili v občini. In dodali, da bodo za prihodnjo sezono razpis objavili avgusta letos. Občina upravlja še tamkaj- šnji kulturni dom, ki gosti občinske prireditve, priredi- tve društev in drugih. Ključna merila za določanje prostora prireditve so vsebina dogodka (ali gre za kulturno ali športno vsebino), želje organizatorjev in predvideno število gostov, saj lahko nova dvorana sprej- me več obiskovalcev. Foto: SHERPA ŠTORE – Nad upravljanjem nove dvorane bdi občina Aneks za popoldanski nastop? Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V občini Dobrna se nadaljuje živahno dogajanje na naložbenem področju. Letos bo zaživelo kar nekaj gradbišč, nekatera dela so že v polnem zamahu. Začela se je gradnja optičnega širokopasovnega omrežja v sklopu projekta Rune. S tem bo večina gospodinjstev v občini dobila optične povezave s svetom. V načrtu so novi odseki vodovodnega omrežja, v občini se pripravljajo na gradnjo športnega centra, širitev šole in vrtca, ureditev dvorane kulturnega doma, gradnjo novega doma starejših … BOJANA AVGUŠTINČIČ DOBRNA – Zakorakali v še eno pestro naložbeno leto Uresničujejo številne projekte bodo lahko prijavili na različne razpise. Nov dom starejših Eden od projektov, ki ga v Občini Dobrna pripravljajo že kar nekaj časa, je gradnja doma starejših. Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili spre- membe odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Novega gradu, kjer je načrtova- na dislocirana enota konjiške- ga doma starejših. »Lani smo izdelali idejni projekt. Čakali smo na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz naslova za okrevanje in odpornost po koroni. Razpis je zdaj objavljen. Do začetka aprila je rok za pri- javo in upam, da bomo uspe- šni,« pravi župan. Trenutno v občini pripravljajo projekt za gradbeno dovoljenje. Slednjega morajo pridobiti do konca tega leta. Nato imajo dve leti časa za izvedbo projekta, pojasnjuje Martin Brecl. Na območju Novega gradu je v zazidalnem načrtu predvide- na tudi stanovanjska gradnja. Občina Dobrna pripravlja tudi že tretji občinski prostorski načrt. Prejela je številne po- bude za stavbna zemljišča, predvsem mladih družin, ki si želijo ustvariti svoj dom na Do- brni. Župan upa, da bodo pro- storski načrt sprejeli še letos. Vodooskrba Letos bodo na Dobrni zače- li graditi tudi približno osem kilometrov vodovodnega omrežja. Za projekt je občina na razpisu države pridobila milijon evrov, kar je 50-od- stotno sofinanciranje, preo- stalo polovico sredstev mora zagotoviti sama. Župan je nad razpisom oziroma nad tem, da je bilo mogoče pridobiti le polovično sofinanciranje, nekoliko razočaran, glede na to, da drugi razpisi praviloma omogočajo sofinanciranje do višine 85 odstotkov vrednosti naložbe. Približno dva milijona evrov vreden projekt vključuje pet lokalnih vodovodov. »Gre za vodooskrbni sistem Lanšperk, ki oskrbuje celotno Dobrno, za gradnjo vodovoda na območju Vinske Gorice, Spodnjih Brdc in Paroža,« pravi Brecl. Projekt vključuje tudi gradnjo dveh čr- pališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna ter gradnjo treh vodohranov. Izvajalec del je že izbran, gradnja se bo za- čela letos, končana bo predvi- doma v letu 2024. Župan Martin Brecl dodaja, da bo po izvedbi omenjenega projekta večina občine priklju- čena na javni vodovod. Zatem bosta brez javnega vodovoda le še Strmec in Paški Kozjak s približno 25 gospodinjstvi. V občini imajo sicer tudi za ti dve območji že pripravljene vse projekte, vključno z grad- benimi dovoljenji, in čakajo na možnosti sofinanciranja. Širitev vrtca in šole ter nov športni center S povečevanjem števila pre- bivalcev na Dobrni se je po- novno pojavila tudi potreba po širitvi šole in vrtca. Slednjega so zgradili pred desetletjem. Z novogradnjo so iz trioddelčne- ga vrtca dobili petoddelčnega. S spremembo zakonodaje, ki je omogočila drugemu otro- ku brezplačen vrtec, so mo- rali zagotoviti šest oddelkov, trenutno jih imajo na Dobrni že osem, pri čemer je za dva oddelka otrok iz drugih občin. Da bi rešili prostorsko stisko, morajo vrtec dograditi. Z do- datnimi prostori bi lahko imeli do enajst oddelkov, pojasnjuje župan. Ob širitvi šole in vrtca na- meravajo zgraditi tudi športni center ter urediti večnamensko dvorano v kulturnem domu. »Gre za projekt celostne uredi- tve športnega kompleksa z vrt- cem, dvorano in s prizidkom k šoli. Trenutno končujemo idejne projekte. Ko bo to pri- pravljeno, jih bomo predstavi- li občinskemu svetu, treba bo sprejeti spremembe zazidal- nega načrta, nato bomo začeli iskati možnosti financiranja. Računamo, da bomo uspeli del denarja dobiti na katerem od prihodnjih razpisov države ali Evrope,« pravi župan, ki pri- čakuje, da bi gradbena dovolje- nja lahko pridobili v dveh letih. Občino čakata tudi urejanje cest in sanacija plazov. Dela na tem področju namreč nikoli ne zmanjka. »V preteklosti smo uspeli urediti več kot 30 plazov, veliko v zadnjih dveh letih. Ko smo mislili, da smo s tem kon- čali, se je pred nedavnim na Klancu sprožil nov, ki ogroža hišo in javni vodovod.« Župan Martin Brecl kmalu pričakuje tudi začetek gradnje kolesarske povezave od Dobrne do Lem- berga. Izvajalec del je že izbran. V občini Dobrna bo tudi letos pestro na naložbenem področju. Graditi bodo začeli nove odseke vodovodnega omrežja, pripravljajo se na gradnjo novega doma starejših, širitev šole in vrtca … (Foto: BA) Borza lokalnih živil Na Dobrni nujno potrebujejo tudi nov športni center, ki ga občina namerava uresničiti v naslednjih letih. V sklopu tega bodo dogradili tudi vrtec in šolo. (Foto: BA) LAŠKO – Z željo, da bi dobre prakse sodelovanja, povezovanja in povečevanja prodajnih možnosti lokalno pridelane in predelane hra- ne ter nanjo vezanih roko- delskih izdelkov čim bolj uspešno in učinkovito razvi- jali tudi v prihodnje, Občina Laško, Stik, laška izpostava Kmetijsko-gozdarskega za- voda Slovenije in Thermana organizirajo danes, 2. mar- ca, 4. Borzo lokalnih živil. Glavnina dogodka, ki bo v Kongresnem centru Therma- ne Laško med 10. in 13. uro, bo namenjena predstavitvi lokalne prehranske ponud- be, medsebojnemu spozna- vanju ponudnikov lokalno pridelane oziroma predelane hrane in gostincev ter javnih zavodov (šol, vrtcev, domov starejših in bolnišnice) oziro- ma nadgrajevanju in krepitvi njihovega dosedanjega sode- lovanja. Predstavljene bodo dobre prakse, ki so bile v za- dnjem letu vzpostavljene na teh področjih, podeljeni bodo tudi certifikati kakovosti ko- lektivne blagovne znamke Okusiti Laško. »Zeleno, trajnostno in digi- talno so prednosti prihodnje- Če je bil v začetku decembra grad rdeče obarvan v podporo svetovnemu dnevu boja proti aidsu in nato še vijolično ob mednarodnem dnevu inva- lidov, je na zadnji februarski dan zasvetil v modri barvi. Ta simbolizira obeleževanje sve- tovnega dneva redkih bolezni, ki ga je razglasila Evropska organizacija za redke bolezni Eurordis. Tako naj bi se pove- čala zavest o redkih boleznih in njihovi problematiki. Gre za raznoliko skupino bolezenskih stanj, ki so pogosto kronična, napredujoča, degenerativna in včasih življenjsko ogrožajoča. Po podatkih Nacionalne kon- taktne točke za redke bolezni živi v Sloveniji s temi boleznimi približno 120 tisoč ljudi. TC V sodelovanju s podjetjem Elektrosignal Celje je Stari grad na zadnji februarski dan zasvetil v modri barvi. (Foto: Andraž Purg) Grad v modrem CELJE – Stari grad dobi večkrat na leto različno barvno osvetlitev, s katero občina izraža podporo prizadevanjem najrazličnejših organizacij za širjenje strpnosti in razume- vanja ranljivih skupin ali ob svetovnih dnevih, posvečenih boju proti različnim boleznim. ga razvoja tako na globalnem kot na lokalnem območju. V občini Laško smo jim zave- zani tudi na področjih kme- tijstva, turizma in gostinstva. Zavedamo se, da sta poveza- nost in usklajenost udeležen- cev na omenjenih področjih ključni za doseganje višje stopnje konkurenčnosti in večje vrednosti za vse,« pra- vijo v Občini Laško. Ob tem dodajajo, da so k uresniče- vanju slednjega pomembno prispevale tudi kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško ter dosedanje tri Borze lokalnih živil, na katerih so udeleženi skupaj oblikovali poti do kratkih nabavnih ve- rig in s tem do ekonomske, socialne in okoljske krepitve tako lokalnega kot širšega ob- močja Lokalne akcijske sku- pine Raznolikost podeželja (občine Laško, Celje, Štore in Vojnik). BA DIREKTORJA (m/ž) RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, d.o.o. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: · da ima najmanj visokošolsko izobrazbo (visokošolska univerzitetna izobrazba prejšnja, specializacija po visokošolski izobrazbi prejšnja ali magistrska izobrazba druge bolon- jske stopnje), · da ima najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidat mora k vlogi priložiti razvojni program družbe s programskimi usmeritvami in načinom vodenja družbe s poudarkom na izvajanju splošnih razvojnih nalog na re- gionalni ravni, ki se izvajajo v javnem interesu, za obdobje 2023 - 2027. Zoper kandidata ne sme biti podana omejitev iz 2. odstavka 255. člena Zakona o gosp- odarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O). Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo izkazali delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih ter dokazljive delovne izkušnje s področja regionalnega razvoja in vodenja projektov, sofinanciranih iz državnih in ev - ropskih sredstev ter podjetniškega svetovanja. Prijavo z izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe (iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto z navedbo ustanove, kje je bila pridobljena) ter izjavo o trajanju vseh dosedanjih zaposlitev (z opisom delovnih izkušenj), razvo- jnim program dejavnosti družbe za štiriletno mandatno obdobje in življenjepisom naj kandidati v zaprti ovojnici posredujejo na naslov: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina - razpisna komisija, do dne 15. 3. 2023, s pripisom: »110 – 0004/2023 - Ne odpiraj – razpis za direktorja družbe RASR, d.o.o..« Kandidati bodo o ne/izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem izbirnem post- opku. RASR, d.o.o. Skupščina Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1), 22. člena Družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, d.o.o. in sklepa z dne 31. 1. 2023, Skupščina RASR, d.o.o., objavlja javni razpis za imenovanje Malo več kot tri milijone evrov težak proračun občine je tudi letos zelo naložbeno narav- nan, pravi župan Martin Brecl. V občini pripravljajo projekte, za katere pričakujejo, da jih Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kako nevšečne so težave s pomanjkanjem pitne vodo v času sušnih in vročih poletij, ve marsikateri Spodnjesavinjčan, ki živi v višjih nadstropjih večsta- novanjskih zgradb. Težave se zavedajo tudi spodnje- savinjske občine in Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Eden od načinov za izboljšanje kakovosti pitne vode je Projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski dolini. Kaj bo prinesel, bo znano že v prihodnjih mesecih. Končan naj bi bil namreč do konca aprila. ŠPELA OŽIR Večji del denarja za vodooskrbo VRANSKO – Občinski svet je na zadnji seji sprejel letošnji proračun. Prihodki za leto 2023 bodo znašali malo več kot 4,2 milijona evrov in odhodki malo več kot 3,6 milijona evrov. Občina načrtuje odplačilo dolga v skupni višini 804 tisoč evrov. Od tega skoraj 500 ti- soč evrov predstavlja odplačilo premostitvenega posojila za založena sredstva za projekt gradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko, ki se sofi nancira iz evropskega in državnega proračuna. Ob pokrivanju vseh zakonskih obveznosti bo občina večji del denarja namenila za vodooskrbo. Slednje znaša 226 tisoč evrov in je namenjeno že ome- njeni gradnji vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko. ŠO Kdo bo najemnik kazinoja? ŽALEC – Občina je objavila poziv za oddajo ponudb za najem nekdanjega kazinoja v Žalcu. Zainteresirani posamezniki za najem pritličnega dela stavbe lahko ponudbo oddajo do petka, 10. marca. Kriterija za izbiro ponudnika – ob izpolnjevanju vseh pogojev – sta višina ponujene mesečne najemnine in vsebina, ki jo bo prihodnji najemnik izvajal v stavbi. Izhodiščna in hkrati najnižja ponudbena vrednost na kvadratni meter znaša mesečno 9,19 evra brez DDV, medtem ko za pomožne prostore 4,6 evra na kvadratni meter mesečno. Prihodnji najemnik bo tako moral mesečno odšteti najmanj 4.453 evrov brez DDV. V ta znesek niso vključi obratovalni stroški, stroški rednega vzdrževanja, stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. ŠO BRASLOVČE, ŽALEC – V Občinski knjižnici Braslovče je mogoče čutiti utrip Waldorfske šole in vrtca Savinja. V pro- storih knjižnice je na ogled razstava z naslovom Waldorfska šola in vrtec Savinja se predstavlja: z umetnostjo vstopamo v svet učnih vsebin. Otroci Waldorfske šole in vrtca Savinja se predstavljajo z različnimi izdelki, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine in biologije. (Foto: TT) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Novi kilometri vodovodnega omrežja Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Kot so živeli nekoč so izvirna prebivališča pračlo- veka, umetelne stavbe in zgo- dovinske zgradbe Rimljanov, Grkov in prebivalcev srednjega veka. Iz naravnih in umetnih materialov so izdelali različne jame, bungalove, utrdbe, zaklo- nišča, hiše, koloseje, akvadukte in še mnogo drugih stvaritev. Otroci so se preizkusili v izde- lovanju orodja, orožja, oklepov in oblačil. Nastali so tudi izvirni modeli človeških, rastlinskih in živalskih celic ter oči. Celotno razstavo zaokrožijo še portre- ti zgodovinskih osebnosti, ki so del plakatov in upodobitev rastlin kot del botanike. »Raz- stava je dokaz, da ob primerni motivaciji in usmeritvi nastane- jo čudoviti izdelki, ki so hkrati lep okras in uporaben pripomo- ček za učenje,« sporočajo iz te znane žalske osnovne šole. ŠO Direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič pravi, da gre v primeru vo- dnega vira izpod Čemšeniške pla- nine za pomemben vir vode. (Foto: SHERPA) Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Bo posodobitev prinesla boljšo oskrbo s pitno vodo? (Foto: Občina Žalec) S Projektom oskrbe s pitno vodo v Savinjski dolini bo Spo- dnja Savinjska dolina postala bogatejša za približno 11 kilo- metrov novega in dva kilome- tra obnovljenega vodovodnega omrežja. (Foto: Občina Žalec) Otroci 4., 5., 7 . in 8. razreda se predstavljajo z različnimi izdel- ki, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine in biologije. Nastali Projekt, ki povezuje vse spodnjesavinjske občine, njegova nosilka pa je Obči- na Žalec, vključuje gradnjo novega vodooskrbnega sis- tema in obnovo obstoječega na več mestih. Sestavljajo ga trije podsklopi. To so Grmov- je–Železno–Hramše, Tabor– Braslovče–Prebold in Zapla- nina–Ločica–Vransko. Voda izpod Čemšeniške planine Izvajalci del so sredi febru- arja končali gradbena dela na podsklopu Zaplanina– Ločica–Vransko. Zgradili so novo vodno zajetje in objekt za pripravo pitne vode. Po besedah direktorja JKP Ža- lec mag. Janeza Primožiča gre za pomemben vodni vir izpod Čemšeniške planine. Na zajetju v Zaplanini je izdatnost vodnega vira 15 litrov na sekundo, kar bo pomembno prispevalo k dodatni stabilnosti oskrbe s pitno vodo v celotni Spodnji Savinjski dolini. Vodni vir je na nadmorski višini 750 metrov, objekt za pripravo in dezinfekcijo vode so zgradili 200 metrov nižje. Od tam so položili nov šestkilometrski cevovod do vodohrana na Vranskem. Okolica sledi spomladi Tudi na drugih dveh pod- sklopih se dela bližajo koncu. Kot je povedal vodja projekta Aleksander Žolnir iz Obči- ne Žalec, na objektih v vseh treh podsklopih izvajajo za- ključna dela na prečrpališčih oziroma rezervoarjih. V Ta- boru izvajajo tudi elektro- in strojna dela. Podobno je na območju žalske občine, kjer so v celoti že zgradili cevovod ter prečrpališče Grmovje in Gorca. Okolico novozgrajenih pri- dobitev bodo izvajalci ure- dili v spomladanskih dneh. Računajo, da bodo vsa dela vključno s projektno doku- mentacijo končana v pogod- benem roku, kar pomeni do konca letošnjega aprila. Če bi prišlo do nenačrtovanih težav, se bo časovnica po- daljšala do konca maja, je še dejal Žolnir. Novo vodovodno omrežje S projektom bo Spodnja Savinjska dolina bogatejša za približno 11 kilometrov nove- ga in dva kilometra obnovlje- nega vodovodnega omrežja. Projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji je vreden skoraj 3,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost ter je vključen v dogovor za razvoj Savinjske razvojne re- gije, ki sta ga sklenila tedanje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in ra- zvojni svet Savinjske razvoj- ne regije. Operacijo v 73 od- stotkih sofi nancira Evropska unija iz sredstev kohezijskega sklada in državnega proraču- na. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V občini Dobrna se nadaljuje živahno dogajanje na naložbenem področju. Letos bo zaživelo kar nekaj gradbišč, nekatera dela so že v polnem zamahu. Začela se je gradnja optičnega širokopasovnega omrežja v sklopu projekta Rune. S tem bo večina gospodinjstev v občini dobila optične povezave s svetom. V načrtu so novi odseki vodovodnega omrežja, v občini se pripravljajo na gradnjo športnega centra, širitev šole in vrtca, ureditev dvorane kulturnega doma, gradnjo novega doma starejših … BOJANA AVGUŠTINČIČ DOBRNA – Zakorakali v še eno pestro naložbeno leto Uresničujejo številne projekte bodo lahko prijavili na različne razpise. Nov dom starejših Eden od projektov, ki ga v Občini Dobrna pripravljajo že kar nekaj časa, je gradnja doma starejših. Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili spre- membe odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Novega gradu, kjer je načrtova- na dislocirana enota konjiške- ga doma starejših. »Lani smo izdelali idejni projekt. Čakali smo na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz naslova za okrevanje in odpornost po koroni. Razpis je zdaj objavljen. Do začetka aprila je rok za pri- javo in upam, da bomo uspe- šni,« pravi župan. Trenutno v občini pripravljajo projekt za gradbeno dovoljenje. Slednjega morajo pridobiti do konca tega leta. Nato imajo dve leti časa za izvedbo projekta, pojasnjuje Martin Brecl. Na območju Novega gradu je v zazidalnem načrtu predvide- na tudi stanovanjska gradnja. Občina Dobrna pripravlja tudi že tretji občinski prostorski načrt. Prejela je številne po- bude za stavbna zemljišča, predvsem mladih družin, ki si želijo ustvariti svoj dom na Do- brni. Župan upa, da bodo pro- storski načrt sprejeli še letos. Vodooskrba Letos bodo na Dobrni zače- li graditi tudi približno osem kilometrov vodovodnega omrežja. Za projekt je občina na razpisu države pridobila milijon evrov, kar je 50-od- stotno sofinanciranje, preo- stalo polovico sredstev mora zagotoviti sama. Župan je nad razpisom oziroma nad tem, da je bilo mogoče pridobiti le polovično sofinanciranje, nekoliko razočaran, glede na to, da drugi razpisi praviloma omogočajo sofinanciranje do višine 85 odstotkov vrednosti naložbe. Približno dva milijona evrov vreden projekt vključuje pet lokalnih vodovodov. »Gre za vodooskrbni sistem Lanšperk, ki oskrbuje celotno Dobrno, za gradnjo vodovoda na območju Vinske Gorice, Spodnjih Brdc in Paroža,« pravi Brecl. Projekt vključuje tudi gradnjo dveh čr- pališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna ter gradnjo treh vodohranov. Izvajalec del je že izbran, gradnja se bo za- čela letos, končana bo predvi- doma v letu 2024. Župan Martin Brecl dodaja, da bo po izvedbi omenjenega projekta večina občine priklju- čena na javni vodovod. Zatem bosta brez javnega vodovoda le še Strmec in Paški Kozjak s približno 25 gospodinjstvi. V občini imajo sicer tudi za ti dve območji že pripravljene vse projekte, vključno z grad- benimi dovoljenji, in čakajo na možnosti sofinanciranja. Širitev vrtca in šole ter nov športni center S povečevanjem števila pre- bivalcev na Dobrni se je po- novno pojavila tudi potreba po širitvi šole in vrtca. Slednjega so zgradili pred desetletjem. Z novogradnjo so iz trioddelčne- ga vrtca dobili petoddelčnega. S spremembo zakonodaje, ki je omogočila drugemu otro- ku brezplačen vrtec, so mo- rali zagotoviti šest oddelkov, trenutno jih imajo na Dobrni že osem, pri čemer je za dva oddelka otrok iz drugih občin. Da bi rešili prostorsko stisko, morajo vrtec dograditi. Z do- datnimi prostori bi lahko imeli do enajst oddelkov, pojasnjuje župan. Ob širitvi šole in vrtca na- meravajo zgraditi tudi športni center ter urediti večnamensko dvorano v kulturnem domu. »Gre za projekt celostne uredi- tve športnega kompleksa z vrt- cem, dvorano in s prizidkom k šoli. Trenutno končujemo idejne projekte. Ko bo to pri- pravljeno, jih bomo predstavi- li občinskemu svetu, treba bo sprejeti spremembe zazidal- nega načrta, nato bomo začeli iskati možnosti financiranja. Računamo, da bomo uspeli del denarja dobiti na katerem od prihodnjih razpisov države ali Evrope,« pravi župan, ki pri- čakuje, da bi gradbena dovolje- nja lahko pridobili v dveh letih. Občino čakata tudi urejanje cest in sanacija plazov. Dela na tem področju namreč nikoli ne zmanjka. »V preteklosti smo uspeli urediti več kot 30 plazov, veliko v zadnjih dveh letih. Ko smo mislili, da smo s tem kon- čali, se je pred nedavnim na Klancu sprožil nov, ki ogroža hišo in javni vodovod.« Župan Martin Brecl kmalu pričakuje tudi začetek gradnje kolesarske povezave od Dobrne do Lem- berga. Izvajalec del je že izbran. V občini Dobrna bo tudi letos pestro na naložbenem področju. Graditi bodo začeli nove odseke vodovodnega omrežja, pripravljajo se na gradnjo novega doma starejših, širitev šole in vrtca … (Foto: BA) Borza lokalnih živil Na Dobrni nujno potrebujejo tudi nov športni center, ki ga občina namerava uresničiti v naslednjih letih. V sklopu tega bodo dogradili tudi vrtec in šolo. (Foto: BA) LAŠKO – Z željo, da bi dobre prakse sodelovanja, povezovanja in povečevanja prodajnih možnosti lokalno pridelane in predelane hra- ne ter nanjo vezanih roko- delskih izdelkov čim bolj uspešno in učinkovito razvi- jali tudi v prihodnje, Občina Laško, Stik, laška izpostava Kmetijsko-gozdarskega za- voda Slovenije in Thermana organizirajo danes, 2. mar- ca, 4. Borzo lokalnih živil. Glavnina dogodka, ki bo v Kongresnem centru Therma- ne Laško med 10. in 13. uro, bo namenjena predstavitvi lokalne prehranske ponud- be, medsebojnemu spozna- vanju ponudnikov lokalno pridelane oziroma predelane hrane in gostincev ter javnih zavodov (šol, vrtcev, domov starejših in bolnišnice) oziro- ma nadgrajevanju in krepitvi njihovega dosedanjega sode- lovanja. Predstavljene bodo dobre prakse, ki so bile v za- dnjem letu vzpostavljene na teh področjih, podeljeni bodo tudi certifikati kakovosti ko- lektivne blagovne znamke Okusiti Laško. »Zeleno, trajnostno in digi- talno so prednosti prihodnje- Če je bil v začetku decembra grad rdeče obarvan v podporo svetovnemu dnevu boja proti aidsu in nato še vijolično ob mednarodnem dnevu inva- lidov, je na zadnji februarski dan zasvetil v modri barvi. Ta simbolizira obeleževanje sve- tovnega dneva redkih bolezni, ki ga je razglasila Evropska organizacija za redke bolezni Eurordis. Tako naj bi se pove- čala zavest o redkih boleznih in njihovi problematiki. Gre za raznoliko skupino bolezenskih stanj, ki so pogosto kronična, napredujoča, degenerativna in včasih življenjsko ogrožajoča. Po podatkih Nacionalne kon- taktne točke za redke bolezni živi v Sloveniji s temi boleznimi približno 120 tisoč ljudi. TC V sodelovanju s podjetjem Elektrosignal Celje je Stari grad na zadnji februarski dan zasvetil v modri barvi. (Foto: Andraž Purg) Grad v modrem CELJE – Stari grad dobi večkrat na leto različno barvno osvetlitev, s katero občina izraža podporo prizadevanjem najrazličnejših organizacij za širjenje strpnosti in razume- vanja ranljivih skupin ali ob svetovnih dnevih, posvečenih boju proti različnim boleznim. ga razvoja tako na globalnem kot na lokalnem območju. V občini Laško smo jim zave- zani tudi na področjih kme- tijstva, turizma in gostinstva. Zavedamo se, da sta poveza- nost in usklajenost udeležen- cev na omenjenih področjih ključni za doseganje višje stopnje konkurenčnosti in večje vrednosti za vse,« pra- vijo v Občini Laško. Ob tem dodajajo, da so k uresniče- vanju slednjega pomembno prispevale tudi kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško ter dosedanje tri Borze lokalnih živil, na katerih so udeleženi skupaj oblikovali poti do kratkih nabavnih ve- rig in s tem do ekonomske, socialne in okoljske krepitve tako lokalnega kot širšega ob- močja Lokalne akcijske sku- pine Raznolikost podeželja (občine Laško, Celje, Štore in Vojnik). BA DIREKTORJA (m/ž) RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, d.o.o. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: · da ima najmanj visokošolsko izobrazbo (visokošolska univerzitetna izobrazba prejšnja, specializacija po visokošolski izobrazbi prejšnja ali magistrska izobrazba druge bolon- jske stopnje), · da ima najmanj pet let delovnih izkušenj. Kandidat mora k vlogi priložiti razvojni program družbe s programskimi usmeritvami in načinom vodenja družbe s poudarkom na izvajanju splošnih razvojnih nalog na re- gionalni ravni, ki se izvajajo v javnem interesu, za obdobje 2023 - 2027. Zoper kandidata ne sme biti podana omejitev iz 2. odstavka 255. člena Zakona o gosp- odarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O). Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo izkazali delovne izkušnje na vodstvenih delovnih mestih ter dokazljive delovne izkušnje s področja regionalnega razvoja in vodenja projektov, sofinanciranih iz državnih in ev - ropskih sredstev ter podjetniškega svetovanja. Prijavo z izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe (iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto z navedbo ustanove, kje je bila pridobljena) ter izjavo o trajanju vseh dosedanjih zaposlitev (z opisom delovnih izkušenj), razvo- jnim program dejavnosti družbe za štiriletno mandatno obdobje in življenjepisom naj kandidati v zaprti ovojnici posredujejo na naslov: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina - razpisna komisija, do dne 15. 3. 2023, s pripisom: »110 – 0004/2023 - Ne odpiraj – razpis za direktorja družbe RASR, d.o.o..« Kandidati bodo o ne/izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po končanem izbirnem post- opku. RASR, d.o.o. Skupščina Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1), 22. člena Družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo RASR, d.o.o. in sklepa z dne 31. 1. 2023, Skupščina RASR, d.o.o., objavlja javni razpis za imenovanje Malo več kot tri milijone evrov težak proračun občine je tudi letos zelo naložbeno narav- nan, pravi župan Martin Brecl. V občini pripravljajo projekte, za katere pričakujejo, da jih Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kako nevšečne so težave s pomanjkanjem pitne vodo v času sušnih in vročih poletij, ve marsikateri Spodnjesavinjčan, ki živi v višjih nadstropjih večsta- novanjskih zgradb. Težave se zavedajo tudi spodnje- savinjske občine in Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Eden od načinov za izboljšanje kakovosti pitne vode je Projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski dolini. Kaj bo prinesel, bo znano že v prihodnjih mesecih. Končan naj bi bil namreč do konca aprila. ŠPELA OŽIR Večji del denarja za vodooskrbo VRANSKO – Občinski svet je na zadnji seji sprejel letošnji proračun. Prihodki za leto 2023 bodo znašali malo več kot 4,2 milijona evrov in odhodki malo več kot 3,6 milijona evrov. Občina načrtuje odplačilo dolga v skupni višini 804 tisoč evrov. Od tega skoraj 500 ti- soč evrov predstavlja odplačilo premostitvenega posojila za založena sredstva za projekt gradnje primarnega vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko, ki se sofi nancira iz evropskega in državnega proračuna. Ob pokrivanju vseh zakonskih obveznosti bo občina večji del denarja namenila za vodooskrbo. Slednje znaša 226 tisoč evrov in je namenjeno že ome- njeni gradnji vodovoda Zaplanina–Ločica–Vransko. ŠO Kdo bo najemnik kazinoja? ŽALEC – Občina je objavila poziv za oddajo ponudb za najem nekdanjega kazinoja v Žalcu. Zainteresirani posamezniki za najem pritličnega dela stavbe lahko ponudbo oddajo do petka, 10. marca. Kriterija za izbiro ponudnika – ob izpolnjevanju vseh pogojev – sta višina ponujene mesečne najemnine in vsebina, ki jo bo prihodnji najemnik izvajal v stavbi. Izhodiščna in hkrati najnižja ponudbena vrednost na kvadratni meter znaša mesečno 9,19 evra brez DDV, medtem ko za pomožne prostore 4,6 evra na kvadratni meter mesečno. Prihodnji najemnik bo tako moral mesečno odšteti najmanj 4.453 evrov brez DDV. V ta znesek niso vključi obratovalni stroški, stroški rednega vzdrževanja, stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. ŠO BRASLOVČE, ŽALEC – V Občinski knjižnici Braslovče je mogoče čutiti utrip Waldorfske šole in vrtca Savinja. V pro- storih knjižnice je na ogled razstava z naslovom Waldorfska šola in vrtec Savinja se predstavlja: z umetnostjo vstopamo v svet učnih vsebin. Otroci Waldorfske šole in vrtca Savinja se predstavljajo z različnimi izdelki, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine in biologije. (Foto: TT) SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Novi kilometri vodovodnega omrežja Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Kot so živeli nekoč so izvirna prebivališča pračlo- veka, umetelne stavbe in zgo- dovinske zgradbe Rimljanov, Grkov in prebivalcev srednjega veka. Iz naravnih in umetnih materialov so izdelali različne jame, bungalove, utrdbe, zaklo- nišča, hiše, koloseje, akvadukte in še mnogo drugih stvaritev. Otroci so se preizkusili v izde- lovanju orodja, orožja, oklepov in oblačil. Nastali so tudi izvirni modeli človeških, rastlinskih in živalskih celic ter oči. Celotno razstavo zaokrožijo še portre- ti zgodovinskih osebnosti, ki so del plakatov in upodobitev rastlin kot del botanike. »Raz- stava je dokaz, da ob primerni motivaciji in usmeritvi nastane- jo čudoviti izdelki, ki so hkrati lep okras in uporaben pripomo- ček za učenje,« sporočajo iz te znane žalske osnovne šole. ŠO Direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič pravi, da gre v primeru vo- dnega vira izpod Čemšeniške pla- nine za pomemben vir vode. (Foto: SHERPA) Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Konec težav z oskrbo s pitno vodo? Bo posodobitev prinesla boljšo oskrbo s pitno vodo? (Foto: Občina Žalec) S Projektom oskrbe s pitno vodo v Savinjski dolini bo Spo- dnja Savinjska dolina postala bogatejša za približno 11 kilo- metrov novega in dva kilome- tra obnovljenega vodovodnega omrežja. (Foto: Občina Žalec) Otroci 4., 5., 7 . in 8. razreda se predstavljajo z različnimi izdel- ki, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine in biologije. Nastali Projekt, ki povezuje vse spodnjesavinjske občine, njegova nosilka pa je Obči- na Žalec, vključuje gradnjo novega vodooskrbnega sis- tema in obnovo obstoječega na več mestih. Sestavljajo ga trije podsklopi. To so Grmov- je–Železno–Hramše, Tabor– Braslovče–Prebold in Zapla- nina–Ločica–Vransko. Voda izpod Čemšeniške planine Izvajalci del so sredi febru- arja končali gradbena dela na podsklopu Zaplanina– Ločica–Vransko. Zgradili so novo vodno zajetje in objekt za pripravo pitne vode. Po besedah direktorja JKP Ža- lec mag. Janeza Primožiča gre za pomemben vodni vir izpod Čemšeniške planine. Na zajetju v Zaplanini je izdatnost vodnega vira 15 litrov na sekundo, kar bo pomembno prispevalo k dodatni stabilnosti oskrbe s pitno vodo v celotni Spodnji Savinjski dolini. Vodni vir je na nadmorski višini 750 metrov, objekt za pripravo in dezinfekcijo vode so zgradili 200 metrov nižje. Od tam so položili nov šestkilometrski cevovod do vodohrana na Vranskem. Okolica sledi spomladi Tudi na drugih dveh pod- sklopih se dela bližajo koncu. Kot je povedal vodja projekta Aleksander Žolnir iz Obči- ne Žalec, na objektih v vseh treh podsklopih izvajajo za- ključna dela na prečrpališčih oziroma rezervoarjih. V Ta- boru izvajajo tudi elektro- in strojna dela. Podobno je na območju žalske občine, kjer so v celoti že zgradili cevovod ter prečrpališče Grmovje in Gorca. Okolico novozgrajenih pri- dobitev bodo izvajalci ure- dili v spomladanskih dneh. Računajo, da bodo vsa dela vključno s projektno doku- mentacijo končana v pogod- benem roku, kar pomeni do konca letošnjega aprila. Če bi prišlo do nenačrtovanih težav, se bo časovnica po- daljšala do konca maja, je še dejal Žolnir. Novo vodovodno omrežje S projektom bo Spodnja Savinjska dolina bogatejša za približno 11 kilometrov nove- ga in dva kilometra obnovlje- nega vodovodnega omrežja. Projekt oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji je vreden skoraj 3,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost ter je vključen v dogovor za razvoj Savinjske razvojne re- gije, ki sta ga sklenila tedanje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in ra- zvojni svet Savinjske razvoj- ne regije. Operacijo v 73 od- stotkih sofi nancira Evropska unija iz sredstev kohezijskega sklada in državnega proraču- na. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidoma sredi marca bo Mestna občina Velenje objavila razpis za oddajo dvanajstih oskrbovanih sta- novanj v Žarovi ulici. Vseljiva bodo predvidoma letos jeseni. Smo starajoča se družba, zato se potrebe po oskrbovanih najemnih stanovanjih tudi v velenjski lokalni skupnosti povečujejo. V naslednjih letih jih bo občina še gradila. BARBARA FURMAN VELENJE - Gradnja oskrbovanih najemnih stanovanj Jeseni dvanajst novih Namesto knjig domača semena SLOVENSKE KONJICE – Splošne knjižnice že dolgo niso več samo prostor, v ka- terem hranijo in izposojajo knjižnično gradivo, ampak vedno bolj mesto z izobra- ževalno, s kulturno in z in- formacijsko vlogo. V Splošni knjižnici Slovenske Konjice bo konec marca začela de- lovati Knjižnica semen. Kaj prinaša? Knjižnica semen bo name- njena vsem, ki doma pridelu- jejo svoje vrtnine, se zavedajo pomena ohranjanja zdravih domačih semen in avtohtonih vrst rastlin ter so pripravlje- ni za skupno dobro darovati nekaj svojega časa in truda. Knjižnica semen bo po bese- dah vodje konjiške knjižnice Ane Miličevič delovala kot vsaka druga knjižnica, ven- dar si obiskovalci v njej ne bodo izposojali knjig, am- pak domača semena, iz kate- rih bodo vzgojili rastline, ki bodo pridelale nova semena. Del semen bodo nato vrnili v knjižnico. »Splošne knjižnice zadnja leta ponujamo vedno več inovativnih dejavnosti in s tem pomembno vplivamo na lokalno skupnost, v ka- teri delujemo. Z umeščeno- stjo knjižnic semen v javno knjižnico želimo knjižničarji izpostaviti svojo izobraže- valno funkcijo, posamezni- ka spodbuditi k delovanju v svoji skupnosti in k ohra- nitvi svoje kulturne ter na- ravne dediščine,« poudarja Miličevičeva. V Sloveniji je prva Knjižnica semen zače- la delovati pred štirimi leti v Splošni knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. BF Knjižnica semen v goriški knjižnici Franceta Bevka (Foto: Splošna knjižnica Franceta Bevka) Varovana stanovanja v Žarovi ulici naj bi bila vseljiva septembra letos. (Foto: Mestna občina Velenje) V Sloveniji imamo približno tisoč oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tre- tjino lastniških. Namenjena so starejšim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase, lahko pa ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma sa- mostojno. Stanovanja in okoli- ca večstanovanjske stavbe so v celoti prilagojeni potrebam bivanja starejših, tudi osebam na invalidskih vozičkih. V oskrbovana stanovanja se selijo starejši tudi zato, ker se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo sto- ritve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma sa- mostojno. Potrebe naraščajo V Mestni občini Velenje ocenjujejo, da bi trenutno lahko naselili približno 50 oskrbovanih stanovanj. Leta 2019 je velenjska občina prvih petnajst oskrbovanih stanovanj uredila na Jenkovi cesti. Jeseni jih bo v Žarovi ulici na voljo še dvanajst. »Gradnja oskrbovanih sta- novanj v Žarovi ulici poteka po načrtih. Večstanovanjska stavba bo vseljiva predvido- ma septembra letos. V njej bo dvanajst varovanih sta- novanj. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 2,4 milijona evrov. Približno 40 odstotkov denarja zagotavlja evropska fundacija Next Ge- neration, preostanek Mestna občina Velenje. Oskrbovana stanovanja so prilagojena potrebam starejših. V njih je lahko stanovalcem na voljo tudi pomoč domov za varstvo odraslih,« pojasnjujejo v ve- lenjski občinski upravi. Prijave do sredine aprila Predvidoma sredi mar- ca bo izšel razpis za odda- jo oskrbovanih stanovanj v Žarovi ulici. Prijavijo se lahko vsi občani Velenja, ki so starejši od 65 let in do- segajo dohodkovni cenzus. Vsi podrobni pogoji bodo navedeni v razpisu, ki bo objavljen predvidoma sredi marca, prijave bodo spreje- mali do sredine aprila. Kot še pravijo v velenjski občin- ski upravi, pričakujejo dober odziv. Prednost bodo imeli najemniki neprofi tnih sta- novanj in tisti, ki imajo dlje časa stalno bivanje v mestni občini Velenje. Rezultati razpisa oziroma izbrani na- jemniki oskrbovanih stano- vanj bodo znani do sredine junija. V Mestni občini Vele- nje načrtujejo gradnjo še 24 oskrbovanih stanovanj. VITANJE – V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Po- točnika Noordunga (Center Noordung) v Vitanju imajo novo direktorico. Vodenje zavoda je 1. marca prevzela Ko- njičanka Neža Pavlič Brečko, ki je bila pred tem direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline. Direktorski mandat je petletni. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 5. marec 2023, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Neža P. Brečko je ta teden prevzela vodenje Centra Noordung. (Foto: osebni arhiv) Vračajo se Googlovi avtomobili Google občutljive podatke, kot so obrazi in registrske tablice, pred objavo zamegli. Če ne želite, da bi bila vaša nepremičnina objavljena, lahko zahtevo za zameglitev podobe preprosto podate na spletni strani Google Zemljevidi, in sicer tako, da »prijavite težavo« in označite del, za katerega ne želite, da je viden. Google vsako zahtevo obravnava, vendar je postopek dolgotrajen. (Foto: Pixabay) Na razpis za prosto di- rektorsko mesto v Centru Noordung je po podatkih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prispelo pet prijav, pri čemer dva kandi- data nista izpolnjevala pogo- jev. Svet zavoda je med tremi kandidati kot najprimernejšo izbral Nežo Pavlič Brečko, ki je več let vodila Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Vlada je soglasje za njeno imenovanje podala na zadnji februarski seji, v ponedeljek je njeno imenovanje potrdil še vitanj- ski občinski svet. BF Spomnimo, da je dr. Do- minik Kobold svoj odstop z mesta direktorja napovedal že konec lanskega leta in ob tem dejal le, da odstopa iz osebnih razlogov. Petle- tni mandat bi se mu izte- kel aprila. Kobold pravi, da Center Noordung zapušča v odlični fi nančni in organiza- cijski kondiciji. Za letos so v zavodu pripravili ambicio- zen razvojni načrt, v Centru Noordung so zelo zadovoljni tudi z obiskom. V Centru Noordung nova direktorica CELJE, VELENJE – Po Slo- veniji se bodo že jutri spet zapeljali Googlovi avtomo- bili, ki snemajo ceste, ulice in okolico ter s posnetki po- sodabljajo aplikacijo Google street view. Googlovi avtomobili so po slovenskih cestah prvič zape- ljali leta 2013. Od takrat so nas obiskali že večkrat, nov obisk so napovedali za jutri, 3. mar- ca. V naslednjih dneh bodo tako prevozili 25 slovenskih krajev, med drugim tudi Vele- nje in Celje. V aplikaciji ali na strani Goo- gle Zemljevidi lahko vsak poi- šče tudi svojo hišo. V iskalnik vpišete naslov, z ikono človeka se postavite na zemljevid, nato se prikažejo fotografi je kraja. S 360-stopinjskim pogledom se lahko med ulicami tudi virtu- alno sprehodite. ER Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 9, 2. marec 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predvidoma sredi marca bo Mestna občina Velenje objavila razpis za oddajo dvanajstih oskrbovanih sta- novanj v Žarovi ulici. Vseljiva bodo predvidoma letos jeseni. Smo starajoča se družba, zato se potrebe po oskrbovanih najemnih stanovanjih tudi v velenjski lokalni skupnosti povečujejo. V naslednjih letih jih bo občina še gradila. BARBARA FURMAN VELENJE - Gradnja oskrbovanih najemnih stanovanj Jeseni dvanajst novih Namesto knjig domača semena SLOVENSKE KONJICE – Splošne knjižnice že dolgo niso več samo prostor, v ka- terem hranijo in izposojajo knjižnično gradivo, ampak vedno bolj mesto z izobra- ževalno, s kulturno in z in- formacijsko vlogo. V Splošni knjižnici Slovenske Konjice bo konec marca začela de- lovati Knjižnica semen. Kaj prinaša? Knjižnica semen bo name- njena vsem, ki doma pridelu- jejo svoje vrtnine, se zavedajo pomena ohranjanja zdravih domačih semen in avtohtonih vrst rastlin ter so pripravlje- ni za skupno dobro darovati nekaj svojega časa in truda. Knjižnica semen bo po bese- dah vodje konjiške knjižnice Ane Miličevič delovala kot vsaka druga knjižnica, ven- dar si obiskovalci v njej ne bodo izposojali knjig, am- pak domača semena, iz kate- rih bodo vzgojili rastline, ki bodo pridelale nova semena. Del semen bodo nato vrnili v knjižnico. »Splošne knjižnice zadnja leta ponujamo vedno več inovativnih dejavnosti in s tem pomembno vplivamo na lokalno skupnost, v ka- teri delujemo. Z umeščeno- stjo knjižnic semen v javno knjižnico želimo knjižničarji izpostaviti svojo izobraže- valno funkcijo, posamezni- ka spodbuditi k delovanju v svoji skupnosti in k ohra- nitvi svoje kulturne ter na- ravne dediščine,« poudarja Miličevičeva. V Sloveniji je prva Knjižnica semen zače- la delovati pred štirimi leti v Splošni knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. BF Knjižnica semen v goriški knjižnici Franceta Bevka (Foto: Splošna knjižnica Franceta Bevka) Varovana stanovanja v Žarovi ulici naj bi bila vseljiva septembra letos. (Foto: Mestna občina Velenje) V Sloveniji imamo približno tisoč oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tre- tjino lastniških. Namenjena so starejšim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase, lahko pa ob pomoči strokovnega osebja še vedno živijo razmeroma sa- mostojno. Stanovanja in okoli- ca večstanovanjske stavbe so v celoti prilagojeni potrebam bivanja starejših, tudi osebam na invalidskih vozičkih. V oskrbovana stanovanja se selijo starejši tudi zato, ker se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo sto- ritve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma sa- mostojno. Potrebe naraščajo V Mestni občini Velenje ocenjujejo, da bi trenutno lahko naselili približno 50 oskrbovanih stanovanj. Leta 2019 je velenjska občina prvih petnajst oskrbovanih stanovanj uredila na Jenkovi cesti. Jeseni jih bo v Žarovi ulici na voljo še dvanajst. »Gradnja oskrbovanih sta- novanj v Žarovi ulici poteka po načrtih. Večstanovanjska stavba bo vseljiva predvido- ma septembra letos. V njej bo dvanajst varovanih sta- novanj. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 2,4 milijona evrov. Približno 40 odstotkov denarja zagotavlja evropska fundacija Next Ge- neration, preostanek Mestna občina Velenje. Oskrbovana stanovanja so prilagojena potrebam starejših. V njih je lahko stanovalcem na voljo tudi pomoč domov za varstvo odraslih,« pojasnjujejo v ve- lenjski občinski upravi. Prijave do sredine aprila Predvidoma sredi mar- ca bo izšel razpis za odda- jo oskrbovanih stanovanj v Žarovi ulici. Prijavijo se lahko vsi občani Velenja, ki so starejši od 65 let in do- segajo dohodkovni cenzus. Vsi podrobni pogoji bodo navedeni v razpisu, ki bo objavljen predvidoma sredi marca, prijave bodo spreje- mali do sredine aprila. Kot še pravijo v velenjski občin- ski upravi, pričakujejo dober odziv. Prednost bodo imeli najemniki neprofi tnih sta- novanj in tisti, ki imajo dlje časa stalno bivanje v mestni občini Velenje. Rezultati razpisa oziroma izbrani na- jemniki oskrbovanih stano- vanj bodo znani do sredine junija. V Mestni občini Vele- nje načrtujejo gradnjo še 24 oskrbovanih stanovanj. VITANJE – V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Po- točnika Noordunga (Center Noordung) v Vitanju imajo novo direktorico. Vodenje zavoda je 1. marca prevzela Ko- njičanka Neža Pavlič Brečko, ki je bila pred tem direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline. Direktorski mandat je petletni. CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 5. marec 2023, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Neža P. Brečko je ta teden prevzela vodenje Centra Noordung. (Foto: osebni arhiv) Vračajo se Googlovi avtomobili Google občutljive podatke, kot so obrazi in registrske tablice, pred objavo zamegli. Če ne želite, da bi bila vaša nepremičnina objavljena, lahko zahtevo za zameglitev podobe preprosto podate na spletni strani Google Zemljevidi, in sicer tako, da »prijavite težavo« in označite del, za katerega ne želite, da je viden. Google vsako zahtevo obravnava, vendar je postopek dolgotrajen. (Foto: Pixabay) Na razpis za prosto di- rektorsko mesto v Centru Noordung je po podatkih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prispelo pet prijav, pri čemer dva kandi- data nista izpolnjevala pogo- jev. Svet zavoda je med tremi kandidati kot najprimernejšo izbral Nežo Pavlič Brečko, ki je več let vodila Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Vlada je soglasje za njeno imenovanje podala na zadnji februarski seji, v ponedeljek je njeno imenovanje potrdil še vitanj- ski občinski svet. BF Spomnimo, da je dr. Do- minik Kobold svoj odstop z mesta direktorja napovedal že konec lanskega leta in ob tem dejal le, da odstopa iz osebnih razlogov. Petle- tni mandat bi se mu izte- kel aprila. Kobold pravi, da Center Noordung zapušča v odlični fi nančni in organiza- cijski kondiciji. Za letos so v zavodu pripravili ambicio- zen razvojni načrt, v Centru Noordung so zelo zadovoljni tudi z obiskom. V Centru Noordung nova direktorica CELJE, VELENJE – Po Slo- veniji se bodo že jutri spet zapeljali Googlovi avtomo- bili, ki snemajo ceste, ulice in okolico ter s posnetki po- sodabljajo aplikacijo Google street view. Googlovi avtomobili so po slovenskih cestah prvič zape- ljali leta 2013. Od takrat so nas obiskali že večkrat, nov obisk so napovedali za jutri, 3. mar- ca. V naslednjih dneh bodo tako prevozili 25 slovenskih krajev, med drugim tudi Vele- nje in Celje. V aplikaciji ali na strani Goo- gle Zemljevidi lahko vsak poi- šče tudi svojo hišo. V iskalnik vpišete naslov, z ikono človeka se postavite na zemljevid, nato se prikažejo fotografi je kraja. S 360-stopinjskim pogledom se lahko med ulicami tudi virtu- alno sprehodite. ER Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 9, 2. marec 2023 KULTURA Odločali se bodo med pr- vim celjskim grofom Frideri- kom I., celjskim županom s konca 19. stoletja in enim od začetnikov turističnega dru- štva Josefom Neckermannom ter narodnim buditeljem iz is- tega časa Štefanom Kočevar- jem. »Pri izbir fi gur ne gremo po časovnem zaporedju, am- pak se naslonimo na različ- ne obletnice. Lani je bilo na primer 630 let od Viljemove smrti in smo izkoristili ta ju- bilej, saj so tako tudi zgodbe, povezane z osebnostmi, bolj zanimive,« pravi dolgoletni predsednik društva Matija Golner. Almini fi guri so sledile še druge. Tako je zdaj v pro- storu galerije pri vhodu va- njo že kar gneča. Spoznamo lahko še Tita Varija, v Celei rojenega rimskega senatorja in svetovalca cesarja Marka Avrelija, in Ferdinanda Gal- la, baročnega kiparja, ki je imel delavnico blizu Kvartir- ne hiše, sicer pa je znan kot avtor oltarja v cerkvi na Gori Oljki. Hermana Celjskega so predstavili kot prvega od Celj- skih grofov, sicer pa sta v pri- pravi še fi guri kraljic Barbare in Ane, a je primerna kralje- vska oprava zanju zelo draga. Priznanja z Opusa za Plesni forum Celje Tonči Kamenšek je pre- potoval nekaj sveta – a pre- pričan je, da nikjer ni tako lepo, kot je v njegovi rodni Rogaški Slatini. Zadnjih deset let dejavno raziskuje njeno zgodovino, zbira foto- grafi je in jo odkriva po dol- gem in počez. Svoja spozna- nja rad deli, minuli četrtek pa je v tamkajšnji knjižnici pripravil tudi predavanje Ljubiteljski pogled na Ro- gaško Slatino nekoč. Tonči Kamenšek, sicer upo- kojeni frizer, že celo življenje živi v Rogaški Slatini. Vsak dan ga prevzema s svojo bo- gato kulturno in zgodovinsko dediščino. Rad jo raziskuje, odkriva in kot pravi, temu nameni kar nekaj ur dnevno. No, pravzaprav je zanj idea- len čas za odkrivanje Rogaške ponoči: »Imam veliko knjig, a tudi sposodim si jih. In jih prebiram ponoči, želim brati med vrsticami. Dan name- njam druženju v kraju.« Kamenšek sicer pravi, da so tako Slatinčani kot Sloven- ci premalo ponosni na narav- ne danosti Rogaške Slatine, kamor kot najpomembnejši spadajo tudi zdravilna voda TKD Celje postavilo že deseto  guro znanih osebnosti Premalo znana celjska zanimivost Leta 2015 je Turistično in kulturno društvo (TKD) Ce- lje v Kvartirni hiši predstavilo celopostavno fi guro Alme M. Karlin in s tem napovedalo projekt Celjska zgodba, v okviru katerega naj bi svoje fi gure postoma dobilo 30 najpomembnejših oseb, ki so bile povezane s Celjem. Lani decembra je društvo predstavilo že deseto fi guro, in sicer Viljema Celjskega, za letos bodo člani izbirali med tremi predlogi. TATJANA CVIRN »Oklep za  guro Viljema smo naročili in plačali ukrajinskemu izdelovalcu, ker je bilo to najceneje, in potem upali, da ga bomo iz države v vojni tudi dobili.« Društvo je prepoznavno tudi po delovanju srednjeve- ške animacijske skupine ter po programu urejanja okolja oziroma projektu Zlata vrtnica in metla. Kot pravi vodja projekta Vesna Golner, načrtuje društvo letos ustanovitev lastne komisije, ki bi pregledala vse predloge v akciji in tudi sama predlagala kandidate zanjo, da se ne bi opirali le na predloge iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti, saj ne sodelujejo vse. Za zgled želi društvo urediti kalvarijo na Jožefovem hribu, kjer bo treba prej pridobiti soglasje lastnikov dela zemljišča in kapel oziroma jih po možnosti odkupiti. Predsednik TKD Celje Matija Golner ob figuri Viljema Celjskega, ki jo je društvo postavilo minuli konec leta v okviru svojega projekta Celjska zgodba. To je že deseta figura v seriji predstavitev znamenitih Celjanov in Celjank, za katero bi v društvu želeli dobili primeren razstavni prostor. (Foto: SHERPA) V razstavljeni skupini fi gur je tudi škof in zavetnik Celja sv. Maksimiljan, prepoznamo lahko še Josipa Pelikana, zna- menitega celjskega fotografa, v sosednjem prostoru pa So- fi o Hess, ki je v Celje pogosto privabila Alfreda Nobela, saj je bil ta zaljubljen vanjo, ona pa predvsem v njegov denar. Čim bolj verodostojno Priprave na projekt so se začele že v začetku prejšnje- ga desetletja, ko je društvo poizvedovalo v Muzeju ma- dame Tussauds, koliko bi stale voščene fi gure. Zaradi zelo visoke cene takšnih fi gur se je TKD usmerilo v cenejše rešitve. »Po naključju smo se srečali s kiparjem Cirilom Hočevarjem, ki je podobne fi gure že delal za nekatere muzeje, in z njim še vedno sodelujemo,« pravi Golner. Društvo se za sofi nanciranje projekta vsako leto poteguje za sredstva na razpisu Me- stne občine Celje, saj stane fi - gura približno pet tisoč evrov. Pristop k izdelavi je razli- čen, odvisen je od tega, ali gre za osebo, o kateri ob- staja dokumentacija. Če ne obstaja, je treba preučiti čas, v katerem je oseba delovala, in jo čim bolj verodostojno predstaviti. »Kjer je na voljo več fotografi j, je stvar težja, ker je treba iskati podobnost, da ljudje osebo prepoznajo,« pravi Golner in meni, da je kiparju posebej uspela fi gura Alme, ki je bila na fotografi - jah ponavadi upodobljena s profi la in se je moral posebej potruditi pri izdelavi njene glave. Kipar izdelke v glini odlije v poliester, nato doda telo, ki ga je treba obleči in opremiti z različnimi dodat- ki. Želja po stalni razstavi Da bi fi gure zaživele v pra- vi luči in bile kot dodatna privlačnost vedno na ogled obiskovalcem mesta, bi bilo treba urediti prostor za po- stavitev stalne razstave, po kateri bi obiskovalce popeljal vodnik, ki bi znal povedati številne zanimive zgodbe. »V osnovi smo si to zastavili kot pridobitno dejavnost dru- štva, saj smo bili potisnjeni v položaj, ko nam ni ostala nobena prejšnja dejavnost in smo se morali sami znajti. Ostali smo brez turističnih vodenj, brez Tica, prireditev na Starem gradu …« A v okvi- ru društva, kjer člani delajo ljubiteljsko, so lahko fi gure in razstave v galeriji v Kvartirni hiši na ogled predvsem ob napovedanih obiskih. Galerijo je društvo pred leti dobilo v last v zameno za dolgoletna vlaganja v pre- novo Starega gradu. Letno se v njej zvrsti od deset do dvanajst razstav priznanih akademskih umetnikov iz Slovenije in tujine, možnost razstavljanja imajo tudi celj- ski umetniki. Junija in julija bo na primer predstavljeno delo priznanega celjskega restavratorja spomenikov Viktorja Povšeta. Zlata priznanja za plesne točke v du- etu so na Opusu prejele Mila Senič, Julija Slapšak, Pika Podpečan in Ve- sper Videc. (Foto: arhiv PFC) Na 31. državnem tekmova- nju mladih plesnih ustvar- jalcev Opus 1, ki je bilo 18. in 19. februarja v Centru kulture Španski borci v Lju- bljani, so uspešno nastopili tudi mladi plesalci Plesnega foruma Celje. Na edinem tekmovanju na področju sodobnega plesa v Sloveniji so osvojili več zlatih priznanj. V kategoriji XXS-duet za plesalce od 9. do 12. leta so zlato priznanje prejele Mila Senič in Julija Slapšak za ple- sni duet Bubi in Du ter Pika Podpečan in Vesper Videc za plesno točko Preliv v … Zlato priznanje je osvojila tudi Ana Steblovnik, in sicer za avtorski nastop z naslo- vom Bla, bla, bla … Nastopila je v kategoriji S-solo za ple- salce od 13. do 15. leta. V kategoriji S-duet za ple- salce od 13. do 15. leta sta bili uspešni tudi Nuša Jerman in Tisa Trefalt, ki sta osvojili sre- brno priznanje (avtorski duet Kapljica na dlani). Bronasto priznanje v tej kategoriji so osvojile Brina Bošnjak in Zala Teršek (avtorski duet Enakost različnosti) ter Urša Dvornik in Žana Topolak (avtorski duet Ujemi me). Vsi plesi so nastajali pod mentorskim vodstvom kore- ografi nje in plesne pedagogi- nje Goge Stefanovič – Erjavec. TC Tonči Kamenšek je prepričan, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat obiskati Kristalno dvorano v Rogaški Slatini. V njej je leta 1846 koncertiral svetov- no znan pianist Franz Liszt, cesar Fran Joseph pa je leta 1910 v dvorani praznoval svoj rojstni dan. Sicer je bila dvorana, za katero je Kamenšek prepričan, da je največji ponos Rogaške Slatine, zgrajena v prvi polovici 19. stoletja, in sicer med prenovo Zdraviliškega doma. (Foto: osebni arhiv) »Rogaška je v mojem srcu« ter bogati bukovi gozdovi v ožji in širši okolici kraja. Rad pove, da bi morali z njimi bo- lje gospodariti, vendar se tudi v »današnji Rogaški« dobro počuti. Predavanja občasno pripra- vi tudi na ljudski univerzi, k poslušanju vabi vse, ki jih za- nimata zgodovina in razvoj kraja. ER Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 9, 2. marec 2023 NAŠA TEMA Pred osmim marcem o vplivu lepotnih idealov na nežnejši spol Je sreča le v gladki koži in polnih ustnicah? Lepotni ideali človeka spremljajo od nekdaj. Že egipčanska kraljica Kleopatra naj bi za svoj videz skrbela s kopeljo iz mleka in medu. Meja med pou- darjanjem ženskih čarov in spreminjanjem je bila že velikokrat zabrisana – spomnimo se le steznikov, ki so dolga leta omejevali ženski pas. Kaj vse smo pri- pravljene narediti za svoj videz, med drugim opozarja lanska raziskava točke o varni rabi interneta Safe.si. Ta je pokazala, da kar tretjina slovenskih dijakinj raz- mišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom. Je vse, kar počnemo v imenu lepote, dokaz skrbi za svoj videz ali le naše večje obremenjenosti z njim? TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Foto: Pixabay Ljudje že od nekdaj verjamemo, da nam bo lepota odpr- la vrata do lepšega življenja, srečnejših odnosov, boljšega materialnega položaja in priljubljenosti, pravi asist. dr. Re- nata Marčič z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodaja, da obremenjenost z lepotnimi ideali ni nekaj novega. Že v preteklosti so jih v oglaševanju uporabljali za spodbujanje umetnih potreb, želje po izdelkih in njihovi večji potrošnji. V sodobnem času je to postalo bolj pereče, saj nas idealne podobe spremljajo na vsakem koraku – predvsem na družbenih omrežjih, kjer se želi vsak predstaviti na boljši in lepši način. Naučiti se biti zadovoljna v svoji koži Videz za mnoge ključ do boljšega življenja Renata Marčič je omenila, da so bila v preteklosti nekatera pravila sprejeta za modno industrijo, saj prikazovanje izjemno vitkih mode- lov ni bilo dovoljeno. Z razmahom družbenih omrežij nihče več ne do- loča, kakšne objave so primerne in kakšne ne. (Foto: osebni arhiv) da se moramo po drugi strani v starosti odpovedati različnim užitkom. Ponujanje izdelkov in postopkov, ki ljudem »pomaga- jo« ohranjati mladosten in svež videz, je dobra tržna niša. Na policah trgovin so na primer kreme za glajenje gub na voljo že za ženske od dvajsetega leta. Opozarjate, da so prav mla- di tisti, ki jim idealne podobe, ki niso resnične in jih je torej skoraj nemogoče doseči, pov- zročajo največ škode. Ko postane človek starej- ši, spozna, da so v življenju bolj kot zunanji videz po- membnejše druge stvari, na primer zdravje, razumevanje in podobno. Za mladostnike je najpomembnejši občutek sprejetosti med vrstniki – tako v prijateljskih kot v romantič- nih razmerjih. Mnogi menijo, da je njihova podoba najbolj odločilna za to, kakšne odno- se jim bo uspelo vzpostaviti z drugimi. Ker šele razvijajo svoj pogled na svet, se še ne zave- dajo, da zunanjemu videzu ni dobro namenjati tako velikega poudarka in da za zadovoljno življenje šteje še marsikaj dru- gega. Vsi ljudje se primerjamo z drugimi, še posebej to velja za mladostnike. Kakšen vpliv imajo ne- dosegljivi lepotni ideali na našo samopodobo, na naše duševno zdravje? Idealne podobe so plod eki- pe ustvarjalcev, spremenjene so s fi ltri. To pomeni, da se mladostniki, a tudi zrele osebe primerjajo s podobo oseb, ki v resničnem življenju niso ta- kšne. Pred očmi imajo ideale, ki so za večino ljudi nedose- gljivi. Idealizirane podobe, ki so v naši družbi v ospredju, so škodljive, ker usmerjajo naše vedenje. Zaradi njih so številni zelo nezadovoljni s sabo in s svojo telesno podobo. Razmišljanje, da nas bo boljši videz pripeljal do bolj- šega življenja, po besedah Marčičeve temelji na tem, da je naša družba zelo po- vršinska. »Mnenje o drugih si ustvarimo na prvo žogo, tudi na podlagi tega, kako je kdo videti. Danes ima skoraj vsak svoj profi l na družbenih omrežjih in prvo, kar tam opazimo, je, kako je nekdo videti,« razlaga asistentka na ljubljanski fi lozofski fakulte- ti. Kdaj je skrb za svoj videz nekaj normalnega in kdaj gre za pretiravanje? Ukvarjanje s svojo podobo nekako odraža skrb zase, skrb za zdravo prehrano, gibanje, telesno pripravljenost. Ko člo- vek ves čas razmišlja o svojem videzu in to postane njegova obsedenost, ki ga žene v ne- nehno načrtovanje in izvajanje Da moramo biti ženske kritične do podob, ki nas obkrožajo, pravi ume- tnica ličenja Mateja Pozeb. (Foto: osebni arhiv) Umetnica ličenja Mateja Pozeb, ki pod okriljem svo- jega butičnega lepotnega ateljeja Alterego sodeluje pri ustvarjanju modnih zgodb ter skrbi za ličenje žensk, opaža, da se s svo- jo podobo obremenjujejo že vedno mlajša dekleta. Le zdrava mera kritičnosti lahko po njenem mnenju vpliva na to, ali bomo lju- dje po svetu hodili povsem spremenjeni ali pa se bomo naučili biti zadovoljni v svoji koži. Sama se želi po- starati naravno. Blizu ji je citat Coco Chanel, da je lah- ko ženska krasna v svojih tridesetih, očarljiva pri svo- jih štiridesetih letih in neu- stavljivo poželjiva do konca svojih dni. Vrata njenega studia pre- stopi veliko maturantk, a tudi devetošolk, ki jih čaka valeta. Mlajša dekleta se po njenem opažanju v zadnjem času s svojo podobo obremenjujejo bolj, kot so se pred leti. Šte- vilne si, čeprav je človekov obraz po naravi nekoliko asi- metričen, želijo povsem si- metrično podobo – da bi bile njihove obrvi povsem enake ali da bi bili obe očesi enako veliki. Umetnica ličenja iz Celja obremenjenost najstnic s svojo podobo med drugim povezuje s tem, da so druž- bena omrežja preplavljena s podobami izdatno naličenih vplivnic, ki s pomočjo ličil pravzaprav spreminjajo obli- ko svojega obraza. Opozarja, da tovrsten pristop ličenja ni in nikoli ni bil značilen za vi- soko modo, modne steze in vrhunske modne ustvarjalce. Svojim strankam pojasni, da to ni resnično in da so po- snetki računalniško obdela- ni. Premalo kritičnega pogleda Ker ljudje podobe na spletu in v medijih vrednotimo pre- malo kritično, mnoge želja, da bi bili tudi sami opaženi in deležni odobravanja, vodi v pretirano spreminjanje in popravljanje samega sebe. Lepotnim idealom dana- šnje družbe po njenih bese- dah ne podlegajo le najstni- ce, ampak ti nezadovoljstvo zbujajo tudi pri ženskah proti koncu rodne dobe, po štiride- setem letu. »Ženske smo da- nes videti mlajše kot nekoč in smo bolj ›fi t‹ v primerjavi s prejšnjimi generacijami. A zaradi poplave neresničnih podob se v tem obdobju ži- nekih dejavnosti, se lahko ogla- sijo opozorilni zvonci. Posebej pozorni moramo biti, kadar se ljudje, ki niso zadovoljni s svojo podobo, začnejo izogibati sti- kom z drugimi. Pretiravanje pri nekaterih vodi v nezdrave diete, uporabo tablet, duševne težave, kot so na primer depresija ali motnje hranjenja. Staranje je naraven proces, a zdi se, da se naša družba z njim ne želi sprijazniti. Mnogi menijo, da bo starost prinesla konec vsega lepega. Za takšno dojemanje so med drugim odgovorni mediji in svetovni splet, ki večinoma le mladost prikazujejo kot obdo- bje, polno zabave, materialnega blagostanja in uživanja. Zaradi takšnih vsebin verjamemo, da je mladosten videz povezan z marsičim, kar si človek želi, in Mateja Pozeb: »Ličenje je način, s katerim lahko ženska poudari svojo osebnost in svoja čustva, a pri tem je treba najti zdravo mero.« (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 9, 2. marec 2023 NAŠA TEMA Zrcalce na steni, povej … »Želja, da bi bil človek popoln, je največji sovražnik dovolj dobrega. Ko se ukvarjamo z doseganjem po- polnosti zunaj sebe, nismo zazrti vase in nase pozabimo.« Tako mi je pred dvema letoma v intervjuju za naš medij dejal Aljoša Bagola, ne- koč marketinški guru, danes pisec in ambasador duševnega zdravja. Zdi se mi, da njegove besede veljajo za številne ravni človekovega življe- nja – od našega odnosa do dela, do sebe in drugih ter do dojemanja svoje podobe oz. lepote. Videz, kot pravi ena od sogovornic v tokratni temi, mnogi enačijo z vstopnico do boljšega življenja. Ker so popolne podobe, ki nas obkrožajo, neresnične, je njihovo doseganje nemogoče. Zaradi tega ob posnetkih, ki ne- katerih sploh ne ganejo, kdo drug morda doživlja hude duševne stiske. Vzgoja kritičnega uporabnika medijskih vsebin se ne zgodi čez noč. In verjetno je tudi danes med nami še mnogo takšnih, ki ne razumejo, da se za veči- no popolnih posnetkov na družbenih omrežjih skrivata prikrito oglaševanje in trženje. Skrb zase je večplastna, vse od negovanja, zdravega življenjskega sloga, do učenja, kako se dobro počutiti v svoji koži. Pri nekom, ki je bil vrsto let nezadovoljen s svojo podobo, lahko odprava kakšne nepravilnosti morda korenito izboljša njegovo samopodobo. Izbira obstaja. Da bi le vsak ob svoji izbiri ostal v skladu s seboj, ne pa še bolj obremenjen z mislijo, da je še daleč od popolnega. OB ROBU TINA STRMČNIK »Izboljšana, ne spremenjena različica sebe« »Ne želim se bojevati s pro- cesom staranja, saj je to tako, kot bi poskušal ujeti veter,« pravi mag. Petra Blaj, direk- torica družinskega podjetja Blaj Fasteners iz Griž. Ob tem priznava, da pri ohra- njanju mladostnega videza obraza nima predsodkov glede uporabe polnil in bo- toksa. A prava ženska lepota je, kot poudarja, v največji meri posledica vitalnosti in osebnega zadovoljstva žen- ske. Po mnenju mag. Petre Blaj se v lepoti ženske zrcali pred- vsem njena narava, njena dobrota. »Ko se zaljubimo, v ljubljeni osebi najdemo vse vrste lepote, ki je drugi ne vidijo. Lepota ni odkritje nečesa novega, ampak odkri- vanje tistega, kar že ves čas obstaja in se pojavi, ko posta- nemo del njene narave. Če ni notranje lepote, tudi zunanje Direktorica Petra Blaj: »Kot bi skušal ujeti veter« Mag. Petra Blaj pravi, da je urejen videz v poslovnem svetu zelo pomemben. (Foto: osebni arhiv) ni, obstaja le podoba lepote.« Blizu ji je misel italijanskega umetnika Michelangela, ki je dejal, da je lepota očiščenje nepotrebnega. »Strinjam se s tem. Tako ustvarja tudi kipar, ki pride do lepote tako, da iz kamna odstrani vse, kar je odveč. Potem s klesanjem in poliranjem pride do lepote, ki postane vidna tudi drugim.« Vitalnost Ob tem Petra Blaj dodaja, da je v poslovnem svetu ri- tem dela vedno bolj hiter in stresen, zato poleg urejeno- sti veliko pozornosti name- nja ohranjanju vitalnosti in dobre psihofizične vzdržlji- vosti. »Dobra psihofizična vzdržljivost je po mojem mnenju posledica zdravja in dobrega počutja ter zadovolj- stva. Vir mojega zadovoljstva je predvsem delo.« Svoje po- slanstvo je našla pri vodenju družinskega podjetja. V njem izdelujejo vezne elemente, ki so del ladijskih motorjev in generatorjev ter zavornih sistemov vlakov. »Tako po- sledično skrbimo za dobrobit človeštva in boljši jutri vseh nas. To v meni vedno znova prebuja občutek zadovolj- stva,« je povedala. Redno gibanje Priznava, da je urejen vi- dez tudi v poslovnem svetu zelo pomemben. »Ker sem v našem družinskem podjetju poleg vodenja odgovorna tudi za pridobivanje novih kup- cev, je prvi vtis pri poslovnih partnerjih pomemben del vzpostavljanja in ohranjanja zaupanja. Urejen videz zago- tovo pripomore k uspešnemu, samozavestnemu nastopu in sklenitvi posla.« V času pred korono je, kot še pravi, veliko časa preživela v fitnesu, zdaj pa izvaja treninge kar doma ali obišče bližnji hypoksi center. Z rednim gibanjem izboljša svoje počutje. »Ven- dar se ne želim bojevati proti staranju, saj je to tako, kot da bi poskušal ujeti veter. Telo se »Moj cilj je ženski pri štiridesetih pomagati ohranjati videz, ki ga je imela pri tridesetih, ne da bi kdor- koli kaj opazil,« pravi Daša Kovačič Beković. (Foto: osebni arhiv) vljenja začnemo pretirano obremenjevati z znaki stara- nja in gubicami. Tudi moški imajo svoje ideale, številni želijo imeti športno obliko- vano telo. Vse to, kar bi naj bilo del normalnega življenja, je postalo potrošniška vaba, saj nam je z vseh strani ponu- jeno najbolj popolno, najbolj zdravo,« razmišlja sogovorni- ca. Kljub izjemnemu vplivu družbenih omrežij v druž- bi opaža vedno več ljudi, ki nočejo igrati po teh pravilih igre. »Veliko je žensk, ki stre- mijo k naravnemu videzu, čim manjši količini ličil in odpornosti na potrošniške dražljaje.« Ponosna na svoje gubice Sama se kljub vpetosti v modni svet želi postarati na- ravno. Njena odločitev je po- sledica vrednot, ki jih je pri- dobila v otroštvu in izkušenj, ki jih je pridobila pri svojem Da bi lahko postal obisk lepotnega kirurga nekaj tako vsakdanjega kot obisk frizerja, meni direktorica Klinike Omnia Daša Ko- vačič Beković, dr. med., specialistka plastične, re- konstruktivne in estetske kirurgije ter kirurgije roke. V svoji kliniki vsako leto opravi več lepotnih posegov. Vse več žensk se za lepo- tne posege po prepričanju Kovačič Bekovićeve odloči, saj v zadnjem času prednja- čijo minimalno invazivni tretmaji. Izvedeni so v de- setih ali petnajstih minutah, okrevanje ni potrebno. Le- potna kirurginja za tovrstno odpravljanje znakov staranja ne potrebuje skalpela, am- pak s pomočjo igle v kožo vbrizga polnila ali botulin toksin oz. botoks. Stranke se za tovrstne posege odlo- čajo tudi zato, ker so vedno bolj dostopni in ker je z nji- mi povezanih vedno manj tabujev. »Včasih je veljalo prepričanje, da bodo uporab- nice botoksa izumetničene, da njihov obraz ne bo več izražal mimike. Danes tovr- stnih metod pomlajevanja ne enačimo več s pretirava- njem. Razširjeni so tudi zato, ker vedno več žensk skrbi za svoj videz.« Sledi načelu manj je več Estetska kirurginja je ra- zložila, da njene stranke vodi cilj biti izboljšana in ne spre- menjena različica sebe. Gre predvsem za vzdrževanje dobrega videza posamezne osebe. V družbi so seveda tudi posamezniki, ki preti- ravajo, kar lahko prispeva k njihovi iznakaženi podobi. Daša Kovačič Beković za takšne primere krivi tudi zdravnike, ki ne spoštujejo pravil o tem, kdaj je poseg vedno spreminja, to je neusta- vljiv proces,« poudarja. Botoks, zakaj pa ne? Do lepotnih posegov so- govornica nima predsodkov. Uporaba polnil in botoksa je po njenem mnenju primerna rešitev za upočasnitev vidnih posledic staranja: »Svež in po- mlajen videz vsekakor poveča moje zadovoljstvo in veselje, zato skrbim zanj. Hiter ritem ži- vljenja, stres, pogoste poslovne poti in nemalokrat tudi nepri- merna prehrana se ne odraža- jo le v slabšem počutju, ampak tudi pri videzu. Poleg tega smo v procesu staranja, leta neusta- vljivo tečejo. Naša koža izgublja sijaj, elastičnost in napetost. Globoke gube narekujejo pro- ces staranja, ki je povezan tudi z upadanjem energije in moči. Zato je uporaba polnil in boto- ksa ena od rešitev za blaženje posledic, ki jih starost povzroča na našem obrazu.« In kako komentira to, da se vedno več mladih deklet odlo- ča za lepotne posege? »V času pubertete dekleta doživljajo različne pritiske, tudi zaradi Instagrama. Menim, da je naj- stnice treba opolnomočiti, da ne bodo odraščale v negotovo- sti in nezadovoljstvu zaradi ne- doseganja nerealnih lepotnih idealov.« Estetska kirurginja je dejala, da v zadnjem času prednjačijo minimalno invazivni tretmaji. Izvedeni so v desetih ali petnajstih minutah, okrevanje ni potrebno. (Foto: Pixabay) delu. Nad lepotnimi posegi se ne navdušuje, saj meni, da so njihove posledice še zelo sla- bo raziskane in morda niso tako nedolžne, kot so trenu- tno prikazane. »Ponosna sem na svoj obraz. Letos vstopam v četrto desetletje in spreje- mam svoje gubice, saj me ne motijo. Nesamozavestna sem bila kot najstnica,« je razkrila. Pod okriljem svojega pro- jekta Inkubator kulture lepo- te zadnjih sedem let s svojimi objavami na spletnih omrež- jih osvešča o problematiki dojemanja lepotnih idealov in odpira tabu teme o kultu- ri lepote. Tovrstne teme želi načeti tudi v sodelovanju s psihoterapevti, športniki, z glasbeniki, učitelji, dermato- logi, s fotografi in z drugimi. Na problematiko bi rada še posebej opozorila mlade. Opolnomočiti jih želi za reše- vanje osebnostnih in vrstni- ških pritiskov ter napetosti, povezanih z lepotnimi ideali. še videti naraven in kdaj ne. »Pri polnilih za ustnice se moramo na primer držati pravila, da mora biti zgornja ustnica manjša kot spodnja. Kdor to pravilo zaobide, lah- ko ustvari tako imenovane račje ustnice. Jaz sem zna- na po tem, da si prizadevam za naraven videz in sledim načelu, da je manj več. Kadar se moje prepričanje ne skla- da z lepotnimi ideali strank, slednje zavrnem.« Sogovornica je še pojasni- la, da se pristopi glede skrbi zase skozi zgodovino spre- minjajo. Medtem ko včasih na primer ni bilo na voljo barv za lase in so bile žen- ske sive že pri štiridesetih, se danes večina ob pojavu sivih las odloči za barvanje. Pristopi napredujejo tudi na področju pomlajevanja, je dejala. »Prav nič sporno se mi ne zdi, če ženska, ki jo motijo znaki staranja, pose- že po tem, kar danes ponuja medicina.« V skladu z resničnostjo V Kliniki Omnia spreje- majo stranke, starejše od osemnajst let, in prav toliko je bilo staro tudi najmlajše dekle, ki se je za botoks od- ločilo zaradi genetsko zelo izrazitih gub nad nosnim ko- renom. Najmlajša pacientka, ki je pri Daši Kovačič Beko- vić imela operativni poseg, je bila stara 27 let. Odločila se je za blefaroplastiko, ope- rativni poseg zgornjih vek, saj so slednje zaradi poveše- nosti že motile njen pogled. Težava je bila genetska, je povedala kirurginja. Zrele ženske želijo po njenih opažanjih izboljšavo predela, ki jih izrazito moti, ne želijo pa se povsem spre- meniti. Mlada dekleta, ki spremljajo podobe na druž- benih omrežjih, želijo včasih podoben nos ali ustnice, kot jih ima kakšna slavna oseba. Kovačič Bekovićeva jih sku- ša postaviti na realna tla. Pojasni jim, da so zvezdnice naličene in da so njihove fo- tografije ustvarjene s pomo- čjo filtrov. »Nimam čarobne paličice. Če ima dekle izra- zito tanke ustnice, nikakor ne morem narediti takšnih, kot jih ima na primer An- gelina Jolie. Razložim jim, kaj lahko naredim, kako bo to videti in tudi zakaj neče- sa ne bom naredila, tudi če one to želijo. Če se mi kaj ne zdi smiselno ali če vidim, da ženska svoje podobe ne do- jema resnično, ne naredim posega,« je razložila. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 9, 2. marec 2023 NAŠA TEMA Pred osmim marcem o vplivu lepotnih idealov na nežnejši spol Je sreča le v gladki koži in polnih ustnicah? Lepotni ideali človeka spremljajo od nekdaj. Že egipčanska kraljica Kleopatra naj bi za svoj videz skrbela s kopeljo iz mleka in medu. Meja med pou- darjanjem ženskih čarov in spreminjanjem je bila že velikokrat zabrisana – spomnimo se le steznikov, ki so dolga leta omejevali ženski pas. Kaj vse smo pri- pravljene narediti za svoj videz, med drugim opozarja lanska raziskava točke o varni rabi interneta Safe.si. Ta je pokazala, da kar tretjina slovenskih dijakinj raz- mišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom. Je vse, kar počnemo v imenu lepote, dokaz skrbi za svoj videz ali le naše večje obremenjenosti z njim? TINA STRMČNIK, BARBARA FURMAN Foto: Pixabay Ljudje že od nekdaj verjamemo, da nam bo lepota odpr- la vrata do lepšega življenja, srečnejših odnosov, boljšega materialnega položaja in priljubljenosti, pravi asist. dr. Re- nata Marčič z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodaja, da obremenjenost z lepotnimi ideali ni nekaj novega. Že v preteklosti so jih v oglaševanju uporabljali za spodbujanje umetnih potreb, želje po izdelkih in njihovi večji potrošnji. V sodobnem času je to postalo bolj pereče, saj nas idealne podobe spremljajo na vsakem koraku – predvsem na družbenih omrežjih, kjer se želi vsak predstaviti na boljši in lepši način. Naučiti se biti zadovoljna v svoji koži Videz za mnoge ključ do boljšega življenja Renata Marčič je omenila, da so bila v preteklosti nekatera pravila sprejeta za modno industrijo, saj prikazovanje izjemno vitkih mode- lov ni bilo dovoljeno. Z razmahom družbenih omrežij nihče več ne do- loča, kakšne objave so primerne in kakšne ne. (Foto: osebni arhiv) da se moramo po drugi strani v starosti odpovedati različnim užitkom. Ponujanje izdelkov in postopkov, ki ljudem »pomaga- jo« ohranjati mladosten in svež videz, je dobra tržna niša. Na policah trgovin so na primer kreme za glajenje gub na voljo že za ženske od dvajsetega leta. Opozarjate, da so prav mla- di tisti, ki jim idealne podobe, ki niso resnične in jih je torej skoraj nemogoče doseči, pov- zročajo največ škode. Ko postane človek starej- ši, spozna, da so v življenju bolj kot zunanji videz po- membnejše druge stvari, na primer zdravje, razumevanje in podobno. Za mladostnike je najpomembnejši občutek sprejetosti med vrstniki – tako v prijateljskih kot v romantič- nih razmerjih. Mnogi menijo, da je njihova podoba najbolj odločilna za to, kakšne odno- se jim bo uspelo vzpostaviti z drugimi. Ker šele razvijajo svoj pogled na svet, se še ne zave- dajo, da zunanjemu videzu ni dobro namenjati tako velikega poudarka in da za zadovoljno življenje šteje še marsikaj dru- gega. Vsi ljudje se primerjamo z drugimi, še posebej to velja za mladostnike. Kakšen vpliv imajo ne- dosegljivi lepotni ideali na našo samopodobo, na naše duševno zdravje? Idealne podobe so plod eki- pe ustvarjalcev, spremenjene so s fi ltri. To pomeni, da se mladostniki, a tudi zrele osebe primerjajo s podobo oseb, ki v resničnem življenju niso ta- kšne. Pred očmi imajo ideale, ki so za večino ljudi nedose- gljivi. Idealizirane podobe, ki so v naši družbi v ospredju, so škodljive, ker usmerjajo naše vedenje. Zaradi njih so številni zelo nezadovoljni s sabo in s svojo telesno podobo. Razmišljanje, da nas bo boljši videz pripeljal do bolj- šega življenja, po besedah Marčičeve temelji na tem, da je naša družba zelo po- vršinska. »Mnenje o drugih si ustvarimo na prvo žogo, tudi na podlagi tega, kako je kdo videti. Danes ima skoraj vsak svoj profi l na družbenih omrežjih in prvo, kar tam opazimo, je, kako je nekdo videti,« razlaga asistentka na ljubljanski fi lozofski fakulte- ti. Kdaj je skrb za svoj videz nekaj normalnega in kdaj gre za pretiravanje? Ukvarjanje s svojo podobo nekako odraža skrb zase, skrb za zdravo prehrano, gibanje, telesno pripravljenost. Ko člo- vek ves čas razmišlja o svojem videzu in to postane njegova obsedenost, ki ga žene v ne- nehno načrtovanje in izvajanje Da moramo biti ženske kritične do podob, ki nas obkrožajo, pravi ume- tnica ličenja Mateja Pozeb. (Foto: osebni arhiv) Umetnica ličenja Mateja Pozeb, ki pod okriljem svo- jega butičnega lepotnega ateljeja Alterego sodeluje pri ustvarjanju modnih zgodb ter skrbi za ličenje žensk, opaža, da se s svo- jo podobo obremenjujejo že vedno mlajša dekleta. Le zdrava mera kritičnosti lahko po njenem mnenju vpliva na to, ali bomo lju- dje po svetu hodili povsem spremenjeni ali pa se bomo naučili biti zadovoljni v svoji koži. Sama se želi po- starati naravno. Blizu ji je citat Coco Chanel, da je lah- ko ženska krasna v svojih tridesetih, očarljiva pri svo- jih štiridesetih letih in neu- stavljivo poželjiva do konca svojih dni. Vrata njenega studia pre- stopi veliko maturantk, a tudi devetošolk, ki jih čaka valeta. Mlajša dekleta se po njenem opažanju v zadnjem času s svojo podobo obremenjujejo bolj, kot so se pred leti. Šte- vilne si, čeprav je človekov obraz po naravi nekoliko asi- metričen, želijo povsem si- metrično podobo – da bi bile njihove obrvi povsem enake ali da bi bili obe očesi enako veliki. Umetnica ličenja iz Celja obremenjenost najstnic s svojo podobo med drugim povezuje s tem, da so druž- bena omrežja preplavljena s podobami izdatno naličenih vplivnic, ki s pomočjo ličil pravzaprav spreminjajo obli- ko svojega obraza. Opozarja, da tovrsten pristop ličenja ni in nikoli ni bil značilen za vi- soko modo, modne steze in vrhunske modne ustvarjalce. Svojim strankam pojasni, da to ni resnično in da so po- snetki računalniško obdela- ni. Premalo kritičnega pogleda Ker ljudje podobe na spletu in v medijih vrednotimo pre- malo kritično, mnoge želja, da bi bili tudi sami opaženi in deležni odobravanja, vodi v pretirano spreminjanje in popravljanje samega sebe. Lepotnim idealom dana- šnje družbe po njenih bese- dah ne podlegajo le najstni- ce, ampak ti nezadovoljstvo zbujajo tudi pri ženskah proti koncu rodne dobe, po štiride- setem letu. »Ženske smo da- nes videti mlajše kot nekoč in smo bolj ›fi t‹ v primerjavi s prejšnjimi generacijami. A zaradi poplave neresničnih podob se v tem obdobju ži- nekih dejavnosti, se lahko ogla- sijo opozorilni zvonci. Posebej pozorni moramo biti, kadar se ljudje, ki niso zadovoljni s svojo podobo, začnejo izogibati sti- kom z drugimi. Pretiravanje pri nekaterih vodi v nezdrave diete, uporabo tablet, duševne težave, kot so na primer depresija ali motnje hranjenja. Staranje je naraven proces, a zdi se, da se naša družba z njim ne želi sprijazniti. Mnogi menijo, da bo starost prinesla konec vsega lepega. Za takšno dojemanje so med drugim odgovorni mediji in svetovni splet, ki večinoma le mladost prikazujejo kot obdo- bje, polno zabave, materialnega blagostanja in uživanja. Zaradi takšnih vsebin verjamemo, da je mladosten videz povezan z marsičim, kar si človek želi, in Mateja Pozeb: »Ličenje je način, s katerim lahko ženska poudari svojo osebnost in svoja čustva, a pri tem je treba najti zdravo mero.« (Foto: Pixabay) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 9, 2. marec 2023 NAŠA TEMA Zrcalce na steni, povej … »Želja, da bi bil človek popoln, je največji sovražnik dovolj dobrega. Ko se ukvarjamo z doseganjem po- polnosti zunaj sebe, nismo zazrti vase in nase pozabimo.« Tako mi je pred dvema letoma v intervjuju za naš medij dejal Aljoša Bagola, ne- koč marketinški guru, danes pisec in ambasador duševnega zdravja. Zdi se mi, da njegove besede veljajo za številne ravni človekovega življe- nja – od našega odnosa do dela, do sebe in drugih ter do dojemanja svoje podobe oz. lepote. Videz, kot pravi ena od sogovornic v tokratni temi, mnogi enačijo z vstopnico do boljšega življenja. Ker so popolne podobe, ki nas obkrožajo, neresnične, je njihovo doseganje nemogoče. Zaradi tega ob posnetkih, ki ne- katerih sploh ne ganejo, kdo drug morda doživlja hude duševne stiske. Vzgoja kritičnega uporabnika medijskih vsebin se ne zgodi čez noč. In verjetno je tudi danes med nami še mnogo takšnih, ki ne razumejo, da se za veči- no popolnih posnetkov na družbenih omrežjih skrivata prikrito oglaševanje in trženje. Skrb zase je večplastna, vse od negovanja, zdravega življenjskega sloga, do učenja, kako se dobro počutiti v svoji koži. Pri nekom, ki je bil vrsto let nezadovoljen s svojo podobo, lahko odprava kakšne nepravilnosti morda korenito izboljša njegovo samopodobo. Izbira obstaja. Da bi le vsak ob svoji izbiri ostal v skladu s seboj, ne pa še bolj obremenjen z mislijo, da je še daleč od popolnega. OB ROBU TINA STRMČNIK »Izboljšana, ne spremenjena različica sebe« »Ne želim se bojevati s pro- cesom staranja, saj je to tako, kot bi poskušal ujeti veter,« pravi mag. Petra Blaj, direk- torica družinskega podjetja Blaj Fasteners iz Griž. Ob tem priznava, da pri ohra- njanju mladostnega videza obraza nima predsodkov glede uporabe polnil in bo- toksa. A prava ženska lepota je, kot poudarja, v največji meri posledica vitalnosti in osebnega zadovoljstva žen- ske. Po mnenju mag. Petre Blaj se v lepoti ženske zrcali pred- vsem njena narava, njena dobrota. »Ko se zaljubimo, v ljubljeni osebi najdemo vse vrste lepote, ki je drugi ne vidijo. Lepota ni odkritje nečesa novega, ampak odkri- vanje tistega, kar že ves čas obstaja in se pojavi, ko posta- nemo del njene narave. Če ni notranje lepote, tudi zunanje Direktorica Petra Blaj: »Kot bi skušal ujeti veter« Mag. Petra Blaj pravi, da je urejen videz v poslovnem svetu zelo pomemben. (Foto: osebni arhiv) ni, obstaja le podoba lepote.« Blizu ji je misel italijanskega umetnika Michelangela, ki je dejal, da je lepota očiščenje nepotrebnega. »Strinjam se s tem. Tako ustvarja tudi kipar, ki pride do lepote tako, da iz kamna odstrani vse, kar je odveč. Potem s klesanjem in poliranjem pride do lepote, ki postane vidna tudi drugim.« Vitalnost Ob tem Petra Blaj dodaja, da je v poslovnem svetu ri- tem dela vedno bolj hiter in stresen, zato poleg urejeno- sti veliko pozornosti name- nja ohranjanju vitalnosti in dobre psihofizične vzdržlji- vosti. »Dobra psihofizična vzdržljivost je po mojem mnenju posledica zdravja in dobrega počutja ter zadovolj- stva. Vir mojega zadovoljstva je predvsem delo.« Svoje po- slanstvo je našla pri vodenju družinskega podjetja. V njem izdelujejo vezne elemente, ki so del ladijskih motorjev in generatorjev ter zavornih sistemov vlakov. »Tako po- sledično skrbimo za dobrobit človeštva in boljši jutri vseh nas. To v meni vedno znova prebuja občutek zadovolj- stva,« je povedala. Redno gibanje Priznava, da je urejen vi- dez tudi v poslovnem svetu zelo pomemben. »Ker sem v našem družinskem podjetju poleg vodenja odgovorna tudi za pridobivanje novih kup- cev, je prvi vtis pri poslovnih partnerjih pomemben del vzpostavljanja in ohranjanja zaupanja. Urejen videz zago- tovo pripomore k uspešnemu, samozavestnemu nastopu in sklenitvi posla.« V času pred korono je, kot še pravi, veliko časa preživela v fitnesu, zdaj pa izvaja treninge kar doma ali obišče bližnji hypoksi center. Z rednim gibanjem izboljša svoje počutje. »Ven- dar se ne želim bojevati proti staranju, saj je to tako, kot da bi poskušal ujeti veter. Telo se »Moj cilj je ženski pri štiridesetih pomagati ohranjati videz, ki ga je imela pri tridesetih, ne da bi kdor- koli kaj opazil,« pravi Daša Kovačič Beković. (Foto: osebni arhiv) vljenja začnemo pretirano obremenjevati z znaki stara- nja in gubicami. Tudi moški imajo svoje ideale, številni želijo imeti športno obliko- vano telo. Vse to, kar bi naj bilo del normalnega življenja, je postalo potrošniška vaba, saj nam je z vseh strani ponu- jeno najbolj popolno, najbolj zdravo,« razmišlja sogovorni- ca. Kljub izjemnemu vplivu družbenih omrežij v druž- bi opaža vedno več ljudi, ki nočejo igrati po teh pravilih igre. »Veliko je žensk, ki stre- mijo k naravnemu videzu, čim manjši količini ličil in odpornosti na potrošniške dražljaje.« Ponosna na svoje gubice Sama se kljub vpetosti v modni svet želi postarati na- ravno. Njena odločitev je po- sledica vrednot, ki jih je pri- dobila v otroštvu in izkušenj, ki jih je pridobila pri svojem Da bi lahko postal obisk lepotnega kirurga nekaj tako vsakdanjega kot obisk frizerja, meni direktorica Klinike Omnia Daša Ko- vačič Beković, dr. med., specialistka plastične, re- konstruktivne in estetske kirurgije ter kirurgije roke. V svoji kliniki vsako leto opravi več lepotnih posegov. Vse več žensk se za lepo- tne posege po prepričanju Kovačič Bekovićeve odloči, saj v zadnjem času prednja- čijo minimalno invazivni tretmaji. Izvedeni so v de- setih ali petnajstih minutah, okrevanje ni potrebno. Le- potna kirurginja za tovrstno odpravljanje znakov staranja ne potrebuje skalpela, am- pak s pomočjo igle v kožo vbrizga polnila ali botulin toksin oz. botoks. Stranke se za tovrstne posege odlo- čajo tudi zato, ker so vedno bolj dostopni in ker je z nji- mi povezanih vedno manj tabujev. »Včasih je veljalo prepričanje, da bodo uporab- nice botoksa izumetničene, da njihov obraz ne bo več izražal mimike. Danes tovr- stnih metod pomlajevanja ne enačimo več s pretirava- njem. Razširjeni so tudi zato, ker vedno več žensk skrbi za svoj videz.« Sledi načelu manj je več Estetska kirurginja je ra- zložila, da njene stranke vodi cilj biti izboljšana in ne spre- menjena različica sebe. Gre predvsem za vzdrževanje dobrega videza posamezne osebe. V družbi so seveda tudi posamezniki, ki preti- ravajo, kar lahko prispeva k njihovi iznakaženi podobi. Daša Kovačič Beković za takšne primere krivi tudi zdravnike, ki ne spoštujejo pravil o tem, kdaj je poseg vedno spreminja, to je neusta- vljiv proces,« poudarja. Botoks, zakaj pa ne? Do lepotnih posegov so- govornica nima predsodkov. Uporaba polnil in botoksa je po njenem mnenju primerna rešitev za upočasnitev vidnih posledic staranja: »Svež in po- mlajen videz vsekakor poveča moje zadovoljstvo in veselje, zato skrbim zanj. Hiter ritem ži- vljenja, stres, pogoste poslovne poti in nemalokrat tudi nepri- merna prehrana se ne odraža- jo le v slabšem počutju, ampak tudi pri videzu. Poleg tega smo v procesu staranja, leta neusta- vljivo tečejo. Naša koža izgublja sijaj, elastičnost in napetost. Globoke gube narekujejo pro- ces staranja, ki je povezan tudi z upadanjem energije in moči. Zato je uporaba polnil in boto- ksa ena od rešitev za blaženje posledic, ki jih starost povzroča na našem obrazu.« In kako komentira to, da se vedno več mladih deklet odlo- ča za lepotne posege? »V času pubertete dekleta doživljajo različne pritiske, tudi zaradi Instagrama. Menim, da je naj- stnice treba opolnomočiti, da ne bodo odraščale v negotovo- sti in nezadovoljstvu zaradi ne- doseganja nerealnih lepotnih idealov.« Estetska kirurginja je dejala, da v zadnjem času prednjačijo minimalno invazivni tretmaji. Izvedeni so v desetih ali petnajstih minutah, okrevanje ni potrebno. (Foto: Pixabay) delu. Nad lepotnimi posegi se ne navdušuje, saj meni, da so njihove posledice še zelo sla- bo raziskane in morda niso tako nedolžne, kot so trenu- tno prikazane. »Ponosna sem na svoj obraz. Letos vstopam v četrto desetletje in spreje- mam svoje gubice, saj me ne motijo. Nesamozavestna sem bila kot najstnica,« je razkrila. Pod okriljem svojega pro- jekta Inkubator kulture lepo- te zadnjih sedem let s svojimi objavami na spletnih omrež- jih osvešča o problematiki dojemanja lepotnih idealov in odpira tabu teme o kultu- ri lepote. Tovrstne teme želi načeti tudi v sodelovanju s psihoterapevti, športniki, z glasbeniki, učitelji, dermato- logi, s fotografi in z drugimi. Na problematiko bi rada še posebej opozorila mlade. Opolnomočiti jih želi za reše- vanje osebnostnih in vrstni- ških pritiskov ter napetosti, povezanih z lepotnimi ideali. še videti naraven in kdaj ne. »Pri polnilih za ustnice se moramo na primer držati pravila, da mora biti zgornja ustnica manjša kot spodnja. Kdor to pravilo zaobide, lah- ko ustvari tako imenovane račje ustnice. Jaz sem zna- na po tem, da si prizadevam za naraven videz in sledim načelu, da je manj več. Kadar se moje prepričanje ne skla- da z lepotnimi ideali strank, slednje zavrnem.« Sogovornica je še pojasni- la, da se pristopi glede skrbi zase skozi zgodovino spre- minjajo. Medtem ko včasih na primer ni bilo na voljo barv za lase in so bile žen- ske sive že pri štiridesetih, se danes večina ob pojavu sivih las odloči za barvanje. Pristopi napredujejo tudi na področju pomlajevanja, je dejala. »Prav nič sporno se mi ne zdi, če ženska, ki jo motijo znaki staranja, pose- že po tem, kar danes ponuja medicina.« V skladu z resničnostjo V Kliniki Omnia spreje- majo stranke, starejše od osemnajst let, in prav toliko je bilo staro tudi najmlajše dekle, ki se je za botoks od- ločilo zaradi genetsko zelo izrazitih gub nad nosnim ko- renom. Najmlajša pacientka, ki je pri Daši Kovačič Beko- vić imela operativni poseg, je bila stara 27 let. Odločila se je za blefaroplastiko, ope- rativni poseg zgornjih vek, saj so slednje zaradi poveše- nosti že motile njen pogled. Težava je bila genetska, je povedala kirurginja. Zrele ženske želijo po njenih opažanjih izboljšavo predela, ki jih izrazito moti, ne želijo pa se povsem spre- meniti. Mlada dekleta, ki spremljajo podobe na druž- benih omrežjih, želijo včasih podoben nos ali ustnice, kot jih ima kakšna slavna oseba. Kovačič Bekovićeva jih sku- ša postaviti na realna tla. Pojasni jim, da so zvezdnice naličene in da so njihove fo- tografije ustvarjene s pomo- čjo filtrov. »Nimam čarobne paličice. Če ima dekle izra- zito tanke ustnice, nikakor ne morem narediti takšnih, kot jih ima na primer An- gelina Jolie. Razložim jim, kaj lahko naredim, kako bo to videti in tudi zakaj neče- sa ne bom naredila, tudi če one to želijo. Če se mi kaj ne zdi smiselno ali če vidim, da ženska svoje podobe ne do- jema resnično, ne naredim posega,« je razložila. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 9, 2. marec 2023 KRONIKA Skupina devetih moških je takrat napadla varnostnike, jim grozila in jih tudi poško- dovala. Storilci so poškodova- li tudi pohištvo na terasi loka- la. V preiskavi so kriminalisti nato pri osumljencih na dveh krajih v Celju opravili tudi hišne preiskave, v katerih so zasegli več palic za napad, bokser, pištoli z naboji ter več električnih vodnikov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni s kaznivim deja- njem. Skupina naj bi imela na vesti tudi napada na ose- Minuli konec tedna je 47-letni moški v enem od gostin- skih lokalov v Velenju poškodoval varnostnika. Udaril ga je, medtem ko je poskušal posredovati v prepiru dveh ne- znancev. 47-letnik, ki ga bodo ovadili, je varnostnika lažje poškodoval. Pred dnevi se je še hujši napad na varnostnike zgodil v enem od lokalov v Celju. SIMONA ŠOLINIČ Kaj je bilo v brizgi, najdeni v šoli? Pretekli konec tedna je v medijih zaokrožilo sporočilo, da so v enem od oddelkov Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje, ki deluje v sklopu Šolskega centra Celje, našli sumljiv predmet. Tako dijaki kot zaposleni v šoli sumijo, da naj bi bila v njem ena od prepovedanih drog. Injekcijsko brizgo naj bi našel eden od dijakov in jo izročil profesorici. V sporočilu, ki je bilo poslano medijem, je zapisano, da naj bi se svetovalne delavke v šoli že pogovarjale z vsemi, ki bi lahko o najdeni brizgi karkoli vedeli. Vprašanji, ali informacija o brizgi drži in ali so podali prijavo na policijo, smo poslali tudi v Šolski center Celje, kjer so zelo redkobesedni. »Brizga je bila najdena. Informacije z zvezi z dogodkom še zbiramo in so- delujemo z rajonskim policistom,« nam je odgovoril direktor Mojmir Klovar. Na Policijski upravi Celje so nam odgovorili, da prijave o tej sumljivi najdbi do ponedeljka še niso dobili. Neupoštevanje zakonitih ukrepov varnostnika pome- ni denarno kazen od 200 do 400 evrov, nasilno vedenje pa od 400 do 600 evrov. Glo- bo izrečejo policisti, ki so v takšnih primerih klicani na kraj dogodka. Je tudi vas v Celju motil voznik tega motorja? (Foto: PUC) Pištola, ki so jo policisti zasegli enemu od napadalcev na varno- stnike v Celju. Z različnimi predmeti nad varnostnike ... (Foto: PUC) Vsaka stranka, ki meni, da so ji bile s postopkom varnostnika kršene pravice, se lahko pisno ali ustno pritoži podjetju, v katerem je varnostnik zaposlen. Varnostno podjetje mora pritožbo temeljito preveriti in v 30 dneh podati odgovor na pritožbo s pojasnilom o svojih ugotovitvah. S tem je vzpostavljen institut pravnega varstva stranke. Nadnje tudi z gumijevkami in noži Porast besednega in fizičnega nasilja nad varnostniki bi lani oktobra in novembra. Moški so stari od 20 do 50 let, za dva so policisti predlagali celo ukrep izgona iz države, saj gre za tuja državljana. Na- padi na varnostnike niso tako zelo redki, ravno te dni je var- nostnik v trgovini v Velenju zalotil moškega pri tatvini. Ko ga je poskušal zaustaviti, mu je moški grozil z nožem in pobegnil. Več podobnih pri- merov se je zgodilo tudi lani na našem območju. Družbeni mediji vse le razplamteli Da se je število napadov na varnostnike v zadnjih le- tih povišalo, pravijo tudi pri Sintalu: »Več je predvsem grobih besednih napadov. Teh je kar 60 odstotkov več kot v preteklosti. Več je tudi fizičnih napadov na varno- stnike, ki jih v preteklosti ni bilo. Pojav besedne in fizične agresije je bil izjemno močan že v času epidemije, žal se še vedno stopnjuje.« Pri Sintalu ocenjujejo, da so poleg druž- benih razmer k stopnjevanju nasilja nad varnostniki pripo- mogle tudi »izjave medijsko izpostavljenih oseb, družbeni mediji pa so vse skupaj le še razplamteli«. Več je tudi poškodb var- nostnikov pri delu. »To je odvisno predvsem od vrste varovanja in objekta, ki je varovan. S primerno orga- nizacijo dela, strokovnim ukrepanjem in z vrhunsko tehnično ter zaščitno opre- mo se da preprečiti večino fizičnih poškodb, medtem ko besednih napadov ni mo- goče preprečiti. Varnostniki večinoma niso oboroženi. Na voljo imajo zakonite ukrepe, med katerimi so najbolj upo- rabljeni opozorila in ustne odredbe. Orožje nosijo le za varnostno najbolj tvegane na- loge varovanja, uporabijo ga lahko zgolj, ko je neposredno ogroženo njihovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje- jo, nikakor pa ne kot prisilno sredstvo zoper kršitelja, agre- sivneža in podobno,« dodaja- jo pri Sintalu. Zaradi nasilja spremenili strategijo dela Pri varnostni službi še do- dajajo, da so zaradi povečane stopnje nestrpnosti in nasi- lja spremenili tudi strategijo dela. »Varnostniki izvajajo Trčila v mladoletnega pešca Huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek zunaj Teharij pri Celju. 50-letna voznica, ki je vozila iz smeri Celja proti Štoram, je v križišču za Svetino trčila v mladoletnega pešca. Ta je križišče prečkal pravilno in pri zeleni luči na semaforju. Mladoletni pešec se je v trčenju hudo poškodo- val. Povzročiteljico bodo policisti ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Od postavljanja do zasega motorja Policija je pred dnevi kaznovala mladoletnika, ki je v zadnjih mesecih v Celju s motorjem za kros večkrat kršil pravila, drugim voznikom povzročal preglavice, ko so ga prijeli, je bil pod vplivom alkohola. Vozil je tudi brez vo- zniškega dovoljenja. Pravila je z divjo vožnjo pogosto kršil v času prometne koni- ce in predvsem na Ljubljanski cesti in v okoliških ulicah. »Ko je bilo na tem območju največ dijakov in dijakinj, se je pred njimi postavljal z nevarno vožnjo. Vozil je po zadnjem kolesu, brez čelade, ni upošteval prometne signalizacije, v križiščih ni upošteval prednosti, vozil je po površinah, ki niso name- njene tej vrsti vozila. Skratka, bil je nevaren sebi in okolici ter zaradi prekomernega hrupa moteč tudi za stanovalce,« so brez dlake na jeziku povedali na celjski policiji. Minuli petek okoli poldneva, ko so ga spet opazili na Ljubljanski cesti, je vozil po zadnjem kolesu in čez polno črto prehiteval kolono vozil ter ogrožal sebe in druge. »V trenutku, ko je parkiral, sta ga presenetila policista v civilu. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja, z motorja pa je snel tudi registrske tablice. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja smo mu motor zasegli,« so še sporočili s policije. Ker je mladoleten, so policisti na Okrajno sodišče v Celju poslali obdolžilni predlog s pozivom sodišču, naj mu motorja ne vrne. Zaradi neprevidne vožnje »zleteli« s ceste Minuli konec tedna se je v Celju zgodilo več prometnih ne- sreč. Na avtocestnem uvozu Ljubečna v smeri proti Ljubljani je bil v nesreči udeležen voznik tovornega vozila, državljan Ukrajine. Ta je zapeljal s ceste, trčil v odbojno ograjo, kjer se je vozilo prevrnilo v obcestni jarek. Voznik ni bil poškodo- van, zaradi odstranitve vozila pa je bil dlje časa zaprt uvoz Ljubečna. Policisti so vozniku na kraju izdali kazen. V Podkraju pri Velenju so policisti obravnavali nesrečo, v kateri sta se lažje telesno poškodovala voznica in sopotnik v osebnem vozilu. Voznica je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljala s ceste. V Skaletovi ulici je voznik mopeda zaradi odvzema prednosti pri vključevanju z dvorišča na cesto trčil v voznika avtomobila in se pri tem poškodoval. Mopedist se je poškodoval tudi v Šempetru, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste. naloge varovanja na osnovi reda, ki velja na varovanem območju. Torej tam niso zato, da bi grenili življenje obiskovalcem, strankam in zaposlenim. Večino osnovnih ukrepov varnostniki izvede- jo po predhodnem soglasju stranke v postopku. Če se stranka ne strinja s pravili na varovanem območju, na primer z vnosom svoje pijače na dogodek, nošenjem ma- ske …, lahko zapusti območje brez ukrepanja varnostnika. Tudi površinski pregled obla- čila ali osebne prtljage ali pr- tljage v vozilu ter ugotavljan- je istovetnosti lahko odkloni, a če obstaja sum tatvine, to pomeni, da mora počakati na kraju do prihoda policije, ki opravi omenjene postopke,« še pojasnjujejo pri Sintalu. Foto: PUC Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 9, 2. marec 2023 ŠPORT Storili so velik, pomemben korak proti osvojitvi novega naslova državnega prvaka. Belkaied zgrabil ponujeno Svoji najboljši predstavi v celjskem dresu sta prikaza- la Yassine Belkaied in Ante Ivanković. Oba sta navdušila v drugem polčasu. Tunizijski vratar je zbral kar 10 obramb (skupaj 16), 22-letni hrvaški levi zunanji napadalec je do- segel pet golov (skupaj se- dem). Manjkal je prvi vratar moštva Gal Gaberšek, ki je v Kielu prejel žogo v oko. Dva do tri tedne se ne sme napre- zati. Potem bo, upajmo, vse v najlepšem redu. Kakorko- li že, Yassine Belkaied je v največji možni meri izkoristil priložnost: »Tekmo smo zelo dobro začeli, z veliko ener- gije, a smo do odmora storili preveč napak. V nadaljevanju smo se izboljšali. Zelo dobro smo igrali v obrambi, prejeli smo le 22 golov.« Velenjčani so se dolgo uspešno upirali. »Z njimi se bomo kmalu sre- čali še na pokalni tekmi. Ta- krat bomo morali zagnanost zadržati na tokratni ravni. Upam, da nam bodo proti Aalborgu gledalci pomagali Še en sočen celjsko-velenjski rokometni spopad Odkritji derbija Yassine Belkaied in Ante Ivanković Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tekmi 13. kroga lige prvakov na gostovanju v Nemčiji izgubili s Kielom z 39: 27 . Po prvem polčasu so zaostajali za dva gola, kasneje so močno popustili; morda so izvedeli za potek tekme v Aaalborgu, kjer so domačini po pričakovanju nadigrali zadnji Elverum in izničili vse možnosti »pivovarjev« za naskok na 6. mesto. Varovanci trenerja Alema Toskića so se včeraj zvečer poslovili od lige prvakov, v nedeljo pa so v 16. krogu 1. slovenske lige v dvorani Zlatorog premagali Gorenje z 28: 22 in se utrdili na vrhu lestvice. DEAN ŠUSTER tako kot na tekmi proti Go- renju.« Belkaiedovi soigral- ci so bili premočni v zadnji tretjini tekme. »Pred sezono smo opravili odlične pripra- ve. Do konca sezone so še trije meseci. Na vse, kar nas čaka, smo dobro pripravlje- ni.« Svojega deleža Belkaied ni želel izpostavljati: »Vse je odvisno od obrambe. Če igra- mo v obrambi dobro, tudi jaz branim dobro, če igramo sla- bo, imam tudi sam težave.« »Yassine je bil izvrsten« Tilen Strmljan je znal na- gniti vse obrambne vrste v ligi prvakov, proti nižji posta- vi Gorenja pa ni šlo vse glad- ko. Robusten Matic Suhole- žnik si je hočeš nočeš priboril prostor pred črto vratarjevega prostora, krilna igralca Tadej Mazej in Gal Marguč sta do- bila dovolj uporabnih podaj, Žiga Mlakar ostaja prodoren ter neusmiljen v obrambi, Aleks Vlah, ki je pozno vsto- pil v igro, se je takoj silovi- to odrinil in nepričakovano zatresel mrežo s precejšnje razdalje. Še bolj je »letel« 195 centimetrov visok Ante Ivanković: »Obe obrambi sta bili zelo agresivni, rešitev za napadalce ni bilo na pretek. Prelomna je bila naša večja želja. Da, strinjam se, da je to bila ena mojih najboljših predstav v celjskem dresu. Upam, da bom nadaljeval v takšnem slogu.« Trener Alem Toskić je odlično pripravil svoje moštvo za že 128. sa- vinjsko-šaleški rokometni derbi: »Naša ekipa je, čeprav je mlada, utrujena. Na vsaki naslednji tekmi moramo biti enako motivirani. Yassine je bil danes izvrsten. Brez pra- ve pomoči vratarja derbija ne moreš dobiti.« Yassine Belkaied (Foto: DŠ) Slaba zbranost Toskić spada v presečno množico (član Celja in Go- renja) tako kot Tadej Mazej ter Matic Verdinek, David Miklavčič (zdaj direktor ve- lenjskega kluba) in Matevž Skok, ki je v prvem polčasu zaustavil kar devet celjskih strelov (skupno 12): »Tudi če bi jih zbral 20, se mi zdi, da ne bi pomagalo, kajti zbra- nost ni bila na ustrezni ravni. Imeli smo strele iz ugodnih položajev … Borili so se, niče- sar jim ne moremo zameriti. Na pokalni tekmi moramo zmanjšati število napak. Pro- stora za napredek je precej.« In še mnenje trenerja Gorenja Zorana Jovičića: »V drugem polčasu smo nekaj minut še bili blizu Celjanom, ki so ka- sneje izkoristili svojo telesno moč in zasluženo zmagali. Strinjam se, da bi z manj teh- ničnimi napakami in boljšim izkoristkom strelov lahko tudi presenetili, vendar nam Celjani tega s svojo kakovo- stjo niso dovolili. Nedavno nam je to uspelo v tekmi za superpokal. Ko so bili favo- riti v preteklosti, smo jim vzeli prvi mesti v pokalnem tekmovanju in prvenstvu. V nedeljo pa so bili boljši.« Lokalni in derbi prvenstva je spremljalo dva tisoč gledal- cev. Celje ima 30 točk, Trimo 28, Gorenje 27. Foto: SHERPA Trener Alem Toskić se je zahvalil bučnim Florijanom. Tilnu Strmljanu sta po neugodnem padcu pomagala dr. Sašo Djurić (desno) in Gorazd Žužek. Vratar Celja Pivovarne Laško Gal Gaberšek zaradi težav z očesom ni mogel pomagati soigralcem. Najboljši strelec velikega derbija je bil Ante Ivanković s sedmimi goli. »Nekaj psihološkega pritiska je bilo v uvodu tekme, kasneje smo se popolnoma sprostili,« je dejal bojeviti Tadej Mazej, ki je kar šestkrat zatresel mrežo svojega nekdanjega moštva. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 9, 2. marec 2023 ŠPORT V ozadju so bili kapetan članskega moštva Miha Mer- cina, najboljši napadalec Jure Sotlar in trener Gal Koren, ki je prejemal predvsem vpraša- nja o sestavi ekipe za nasle- dnjo sezono. Tristo tisoč evrov za sezono Vodilni mož kluba iz me- stnega parka Vid Valenčak je začel: »Gre za zgodovinski dan za celjski hokej na tem prelepem mestu. Celje ima 75-letno hokejsko tradicijo, z vzponi in s padci. V klubu smo se zbrali ljubitelji športa, ki želimo naš hokej dvigniti na višjo raven. Pred leti smo se organizacijsko in strokov- no okrepili. Uspeli smo vzpo- staviti celotno piramido mlaj- ših selekcij. Lani so bili naši mlajši dečki državni prvaki, člani so v tej sezoni tretja naj- boljša ekipa v državi. Logična Hokejski klub Celje bo edini slovenski predstavnik v alpski ligi Celjski hokejski vitezi so pokrovitelja dobili na Starem gradu Oklepniki iz celjskega mestnega parka bodo v naslednji sezoni igrali v alpski ligi proti avstrijskim in italijanskim klubom. Klub bo nosil ime HK RST Pellet Celje. Na no- vinarski konferenci so se poleg vseh najpomembnejših slovenskih novinarjev, ki spremljajo hokej, zbrali župan Mestne občine Celje Matija Kovač, predsednik Hokejske zveze Slovenije Matjaž Rakovec, generalni sekretar zveze Dejan Kontrec, direktor alpske lige Christian Feichtinger, predstavnik dosedanjega glavnega pokrovitelja kluba An- drej Bizaj, lastnik podjetja LedX, Hans Waschnig, direktor podjetja RST Pellet, ki bo postalo glavni pokrovitelj kluba, in predsednik celjskega kluba Vid Valenčak. DEAN ŠUSTER Z leve stojijo Matjaž Rakovec, Andrej Bizaj, Matija Kovač, Hans Waschnig, Christian Feichtinger in Vid Valenčak. posledica je tekmovanje na višji ravni. Alpska liga nam v tem trenutku najbolj ustre- za. Prepričan sem, da je vse skupaj začetek lepe hokejske zgodbe na Štajerskem.« Žal mu je, ker v alpski ligi ne bo Jesenic. »Naš proračun bo znašal tristo tisoč evrov. Če- prav bo za 30 do 40 odstotkov višji, kot je bil doslej, je v večji meri že zagotovljen. Če bodo v prihodnosti večje zahteve, bo treba dvigati višino prora- čuna.« V moštvu naj bi bili še naprej mladi domači fantje. V prvi sezoni tekmovalni cilj ne bo visok, Valenčak si po tihem želi preboj v končnico. Za vstopnico bo treba odšteti deset evrov. Vlaganja v dvorano bodo izdatna Celjski župan Matija Kovač si je ogledal zadnjo tekmo z Mariborom in se sprehodil po Vid Valenčak in Hans Waschnig med podpisom pogodbe dvorani ter spoznal razmere. »Vesel sem, da se ta tektonski premik v slovenskem hokeju dogaja v našem mestu. Spet je čas, da se povrne nekdanja slava. Ta ekipa in to vodstvo nas bosta popeljala do tega. Kot mesto smo veseli tega premika, saj pomeni promo- cijo hokeja ne le v Celju. Pri- čakujem, da je to začetek lepe zgodbe, ki jo bomo Celjani in Celjanke z veseljem spremlja- li s tribun.« Prehod na višjo stopnjo hokejskega tekmova- nja bo terjal izboljšavo oziro- ma prenovo dvorane. Občina bo pomagala predvsem z in- frastrukturnimi projekti, kot sta prenova in energetska ob- nova dvorane. »Naloga čaka naše javno podjetje ZPO. Gre za ureditev slačilnic za gostu- joče ekipe in za sodnike, na tribuni bodo na stole name- ščene izolacijske prevleke, pri ureditvi igrišča bo treba spet zarisati črte. Upamo, da bomo v naslednjih letih še dodatno posodobili dvora- no. Na strehi bo postavljena sončna elektrarna. Vlaganja bodo izdatna. Veliko dela nas čaka.« Nova ledena dvorana je v prostorskih načrtih, a za zdaj še v zelo oddaljeni priho- dnosti. Predsednik HZS Ma- tjaž Rakovec je v svojem pr- vem medijskem odzivu dejal, da gre za tektonski premik v slovenskem hokeju: »Zahva- ljujem se celjski ekipi in ligi AHL. Ko so mi povedali, da je Celje resen kandidat za vstop, sem bil vesel, ko pa se je to zgodilo, sem vedel, da je to velika stvar za slovenski ho- kej. Kot navijač se spomnim časov, ko je bilo Celje zelo močno v hokeju. Županu po- lagam na srce, da bo potreb- na nova dvorana. To je nova doba slovenskega hokeja, da se razširi še na štajerski del. Premika se, tudi v Mariboru. Upamo, da bomo predvsem dobili infrastrukturo, ker je hokej glede tega podhranjen. Čestitam Celju, ima vso pod- poro HZS.« Najbolj zapostavljen ekipni šport Na Starem gradu je bil tudi direktor obeh regionalnih tekmovanj, lige IceHL in alp- ske lige, Christian Feichtin- ger. Poudaril je, da je vedno lepo sprejeti novega člana: »Zdaj je sodelovanje s slo- venskim hokejem že dolgo, prepričan sem, da to ne bo naš zadnji obisk v Celju. Prvi vtis je odličen, tukaj je župan mesta. Novo moštvo bo imelo svoje izzive v ligi, da pride na ustrezno raven. Veselimo se, da imamo novo prizorišče in novo ekipo iz Slovenije.« Go- renjec Andrej Bizaj, ki z dru- žino živi v Savinjski dolini, je lastnik podjetja LedX. S tem imenom je klub po 28 letih ponovno osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu, v re- dnem delu lige IHL pa je bil prvi. »V našem podjetju je že nekaj let rasla želja glede po- moči slovenskemu hokeju, ki je po našem mnenju najbolj zapostavljen ekipni šport v državi. Za letošnje rezultate se zahvaljujem ekipi in tre- nerju. Pričakovanja so bila presežena. Upam, da še niso rekli zadnje besede. Mislim, da bi moralo več podjetij iz Celja pristopiti k temu projek- tu. Samo tako se lahko šport razvija,« je poudaril Bizaj. Dodal je, da LedX ostaja v enaki ali celo večji meri fi - nančni podpornik kluba in da bo tudi sam ostal del vod- stvene strukture. Za piko na i poskrbeli mladi Klub ima precej mecenov, podjetje RST Pellet pa ni zgolj podpornik, temveč bo iska- lo tudi svojo korist. Direktor Hans Waschnig je najprej podpisal dveletno pogodbo z Valenčakom, nato je povedal: »Hvala za vabilo na tako lepo prizorišče. Z vstopom Celja v alpsko ligo smo videli izziv, ki bi ga bilo vredno podpreti. Tekme alpske lige so na ob- močju, kjer ima naše podjetje svoj trg oziroma kjer prodaja pelete. Zato upamo na sku- pni uspeh, na obojestransko zadovoljstvo na igriščih in trgu.« Koroškega Slovenca je do dokončne odločitve prive- dlo spoznanje, da celjski klub neutrudno dela z mladimi že vrsto let. In ko je ekipa U13 lani postala državni prvak, v polfi nalu in fi nalu lige IHL pa premagala Villach (iz Be- ljaka) in Kac (iz Celovca), je Waschnig začel še tesneje so- delovati s HK Celje. Foto: Andraž Purg »Našima najmočnejšima kluboma Olimpiji in Jesenicam smo že poma- gali, tudi za rešitev hokeja na Jesenicah smo uporabljali lastno znamko. Zdaj smo po 13 letih že malo utrujeni od te pomoči. Bolj pomembno je, da vlagamo v Celje, Maribor, Triglav, kjer imajo jasno začrtane cilje. Če bomo spet mi reševali Jesenice, bo to pomenilo škodo za druge, saj menimo, da je boljše pomagati manjšim klubom,« je odločno govoril predsednik HZS Matjaž Rakovec. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 9, 2. marec 2023 ŠPORT Prva kolesarska dirka Po Sloveniji je bila maja 1993 v počastitev nove države, le leto dni po tem, ko je Kolesar- ska zveza Slovenije postala polnopravna članica medna- rodne kolesarske zveze. Ko- lesarska dirka Po Sloveniji je dobila svoje mesto na medna- rodnem prizorišču. Dirka ni bila organizirana le dvakrat, in sicer v letih 1997 in 2020. Že od leta 1998 jo pripravlja Kolesarski klub Adria Mobil iz Novega mesta. Start po enajstih letih Dirka ohranja svoj status v kategoriji UCI ProSeri- es in je postala ena najbolj prepoznavnih, privlačnih in gledanih dirk v obdobju pred Dirko po Franciji. Seveda k temu ogromno pripomo- rejo nastopi največjih ekip in zvezdnikov. V tridesetih letih je dirka Po Sloveniji obiskala številna slovenska mesta. Starte ali cilje je go- stilo 63 slovenskih ter pet mest v sosednjih državah (Zagreb, Beljak, Bazovica, Trbiž in Trst). Med sloven- skimi mesti je dirka največ- krat obiskala Novo mesto, ki je gostilo 35 startov oziroma ciljev etap, Ljubljano, ki je gostila 30 startov oziroma ci- ljev, ter Novo Gorico, kjer se je začelo oziroma končalo 22 etap. Start letošnje dirke bo v knežjem mestu, ki je bilo lani proglašeno za naj gosti- telja dirke. Celje je start dir- ke že gostilo leta 2012, pred 30 leti je pripravilo cilj prve etape slovenske pentlje. Priprava številnih dejavnosti »Z veseljem smo se odzva- li na pobudo organizatorjev, da bi se kolesarska dirka Po Sloveniji letos začela v našem mestu. Celje je že dolga leta ponosen partner tega špor- tno-turističnega spektakla, ki v mednarodnem športnem prostoru uživa velik ugled, čemur pritrjuje tudi udeležba nekaterih največjih zvezdni- Timi z ekipo »rešil« prvenstvo Planica: Slovenska re- prezentanca v postavi Ema Klinec, Nika Križnar, Timi Zajc in Anže Lanišek je na mešani ekipni tek- mi v smučarskih skokih osvojila prvo medaljo na domačem svetovnem prvenstvu v Planici, ki je zdaj »rešeno«. Na srednji skakalnici ji je pripadlo bronasto odličje. Odličen je bil Timi Zajc iz Hramš: »Uspela sta mi dva vr- hunska skoka, imel sem najboljši dosežek med vsemi. Vsi smo se potru- dili in z bronasto medaljo moramo biti zadovoljni.« Zlato je pripadlo Nemčiji, srebro Norveški. Še dvanajst krogov Celje: V zadnjih dveh krogih 1. slovenske lige so nogometaši Celja zmagali in izgubili. V 23. krogu so na svojem stadionu pre- magali ljubljanski Bravo z 2: 1. Povedli so gostje, za preobrat sta poskrbe- la Aljoša Matko in Lucas Mačak. Zaradi neprimer- nega vedenja po tekmi v Sežani je bil trener Roman Pilipčuk na tribuni tudi na tekmi v Mariboru. Tam so bili njegovi varovanci nemočni, Mariborčani so slavili z 2: 0. Razmerje v strelih v vrata je bilo 6: 1 v korist gostiteljev. »Doma- čini so zasluženo zmagali. Zelo zgodaj smo po dveh napakah prejeli zadetka. Vemo, kaj moramo storiti proti Gorici,« je dejal Luka Bobičanec. Olimpija ima 57 točk, Maribor 43, Celje 41, Domžale 38, Koper 36, Mura 34 … Danes se bo začel spomladanski del tekmovanja v 2. SNL. Vo- dilna Rogaška bo v soboto (15.00) gostila Brinje. Skamen prvič državni prvak med mladinci Divača: Prve letošnje tekme, državnega prven- stva v akrobatskih skokih z male prožne ponjave, se je udeležilo dvanajst tek- movalcev in tekmovalk iz Freestyle kluba Celje. V vseh kategorijah je na- stopilo kar 392 akrobatov. Celjan Urh Skamen, ki se lahko pohvali s številnimi naslovi v kategoriji sta- rejših dečkov, je tokrat zmagal med mladinci. O njegovih dih jemajočih skokih je trener Franc Grahek dejal: »Urhovi skoki imajo največjo am- plitudo v primerjavi s sko- ki njegovih tekmecev, s čimer navdušuje sodnike in občinstvo. Pripravljava izvedbo še zahtevnejše- ga skoka, trojni salto z obratom 180.« Jakob Le- skovšek je zasedel deseto mesto. Tina je glavna favoritinja za zlato Istanbul: Najboljša slo- venska atletinja Tina Šutej bo prvo ime dvanajstčlan- ske slovenske reprezen- tance na dvoranskem evropskem prvenstvu v največjem turškem me- stu. Članica Kladivarja ima najboljši letošnji izid v Evropi in drugega na svetu. Uresničila se ji je želja, saj je redno pre- skakovala 4,70 metra. Točno pred mesecem je postavila državni rekord v Ostravi (4,82). Druga na stari celini je Finka Wil- ma Murto (4,75), sledi ji Čehinja Amalie Švabikova (4,72). Kvalifi kacije bodo jutri, fi nale v soboto ob 19.05. Na EP bodo tudi Eva Pepelnak (troskok) in Jan Vuković (800 m), oba člana Kladivarja, ter nek- danji član celjskega klu- ba Robert Renner (skok s palico). Predsednik zveze Primož Feguš je iz- razil pričakovanje, da se bo ekipa iz Turčije vrnila najman j z enim odličjem. DŠ Lanski naj gostitelj bo letos poskrbel za začetek uvodne etape Dirka Po Sloveniji se bo začela v Celju Devetindvajseta izvedba slovenske pentlje bo na sporedu med 14. in 18. junijem. Za Celje torej ostaja neuslišana želja, da bi bila tekma v soboto in nikogar ne bi prizadel prometni kolaps. DEAN ŠUSTER Tadej Pogačar je lani slavil na Starem gradu, saj si je s prepričljivo etapno zmago skoraj že zagotovil končno prvo mesto. NA KRATKO kov kolesarstva. Dirko zato vidimo kot odlično priložnost za promocijo našega mesta, hkrati pa tudi kot platformo, ki jo lahko izkoristimo za po- večanje priljubljenosti športa, zdravega življenjskega sloga in trajnostne mobilnosti. Lani je naše mesto prejelo naziv naj gostitelja dirke, kar je še dodatna motivacija, da tudi v tem letu pripravimo številne dejavnosti, ki bodo uvodu dir- ke dale še dodaten čar in za- nimivost,« je poudaril župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Organizacijski direk- tor dirke Bogdan Fink je do- dal: »Celje je dolgoletni par- tner dirke Po Sloveniji, poleg tega so bili prihodi karavane v mesto vedno zelo privlačni, sprejem kolesarjev pa veliča- sten. Celo več, Celje je gosti- lo zaključek prve prave etape prve izvedbe dirke v maju 1993, takoj po prologu. Aktu- alnemu naj gostitelju je zago- tovo v ponos, da bo pozdravil kolesarje s celotnega sveta v Sloveniji, zato sem zelo vesel, da so Celjani sprejeli izziv, ki mu bodo glede na pridoblje- ne izkušnje zagotovo kos.« V katero smer bodo v sredo, 14. junija, zapeljali kolesarji, bo znano naslednji mesec. Foto: SHERPA Leta 2019 je bil v Celju cilj ene izmed etap dirke Po Sloveniji, letos pa bo v knežjem mestu start uvodne etape. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 9, 2. marec 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 3. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Melita Bevc: Kako je Eva pomagala soncu znova posijati Predstavitev pravljice 18.00 Dom kulture Velenje PAR A LELE Polletna produkcija Plesnega studia N Velenje 18.00 Center Noordung Vitanje Jure Jakob Pesniški večer 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev zadnji treh knjig slovenskega politika, publicista in ekonomista Igorja Omerze 19.30 Gledališče Celje Dario Fo: Vse zastonj! Vse zastonj! Festival Dnevi komedije; Prešernovo gledališče Kranj 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijaških komornih skupin 20.00 Špital za prjatle Celje Nicole Witt z bandom Koncert 20.30 Max klub Velenje Jure Pukl – Alessandro Lanzoni Nemesis (SI/I/ US) in Joe Sanders & Kendrick Scott Nagradni koncert za abonente Max Klub Jazz Festivala PETEK, 3. 3. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop oddelka pihal in trobil 17.00 Vila Bianca Velenje Irena Gućek: Biti ženska D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 6. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA UPORABNA AROMATERAPIJA Predavateljica: Tannja Yrska V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 8. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Pravljične dogodivš čine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 9. marec, ob 17.30 NAPOVEDUJEMO! SREČANJE Z DAVIDOM ZUPAN ČIČEM Predstavitev knjige Življenje v Sivi coni Torek, 14. marec, ob 18.00 v Študijski čitalnici KAVARNA in SLAŠČIČARNA MIŠKO KNJIŽKO Potica z veleposlanikoma Pogovor in dru ženje z nemškima veleposlanikoma v Sloveniji. Odprtje razstave ob praznovanju mednarodnega dneva žena 18.00 Savinov likovni salon Žalec Peter Koštrun: V krogu Vodenje po razstavi in pogovor z avtorjem 18.00 Kulturni dom Mozirje Petelinje jajce Literarni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom ob izidu njegovega romana 19.19 Knjižnica Velenje Melodije cvetja Olge Ulokina Odprtje razstave 19.30 Stanetova ulica Celje Roza Avtorska predstava Nuše Komplet; tudi v nedeljo ob istem času 19.30 Gledališče Celje Yasmina Reza: Bog Masakra Festival Dnevi komedije; Mestno gledališče ljubljansko SOBOTA, 4. 3. 10.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: Mala Eli Gledališča predstava 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Motovilčica Abonma in za izven 17.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Šmartno v Rožni dolini Koncert ob 10-letnici delovanja 18.45 Župnijska dvorana na Ponikvi pri Žalcu Mohorski večer - Rimljan s slovenskim srcem Ob stoletnici rojstva dddr. Maksimilijana Jezernika 19.30 Gledališče Celje Los Hermanos muy simpáticos: Regional muy cultural Festival Dnevi komedije; koncert NEDELJA, 5. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Velenje Ej yo, repki grejo na turnejo! Otroška glasbena predstava 15.00 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Zadrega nad zadrego Gledališka igra; KD Miklavž 17.00 in 20.00 Celjski dom Festival-Ić smeha: Ićkoti Mini turneja smeha PONEDELJEK, 6. 3. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu praznujejo 25 let 19.30 Dom kulture Velenje Škofjeloški pasijon Drama, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj TOREK, 7. 3. 17.00 Velenjski grad »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!« Javno vodstvo po občasni razstavi 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Metamorfoze – preobrazbe Odprtje likovne razstave Erne Ferjanič 18.00 Kulturni center Laško Otroci pojejo slovenske pesmi Šolska prireditev 18.00 Galerija Velenje konSekvence  Galerija Velenje Odprtje razstave 18.00 Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Brinove jagode Odprtje razstave Agate Pavlovec 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zaključni recital harfi stk Ana Kovačič in Ivanka Žaberl 19.19 Knjižnica Velenje Malina Schmidt Snoj: Samo en ples Zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine; Kajuhov večer SREDA, 8. 3. 10.00 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Gledališka predstava 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična preja Lutkovna predstava v izvedbi Lutke Pika-Poka; primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 19.00 Občinska knjižnica Žalec Majda Petan: Snaga Predstavitev knjige 19.30 Celjski dom Vid Valič: Strast. Dojenček in rompompom Komedija 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Zdrava pamet Monokomedija, KUD Dveh in Rumena zavesa Prireditve ob dnevu žena NEDELJA, 5. 3. 13.00 Dvorišče OŠ Griže 36. pohod žena na Hom 16.00 Thermana park Laško Klapa Sebenico in Branimir Bubica Tradicionalni koncert ob dnevu žena PONEDELJEK, 6. 3. 16.00 Celjski mladinski center Ženski dan: Ženske ženskam SREDA, 8. 3. 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.00 Pegazov dom Rogaška Slatina Nastop učencev III. OŠ Rogaška Slatina ob dnevu žena 15.00 Krčma TamKoUčiri Dan žena – penina in jagode za predstavnice nežnejšega spola 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Praznujemo! 60/30: Z umetnicami Ob dnevu žena sprehod skozi razstavo (Ne) Uravnoteženost 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Prireditev ob dnevu žena 18.00 Dom kulture Velenje Vozel Komedija ob dnevu žena, Kulturno društvo Kotlje 19.00 Športna dvorana Vransko Modrijani na Vranskem 19.00 Stari grad Celje Cena ljubezni v srednjem veku Tematsko vodenje je namenjeno damam ob prazniku 8. marec. 19.00 Celjski mladinski center 8. marec Teatro Šentjošt pripravlja performans na temo nasilja nad ženskami; z vami bo psihologinja Hana Gorše. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dan D: Tiho Akustični koncert ob dnevu žena Druge prireditve ČETRTEK, 2. 3. 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 1. do 4. razreda. 16.30 UPI Žalec Pesem moja je posoda tvojega imena … Marčevsko študijsko bralno druženje. 17.00 Mladinski center Žalec Numerološka delavnica 17.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga Bralni krožek 17.30 Osrednja knjižnica Celje Knjižna čajanka 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Kako so kužne bolezni zaznamovale slovensko in evropsko zgodovino? Predavateljica dr. Zvonka Zupanič Slavec 20.00 Celjski mladinski center Vzemi, kar ti življenje ponuja Predavanje alpinistke Anje Petek 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večeri novo nastale glasbe PETEK, 3. 3. 17.00 Knjižnica Laško Spominski večer V spomin prof. dr. Toma Korošca 20.00 Celjski mladinski center Tekusnu Predstavitev novega albuma SOBOTA, 4. 3. 10.00 Občinska knjižnica Prebold Prišla bo pomlad Ustvarjalna delavnica za otroke 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Sobotna varstva 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 12.15. Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka Celje; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi; tudi v nedeljo ob istem času NEDELJA, 5. 3. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Moje čebelarjenje skozi leto Predava Boštjan Noč 11.00 do 12.00 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 6. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Uporabna aromaterapija Predavanje v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Darja Korez Korenčan & Erna Ferjanič Literarno-pogovorni večer TOREK, 7. 3. 15.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak ob 28. rojstnem dnevu podarja prost vstop v Otroški muzej 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Zaljubljene ptičke Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Celje skozi čas: Mesto ob Savinji – Slovenski Pompeji Predavatelj dr. Jure Krajšek SREDA, 8. 3. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Handling dojenčka 17.00 Mladinski center Žalec Joga smeha 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda Dobrodelne prireditve NEDELJA, 5. 3. 17.00 Dom krajanov Vrbje Zakonci stavkajo Dobrodelna predstava KUD Prebold Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofi ja: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor zapuščine, avto- rice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Galerija Železarskega muzeja Teharje: skupinska fotografska razstava fotoklubov, Vsi za ene- ga, eden za vse; do 20. 3. Knjižnica Šentjur: likovna raz- stava V iskanju sebe, avtorice Katarine Jazbinšek; do 10. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: PRE>TOK, razstava študentov ALUO in dijakov ŠCRS; do 5. 3. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 9, 2. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ALBERTA KOŠTOMAJA (20. 5. 1944–17. 2. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cve- tje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospe Ani Romih. Žalujoči: vsi njegovi n Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega ata JAKOBA PODPEČANA iz Celja (7. 6. 1942–18. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem, sodelavcem in znancem. Hvala domu starejših občanov SeneCura Vojnik in gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem in vsakomur za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi 123 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice STANE JAVORNIK iz Dolge Gore 46 (14. 5. 1938–23. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem, pogrebni službi Gekott, pevcem, trobentaču in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni n Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi brat, stric in svak MATIJA VIDEČNIK (TIČKO) iz Spodnje Rečice 159, Laško (14. 3. 1949–20. 2. 2023) Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, stiske roke, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala Komunali Laško, cvetličarni Aurora, pevcem in go- spodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem članom Lovske družine Rečica in gospodu Andreju Mavriju za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča: sestra z družino L 15 Umrla je naša upokojena sodelavka SUZANA FRECE dipl. org. menedž., zaposlena kot farmacevtska tehnica in bivša vodja v lekarni Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n stroji PRODAM NEDOKONČANO tračno žago za razrez hlodo- vine prodam. Telefon 041 976-668. 118 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 PAJEK, mulčar, kosilnico in traktor kupim. Telefon 031 540-364. p TRAKTOR in nekaj priključkov kupim. Telefon 031 680-684. p ROTACIJSKO kosilnico in cisterno za gnojevko kupim. Telefon 031 506-419. 126 STAREJŠO vitlo za spravilo lesa in cepilec za drva kupim. Telefon 040 833-018. 126 oPrEMA PRODAM MIZO, raztegljivo, rjave barve, prodam. Tele- fon 041 202-470. 128 ŽiVAL i PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možno tudi dostava. Telefon 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KRAVO simentalko, zelo kakovostno, 3. te- leta, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 031 679-811. 120 ZAJCE in zajklje, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 563-725. 125 Poroke Celje Poročila sta se: Sara KRI- ŽNIK in Ivan STOJILKOVIĆ, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Andreja UR- BANC in Janko PLATOVŠEK, oba iz Šoštanja, Andreja SE- KLIČ iz Velenja in Benjamin PODHOSTNIK iz Ptuja. KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p zAMenj AM TELIČKE za rejo in breje pašne telice menjam za telico za zakol. Telefon 031 533-745. p KMEtijsKi PriDELKi PRODAM KAKOVOSTNO uležan konjski gnoj z nastilom (listje) prodam. Možne tudi manjše količi- ne z dostavo. Telefon 041 980-188. L 10 DOBRO rdeče vino, naravno, z brajde, in jabolčnik za kis, prodam. Telefon 041 814-119. 124 SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p DOMAČ kompost v vrečah prodam. Telefon 031 430-830. 131 ost ALo PRODAM DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 PUHALNIK Tajfun, z motorjem 10 kW-KS, in telico simentalko, staro eno leto, težko 300 kg, pašno, za dopitanje, prodam. Telefon 031 467-862. 122 HLADILNIK – zamrzovalnik Beko nofrost, sre- brn, nov, v garanciji do 2027, bel usnjen trosed s počivalnikom in dvosed, kotno sedežno z ležiščem, dvojno vzmetenje, vse zelo ohranjeno, bela vratna krila, še zapakirana (2 kosa 2000 x 850, en kos 2000 x 750) nujno prodam zaradi selitve. Telefon 041 736-262. 127 Smrti Celje Umrli so: Karl ŠTAVT iz Celja, 93 let, Karel BERGER iz Celja, 83 let, Jurij KAČIČNIK iz Štor, 81 let, Alojz URANJEK iz Žalca, 70 let, Terezija DEBE- LAK iz Braslovč, 83 let, Mojmir ČERENAK iz Celja, 59 let, Ja- nez JELEN iz Braslovč, 83 let, Martin SIVKA iz Dramelj, 84 let, Olga JEROMEL iz Celja, 88 let, Alojzija JUVANČIČ iz Celja, 98 let, Franc IVANEK iz Levca, 76 let, Ana ŽEKAR iz Gorice pri Slivnici, 79 let, Ivana POLENŠEK iz Šentjurja, 89 let, Inge ZAGOŽEN iz Ce- lja, 74 let, Elizabeta ŠKOBER- NE iz Arje vasi, 91 let, Marija LEŠNIK iz Ponikve pri Žalcu, 76 let, Zofija LUPŠE iz Celja, 90 let, Nada JERMOL iz Celja, 74 let, Ana POZINEK iz Celja, 89 let, Jožef PUSTOSLEMŠEK iz Braslovč, 89 let, Ludvik SENI- CA iz Laškega, 84 let, Božena Osman DEDIĆ iz Šoštanja, 63 let, Antonija DRVARIČ iz Šoštanja, 88 let. Laško Umrli so: Matija VIDEČNIK iz Spodnje Rečice, 74 let, Ka- tarina OJSTERŠEK iz Laške- ga, 89 let, Antonija FIDLER iz Leskovce, 86 let, Franc RI- HAR iz Zgornje Rečice, 78 let, Ana VIRANT iz Žalca, 89 let, Ivan KNEZ iz Rimskih Toplic, 81 let. Šentjur Umrli sta: Albina DROB- NE iz Loke pri Žusmu, 94 let, Stanislava ROMIH s Ponikve, 87 let. Žalec Umrli so: Marija BRGLEZ iz Žalca, 93 let, Katarina PO- TEKO iz Gotovelj, 89 let, Jože- fa SILOVŠEK iz Žalca, 86 let, Hilda KNEZ iz Velenja, 86 let, Nada GOVEDIČ iz Pondorja, 52 let, Hilda POLAVDER iz Zabukovice, 79 let, Vilibald STERNAD iz Griž, 80 let, Ivica ROS iz Mozirja, 74 let, Jožefa IRMAN iz Petrovč, 86 let, Olga HAJDINJAK iz Mo- zirja, 89 let, Uroš KOCELI iz Žalca, 68 let, Ivana ČEHOVIN iz Žalca, 90 let, Leopold SEM- PRIMOŽNIK iz Vranskega, 71 let, Aleš CILENŠEK iz Žalca, 58 let. SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA bukova drva, seno v kockah in okrogle silažne bale prodam. Telefon 031 559- 820. 130 ODDAM PET stoječih smrek brezplačno oddam. Tele- fon 031 786 173. 129 ZMENKi MOŠKI iz Domžal, 175 cm, star 52 let, podje- tnik, občasni motorist, nekadilec, nepivec, z zdravim načinom življenja, išče žensko družbo za izlete na obalo, rekreacijo, dvojino. Telefon 031 695-370. p FANT s podeželja, pozitiven, nekadilec, ure- jen, srednjih let, želi spoznati pošteno dekle ali mamico, ljubiteljico narave in izletov, staro do 40 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIDI K MENI. L 14 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi PRVULOVIĆ iz Celja, 86 let, Karolina KRISTAN iz Dobrne, 90 let, Stjepan BREZNIK iz Celja, 92 let, Viktor VERVEGA iz Prebolda, 74 let, Nevenka GROBELŠEK iz Celja, 81 let, Albert KOŠTOMAJ iz Celja, 79 let, Marija JELER iz Celja, 95 let, Frančišek BRAČKO iz Ložnice pri Žalcu, 91 let, Ivan SODAR iz Laškega, 81 let, An- ton KRIŽOVNIK iz Šempetra, 92 let, Stanislav ZABUKOVNIK s Polzele, 70 let, Ivan VIDEN- ŠEK iz Otemna, 70 let, Marija ADAMOVIĆ iz Galicije, 78 let, Angela VERZELAK iz Šmar- tnega ob Paki, 93 let, Dušan KRT iz Velenja, 59 let, Franc KRISTAN iz Štor, 90 let, Jakob PODPEČAN iz Celja, 81 let, Franc PEPERKO iz Celja, 82 let, Alenka KOMAR iz Celja, 81 let. Velenje Umrli so: Dragan DANIČIĆ iz Velenja, 71 let, Danijela PRAZNIK iz Šmartnega ob Paki, 88 let, Franc CENTRIH iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Sebastjan KOPRIVNIK iz Velenja, 54 let, Dragica ZEP iz Skorna pri Šoštanju, 68 let, Franc RAZGORŠEK iz Velenja, 78 let, Silvestra KLEMENČIČ iz Šmartne- ga ob Paki, 90 let, Štefanija PRISLAN iz Velenja, 94 let, BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 9, 2. marec 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 2. 3. 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Melita Bevc: Kako je Eva pomagala soncu znova posijati Predstavitev pravljice 18.00 Dom kulture Velenje PAR A LELE Polletna produkcija Plesnega studia N Velenje 18.00 Center Noordung Vitanje Jure Jakob Pesniški večer 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev zadnji treh knjig slovenskega politika, publicista in ekonomista Igorja Omerze 19.30 Gledališče Celje Dario Fo: Vse zastonj! Vse zastonj! Festival Dnevi komedije; Prešernovo gledališče Kranj 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijaških komornih skupin 20.00 Špital za prjatle Celje Nicole Witt z bandom Koncert 20.30 Max klub Velenje Jure Pukl – Alessandro Lanzoni Nemesis (SI/I/ US) in Joe Sanders & Kendrick Scott Nagradni koncert za abonente Max Klub Jazz Festivala PETEK, 3. 3. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop oddelka pihal in trobil 17.00 Vila Bianca Velenje Irena Gućek: Biti ženska D O G O D K I V O S R E D N J I K N J I Ž N I C I C E L J E PONEDELJEK, 6. marec, ob 17.30 ŠTUDIJSKA ČITALNICA UPORABNA AROMATERAPIJA Predavateljica: Tannja Yrska V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje. SREDA, 8. marec, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Pravljične dogodivš čine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 9. marec, ob 17.30 NAPOVEDUJEMO! SREČANJE Z DAVIDOM ZUPAN ČIČEM Predstavitev knjige Življenje v Sivi coni Torek, 14. marec, ob 18.00 v Študijski čitalnici KAVARNA in SLAŠČIČARNA MIŠKO KNJIŽKO Potica z veleposlanikoma Pogovor in dru ženje z nemškima veleposlanikoma v Sloveniji. Odprtje razstave ob praznovanju mednarodnega dneva žena 18.00 Savinov likovni salon Žalec Peter Koštrun: V krogu Vodenje po razstavi in pogovor z avtorjem 18.00 Kulturni dom Mozirje Petelinje jajce Literarni večer s pisateljem Ferijem Lainščkom ob izidu njegovega romana 19.19 Knjižnica Velenje Melodije cvetja Olge Ulokina Odprtje razstave 19.30 Stanetova ulica Celje Roza Avtorska predstava Nuše Komplet; tudi v nedeljo ob istem času 19.30 Gledališče Celje Yasmina Reza: Bog Masakra Festival Dnevi komedije; Mestno gledališče ljubljansko SOBOTA, 4. 3. 10.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: Mala Eli Gledališča predstava 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Motovilčica Abonma in za izven 17.00 Dom krajanov Šmartno v Rožni dolini Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Šmartno v Rožni dolini Koncert ob 10-letnici delovanja 18.45 Župnijska dvorana na Ponikvi pri Žalcu Mohorski večer - Rimljan s slovenskim srcem Ob stoletnici rojstva dddr. Maksimilijana Jezernika 19.30 Gledališče Celje Los Hermanos muy simpáticos: Regional muy cultural Festival Dnevi komedije; koncert NEDELJA, 5. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 11.00 Dom kulture Velenje Ej yo, repki grejo na turnejo! Otroška glasbena predstava 15.00 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Zadrega nad zadrego Gledališka igra; KD Miklavž 17.00 in 20.00 Celjski dom Festival-Ić smeha: Ićkoti Mini turneja smeha PONEDELJEK, 6. 3. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu praznujejo 25 let 19.30 Dom kulture Velenje Škofjeloški pasijon Drama, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj TOREK, 7. 3. 17.00 Velenjski grad »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!« Javno vodstvo po občasni razstavi 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Metamorfoze – preobrazbe Odprtje likovne razstave Erne Ferjanič 18.00 Kulturni center Laško Otroci pojejo slovenske pesmi Šolska prireditev 18.00 Galerija Velenje konSekvence  Galerija Velenje Odprtje razstave 18.00 Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice Brinove jagode Odprtje razstave Agate Pavlovec 19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Zaključni recital harfi stk Ana Kovačič in Ivanka Žaberl 19.19 Knjižnica Velenje Malina Schmidt Snoj: Samo en ples Zgodba Marte Paulin Schmidt – Brine; Kajuhov večer SREDA, 8. 3. 10.00 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Gledališka predstava 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična preja Lutkovna predstava v izvedbi Lutke Pika-Poka; primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti 19.00 Občinska knjižnica Žalec Majda Petan: Snaga Predstavitev knjige 19.30 Celjski dom Vid Valič: Strast. Dojenček in rompompom Komedija 19.30 Kulturni center Rogaška Slatina Zdrava pamet Monokomedija, KUD Dveh in Rumena zavesa Prireditve ob dnevu žena NEDELJA, 5. 3. 13.00 Dvorišče OŠ Griže 36. pohod žena na Hom 16.00 Thermana park Laško Klapa Sebenico in Branimir Bubica Tradicionalni koncert ob dnevu žena PONEDELJEK, 6. 3. 16.00 Celjski mladinski center Ženski dan: Ženske ženskam SREDA, 8. 3. 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Prost vstop za ženske ob mednarodnem dnevu žena 10.00 Pegazov dom Rogaška Slatina Nastop učencev III. OŠ Rogaška Slatina ob dnevu žena 15.00 Krčma TamKoUčiri Dan žena – penina in jagode za predstavnice nežnejšega spola 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Praznujemo! 60/30: Z umetnicami Ob dnevu žena sprehod skozi razstavo (Ne) Uravnoteženost 18.00 Dom kulture Svoboda Griže Prireditev ob dnevu žena 18.00 Dom kulture Velenje Vozel Komedija ob dnevu žena, Kulturno društvo Kotlje 19.00 Športna dvorana Vransko Modrijani na Vranskem 19.00 Stari grad Celje Cena ljubezni v srednjem veku Tematsko vodenje je namenjeno damam ob prazniku 8. marec. 19.00 Celjski mladinski center 8. marec Teatro Šentjošt pripravlja performans na temo nasilja nad ženskami; z vami bo psihologinja Hana Gorše. 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dan D: Tiho Akustični koncert ob dnevu žena Druge prireditve ČETRTEK, 2. 3. 15.15 do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 do 17.30 Celjski mladinski center Tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 1. do 4. razreda. 16.30 UPI Žalec Pesem moja je posoda tvojega imena … Marčevsko študijsko bralno druženje. 17.00 Mladinski center Žalec Numerološka delavnica 17.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga Bralni krožek 17.30 Osrednja knjižnica Celje Knjižna čajanka 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Kako so kužne bolezni zaznamovale slovensko in evropsko zgodovino? Predavateljica dr. Zvonka Zupanič Slavec 20.00 Celjski mladinski center Vzemi, kar ti življenje ponuja Predavanje alpinistke Anje Petek 20.00 Celjski mladinski center JaMCC večeri novo nastale glasbe PETEK, 3. 3. 17.00 Knjižnica Laško Spominski večer V spomin prof. dr. Toma Korošca 20.00 Celjski mladinski center Tekusnu Predstavitev novega albuma SOBOTA, 4. 3. 10.00 Občinska knjižnica Prebold Prišla bo pomlad Ustvarjalna delavnica za otroke 10.00 do 11.30 Tehnopark Celje Sobotna varstva 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka 12.15. Tehnopark Celje Znanstveni šov: Ta nora znanost! V sklopu ogleda Tehnoparka Celje; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 14.00 Tehnopark Celje Ustvarjalna delavnica s 3D pisalom V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi; tudi v nedeljo ob istem času NEDELJA, 5. 3. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Moje čebelarjenje skozi leto Predava Boštjan Noč 11.00 do 12.00 Tehnopark Celje Kemija za najmlajše V sklopu ogleda Tehnoparka ob predhodni prijavi PONEDELJEK, 6. 3. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Uporabna aromaterapija Predavanje v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Darja Korez Korenčan & Erna Ferjanič Literarno-pogovorni večer TOREK, 7. 3. 15.00 Muzej novejše zgodovine Celje Herman Lisjak ob 28. rojstnem dnevu podarja prost vstop v Otroški muzej 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Zaljubljene ptičke Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Športnik leta 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Celje skozi čas: Mesto ob Savinji – Slovenski Pompeji Predavatelj dr. Jure Krajšek SREDA, 8. 3. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic: Handling dojenčka 17.00 Mladinski center Žalec Joga smeha 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Napredni tečaj Legorobotike Primerno za otroke od 5. do 9. razreda Dobrodelne prireditve NEDELJA, 5. 3. 17.00 Dom krajanov Vrbje Zakonci stavkajo Dobrodelna predstava KUD Prebold Razstave Pokrajinski muzej Celje – Sta- ra grofi ja: Žovneški postanejo grofje Celjski; do 30. 9., Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan; do 31. 8. Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: Obrazi; do konca leta 2023, Hermanov bonton; do konca leta 2023, Lepota je ženskega imena; do nadaljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava (Ne)Uravnoteže- nost; do 2. 4. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava ob 80-letnici rojstva dr. Cvi- jete Pahljina; do 18. 3., razstava Korespondenca Karla Destovnika Kajuha – Izbor zapuščine, avto- rice Andreje Jurkovnik; do 31. 3. Galerija Železarskega muzeja Teharje: skupinska fotografska razstava fotoklubov, Vsi za ene- ga, eden za vse; do 20. 3. Knjižnica Šentjur: likovna raz- stava V iskanju sebe, avtorice Katarine Jazbinšek; do 10. 3. Anina galerija Rogaška Slatina: PRE>TOK, razstava študentov ALUO in dijakov ŠCRS; do 5. 3. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 9, 2. marec 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija ALBERTA KOŠTOMAJA (20. 5. 1944–17. 2. 2023) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cve- tje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospe Ani Romih. Žalujoči: vsi njegovi n Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega ata JAKOBA PODPEČANA iz Celja (7. 6. 1942–18. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem, sodelavcem in znancem. Hvala domu starejših občanov SeneCura Vojnik in gastro oddelku Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem in vsakomur za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi 123 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice STANE JAVORNIK iz Dolge Gore 46 (14. 5. 1938–23. 2. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem, pogrebni službi Gekott, pevcem, trobentaču in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni n Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi brat, stric in svak MATIJA VIDEČNIK (TIČKO) iz Spodnje Rečice 159, Laško (14. 3. 1949–20. 2. 2023) Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, stiske roke, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala Komunali Laško, cvetličarni Aurora, pevcem in go- spodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsem članom Lovske družine Rečica in gospodu Andreju Mavriju za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča: sestra z družino L 15 Umrla je naša upokojena sodelavka SUZANA FRECE dipl. org. menedž., zaposlena kot farmacevtska tehnica in bivša vodja v lekarni Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n stroji PRODAM NEDOKONČANO tračno žago za razrez hlodo- vine prodam. Telefon 041 976-668. 118 KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, trak- tor, cisterno, trosilec, prikolico, pajek in druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 84 PAJEK, mulčar, kosilnico in traktor kupim. Telefon 031 540-364. p TRAKTOR in nekaj priključkov kupim. Telefon 031 680-684. p ROTACIJSKO kosilnico in cisterno za gnojevko kupim. Telefon 031 506-419. 126 STAREJŠO vitlo za spravilo lesa in cepilec za drva kupim. Telefon 040 833-018. 126 oPrEMA PRODAM MIZO, raztegljivo, rjave barve, prodam. Tele- fon 041 202-470. 128 ŽiVAL i PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in grahaste bar- ve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesno- stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možno tudi dostava. Telefon 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, rjave in druge pasme, pro- damo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n KRAVO simentalko, zelo kakovostno, 3. te- leta, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 031 679-811. 120 ZAJCE in zajklje, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 563-725. 125 Poroke Celje Poročila sta se: Sara KRI- ŽNIK in Ivan STOJILKOVIĆ, oba iz Celja. Velenje Poročili so se: Andreja UR- BANC in Janko PLATOVŠEK, oba iz Šoštanja, Andreja SE- KLIČ iz Velenja in Benjamin PODHOSTNIK iz Ptuja. KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p zAMenj AM TELIČKE za rejo in breje pašne telice menjam za telico za zakol. Telefon 031 533-745. p KMEtijsKi PriDELKi PRODAM KAKOVOSTNO uležan konjski gnoj z nastilom (listje) prodam. Možne tudi manjše količi- ne z dostavo. Telefon 041 980-188. L 10 DOBRO rdeče vino, naravno, z brajde, in jabolčnik za kis, prodam. Telefon 041 814-119. 124 SEMENSKI krompir in koruzo prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p DOMAČ kompost v vrečah prodam. Telefon 031 430-830. 131 ost ALo PRODAM DRVA, bukev, na paletah dolžine 25, 33, 50 cm, prodam. Cena 180 EUR, po dogovoru tudi dostava. Telefon 041 252-132. p SUHA drva, z dostavo, celjsko območje, pro- dam. Telefon 041 472-380. 116 PUHALNIK Tajfun, z motorjem 10 kW-KS, in telico simentalko, staro eno leto, težko 300 kg, pašno, za dopitanje, prodam. Telefon 031 467-862. 122 HLADILNIK – zamrzovalnik Beko nofrost, sre- brn, nov, v garanciji do 2027, bel usnjen trosed s počivalnikom in dvosed, kotno sedežno z ležiščem, dvojno vzmetenje, vse zelo ohranjeno, bela vratna krila, še zapakirana (2 kosa 2000 x 850, en kos 2000 x 750) nujno prodam zaradi selitve. Telefon 041 736-262. 127 Smrti Celje Umrli so: Karl ŠTAVT iz Celja, 93 let, Karel BERGER iz Celja, 83 let, Jurij KAČIČNIK iz Štor, 81 let, Alojz URANJEK iz Žalca, 70 let, Terezija DEBE- LAK iz Braslovč, 83 let, Mojmir ČERENAK iz Celja, 59 let, Ja- nez JELEN iz Braslovč, 83 let, Martin SIVKA iz Dramelj, 84 let, Olga JEROMEL iz Celja, 88 let, Alojzija JUVANČIČ iz Celja, 98 let, Franc IVANEK iz Levca, 76 let, Ana ŽEKAR iz Gorice pri Slivnici, 79 let, Ivana POLENŠEK iz Šentjurja, 89 let, Inge ZAGOŽEN iz Ce- lja, 74 let, Elizabeta ŠKOBER- NE iz Arje vasi, 91 let, Marija LEŠNIK iz Ponikve pri Žalcu, 76 let, Zofija LUPŠE iz Celja, 90 let, Nada JERMOL iz Celja, 74 let, Ana POZINEK iz Celja, 89 let, Jožef PUSTOSLEMŠEK iz Braslovč, 89 let, Ludvik SENI- CA iz Laškega, 84 let, Božena Osman DEDIĆ iz Šoštanja, 63 let, Antonija DRVARIČ iz Šoštanja, 88 let. Laško Umrli so: Matija VIDEČNIK iz Spodnje Rečice, 74 let, Ka- tarina OJSTERŠEK iz Laške- ga, 89 let, Antonija FIDLER iz Leskovce, 86 let, Franc RI- HAR iz Zgornje Rečice, 78 let, Ana VIRANT iz Žalca, 89 let, Ivan KNEZ iz Rimskih Toplic, 81 let. Šentjur Umrli sta: Albina DROB- NE iz Loke pri Žusmu, 94 let, Stanislava ROMIH s Ponikve, 87 let. Žalec Umrli so: Marija BRGLEZ iz Žalca, 93 let, Katarina PO- TEKO iz Gotovelj, 89 let, Jože- fa SILOVŠEK iz Žalca, 86 let, Hilda KNEZ iz Velenja, 86 let, Nada GOVEDIČ iz Pondorja, 52 let, Hilda POLAVDER iz Zabukovice, 79 let, Vilibald STERNAD iz Griž, 80 let, Ivica ROS iz Mozirja, 74 let, Jožefa IRMAN iz Petrovč, 86 let, Olga HAJDINJAK iz Mo- zirja, 89 let, Uroš KOCELI iz Žalca, 68 let, Ivana ČEHOVIN iz Žalca, 90 let, Leopold SEM- PRIMOŽNIK iz Vranskega, 71 let, Aleš CILENŠEK iz Žalca, 58 let. SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p SUHA bukova drva, seno v kockah in okrogle silažne bale prodam. Telefon 031 559- 820. 130 ODDAM PET stoječih smrek brezplačno oddam. Tele- fon 031 786 173. 129 ZMENKi MOŠKI iz Domžal, 175 cm, star 52 let, podje- tnik, občasni motorist, nekadilec, nepivec, z zdravim načinom življenja, išče žensko družbo za izlete na obalo, rekreacijo, dvojino. Telefon 031 695-370. p FANT s podeželja, pozitiven, nekadilec, ure- jen, srednjih let, želi spoznati pošteno dekle ali mamico, ljubiteljico narave in izletov, staro do 40 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIDI K MENI. L 14 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi PRVULOVIĆ iz Celja, 86 let, Karolina KRISTAN iz Dobrne, 90 let, Stjepan BREZNIK iz Celja, 92 let, Viktor VERVEGA iz Prebolda, 74 let, Nevenka GROBELŠEK iz Celja, 81 let, Albert KOŠTOMAJ iz Celja, 79 let, Marija JELER iz Celja, 95 let, Frančišek BRAČKO iz Ložnice pri Žalcu, 91 let, Ivan SODAR iz Laškega, 81 let, An- ton KRIŽOVNIK iz Šempetra, 92 let, Stanislav ZABUKOVNIK s Polzele, 70 let, Ivan VIDEN- ŠEK iz Otemna, 70 let, Marija ADAMOVIĆ iz Galicije, 78 let, Angela VERZELAK iz Šmar- tnega ob Paki, 93 let, Dušan KRT iz Velenja, 59 let, Franc KRISTAN iz Štor, 90 let, Jakob PODPEČAN iz Celja, 81 let, Franc PEPERKO iz Celja, 82 let, Alenka KOMAR iz Celja, 81 let. Velenje Umrli so: Dragan DANIČIĆ iz Velenja, 71 let, Danijela PRAZNIK iz Šmartnega ob Paki, 88 let, Franc CENTRIH iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Sebastjan KOPRIVNIK iz Velenja, 54 let, Dragica ZEP iz Skorna pri Šoštanju, 68 let, Franc RAZGORŠEK iz Velenja, 78 let, Silvestra KLEMENČIČ iz Šmartne- ga ob Paki, 90 let, Štefanija PRISLAN iz Velenja, 94 let, BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 9, 2. marec 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK Predstavili smo vam vseh šest kandidatov za naziv Dobrotnik leta. Ne pozabite, odločajo vaši glasovi, zato še naprej pošiljajte izpolnjene glasovnice. Čas imate do 20. marca. V akciji Ljudje odprtih rok smo izbrali šest kandidatov, ki se potegujejo za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste med njimi izbrali tistega, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete: Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotografijo glasovnice na tednik@nt-rc.si 1. Olga Hočevar 2. Milan Ninić 3. Marija Kovačič 4. Dragica Mirnik 5. Albina Karmuzel 6. Ivanka Tofant Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PREDLOGI ZA DOBROTNIKA LETA 2022 »Čut do sočloveka in do ranljivih ljudi mi je bil položen že v zibelko. Že kot deklica sem zelo rada obiskovala starejše, jim kaj prinesla iz trgovine ali jim pomagala pri kakšnem opravilu. S tem, ko osrečim druge, osrečim tudi sebe,« pravi Ivanka Tofant iz Kom- pol. Že vrsto let je koordi- natorica programa Starejši za starejše, v zadnjem času je tudi predsednica Društva upokojencev Štore. TINA STRMČNIK Tofantova ocenjuje, da so številni starejši zelo osamlje- ni in si želijo pogovor s so- človekom. Program Starejši za starejše, ki ga koordinira, jim zagotavlja tudi nekaj ma- terialne pomoči. 36 prosto- voljcev namreč vsak mesec dostavi pakete hrane pribli- žno 70 starostnikom. Hrano zagotovi Slovenska banka hrane, ki ima v Štorah eno svojih skladišč. »Prostovoljci spremljajo dogajanje v vseh manjših krajih v občini, da lahko pomagajo starejšim, ki potrebujejo kakršnokoli po- moč in so morda osamljeni. Med drugim starejšim svetu- jejo, kakšno pomoč še lahko pridobijo na jesen življenja, in jim pomagajo pripraviti zahtevane vloge in dokazila,« je dejala sogovornica. Ko so prostovoljci leta 1995 začeli hoditi po terenu, so velikokrat naleteli na slabe življenjske pogoje, v katerih Albina Karmuzel in Ivanka Tofant Skupaj izberimo dobrotnika leta! V Novem tedniku bomo izpostavili šest izjemnih ljudi iz naše regije, ki so kandidati za naziv Dobrotnik leta. Tokrat vam podrobneje predstavljamo Albino Karmuzel in Ivanko Tofant. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti v naše uredništvo do 20. marca. Albina Karmuzel je v mla- dosti na svoji koži izkusila, kaj pomeni, če se človeku nenadoma zaprejo vrata. Po delovni nesreči, ko je oče lahko hodil le s pomo- čjo bergel, starša nista mo- gla plačevati za njen študij, zato se je morala čim prej zaposliti. Svoje poslanstvo je našla v vrtcu med otro- ki, ki se ji še danes zdijo najboljši in najbolj pošteni državljani. Pod okriljem šentjurske občinske zveze prijateljev mladine se že več desetletij trudi, da se mlade duše kljub težkim družin- skim okoliščinam uspejo obdržati na svoji poti. TINA STRMČNIK Ko je hodila v osnovno in srednjo šolo, so bili mladi večinoma vsi enaki. Zdaj je razslojevanje veliko bolj ob- čutno. To razslojenost še po- sebej občutijo otroci, saj so odrinjeni na rob in niti pribli- žno ne morejo imeti tistega, kar imajo drugi, poudarja Karmuzlova, ki je leta 2021 za svoje dobrodelno poslanstvo prejela Ipavčevo plaketo, ki jo podeljuje Občina Šentjur. Doslej je prisluhnila že mnogo žalostnim zgodbam. Med sprožilci, ki družine največkrat potisnejo na soci- alni rob, so največkrat izguba službe, bolezen, poškodba otroka. »Ko ljudje izgubijo delo, izgubijo svoj jaz. Zelo so prizadeti, počutijo se, kot da so manjvredni. Ljudje, ki so brez dela več let, izgubijo stik s svetom, velikokrat obupajo nad iskanjem službe. Mnogi se sprijaznijo s socialno po- močjo in z životarjenjem,« je pred časom opisala za Novi tednik. Dejala je, da mnogo ljudi pestijo zdravstvene te- žave. Prava tragedija je, če se staršem rodi otrok s posebni- mi potrebami, zaradi česar v sebi nosijo izjemno bolečino, soočijo se z veliko krizo. Delo je premalo cenjeno Karmuzlova je ena tistih, ki opozarja, da država naredi premalo za spodbujanje ljudi na socialnem robu. Izpostavi- la je, da je razlika med soci- alno pomočjo in plačilom za opravljeno delo premajhna. »Sramota za državo se mi zdi, da so mnogi ljudje, ki delajo, največji reveži. Katastrofa je, da starša, ki imata oba na primer minimalno plačo in imata tri otroke, ne mo- reta normalno poskrbeti za družino. Socialna pomoč bi Družinam pomaga do novega začetka Za čim lepšo jesen življenja morala biti naravnana tako, da bi ljudi spodbujala, da si čim prej najdejo delo.« Hvaležna je šolskim sveto- valnim delavkam, ki so zelo rahločutne in zaznajo števil- ne probleme učencev, vklju- čenih v osnovne šole v obči- nah Šentjur in Dobje. Zato lahko Občinska zveza prija- teljev mladine Šentjur rešuje veliko težav, ki bi sicer osta- le spregledane. Karmuzlova številnim družinam z bolnimi otroki pomaga do dodatnih terapij, ustreznih vozil ali prilagoditev stanovanj. Med drugim organizira akcijo treh zimskih botrov, s pomočjo katere obdari več sto otrok, številnim mladim iz socialno šibkih družin pomaga do bo- trstva ali štipendije. Spodbuda, da zaživijo drugače Ko ljudje prejmejo pomoč šentjurske občinske zveze prijateljev mladine, to pri njih velikokrat sproži preobrat, saj dobijo občutek, da v svoji sti- ski niso sami. Zavedo se, da se lahko tudi zanje okoliščine spremenijo na bolje, da zaži- vijo drugače. Spremeni se njihovo razmišljanje. Takrat se novo poglavje začne tudi za otroke. Karmuzlova je z malčki osemnajst let delala kot vzgojiteljica, nato je za- nje vrsto let delala na drugih delovnih mestih. »Otroci so pristni, sproščeni, odkriti, so nekaj najboljšega v naši družbi. Ko sem pogledala kakšnega navihančka, sem hitro pozabila na kakšno svo- jo skrb. To so najbolj pošteni državljani naše domovine in zanje se vedno splača trudi- ti,« je prepričana. Albina Karmuzel (Foto: SHERPA) Ivanka Tofant (Foto: osebni arhiv) so živeli starejši. Zaznali so marsikaj, med drugim tudi nasilje in še kaj, česar ne želi javno omenjati. »Ko so ljudje ugotovili, da smo prisotni v okolju, so se začele razmere izboljševati. Danes vso obči- no podrobno poznamo in ne more se več zgoditi, da bi bil kdo prepuščen le samemu sebi.« Zadnje leto opravlja nalo- ge predsednice Društva upo- kojencev Štore, prej je bila podpredsednica omenjene organizacije. Društvo ima pod svojim okriljem plesno skupino, pred leti je imelo tudi pevsko skupino. Člani se družijo pri športnih dejavno- stih, na primer pri balinanju ali igri štrbunk. Veliko zani- manja je za izlete. Ljudje v zrelih letih se po njenih bese- dah radi kam odpravijo in si ogledajo kakšne zanimivosti. A vsi člani društva si izletov žal ne morejo privoščiti. Družba premalo ceni starejše Izpostavila je, da se družba nasploh premalo zaveda do- prinosa starejših ljudi. Njena generacija je s prostovoljnim delom pomagala pri marsika- teri izboljšavi za skupnost, od gradnje zdravstvenega doma, vodovoda, obnove cest … »Mlajši na to pozabljajo, če- prav vsi plujemo v isti sme- ri. Tudi tisti, polni življenja, bodo enkrat prišli v naša leta. V današnjem času, ko ima ve- čina vsega v izobilju, marsik- do ne razume, v kakšnem po- manjkanju so živele starejše generacije. Zelo hudo bi bilo, če bi mladi, ki živijo v blago- stanju, morali kdaj izkusiti takšne težke razmere.« Občanki Štor, predani skrbi za starejše, je Sloven- ska filantropija lani podelila priznanje za naj mentorico prostovoljcev. Ta naziv je prejela za kakovostno vode- nje prostovoljcev in dejavno podporo njihovemu delu v Zvezi društev upokojencev Slovenije. »Prostovoljce zna povezati in motivirati, z njimi se ukvarja tudi individualno, zato ne čudi, da jo opisujejo kot izjemno toplo, srčno in sočutno osebo, ki je predana tako prostovoljcem kot upo- rabnikom. Prostovoljcem daje občutek, da opravljajo pomembno delo, saj se jim večkrat zahvali, jim preda pri- znanja, voščila,« so zapisali v obrazložitvi. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Str. 22–23 Str. 26–27 Str. 30–31 DR. DARIJ KRAJČIČ, OD GOZDARSTVA DO RIBOLOVA PREDAN REJI PRAŠIČEV IN PREDELAVI MESA DOBRODOŠLE IZKUŠNJE Z AMERIŠKEGA PODEŽELJA POSEBNA PRILOGA Št. 9 / Leto 78 Celje, 2. marec 2023 Stanka je odraščala na manjši kmetiji v Draži vasi, kjer so ji med drugim pri- vzgojili delovne navade in spoštovanje do soljudi ter narave nasploh. Končala je srednjo kmetijsko šolo, nekaj let je službovala v zreškem podjetju Unior, potem si je ustvarila družino in ostala na domači kmetiji, kjer je skrbela tudi za svoja starša. »Po rojstvu prvega sina sem se odločila, da se bom v celoti posvetila delu na kmetiji. In danes z zadovoljstvom ugo- tavljam, da sem se odločila prav. Ni mi žal, da sem ostala na kmetiji.« S ščepcem ljubezni Dela ji nikoli ne zmanjka. Najde ga na vrtu in njivi, v vinogradu in hlevu, pri doma- čih gospodinjskih opravilih, približno petnajst let vodi tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji v Čerjakovi gorci. »To je moj način življenja, ki osmišlja moj vsakdan,« pravi v pristnem pohorskem nare- čju, ki ga skrbno neguje, saj so, kot poudarja, narečja ne- precenljiva kulturna dedišči- na naroda. Pri pripravi jedi Stanka preizkuša različne recepte. V Sloveniji imajo ženske na kmetijah ključno vlogo Ni ji žal, da je ostala na kmetiji Menda pripravi najboljšo ocvirkovko daleč naokoli. In kadarkoli jo srečam, je nasmejana. Zato je s kmetico Stan- ko Macuh iz Draže vasi pri Slovenskih Konjicah vedno prijetno poklepetati. Pravi, da ji ni žal, da je po rojstvu prvega sina pustila redno službo in se v celoti posvetila obveznostim na manjši kmetiji. »Delo je raznoliko in me izpopolnjuje, zato si želim, da bi tudi prihajajoče generaci- je mladih žensk v delu na kmetiji prepoznale priložnost,« poudarja dolgoletna predsednica Društva kmetic Zarja, ki se posveča tudi dopolnilni turistični dejavnosti. BARBARA FURMAN Sinova sta jo med odrašča- njem pogosto opazovala pri kuhanju in pripravi slaščic, zato se danes, ko sta odra- sla moška, bolje znajdeta v kuhinji kot marsikatera žen- ska, ponosno pripomni. Ker mnogi pogosto hvalijo nje- no ocvirkovko, me zanima, v čem je skrivnost njenega recepta. »Nimam posebnega recepta. Ocvirkovko vedno pripravim s kakovostnimi sestavinami in ji dodam tudi nekaj ščepcev ljubezni. Pa saj ima prav vsaka jed boljši okus, če jo pripravimo z lju- beznijo. Prav tako se strinjam s starim rekom, da kruha ne speče moka, ampak roka.« Ob delu tudi zabava Stanka Macuh je članica Društva kmetic Zarja, ki že tri desetletja povezuje pri- bližno 130 članic iz konjiške in zreške občine. Nekaj let je bila predsednica društva, pred časom jo je nasledila Andreja Rubin. V društvu organizirajo izobraževalne tečaje, s pogostitvami sode- lujejo na različnih prireditvah in dogodkih. »Znamo si vze- ti čas tudi za prijetno druže- nje, zato organiziramo izlete. Rade se potepamo po krajih po Sloveniji, tudi čez mejo se odpravimo. To so druženja, ki prekipevajo od dobre volje. Sprostimo se in nasmejimo.« Vsako leto se udeležijo iz- bora Mlada kmetica v organi- zaciji Zaveze kmetic Sloveni- je, na katerem se pomerijo v različnih kmečkih opravilih. Tudi sočutje in solidarnost jim nista tuja. Stanovski ko- legici Majdi iz Mislinjske do- line, ki je zaradi zdravstvenih težav ostala brez noge, so zbrale tisoč evrov za nakup proteze, s pomočjo katere bo lahko hodila. Brez dolgoročne strategije? Časi se spreminjajo in s tem tudi način življenja. »Ženske se danes vedno bolj poredko odločajo zgolj za kmetova- nje. Obveznosti na kmetiji usklajujejo s službo, da si zagotovijo socialno varnost. Nekateri mladi, ki bi želeli prevzeti kmetijo, se soočajo s težavami, ker starši odlašajo s prepisom kmetije nanje. Zato obupajo in si najdejo delo drugod,« ugotavlja Stanka. Mateja Kopar, podpredse- dnica Zveze slovenske pode- želske mladine in mlada pre- vzemnica kmetije v Gabrju pri Sevnici, je na nedavnem srečanju mladih prevzemni- kov kmetij v svojem nagovoru predstavnikom države nasta- vila ogledalo in med drugim poudarila: »Orjemo brazde slovenskega kmetijstva brez dolgoročne strategije, zato mladi pričakujemo korenite spremembe v panogi. Priza- devamo si za kmetijstvo, a ne samo za tistih nekaj biserov, s katerimi se tako radi pohva- limo in jih kažemo javnosti, ampak tudi za povprečnega slovenskega kmeta. Kmetij- stvo je steber naše prehran- ske varnosti.« Nad evropskim povprečjem V Sloveniji imajo ženske na kmetijah ključno vlogo. Pri nas namreč delež žensk, ki so kot nosilke in družin- ski član udeležene pri delu na kmetijah, znaša 46 odstotkov, kar je nad evropskim povpre- čjem, ki znaša 42 odstotkov. V Sloveniji je približno tre- tjina žensk nosilk kmetijske- ga gospodarstva, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga, kar je nenazadnje tudi sporočilo zadnjega obeleže- vanja mednarodnega dneva žensk na podeželju. Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano se zaveda specifičnega socialnega po- ložaja predvsem kmečkih žensk, zato je bil leta 2019 ustanovljen Svet za ženske na podeželju. Ta spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljša- nje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, ter spodbuja orga- nizirano delovanje in medge- neracijsko sodelovanje žensk na podeželju. S svojo ocvirkovko je navdušila že marsikoga. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 9, 2. marec 2023 LJUDJE ODPRTIH ROK Predstavili smo vam vseh šest kandidatov za naziv Dobrotnik leta. Ne pozabite, odločajo vaši glasovi, zato še naprej pošiljajte izpolnjene glasovnice. Čas imate do 20. marca. V akciji Ljudje odprtih rok smo izbrali šest kandidatov, ki se potegujejo za naziv Dobrotnik leta. Bralci boste med njimi izbrali tistega, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete: Glasujete lahko do 20. marca 2023. Glasovnico izrežite in pošljite na NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali fotografijo glasovnice na tednik@nt-rc.si 1. Olga Hočevar 2. Milan Ninić 3. Marija Kovačič 4. Dragica Mirnik 5. Albina Karmuzel 6. Ivanka Tofant Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tel. št.:. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . E-mail: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Podpis: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . PREDLOGI ZA DOBROTNIKA LETA 2022 »Čut do sočloveka in do ranljivih ljudi mi je bil položen že v zibelko. Že kot deklica sem zelo rada obiskovala starejše, jim kaj prinesla iz trgovine ali jim pomagala pri kakšnem opravilu. S tem, ko osrečim druge, osrečim tudi sebe,« pravi Ivanka Tofant iz Kom- pol. Že vrsto let je koordi- natorica programa Starejši za starejše, v zadnjem času je tudi predsednica Društva upokojencev Štore. TINA STRMČNIK Tofantova ocenjuje, da so številni starejši zelo osamlje- ni in si želijo pogovor s so- človekom. Program Starejši za starejše, ki ga koordinira, jim zagotavlja tudi nekaj ma- terialne pomoči. 36 prosto- voljcev namreč vsak mesec dostavi pakete hrane pribli- žno 70 starostnikom. Hrano zagotovi Slovenska banka hrane, ki ima v Štorah eno svojih skladišč. »Prostovoljci spremljajo dogajanje v vseh manjših krajih v občini, da lahko pomagajo starejšim, ki potrebujejo kakršnokoli po- moč in so morda osamljeni. Med drugim starejšim svetu- jejo, kakšno pomoč še lahko pridobijo na jesen življenja, in jim pomagajo pripraviti zahtevane vloge in dokazila,« je dejala sogovornica. Ko so prostovoljci leta 1995 začeli hoditi po terenu, so velikokrat naleteli na slabe življenjske pogoje, v katerih Albina Karmuzel in Ivanka Tofant Skupaj izberimo dobrotnika leta! V Novem tedniku bomo izpostavili šest izjemnih ljudi iz naše regije, ki so kandidati za naziv Dobrotnik leta. Tokrat vam podrobneje predstavljamo Albino Karmuzel in Ivanko Tofant. Bralci boste z glasovanjem izbrali dobrotnika iz naše regije, ki ga bo v nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. Izpolnjen kupon lahko pošljete po navadni ali e-pošti v naše uredništvo do 20. marca. Albina Karmuzel je v mla- dosti na svoji koži izkusila, kaj pomeni, če se človeku nenadoma zaprejo vrata. Po delovni nesreči, ko je oče lahko hodil le s pomo- čjo bergel, starša nista mo- gla plačevati za njen študij, zato se je morala čim prej zaposliti. Svoje poslanstvo je našla v vrtcu med otro- ki, ki se ji še danes zdijo najboljši in najbolj pošteni državljani. Pod okriljem šentjurske občinske zveze prijateljev mladine se že več desetletij trudi, da se mlade duše kljub težkim družin- skim okoliščinam uspejo obdržati na svoji poti. TINA STRMČNIK Ko je hodila v osnovno in srednjo šolo, so bili mladi večinoma vsi enaki. Zdaj je razslojevanje veliko bolj ob- čutno. To razslojenost še po- sebej občutijo otroci, saj so odrinjeni na rob in niti pribli- žno ne morejo imeti tistega, kar imajo drugi, poudarja Karmuzlova, ki je leta 2021 za svoje dobrodelno poslanstvo prejela Ipavčevo plaketo, ki jo podeljuje Občina Šentjur. Doslej je prisluhnila že mnogo žalostnim zgodbam. Med sprožilci, ki družine največkrat potisnejo na soci- alni rob, so največkrat izguba službe, bolezen, poškodba otroka. »Ko ljudje izgubijo delo, izgubijo svoj jaz. Zelo so prizadeti, počutijo se, kot da so manjvredni. Ljudje, ki so brez dela več let, izgubijo stik s svetom, velikokrat obupajo nad iskanjem službe. Mnogi se sprijaznijo s socialno po- močjo in z životarjenjem,« je pred časom opisala za Novi tednik. Dejala je, da mnogo ljudi pestijo zdravstvene te- žave. Prava tragedija je, če se staršem rodi otrok s posebni- mi potrebami, zaradi česar v sebi nosijo izjemno bolečino, soočijo se z veliko krizo. Delo je premalo cenjeno Karmuzlova je ena tistih, ki opozarja, da država naredi premalo za spodbujanje ljudi na socialnem robu. Izpostavi- la je, da je razlika med soci- alno pomočjo in plačilom za opravljeno delo premajhna. »Sramota za državo se mi zdi, da so mnogi ljudje, ki delajo, največji reveži. Katastrofa je, da starša, ki imata oba na primer minimalno plačo in imata tri otroke, ne mo- reta normalno poskrbeti za družino. Socialna pomoč bi Družinam pomaga do novega začetka Za čim lepšo jesen življenja morala biti naravnana tako, da bi ljudi spodbujala, da si čim prej najdejo delo.« Hvaležna je šolskim sveto- valnim delavkam, ki so zelo rahločutne in zaznajo števil- ne probleme učencev, vklju- čenih v osnovne šole v obči- nah Šentjur in Dobje. Zato lahko Občinska zveza prija- teljev mladine Šentjur rešuje veliko težav, ki bi sicer osta- le spregledane. Karmuzlova številnim družinam z bolnimi otroki pomaga do dodatnih terapij, ustreznih vozil ali prilagoditev stanovanj. Med drugim organizira akcijo treh zimskih botrov, s pomočjo katere obdari več sto otrok, številnim mladim iz socialno šibkih družin pomaga do bo- trstva ali štipendije. Spodbuda, da zaživijo drugače Ko ljudje prejmejo pomoč šentjurske občinske zveze prijateljev mladine, to pri njih velikokrat sproži preobrat, saj dobijo občutek, da v svoji sti- ski niso sami. Zavedo se, da se lahko tudi zanje okoliščine spremenijo na bolje, da zaži- vijo drugače. Spremeni se njihovo razmišljanje. Takrat se novo poglavje začne tudi za otroke. Karmuzlova je z malčki osemnajst let delala kot vzgojiteljica, nato je za- nje vrsto let delala na drugih delovnih mestih. »Otroci so pristni, sproščeni, odkriti, so nekaj najboljšega v naši družbi. Ko sem pogledala kakšnega navihančka, sem hitro pozabila na kakšno svo- jo skrb. To so najbolj pošteni državljani naše domovine in zanje se vedno splača trudi- ti,« je prepričana. Albina Karmuzel (Foto: SHERPA) Ivanka Tofant (Foto: osebni arhiv) so živeli starejši. Zaznali so marsikaj, med drugim tudi nasilje in še kaj, česar ne želi javno omenjati. »Ko so ljudje ugotovili, da smo prisotni v okolju, so se začele razmere izboljševati. Danes vso obči- no podrobno poznamo in ne more se več zgoditi, da bi bil kdo prepuščen le samemu sebi.« Zadnje leto opravlja nalo- ge predsednice Društva upo- kojencev Štore, prej je bila podpredsednica omenjene organizacije. Društvo ima pod svojim okriljem plesno skupino, pred leti je imelo tudi pevsko skupino. Člani se družijo pri športnih dejavno- stih, na primer pri balinanju ali igri štrbunk. Veliko zani- manja je za izlete. Ljudje v zrelih letih se po njenih bese- dah radi kam odpravijo in si ogledajo kakšne zanimivosti. A vsi člani društva si izletov žal ne morejo privoščiti. Družba premalo ceni starejše Izpostavila je, da se družba nasploh premalo zaveda do- prinosa starejših ljudi. Njena generacija je s prostovoljnim delom pomagala pri marsika- teri izboljšavi za skupnost, od gradnje zdravstvenega doma, vodovoda, obnove cest … »Mlajši na to pozabljajo, če- prav vsi plujemo v isti sme- ri. Tudi tisti, polni življenja, bodo enkrat prišli v naša leta. V današnjem času, ko ima ve- čina vsega v izobilju, marsik- do ne razume, v kakšnem po- manjkanju so živele starejše generacije. Zelo hudo bi bilo, če bi mladi, ki živijo v blago- stanju, morali kdaj izkusiti takšne težke razmere.« Občanki Štor, predani skrbi za starejše, je Sloven- ska filantropija lani podelila priznanje za naj mentorico prostovoljcev. Ta naziv je prejela za kakovostno vode- nje prostovoljcev in dejavno podporo njihovemu delu v Zvezi društev upokojencev Slovenije. »Prostovoljce zna povezati in motivirati, z njimi se ukvarja tudi individualno, zato ne čudi, da jo opisujejo kot izjemno toplo, srčno in sočutno osebo, ki je predana tako prostovoljcem kot upo- rabnikom. Prostovoljcem daje občutek, da opravljajo pomembno delo, saj se jim večkrat zahvali, jim preda pri- znanja, voščila,« so zapisali v obrazložitvi. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 21 Str. 22–23 Str. 26–27 Str. 30–31 DR. DARIJ KRAJČIČ, OD GOZDARSTVA DO RIBOLOVA PREDAN REJI PRAŠIČEV IN PREDELAVI MESA DOBRODOŠLE IZKUŠNJE Z AMERIŠKEGA PODEŽELJA POSEBNA PRILOGA Št. 9 / Leto 78 Celje, 2. marec 2023 Stanka je odraščala na manjši kmetiji v Draži vasi, kjer so ji med drugim pri- vzgojili delovne navade in spoštovanje do soljudi ter narave nasploh. Končala je srednjo kmetijsko šolo, nekaj let je službovala v zreškem podjetju Unior, potem si je ustvarila družino in ostala na domači kmetiji, kjer je skrbela tudi za svoja starša. »Po rojstvu prvega sina sem se odločila, da se bom v celoti posvetila delu na kmetiji. In danes z zadovoljstvom ugo- tavljam, da sem se odločila prav. Ni mi žal, da sem ostala na kmetiji.« S ščepcem ljubezni Dela ji nikoli ne zmanjka. Najde ga na vrtu in njivi, v vinogradu in hlevu, pri doma- čih gospodinjskih opravilih, približno petnajst let vodi tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji v Čerjakovi gorci. »To je moj način življenja, ki osmišlja moj vsakdan,« pravi v pristnem pohorskem nare- čju, ki ga skrbno neguje, saj so, kot poudarja, narečja ne- precenljiva kulturna dedišči- na naroda. Pri pripravi jedi Stanka preizkuša različne recepte. V Sloveniji imajo ženske na kmetijah ključno vlogo Ni ji žal, da je ostala na kmetiji Menda pripravi najboljšo ocvirkovko daleč naokoli. In kadarkoli jo srečam, je nasmejana. Zato je s kmetico Stan- ko Macuh iz Draže vasi pri Slovenskih Konjicah vedno prijetno poklepetati. Pravi, da ji ni žal, da je po rojstvu prvega sina pustila redno službo in se v celoti posvetila obveznostim na manjši kmetiji. »Delo je raznoliko in me izpopolnjuje, zato si želim, da bi tudi prihajajoče generaci- je mladih žensk v delu na kmetiji prepoznale priložnost,« poudarja dolgoletna predsednica Društva kmetic Zarja, ki se posveča tudi dopolnilni turistični dejavnosti. BARBARA FURMAN Sinova sta jo med odrašča- njem pogosto opazovala pri kuhanju in pripravi slaščic, zato se danes, ko sta odra- sla moška, bolje znajdeta v kuhinji kot marsikatera žen- ska, ponosno pripomni. Ker mnogi pogosto hvalijo nje- no ocvirkovko, me zanima, v čem je skrivnost njenega recepta. »Nimam posebnega recepta. Ocvirkovko vedno pripravim s kakovostnimi sestavinami in ji dodam tudi nekaj ščepcev ljubezni. Pa saj ima prav vsaka jed boljši okus, če jo pripravimo z lju- beznijo. Prav tako se strinjam s starim rekom, da kruha ne speče moka, ampak roka.« Ob delu tudi zabava Stanka Macuh je članica Društva kmetic Zarja, ki že tri desetletja povezuje pri- bližno 130 članic iz konjiške in zreške občine. Nekaj let je bila predsednica društva, pred časom jo je nasledila Andreja Rubin. V društvu organizirajo izobraževalne tečaje, s pogostitvami sode- lujejo na različnih prireditvah in dogodkih. »Znamo si vze- ti čas tudi za prijetno druže- nje, zato organiziramo izlete. Rade se potepamo po krajih po Sloveniji, tudi čez mejo se odpravimo. To so druženja, ki prekipevajo od dobre volje. Sprostimo se in nasmejimo.« Vsako leto se udeležijo iz- bora Mlada kmetica v organi- zaciji Zaveze kmetic Sloveni- je, na katerem se pomerijo v različnih kmečkih opravilih. Tudi sočutje in solidarnost jim nista tuja. Stanovski ko- legici Majdi iz Mislinjske do- line, ki je zaradi zdravstvenih težav ostala brez noge, so zbrale tisoč evrov za nakup proteze, s pomočjo katere bo lahko hodila. Brez dolgoročne strategije? Časi se spreminjajo in s tem tudi način življenja. »Ženske se danes vedno bolj poredko odločajo zgolj za kmetova- nje. Obveznosti na kmetiji usklajujejo s službo, da si zagotovijo socialno varnost. Nekateri mladi, ki bi želeli prevzeti kmetijo, se soočajo s težavami, ker starši odlašajo s prepisom kmetije nanje. Zato obupajo in si najdejo delo drugod,« ugotavlja Stanka. Mateja Kopar, podpredse- dnica Zveze slovenske pode- želske mladine in mlada pre- vzemnica kmetije v Gabrju pri Sevnici, je na nedavnem srečanju mladih prevzemni- kov kmetij v svojem nagovoru predstavnikom države nasta- vila ogledalo in med drugim poudarila: »Orjemo brazde slovenskega kmetijstva brez dolgoročne strategije, zato mladi pričakujemo korenite spremembe v panogi. Priza- devamo si za kmetijstvo, a ne samo za tistih nekaj biserov, s katerimi se tako radi pohva- limo in jih kažemo javnosti, ampak tudi za povprečnega slovenskega kmeta. Kmetij- stvo je steber naše prehran- ske varnosti.« Nad evropskim povprečjem V Sloveniji imajo ženske na kmetijah ključno vlogo. Pri nas namreč delež žensk, ki so kot nosilke in družin- ski član udeležene pri delu na kmetijah, znaša 46 odstotkov, kar je nad evropskim povpre- čjem, ki znaša 42 odstotkov. V Sloveniji je približno tre- tjina žensk nosilk kmetijske- ga gospodarstva, s čimer se povečuje njihova vodstvena vloga, kar je nenazadnje tudi sporočilo zadnjega obeleže- vanja mednarodnega dneva žensk na podeželju. Ministr- stvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano se zaveda specifičnega socialnega po- ložaja predvsem kmečkih žensk, zato je bil leta 2019 ustanovljen Svet za ženske na podeželju. Ta spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljša- nje njihovega položaja, daje strokovna mnenja k ukrepom kmetijske in drugih politik, ki vplivajo na položaj žensk na podeželju, ter spodbuja orga- nizirano delovanje in medge- neracijsko sodelovanje žensk na podeželju. S svojo ocvirkovko je navdušila že marsikoga. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 9, 2. marec 2023 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 9, 2. marec 2023 KMETIJSKA ZADRUGA CELJE vam v svojih trgovinah v Vojniku in Škofji vasi nudi po ugodnih, konkurenčnih cenah: semena in sadike gnojila, zemljo, zastirke in FFS kmetijsko, vrtno in gozdarsko opremo hlevsko in pašno opremo delovna oblačila in obutev krmo za živali domače dobrote igrače sveče, vaze mesarstvo in kletarstvo čistila in opremo za čiščenje hrano in opremo za male živali gospodinjsko opremo aktualno sezonsko ponudbo Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino. Informacije: 041 626 472 Kmetijska preskrba Vojnik tel.: 03 780 48 50 Agrocenter Škofja vas tel.: 03 5 415 711 Spletna stran: www.kz-celje.si FB stran: KZ Celje Vabimo vas v naši prodajalni, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni delavci, ki vam blaga ne bodo le prodali, ampak vam bodo tudi strokovno svetovali. »Če bi pogledali stare kar- te Savinjske doline, bi videli, kako široko strugo je imela Savinja nekoč. Zavijala je sem in tja. Obrečnih prodov, logov in gozdov je bilo ogromno. Ljudje smo njen tok skanalizi- rali, zara- di česar se nima kam ra- zliti in zato nara- šča v viši- no. Savinja dolvodno postaja ve- dno višja, zato z gra- dnjo nasipov ne moremo reševati Celja in Laškega. Vodo moramo že prej Dr. Darij Krajčič, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano dr. Darij Krajčič zadnja leta živi v Mozirju. Savinjsko podeželje, kamor se iz Ljubljane dnevno vrača, mu je zato blizu in ga dobro pozna. Zgornjesavinjske la- stnike gozdov izpostavlja kot dober zgled pri obvladovanju širjenja lubadarja, ki za- radi podnebnih sprememb v ranljivih gozdovih postaja vedno večja nadlo- ga. Dejavno se obenem vključuje v reševanje težav, povezanih z viso- kogorskim pašništvom, kjer kme- tovalcem nemalo sivih las povzro- ča sobivanje volka in drobnice. Za razliko od njih kmete iz Spo- dnje Savinjske doline skrbijo v državnem prostorskem načrtu predvidena razlivna območja narasle Savinje. Kot pravi Kraj- čič, bo ministrstvo za kmetijstvo ščitilo kmetijsko zemljo, kar je tudi njegov osnovni namen. A vode ne moremo spraviti v žep in je nekam odnesti, še dodaja. ŠPELA OŽIR »Dolgoročnega sobivanja drobnice in volka ne vidimo. Odločiti se moramo, ali bo na planinah volk ali visokogorsko pašništvo.« Dr. Darij Krajčič zadnja leta živi v Mozirju, medtem ko je otroštvo preživel v Mariboru. Z Zgornjo Savinjsko dolino je povezan že ves čas, saj od tam izvira njegova mama. Pred leti je kandidiral v tem volilnem okraju in bil tudi izvoljen v parlament. (Foto: osebni arhiv) Savinja nekoč. Zavijala je sem in tja. Obrečnih prodov, logov in gozdov je bilo ogromno. Ljudje smo njen tok skanalizi- rali, zara- di česar se nima kam ra- zliti in zato nara- šča v viši- no. Savinja dolvodno postaja ve- dno višja, zato z gra- dnjo nasipov ne moremo reševati Celja in Laškega. Vodo moramo že prej mu je zato blizu in ga dobro pozna. Zgornjesavinjske la- stnike gozdov izpostavlja kot dober zgled pri obvladovanju širjenja lubadarja, ki za- radi podnebnih sprememb v ranljivih gozdovih postaja vedno večja nadlo- ga. Dejavno se obenem vključuje v reševanje težav, povezanih z viso- kogorskim pašništvom, kjer kme- tovalcem nemalo sivih las povzro- ča sobivanje volka in drobnice. Za razliko od njih kmete iz Spo- dnje Savinjske doline skrbijo v državnem prostorskem načrtu predvidena razlivna območja narasle Savinje. Kot pravi Kraj- čič, bo ministrstvo za kmetijstvo ščitilo kmetijsko zemljo, kar je tudi njegov osnovni namen. A vode ne moremo spraviti v žep in je nekam odnesti, še dodaja. ŠPELA OŽIR »Vode ne moremo spraviti v žep in jo nekam odnesti« zadrževati, da se poplavni val, ko se pojavi, razpotegne na daljši čas,« je osnovni razlog za zagotavljanje poplavne varnosti izpostavil dr. Darij Krajčič. Kaj je po vašem mnenju ključno pri zagotavljanju poplavne varnosti v porečju Savinje vse do Laškega? V mislih moramo imeti ce- lotno porečje. Že v gozdovih na območju povirja ne sme- mo delati neumnosti s kakšni- mi vlakami in potmi, ki vodo hitro kanalizirajo v potoke in nato v reke. Vodo moramo že gorvodno zadrževati v obliki suhih ali mokrih vodnih zadr- ževalnikov. Če naredimo v po- virju napake, jih z nobenimi inženirskimi ukrepi dolvodno ne bomo mogli popraviti ozi- roma so ti ukrepi neverjetno dragi. Na ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehra- no zagovarjamo, da je treba pospešiti namakanje. Hme- ljarji v Spodnji Savinjski dolini so glede tega pravi rekorderji v Sloveniji. Namakajo sko- raj vsa svoja zemljišča, a še vedno je to prema- lo, zato bomo mo- rali zadrževati še več vode. Nekaj že imamo mo- krih vodnih zadrževalni- kov. Primer je Žovne- ško jezero. Dobrodo- šli bi bili tudi novi mokri zadr- ževalniki, a ne na kmetijskih zemljiščih. Načeloma se na- mreč izogibamo temu, da bi bili mokri in suhi zadrževal- niki na kmetijskih zemljiščih, še zlasti ne na njivskih povr- šinah. Kako komentirate izjave nekaterih kmetov, da bi gra- dnja suhih vodnih zadrže- valnikov v Spodnji Savinjski dolini uničila veliko rodovi- tnih zemljišč? Z njihovimi pomisleki se v veliki meri strinjam. Oce- njujem, da bo v pripravo dr- žavnega prostorskega načrta treba vložiti precej več napo- ra. Suhi zadrževalniki morajo biti na območjih, kjer so za kmetijstvo najmanj škodljivi ali sploh niso. Zagotovo za takšna razliva območja, kot so suhi zadrževalniki, niso primerne orne površine, temveč je primernejše travi- nje. Suhi zadrževalniki imajo namreč dvojno rabo. Kadar ni poplav, je to kmetijska, ko nastopi poplava, to območje zalije voda, ki nato odteče. Če je to njiva, so posledice zaradi gramoza, umazanije in tudi povečane erozije bistveno ve- čje. Ob suhih bo treba zagoto- vo umestiti še kakšen mokri vodni zadrževalnik. Glede na trenutni načrt sta v Spodnji Savinjski dolini predvidena dva. Morda je to celo prema- lo. Mokri zadrževalniki imajo dvojni namen. Na eni strani zadržujejo poplavni val, na drugi strani so kot rezervo- ar za namakanje kmetijskih zemljišč. Kar nekaj Spodnjesa- vinjčanov naj bi vložilo pripombe glede državnega prostorskega načrta. Vam je kaj znano, ali jih bodo strokovne službe nekdanje- ga ministrstva za okolje in prostor upoštevale? Zagotovo, tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo ščitilo kmetijska zemljišča, za kar je tudi za- dolženo. Skušali bomo poi- skati najbolj ustrezno rešitev tako za poplavno varnost kot tudi za ščitenje kmetijskih zemljišč. Vode ne moremo spraviti v žep in je nekam od- nesti. Nekje se mora razliti in mi moramo najti prostor za to. Če nič ne bomo naredili, bo Celje še naprej poplavno precej ogroženo. Ne smemo pozabiti, da Savinja v knež- jem mestu ni vedno tekla tam, kjer teče trenutno. Ne- koč je bila njena struga levo od mestnega središča. Savinja se je v eni od poplav pred sto- letji prebila na pot, ki jo ima zdaj. Voda je živa stvar. Ko v Savinjski dolini zakopljete v zemljo, kmalu pridete do gra- moza, ki ga je nanosila Savi- nja, kar pomeni, da je nekoč tekla tam. Na eni strani poplave, na drugi suša. Kaj predlagate, kako naj se savinjski kme- tje prilagodijo podnebnim spremembam? Ministrstvo velik poudarek namenja namakanju. Našli smo tudi novo ustanovo, ki lahko vlaga v namakalne sis- teme. Do zdaj so bile to obči- ne, od preteklega leta lahko to dela tudi sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, medtem ko denar zagotavlja ministr- stvo. Težava je interes lastni- kov zemljišč. Trenutno v Slo- veniji namakamo malo manj kot sedem tisoč hektarjev površin. Lani so bili, čeprav je bila huda suša, namakalni sistemi izkoriščeni le 40-od- stotno. Torej 60 odstotkov kmetov, ki so imeli pipo na njivi, te ni odprlo za nama- kanje. Zakaj? To moramo še nekoliko raziskati. Ena od možnih raz- lag je, da kmetje niso toliko ekonomsko odvisni od pri- hodkov iz kmetijstva. Drugi razlog je lahko tudi, da je kmetovanje bolj odvisno od subvencij kot od prihodkov. Če bi bilo obratno, bi bil tudi interes za namakanje večji. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 9, 2. marec 2023 Vabljeni v Komendo! 31. 3.–2. 4. 2023 Razstavni prostor: 47 www.uniforest.si PRODAJALNA LATKOVA VAS | Latkova vas 81/d | 3312 Prebold | 051 665 566 | prodajalna@uniforest.si PRODAJALNA CELJE | Lava 6 | SI – 3000 Celje | 051 301 777 | prodajalna.celje@uniforest.si Pooblaščeni prodajalec in serviser za Husqvarno. | prodajalna@uniforest.si prodajalna.celje@uniforest.si REZALNO CEPILNI STROJ TITAN 43/20J CEPILNIKI TITANIUM REZALNO CEPILNI STROJ TITAN 53/40 PREMIUM PRODAJALNA LATKOVA VAS PRODAJALNA CELJE | | GOZDARSKI VITLI SI – 3000 Celje PRODAJALNA CELJE | Lava 6 | | | REZALNE KLEŠČE RK250 »Ocenjujem, da bo v pripravo državnega prostorskega načrta treba vložiti precej več napora. Suhi zadrževalniki morajo biti na območjih, kjer so za kmetijstvo najmanj škodljivi ali sploh niso.« »Lubadar je sestavni del gozda. V zdravem gozdu pred tridesetimi leti so ga drevesa sama zatrla, zaradi česar se ni mogel razbohotiti. Dandanes je to nemogoče.« Vse je povezano s trgom. Če ima nekdo solato, mora imeti zanjo zagotovljen trg. To je v Sloveniji včasih težava. S tra- vo, koruzo in pšenico s tega vidika ni težav. Z drugimi poljščinami jih je že bistveno več. Ne znamo pa si predsta- vljati več kmetijstva brez na- makanja. Na ravni Evrope se včasih Sloveniji že kar čudijo, zakaj je pri nas tako majhen interes za namakanje. Se vam zdi, da kmetje v Zgornji Savinjski dolini znajo izkoristiti potencial gozdov? Je razmerje med potencialom in donosom v slovenskih gozdovih zado- voljivo? Menim, da znajo kar dobro izkoristiti potencial. Lahko bi še nekoliko več sekali, saj je še nekaj rezerve. Ujme, kot so bili vetrolomi in žledolomi, so povzročile, da so morali la- stniki gozdov sekati več, kot je običajno za letni posek. Kljub vsemu nekaj rezerve še imajo. Ključno pri vsem tem je, da imajo lastniki gozdov dobre kupce, s katerimi imajo dolgoročen zaupljiv poslovni odnos. Pri donosu je zelo po- membno krojenje lesa. Goz- darji morajo hlod odrezati tam, kjer je grča, ker je brez napak višje cenjen, in ne morda pol metra daljšega, a z vidno grčo. Priložnost je tudi licitacija v Slovenj Grad- cu, kjer lahko kakšne kose dobro unovčijo. Pri odkupu precej pomaga tudi zavod za gozdove. Kako milejše zime, bolj vroča in suha poletja vpli- vajo na gozdove v savinjski regiji? Kako velika težava so podlubniki? Podnebne spremembe, ki smo jim priča, seveda zelo vplivajo na gozd, ki je zaradi njih bolj občutljiv. Smreko- vi gozdovi so na primer po pustošenju ujme bolj obču- tljivi na lubadarje. V Zgornjo Savinjsko dolino je smreka v veliki meri umetno vnesena. Glede na lesno zalogo je je danes približno 40 odstot- kov, po naravi bi je bilo pri- bližno 10 odstotkov. Če pri- štejemo še nekaj primešane, bi lahko govorili o približno 30 odstotkih naravne lesne zaloge smreke. Polovica smreke v Zgornji Savinjski dolini raste na neprimernih rastiščih. Podnebne spre- membe, ki prinašajo manj vode in višje temperature, so zato zanjo stres in zato osla- bljena postane lahek plen podlubnikov. Po vetrolomih in žledolomih zato nastajajo prava gojišča lubadarja, zara- di česar je njegovo širjenje bistveno težje obvladovati. Treba je vedeti, da je lubadar sestavni del gozda. V zdra- vem gozdu pred tridesetimi leti so ga drevesa sama zatr- la, zaradi česar se ni mogel razbohotiti. Dandanes je to nemogoče. Kako sploh lahko lastniki gozdov uspešno omejijo šir- jenje lubadarja? Zgornja Savinjska dolina je eno najboljših, če ne naj- boljše območje v Sloveniji z vidika obvladovanja lubadar- ja. Tamkajšnji gozdarji so iz- oblikovali posebno učinkovit sistem za njegovo zatiranje. Lubadarja hitro odkrijejo, izvajalec se hitro loti dela in posekan les iz gozda tudi hitro odpelje. V drugih delih države imajo s tem v primer- javi z Zgornji Savinjsko doli- no bistveno več težav. Na Ljubnem ob Savinji je zelo dejavna ribiška dru- žina. Njeni člani pogosto opozarjajo na problematiko vodotokov v Zgornji Savinj- ski dolini. Kaj je po vašem mnenju rešitev za nizko in pregreto Savinjo? Vsem posledicam podneb- nih sprememb se ne more- mo izogniti. Za vode je treba skrbeti. Preprečevati moramo erozijo. Zgornjesavinjski goz- dovi so precej prepredeni z vlakami, ki so kot kapilare speljane po gozdu, zaradi por voda hitreje pride v vodotok, hkrati s sabo prinese precej zemlje. Erozija, ki se dogaja v gozdu, zelo zamulji Savinjo. Ko sem bil še mlajši, se spo- minjam, da so bili v Savinji precej bolj beli prodniki. Po- segi v prostor in spremenjen režim padavin so povzročili, da je bistveno več mulja v Savinji, Dreti in drugih pri- tokih. Posledice so otežena brst, hitrejše razmnoževanje alg in obvodne vegetacije. Zaradi višjih temperatur po- leti je pomembno, da obrečni bregovi niso goli, da se lahko ribe skrijejo v senco. Zelo po- membno vlogo pri tem imajo ribiči. Člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji so zelo skrbni. Pravi skrbniki tamkaj- šnjih vodotokov. Takoj ko za- znajo, da gre nekaj narobe, se obrnejo na pristojne državne službe. S tem so lahko zgled vsem drugim. Lani poleti je odmeval po- kol ovac na Raduhi. Pribli- žno 40 jih je pokončal volk. Pašna skupnost je odgovor- ne pozivala k učinkovitim rešitvam. Kaj po vašem mnenju je rešitev v takšnih primerih? Na Raduhi je več visoko- gorskih pašnih planin, ki sem jih tudi prehodil. Neka- tere so prav zaradi plenjenja volka opustili. Na Raduhi je pokončal približno tretjino ovac. Rejci zato niso čakali in so sredi pašne sezone odgna- li ovce v dolino. Ministrstvo je takoj sprožilo postopek. S kolegom sekretarjem z mini- strstva za okolje in prostor sva se sestala s predstavniki lokalnih skupnosti in se do- govorila za ukrepe. Volk se je nato spet pojavil in so tudi takoj dobili dovoljenje za nje- gov odvzem. Kakšni bodo dolgoročni ukrepi? Volk ali ovce? Dolgoročnega sobivanja drobnice in volka ne vidimo. Odločiti se moramo, ali bo na planinah volk ali visokogor- sko pašništvo. Menim, da bi gor moralo biti visokogorsko pašništvo. Gre za pašnike, ki se jih ne da ograditi, veliko- krat niso niti v enem kosu. Ovce hodijo od ene jase do druge. Če bo tam volk, se bo tudi krajina spremenila. Vse te planine se bodo zarasle, imeli bomo manj hrane, po- sledice bodo tudi v spreme- njeni krajini, kar bo vplivalo Pri donosu je zelo pomembno krojenje lesa. Gozdarji morajo hlod odrezati tam, kjer je grča, ker je brez napak višje cenjen. (Foto: SHERPA) na vse druge živali, ki živijo tam. Predstavniki pristojnih ministrstev se bomo kmalu na to temo sestali s predstav- niki Občine Luče in bomo videli, kakšne rešitve bomo našli. Kolikor sem do zdaj seznanjen, mislijo zaščititi visokogorsko pašništvo z bolj učinkoviti ukrepi, kot so bili do zdaj. To pomeni, da bi bil odvzem volka v takšnih primerih hitrejši. Upam, da bodo naši kmetovalci vztraja- li še nekaj časa, dokler se ne bomo uspeli dogovoriti, kako bo s tem sobivanjem naprej. Nismo pa mi edina država, ki ima s tem težave. Naravovar- stvo je dobra stvar do neke meje. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 9, 2. marec 2023 Vabljeni v Komendo! 31. 3.–2. 4. 2023 Razstavni prostor: 47 www.uniforest.si PRODAJALNA LATKOVA VAS | Latkova vas 81/d | 3312 Prebold | 051 665 566 | prodajalna@uniforest.si PRODAJALNA CELJE | Lava 6 | SI – 3000 Celje | 051 301 777 | prodajalna.celje@uniforest.si Pooblaščeni prodajalec in serviser za Husqvarno. | prodajalna@uniforest.si prodajalna.celje@uniforest.si REZALNO CEPILNI STROJ TITAN 43/20J CEPILNIKI TITANIUM REZALNO CEPILNI STROJ TITAN 53/40 PREMIUM PRODAJALNA LATKOVA VAS PRODAJALNA CELJE | | GOZDARSKI VITLI SI – 3000 Celje PRODAJALNA CELJE | Lava 6 | | | REZALNE KLEŠČE RK250 »Ocenjujem, da bo v pripravo državnega prostorskega načrta treba vložiti precej več napora. Suhi zadrževalniki morajo biti na območjih, kjer so za kmetijstvo najmanj škodljivi ali sploh niso.« »Lubadar je sestavni del gozda. V zdravem gozdu pred tridesetimi leti so ga drevesa sama zatrla, zaradi česar se ni mogel razbohotiti. Dandanes je to nemogoče.« Vse je povezano s trgom. Če ima nekdo solato, mora imeti zanjo zagotovljen trg. To je v Sloveniji včasih težava. S tra- vo, koruzo in pšenico s tega vidika ni težav. Z drugimi poljščinami jih je že bistveno več. Ne znamo pa si predsta- vljati več kmetijstva brez na- makanja. Na ravni Evrope se včasih Sloveniji že kar čudijo, zakaj je pri nas tako majhen interes za namakanje. Se vam zdi, da kmetje v Zgornji Savinjski dolini znajo izkoristiti potencial gozdov? Je razmerje med potencialom in donosom v slovenskih gozdovih zado- voljivo? Menim, da znajo kar dobro izkoristiti potencial. Lahko bi še nekoliko več sekali, saj je še nekaj rezerve. Ujme, kot so bili vetrolomi in žledolomi, so povzročile, da so morali la- stniki gozdov sekati več, kot je običajno za letni posek. Kljub vsemu nekaj rezerve še imajo. Ključno pri vsem tem je, da imajo lastniki gozdov dobre kupce, s katerimi imajo dolgoročen zaupljiv poslovni odnos. Pri donosu je zelo po- membno krojenje lesa. Goz- darji morajo hlod odrezati tam, kjer je grča, ker je brez napak višje cenjen, in ne morda pol metra daljšega, a z vidno grčo. Priložnost je tudi licitacija v Slovenj Grad- cu, kjer lahko kakšne kose dobro unovčijo. Pri odkupu precej pomaga tudi zavod za gozdove. Kako milejše zime, bolj vroča in suha poletja vpli- vajo na gozdove v savinjski regiji? Kako velika težava so podlubniki? Podnebne spremembe, ki smo jim priča, seveda zelo vplivajo na gozd, ki je zaradi njih bolj občutljiv. Smreko- vi gozdovi so na primer po pustošenju ujme bolj obču- tljivi na lubadarje. V Zgornjo Savinjsko dolino je smreka v veliki meri umetno vnesena. Glede na lesno zalogo je je danes približno 40 odstot- kov, po naravi bi je bilo pri- bližno 10 odstotkov. Če pri- štejemo še nekaj primešane, bi lahko govorili o približno 30 odstotkih naravne lesne zaloge smreke. Polovica smreke v Zgornji Savinjski dolini raste na neprimernih rastiščih. Podnebne spre- membe, ki prinašajo manj vode in višje temperature, so zato zanjo stres in zato osla- bljena postane lahek plen podlubnikov. Po vetrolomih in žledolomih zato nastajajo prava gojišča lubadarja, zara- di česar je njegovo širjenje bistveno težje obvladovati. Treba je vedeti, da je lubadar sestavni del gozda. V zdra- vem gozdu pred tridesetimi leti so ga drevesa sama zatr- la, zaradi česar se ni mogel razbohotiti. Dandanes je to nemogoče. Kako sploh lahko lastniki gozdov uspešno omejijo šir- jenje lubadarja? Zgornja Savinjska dolina je eno najboljših, če ne naj- boljše območje v Sloveniji z vidika obvladovanja lubadar- ja. Tamkajšnji gozdarji so iz- oblikovali posebno učinkovit sistem za njegovo zatiranje. Lubadarja hitro odkrijejo, izvajalec se hitro loti dela in posekan les iz gozda tudi hitro odpelje. V drugih delih države imajo s tem v primer- javi z Zgornji Savinjsko doli- no bistveno več težav. Na Ljubnem ob Savinji je zelo dejavna ribiška dru- žina. Njeni člani pogosto opozarjajo na problematiko vodotokov v Zgornji Savinj- ski dolini. Kaj je po vašem mnenju rešitev za nizko in pregreto Savinjo? Vsem posledicam podneb- nih sprememb se ne more- mo izogniti. Za vode je treba skrbeti. Preprečevati moramo erozijo. Zgornjesavinjski goz- dovi so precej prepredeni z vlakami, ki so kot kapilare speljane po gozdu, zaradi por voda hitreje pride v vodotok, hkrati s sabo prinese precej zemlje. Erozija, ki se dogaja v gozdu, zelo zamulji Savinjo. Ko sem bil še mlajši, se spo- minjam, da so bili v Savinji precej bolj beli prodniki. Po- segi v prostor in spremenjen režim padavin so povzročili, da je bistveno več mulja v Savinji, Dreti in drugih pri- tokih. Posledice so otežena brst, hitrejše razmnoževanje alg in obvodne vegetacije. Zaradi višjih temperatur po- leti je pomembno, da obrečni bregovi niso goli, da se lahko ribe skrijejo v senco. Zelo po- membno vlogo pri tem imajo ribiči. Člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji so zelo skrbni. Pravi skrbniki tamkaj- šnjih vodotokov. Takoj ko za- znajo, da gre nekaj narobe, se obrnejo na pristojne državne službe. S tem so lahko zgled vsem drugim. Lani poleti je odmeval po- kol ovac na Raduhi. Pribli- žno 40 jih je pokončal volk. Pašna skupnost je odgovor- ne pozivala k učinkovitim rešitvam. Kaj po vašem mnenju je rešitev v takšnih primerih? Na Raduhi je več visoko- gorskih pašnih planin, ki sem jih tudi prehodil. Neka- tere so prav zaradi plenjenja volka opustili. Na Raduhi je pokončal približno tretjino ovac. Rejci zato niso čakali in so sredi pašne sezone odgna- li ovce v dolino. Ministrstvo je takoj sprožilo postopek. S kolegom sekretarjem z mini- strstva za okolje in prostor sva se sestala s predstavniki lokalnih skupnosti in se do- govorila za ukrepe. Volk se je nato spet pojavil in so tudi takoj dobili dovoljenje za nje- gov odvzem. Kakšni bodo dolgoročni ukrepi? Volk ali ovce? Dolgoročnega sobivanja drobnice in volka ne vidimo. Odločiti se moramo, ali bo na planinah volk ali visokogor- sko pašništvo. Menim, da bi gor moralo biti visokogorsko pašništvo. Gre za pašnike, ki se jih ne da ograditi, veliko- krat niso niti v enem kosu. Ovce hodijo od ene jase do druge. Če bo tam volk, se bo tudi krajina spremenila. Vse te planine se bodo zarasle, imeli bomo manj hrane, po- sledice bodo tudi v spreme- njeni krajini, kar bo vplivalo Pri donosu je zelo pomembno krojenje lesa. Gozdarji morajo hlod odrezati tam, kjer je grča, ker je brez napak višje cenjen. (Foto: SHERPA) na vse druge živali, ki živijo tam. Predstavniki pristojnih ministrstev se bomo kmalu na to temo sestali s predstav- niki Občine Luče in bomo videli, kakšne rešitve bomo našli. Kolikor sem do zdaj seznanjen, mislijo zaščititi visokogorsko pašništvo z bolj učinkoviti ukrepi, kot so bili do zdaj. To pomeni, da bi bil odvzem volka v takšnih primerih hitrejši. Upam, da bodo naši kmetovalci vztraja- li še nekaj časa, dokler se ne bomo uspeli dogovoriti, kako bo s tem sobivanjem naprej. Nismo pa mi edina država, ki ima s tem težave. Naravovar- stvo je dobra stvar do neke meje. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 9, 2. marec 2023 S kvalitetnimi sadikami pridelajte svežo in okusno zelenjavo na domačem vrtu - za zdravje in užitek na vašem krožniku! www.floraexpress.si tel.: 08 385 98 03, tel.: 030 60 20 30 oglas NT_RC.indd 1 23.02.23 12:01:52 SIP predstavlja novo družino rotorskih zgrabljalnikov STAR Gre za nove zgrabljalnike z delovno širino do 9,3 m, namenjene za srednje do velike kmetijske obrate in ponudnike storitev, ki pri svojem delu potrebujejo robusten in zmogljiv stroj, preprost za vzdrževanje, upravljanje in transport. Na trg prihajajo stranski zgrabljalnik STAR 860|26 TS ter centralna zgrabljalnika STAR 870|26 TC in 930|TC in kasneje še dva manjša modela. Vsi modeli imajo novo zasnovo šasije v obliki loka, pri čemer je celotno ogrodje zgrabljalnika višje, prav tako je višji tudi zadnji most transportnega okvirja, kar ponuja več manevrskega prostora pri prehodih čez zgrabke. Z odprtim in lahko dostopnim krmilnim mehanizmom ter zmanjšanim številom mazalnih mest na rotorjih je vzdrževanje preprosto in hitro. Gonilo rotorjev je zaprto in v poltekoči masti, zato ne potrebuje dodatnega vzdrževanja. S stranskim zgrabljalnikom STAR 86O|26 TS lahko oblikujemo dva enojna ali en dvojni skupni zgrabek, kar omogoča kombinacija teleskopsko nastavljivih rotorjev ter sprednje in zadnje hidravlično nastavljive zgrabljalne zavese. Obe zavesi sta na stroju serijsko, pri čemer ima zadnja možnost teleskopske nastavitve. Prav tako je serijsko hidravlična višinska nastavitev rotorjev, ki se lahko s pomočjo skale preprosto nastavi iz traktorske kabine. Rotorji so gnani preko novega patentiranega pogona Z-drive, ki z inovativno postavitvijo gonil kardanov omogoča manjše kote na kardanskih gredeh, večje kote prilagajanja in višje delne dvige. T ako so zagotovljene daljša življenjska doba in zmanjšane poškodbe na kardanih ter odlična okretnost stroja. Z višjimi delnimi dvigi je lažje upravljanje stroja pri obračanju na robovih njiv in pri prehodih čez zgrabke. Novo vpetje rotorjev 3D+ je zasnovano za odlično prilagajanje podlagi. Sekvenčni dvig rotorjev je vgrajen serijsko in omogoča še dodatno možnost nastavitve zakasnitve delnega dviga rotorjev, ki jih uporabnik prilagodi glede na količino krme in specifiko zemljišča. Hidropnevmatsko vzmetenje rotorjev z vpetjem 3D+ in v kombinaciji s koračnim tandemom na rotorjih omogoča popolno prilagajanje podlagi brez kontaminacije krme in poškodb travne ruše. Sistem za elektrohidravlično krmiljenje je uporabniku prijazen in omogoča preprosto upravljanje stroja. Prav tako sistem zaklepa zaščit na klik ter samodejen zaklep rotorja v transportni položaj za stabilnost med transportom. Transportna širina je pod tri m, transportna višina z montiranimi rokami pod štiri m. Serijsko sta LED svetlobna oprema in cestnovarnostna oprema, glede na specifiko zemljišč lahko izbirate med različnimi tipi koles. Centralni zgrabljalniki STAR 870|26 TC in 930|TC z robustnim krmilnim mehanizmom omogočajo obračalni kot ± 75.5° in tako preprosto upravljanje ter popolno sledenje traktorju. Pogonski sistem sestavlja Y-gonilo, ki zmanjšuje obremenitve na kardanski gredi ter kardanski zglob s prostotečno sklopko, kar zagotavlja boljše kote delovanja pogonskega kardana ter vgradnjo preprostejšega pogonskega kardana. Pri teh modelih lahko izberete osnovno različico zgrabljalnika ali različico Full Option. Osnovni model je opremljen z mehanskim razbremenjevanjem rotorjev in mehansko nastavitvijo višine rotorjev, kot opcija je na voljo elektrohidravlični ločen delni dvig rotorjev. Različica Full Option ponuja hidravlično razbremenjevanje in hidravlično nastavitev višine rotorjev ter elektrohidravlično krmiljenje, ki poleg nastavljanja višine rotorjev omogoča še ločen delni dvig rotorjev. Pri slednjem se za blokado delnega dviga uporablja tudi hidravlični cilinder. Gibljivo vpetje rotorjev 3D+ omogoča zaporedni dvig rotorja ter v kombinaciji s hidropnevmatskim vzmetenjem in trojnim koračnim tandemom zagotavlja izvrstno prilagajanje terenu. Transportna višina z zloženimi zaščitami in s pospravljenimi nosilci vzmetnih krakov je 3,4 m. Ker je stroj vlečen, je minimalna moč traktorja 80 KM (60 kW). Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 9, 2. marec 2023 FUNGICIDI CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z 35 WG PEPELIN WG GNOJILA ZELENA GALICA CALCIN S, CALCIN B CUPROVIN 50 RASTNI SUBSTRATI HUMOVIT UNIVERZALNI HUMOVIT BALKONSKI HUMOVIT KISLI HUMOVIT ZA VISOKE GREDE HUMOVIT VRTNI HUMOVIT EKO HERBICIDI U 46® M-FLUID HERBOCID XL INSEKTICID FRUTAPON FUNGICIDI CUPRABLAU Z 35 WP CUPRABLAU Z 35 WG PEPELIN WG Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 9, 2. marec 2023 Roka kmetijstvo zanima že od malih nog. Že kot deček je bil navdušen, ko je pod nad- zorom očeta delal z delovni- mi stroji. Njegova starša in drugi družinski člani so mu znali približati najrazličnej- še dejavnosti, kmetovanje je zato že zelo hitro postalo nje- gov način življenja. Razmi- šljal je, da bi se izučil za me- sarja, a se je nazadnje odločil za izobraževanje v Šolskem centru Šentjur. »Sestri sta mi že v otroštvu velikokrat de- jali, da bom prevzel kmetijo. Vesel sem, da sta mi starša zaupala in me za naslednika izbrala tako zgodaj. Če bi mi kmetijo predala, ko bi bil star 35 ali 40 let, verjetno ne bi imel več takšne volje za delo, kot jo imam danes,« je dejal. Na traktor tudi za »vikend paket« Glavna dejavnost na Andre- jevi kmetiji, kot se glasi do- mače ime, je živinoreja. Na prvem mestu je reja prašičev. Letno se jih v hlevih zvrsti približno dva tisoč. Za pod- mladek skrbi 75 plemenskih svinj. Po osmih ali devetih kotitvah jih iz hleva izločijo, nasledijo jih plemenske mla- dice. Rokovo dekle Rita Kovač bo verjetno prevzelo kmeti- jo svoji staršev v Lendavi, ki obsega veliko površin. Z Ro- kom sta že zdaj nepogrešljiva pomoč njeni mami in stricu. Ko se odpravita v Lendavo, tam tudi prespita, saj delo na ogromnih površinah opravlja- ta več dni. Sodelovanje med kmetijama se obrestuje. Ter- čičevi namreč na svojih 40 hektarjih površin ne morejo »Če starš svojega otroka zgodaj navduši za kmetovanje, bo zgodaj začel delati,« meni mlad prevzemnik Andrejeve kmetije. 23-letni Rok Terčič predan reji prašičev in predelavi mesa Kmetijo je prevzel zaradi veselja do dela Da starši svoje potomce veliko premalo navdušujejo za kmetijstvo in jim v roke mnogo prepozno predajo vajeti, meni Rok Terčič iz Jazbine v občini Šmarje pri Jelšah. Njegova zgodba je drugačna, saj je kmetijo, kjer se v hle- vih letno zvrsti kar dva tisoč prašičev, prevzel, ko je bil star komaj 19 let. Pri najrazličnejših dejavnostih sodeluje z dekletom, s staršema, starima staršema in z dodatno pomočjo. Na posestvu se med drugim ponašajo z lastno klavnico, sami skrbijo še za predelavo mesa. TINA STRMČNIK Vsak družinski član ima svoje zadolžitve. Mlad prevzemnik rokave zaviha v hlevu, v klavnici in predelavi, dela s stroji, slednje tudi sam popravlja. Ker so donosi od prašičereje v preteklosti močno nihali, je družina razpršila svoje dejavnosti. Ena od njih je reja približno 50 govejih pitancev. pridelati dovolj hrane za vse živali. Zato jo pripeljejo z len- davske kmetije ali jo odkupijo od okoliških kmetov. Sklenjena veriga Rita in Rok želita kmetijsko dejavnost nadaljevati na obeh koncih države. Ker sta zasuta z delom, je njun cilj čim več prašičev zaklati in prodati doma. Odkar so na posestvu uredili svojo klavnico in pro- stor za predelavo mesa, je veriga reje živali sklenjena. »Pujski se pri nas skotijo. Ko jih zredimo, jih zakoljemo in vse izdelke prodamo na domu,« pojasnjuje sogovor- nik. Na kmetiji največ povpra- ševanja beležijo po svinjskih polovicah. Zelo zaželene so hrenovke. »Slednje poidejo v enem dnevu, tudi če jih nare- dimo res veliko, na primer sto kilogramov,« je razložil mla- di prevzemnik kmetije. Med drugim izdelujejo še suhe salame, tirolske in domače klobase, tlačenke, šunkari- ce, zaseko, pašteto, pečeno in kuhano slanino, velikonočno šunko. Nekateri recepti so se na kmetiji ohranjali iz roda v rod, nekatere je Rokov oče Stanislav dobil na delavnicah o predelavi mesa. Nekatere recepture so Terčičevi kupili. Žive prašiče, težke od 30 do 300 kilogramov, prodajo končnim kupcem. 90 od- stotkov živih živali roma na Primorsko. Tako je, odkar je kupec z Obale, ki je bil izje- mno zadovoljen s Terčičevimi prašiči, kar na svojo pobudo za kmetijo iz Jazbine objavil oglas na eni od tamkajšnjih radijskih postaj. V koraku s časom Ponos kmetije so sodobni hlevi. Hlev za svinje, ki sta ga Rokova starša zgradila leta 2007, je bil takrat eden najbolj sodobnih v državi. Čeprav je v njem ogromno živali, v njem ne smrdi, saj je tam urejeno prisilno pre- zračevanje, a tudi ogrevanje s pomočjo peči na lesno bio- maso. V prostorih, namenje- nih brejim svinjam in mladim prašičkom, je ves čas 24 sto- pinj Celzija. Rok nenehno spremlja no- vosti in si prizadeva za po- sodobitve kmetije. Sodobni pristopi so po njegovem pre- pričanju boljši tako za rejca kot za živino. »Kot mlad pre- vzemnik kmetije imam pred- nost pri nekaterih razpisih za BIOMASA BENDA d.o.o Trnovec 13, 3332 Rečica ob Savinji ODKUP KRAJNIKOV, CELULOZNEGA LESA, LUBJA, SEČNIH OSTANKOV, ŽAGOVINE IN OBLANCEV biomasa.benda@gmail.com 040 588 914 (Matic) 040 551 211 (Nejc) Biomasa BENDA Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 9, 2. marec 2023 Rok Terčič: »Največ živih živali prodamo na Primorsko. Tja jih odpelje mama, ki letno prevozi približno 70 tisoč kilometrov.« Rok pravi, da se je v zadnjih 20 letih samooskrba s prašičjim mesom močno zmanjšala. Ocenjuje, da trenutno znaša le 15 odstotkov. Ob našem obisku so gospodinje v kuhinji pripravljale slastne krofe. Od leve: stara mama Ivanka, teta Mirica, dekle Rita in Rokova mama Ivanka. nepovratna sredstva. Vendar prijava na vsak razpis zah- teva ogromno dela, kar me včasih odvrne od tega, da bi se potegoval za denar,« je pojasnil. Cenijo delo, a tudi počitek V hlevih je urejeno sa- modejno krmljenje. A to še zdaleč ne pomeni, da ni treba spremljati, kaj se do- gaja s prašiči. Nad njimi vsak dan bdi Rokova mama Ivan- ka. Ker je vsak dan v stiku z živalmi, takoj opazi, če se katera od njih obnaša nena- vadno, se umika iz skupine, ne je ali ne pije. Ko so svinje pred prasitvijo, jih prestavi v porodni prostor. Reja živali po Rokovih besedah zahteva izpolnjevanje najrazličnejših evidenc, zato dela nikoli ne zmanjka. Ker so donosi od praši- čereje v preteklosti močno nihali, je družina razpršila svoje dejavnosti. Ena od njih je reja približno 50 govejih pitancev. Rokov oče Stani- slav se pod okriljem svojega podjetja ukvarja z izdelavo in s prodajo sekancev. Terčičevi za druge kmete opravljajo še najrazličnejše storitve, kot so siliranje, baliranje in žetev. Kaj pa prosti čas? Rok pra- vi, da mu sprostitev predsta- vlja že delo z naprednimi stroji. Z dekletom se rad odpravi na morje ali na po- tovanje. Tudi njegovi starši in stari starši se znajo kljub predanosti kmetovanju od- klopiti od dela. Foto: Andraž Purg Korenine podjetja Grede Tešanovci, d. o. o., so v Zelenjadarski zadrugi Grede Tešanovci, z. o. o. Ta se je leta 2009 preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Podjetje je v celoti prevzelo dejavnost zadruge in se ukvarja s proizvodnjo in prodajo visoko kakovo stnega paradižnika. Dejavnosti, povezane s pridelavo paradižnika, smo začeli že leta 2001. Pridelava poteka na hidroponski način v steklenjaku s površino 1 ha. Pri tem ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Za varstvo nasada uporabljamo izključno biološko zaščito. Pri nas vam nudimo izvrsten domač paradižnik, ki ga pridelujemo že več kot 20 let. O kakovosti pričajo številne zadovoljne in stalne stranke. Oglejte si naš kratek promocijski video, ki smo ga posneli v sodelovanju z lokalnimi ponudniki iz Moravskih toplic: LOKALNI PONUDNIKI VABIJO: GREDE TEŠANOVCI, D. O. O. 371301-2023 Grovit Ad 278x95 Novi tednik SI.indd 1 28. 02. 2023 07:53:27 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 9, 2. marec 2023 Roka kmetijstvo zanima že od malih nog. Že kot deček je bil navdušen, ko je pod nad- zorom očeta delal z delovni- mi stroji. Njegova starša in drugi družinski člani so mu znali približati najrazličnej- še dejavnosti, kmetovanje je zato že zelo hitro postalo nje- gov način življenja. Razmi- šljal je, da bi se izučil za me- sarja, a se je nazadnje odločil za izobraževanje v Šolskem centru Šentjur. »Sestri sta mi že v otroštvu velikokrat de- jali, da bom prevzel kmetijo. Vesel sem, da sta mi starša zaupala in me za naslednika izbrala tako zgodaj. Če bi mi kmetijo predala, ko bi bil star 35 ali 40 let, verjetno ne bi imel več takšne volje za delo, kot jo imam danes,« je dejal. Na traktor tudi za »vikend paket« Glavna dejavnost na Andre- jevi kmetiji, kot se glasi do- mače ime, je živinoreja. Na prvem mestu je reja prašičev. Letno se jih v hlevih zvrsti približno dva tisoč. Za pod- mladek skrbi 75 plemenskih svinj. Po osmih ali devetih kotitvah jih iz hleva izločijo, nasledijo jih plemenske mla- dice. Rokovo dekle Rita Kovač bo verjetno prevzelo kmeti- jo svoji staršev v Lendavi, ki obsega veliko površin. Z Ro- kom sta že zdaj nepogrešljiva pomoč njeni mami in stricu. Ko se odpravita v Lendavo, tam tudi prespita, saj delo na ogromnih površinah opravlja- ta več dni. Sodelovanje med kmetijama se obrestuje. Ter- čičevi namreč na svojih 40 hektarjih površin ne morejo »Če starš svojega otroka zgodaj navduši za kmetovanje, bo zgodaj začel delati,« meni mlad prevzemnik Andrejeve kmetije. 23-letni Rok Terčič predan reji prašičev in predelavi mesa Kmetijo je prevzel zaradi veselja do dela Da starši svoje potomce veliko premalo navdušujejo za kmetijstvo in jim v roke mnogo prepozno predajo vajeti, meni Rok Terčič iz Jazbine v občini Šmarje pri Jelšah. Njegova zgodba je drugačna, saj je kmetijo, kjer se v hle- vih letno zvrsti kar dva tisoč prašičev, prevzel, ko je bil star komaj 19 let. Pri najrazličnejših dejavnostih sodeluje z dekletom, s staršema, starima staršema in z dodatno pomočjo. Na posestvu se med drugim ponašajo z lastno klavnico, sami skrbijo še za predelavo mesa. TINA STRMČNIK Vsak družinski član ima svoje zadolžitve. Mlad prevzemnik rokave zaviha v hlevu, v klavnici in predelavi, dela s stroji, slednje tudi sam popravlja. Ker so donosi od prašičereje v preteklosti močno nihali, je družina razpršila svoje dejavnosti. Ena od njih je reja približno 50 govejih pitancev. pridelati dovolj hrane za vse živali. Zato jo pripeljejo z len- davske kmetije ali jo odkupijo od okoliških kmetov. Sklenjena veriga Rita in Rok želita kmetijsko dejavnost nadaljevati na obeh koncih države. Ker sta zasuta z delom, je njun cilj čim več prašičev zaklati in prodati doma. Odkar so na posestvu uredili svojo klavnico in pro- stor za predelavo mesa, je veriga reje živali sklenjena. »Pujski se pri nas skotijo. Ko jih zredimo, jih zakoljemo in vse izdelke prodamo na domu,« pojasnjuje sogovor- nik. Na kmetiji največ povpra- ševanja beležijo po svinjskih polovicah. Zelo zaželene so hrenovke. »Slednje poidejo v enem dnevu, tudi če jih nare- dimo res veliko, na primer sto kilogramov,« je razložil mla- di prevzemnik kmetije. Med drugim izdelujejo še suhe salame, tirolske in domače klobase, tlačenke, šunkari- ce, zaseko, pašteto, pečeno in kuhano slanino, velikonočno šunko. Nekateri recepti so se na kmetiji ohranjali iz roda v rod, nekatere je Rokov oče Stanislav dobil na delavnicah o predelavi mesa. Nekatere recepture so Terčičevi kupili. Žive prašiče, težke od 30 do 300 kilogramov, prodajo končnim kupcem. 90 od- stotkov živih živali roma na Primorsko. Tako je, odkar je kupec z Obale, ki je bil izje- mno zadovoljen s Terčičevimi prašiči, kar na svojo pobudo za kmetijo iz Jazbine objavil oglas na eni od tamkajšnjih radijskih postaj. V koraku s časom Ponos kmetije so sodobni hlevi. Hlev za svinje, ki sta ga Rokova starša zgradila leta 2007, je bil takrat eden najbolj sodobnih v državi. Čeprav je v njem ogromno živali, v njem ne smrdi, saj je tam urejeno prisilno pre- zračevanje, a tudi ogrevanje s pomočjo peči na lesno bio- maso. V prostorih, namenje- nih brejim svinjam in mladim prašičkom, je ves čas 24 sto- pinj Celzija. Rok nenehno spremlja no- vosti in si prizadeva za po- sodobitve kmetije. Sodobni pristopi so po njegovem pre- pričanju boljši tako za rejca kot za živino. »Kot mlad pre- vzemnik kmetije imam pred- nost pri nekaterih razpisih za BIOMASA BENDA d.o.o Trnovec 13, 3332 Rečica ob Savinji ODKUP KRAJNIKOV, CELULOZNEGA LESA, LUBJA, SEČNIH OSTANKOV, ŽAGOVINE IN OBLANCEV biomasa.benda@gmail.com 040 588 914 (Matic) 040 551 211 (Nejc) Biomasa BENDA Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 9, 2. marec 2023 Rok Terčič: »Največ živih živali prodamo na Primorsko. Tja jih odpelje mama, ki letno prevozi približno 70 tisoč kilometrov.« Rok pravi, da se je v zadnjih 20 letih samooskrba s prašičjim mesom močno zmanjšala. Ocenjuje, da trenutno znaša le 15 odstotkov. Ob našem obisku so gospodinje v kuhinji pripravljale slastne krofe. Od leve: stara mama Ivanka, teta Mirica, dekle Rita in Rokova mama Ivanka. nepovratna sredstva. Vendar prijava na vsak razpis zah- teva ogromno dela, kar me včasih odvrne od tega, da bi se potegoval za denar,« je pojasnil. Cenijo delo, a tudi počitek V hlevih je urejeno sa- modejno krmljenje. A to še zdaleč ne pomeni, da ni treba spremljati, kaj se do- gaja s prašiči. Nad njimi vsak dan bdi Rokova mama Ivan- ka. Ker je vsak dan v stiku z živalmi, takoj opazi, če se katera od njih obnaša nena- vadno, se umika iz skupine, ne je ali ne pije. Ko so svinje pred prasitvijo, jih prestavi v porodni prostor. Reja živali po Rokovih besedah zahteva izpolnjevanje najrazličnejših evidenc, zato dela nikoli ne zmanjka. Ker so donosi od praši- čereje v preteklosti močno nihali, je družina razpršila svoje dejavnosti. Ena od njih je reja približno 50 govejih pitancev. Rokov oče Stani- slav se pod okriljem svojega podjetja ukvarja z izdelavo in s prodajo sekancev. Terčičevi za druge kmete opravljajo še najrazličnejše storitve, kot so siliranje, baliranje in žetev. Kaj pa prosti čas? Rok pra- vi, da mu sprostitev predsta- vlja že delo z naprednimi stroji. Z dekletom se rad odpravi na morje ali na po- tovanje. Tudi njegovi starši in stari starši se znajo kljub predanosti kmetovanju od- klopiti od dela. Foto: Andraž Purg Korenine podjetja Grede Tešanovci, d. o. o., so v Zelenjadarski zadrugi Grede Tešanovci, z. o. o. Ta se je leta 2009 preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Podjetje je v celoti prevzelo dejavnost zadruge in se ukvarja s proizvodnjo in prodajo visoko kakovo stnega paradižnika. Dejavnosti, povezane s pridelavo paradižnika, smo začeli že leta 2001. Pridelava poteka na hidroponski način v steklenjaku s površino 1 ha. Pri tem ne uporabljamo kemičnih pesticidov. Za varstvo nasada uporabljamo izključno biološko zaščito. Pri nas vam nudimo izvrsten domač paradižnik, ki ga pridelujemo že več kot 20 let. O kakovosti pričajo številne zadovoljne in stalne stranke. Oglejte si naš kratek promocijski video, ki smo ga posneli v sodelovanju z lokalnimi ponudniki iz Moravskih toplic: LOKALNI PONUDNIKI VABIJO: GREDE TEŠANOVCI, D. O. O. 371301-2023 Grovit Ad 278x95 Novi tednik SI.indd 1 28. 02. 2023 07:53:27 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 9, 2. marec 2023 Prillinger, d.o.o. Arja vas 101 SI-3301 Petrovc ˇe www.prillinger.si Že pri vašem prodajalcu kmetijske mehanizacije Ž NADOMESTNI DELI NENADOMESTLJIVE STORITVE DIŠI PO POMLADI Inserat_SL_137x195mm_Fruehling_2023.indd 1 20.02.23 12:09 Prvovgradnja v traktorje Valtra in Massey Ferguson. UREJANJE OKOLJA - parkovna košnja, mulčenje - zunanja ureditev okolice - dobava in zasaditev okrasnega drevja, grmovnic, trajnic, enoletnic - ureditev, postavitev igrišč - fitnesov na prostem PLEŠEC MARKO s.p. Zalog pri Moravčah 22, 1251 Moravče T: 041 954 738 E: plesec.marko@gmail.com Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 9, 2. marec 2023 Rok prihaja iz Tuhinjske doline. Kmetija, ki jo je od staršev prevzel pri 22 letih, se nahaja pod Menino planino. Obsega 20 ha travnikov in 30 ha gozdov. Ukvarjajo se z rejo telic za meso, strojnimi uslugami in gozdarstvom. Poskrbijo za posek in spravilo lesa iz gozda. Med ogledom kmetije nam je Rok razkril svoje navdušenje nad uporabo Tajfun-ove gozdarske mehanizacije, ki jo spremlja že od malih nog. Prvi Tajfunov izdelek na kmetiji Mlinar je bil ležeči cepilec, katerega sta kupila Rokova starša. Kasneje se je cepilcu pridružil še 5t mehanski vitel. »Praktično sem rasel s Tajfunom« so bile njegove besede, ko nam je začel z velikim navdušenjem pripovedovati, kako je vseskozi spremljal razvoj, inovacije in novosti podjetja Tajfun. Leta 2014 je Slovenijo prizadel žledolom, ki ni prizanesel niti gozdu domačije Mlinar. Povzročil jim je ogromno škodo, kar je bil razlog več, da so se na kmetiji odločili za nakup novega hidravličnega vitla EGV 55 AHK. Ta je imel v primerjavi z njihovo starejšo različico precej izboljšav, od katerih je Roka najbolj navdušilo radijsko-daljinsko upravljanje, ki mu je omogočilo še lažje in varnejše delo. Na Mlinarjevi kmetiji namreč ves čas skrbijo za sodobnost strojev. Zaradi izboljšav je vitel zamenjal, tako, da ima sedaj že četrti vitel EGV 55 AHK. Leta 2020 se je Rok odločil za nakup gozdarske prikolice GAP 140 s hidravličnim dvigalom DOT 50K. Rok si ne predstavlja, da bi delo na kmetiji še naprej opravljal brez nje. Med obiskom nam je Rok demonstriral delo z gozdarskim vitlom in gozdarsko prikolico. Zaupal nam je, da je uporaba kakovostne in učinkovite gozdarske mehanizacije ključna za uspešno in učinkovito delo v gozdu. Poudaril je, da je z uporabo Tajfun- ovih gozdarskih strojev pri svojem delu izjemno zadovoljen, saj mu omogočajo hitro, natančno in produktivno delo. Stroji so enostavni za uporabo in se odlično obnesejo tudi na zahtevnejših terenih. Prav to je tudi razlog, da si na kmetiji Mlinar dela v gozdu brez gozdarskega vitla Tajfun ne predstavljajo več. Njihov peti vitel tako omogoča tudi podajanje žične vrvi z gnanim škripcem, kar poenostavi delo na različnih terenih. Rok nam pove: »Težko si zamislim, da bi šel v gozd z vitlom brez daljinca in delal z mehanskim vitlom tako kot nekoč. Potem bi raje opravljal kakšno drugo opravilo na domačiji«. Ampak to zagotovo ne bi bilo sajenje krompirja, še v smehu doda. Poleg žledoloma ima gozd tudi druge sovražnike. Napad lubadarja lahko povzroči nemalo nevšečnosti, če se ga v kali ne zatre. Pomembno je, da se zadeva pravočasno opazi in takoj sanira. Veliko vlogo pri ohranjanju trajnosti upravljanja z gozdom je tudi sodelovanje z revirnim gozdarjem. Le-ta drevesa za posek izbere tako, da se gozd ne razvrednoti in ohrani vse funkcije. Na kmetiji Mlinar sami poskrbijo za zasaditev mladih dreves, kjer podrast ni dovolj močna. Rok nam zaupa, da je njihova dolgoročna vizija ohraniti bujno raznolikost gozdov za njihove prihodnje generacije. Skrb za naravo jim veliko pomeni, kar je videti tudi v njihovi redni uporabi BIO olja. Kot navaja Rok, na kmetiji Mlinar tudi v prihodnje ne bo dvoma, katere gozdarske stroje izbrati ob posodobitvah njihove strojne mehanizacije. Prva izbira bo vsekakor Tajfun. Takoj, ko bo podjetje Tajfun razvilo kakšno noviteto ali stroj, ki bi jim utegnil olajšati delo, se bodo obrnili na njihov prodajni oddelek. Pri nakupu izdelkov, ki jih potrebujejo na kmetiji, Roku največ pomeni zadovoljstvo z izdelki in njihovim delovanjem ter dejstvo, da mu ti izdelki dobro in učinkovito služijo. Amortizacija strojev in ekonomski vidik, kot je povračilo teh naložb, zanj nimajo tolikšnega pomena kot zadovoljstvo s strojem. Nenazadnje je Rok izpostavil tudi pomembnost razvoja gozdarske mehanizacije v smeri trajnosti in varovanja okolja. V prihodnosti se še naprej vidi kot kmetovalec in gozdar. Še naprej si želi primarno skrbeti za svojo kmetijo in obdelovati domače travnate površine. Želi imeti zdrav gozd brez zajedalcev ter z dobrim in kvalitetnim prirastkom. V kolikor mu bo čas to dopuščal, pa bo z veseljem opravil še kakšno kmetijsko ali gozdarsko uslugo v bližnji okolici. K.K. Gozdarska prikolica & hidravično dvigalo Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41A, SI-3225 Planina pri Sevnici GAP DOT T: 03 746 44 32 E: prodaja@tajfun.com W: www.tajfun.com Mladi gospodar si ne predstavlja življenja brez nje S soncem obsijana Tuhinjska dolina nas je te dni kar vabila v neokrnjeno naravo. Odločili smo se, da se zapeljemo na kmetijo Mlinar, povprašat mladega gospodarja Roka Konciljo, kako poteka njegovo delo na kmetiji in v gozdu. Farming for future. Prikolice in transportna tehnika Trosilniki organskih gnojil Potisne prikolice Cisterne in sistemi za gnojevko farmtech.eu Podjetje Servis Lipovšek iz Laškega že več kot 10 let specializirano deluje na področju servisa in prodaje drobne kmetijske mehani- zacije. Podjetje odlikujejo hiter odzivni čas popravil v garanciji in izven te ter oskr- ba z rezervnimi deli. Če se odločate za nakup stroja ali naprave oziroma le-ta potrebuje redno vzdrževanje ali popravilo, Servis Lipovšek zagotavlja široko ponudbo prodaje in servisiranja naprav; vse od motornih žag, vrtnih kosilnic, kos z nitko, vrtnih traktorjev, čistilcev, pihalcev listja, vibro plošč in agregatov do snežnih frez. V njihovi prodajalni najdete pester nabor priznanih znamk kmetijske mehanizacije, kot so Husqvarna, Jonsered, Mc- culloch, Ferrai, Comet, BCS in druge. Pri nakupu vam bodo stro- kovno svetovali in vam po potrebi izdelek tudi sestavili, preizkusili in nastavili po na- vodilih proizvajalca ter naredili prvi oziroma nulti servis. Ved- no pa so vam na razpolago za dodatne nasvete in pojasnila. Pri njih boste na zalogi ved- no našli rezervne dele, kot so olja, verige, meči, glave laksov, ter zaščitno delovno opremo. Več informacij na 041 794 272 ali na info@servislipovsek.com. Promocijsko besedilo Vse za drobno kmetijsko mehanizacijo na enem mestu popravilo strojev in naprav PRODAJA IN SERVIS drobne kmetijske mehanizacije motorne žage, vrtne kosilnice, kose z nitko, vrtni traktorji, čistilci, pihalci listja, vibro plošče, agregati, snežne freze, ... Znamke: Husqvarna, Jonsered, Mcculloch, Lavor,Comet, BCS, Ferrari, Grilo SERVIS LIPOVŠEK Belovo 14, 3270 LAŠKO / Tel: 041 794 272 / E-mail:info@servislipovsek.com popravilo strojev in naprav Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 9, 2. marec 2023 Izmenjava na podeželju Povsem drugačno življenje v Koloradu Mala praksa: 031/543 237 PE TRNAVA Trnava 5a, 3303 Gomilsko 03 / 703 65 50 PE PESJE Špeglova 16, 3320 Velenje PE GABERKE Gaberke 101, 3325 Šoštanj V trgovini Košarica vam ponujamo po ugodnih cenah - mineralna in naravna gnojila - žita, krmila Jata Emona - vrtna semena in semenski krompir - sadike vrtnin in sadnega drevja - sprejemamo naročila za kokoši nesnice - sprejemamo naročila za enodnevne in 4-tedenske piščance www.krmilanadom.com www.kosarica-trgovine.com KUPON ZA KRMILA JATA EMONA 5% POPUSTA Velja od 2. 3. do 8. 3. 2023 Popust velja na redne cene! Trgovina prijaznih ljudi! Košarica Pernovo Pernovo , 3310 Žalec T: (03) 700 03 90 E: agrokos.pernovo@gmail.com Na veliki kmetiji v Wyomingu je pomagala pri pregledu in kastraciji bikcev. Tjaša Stiplovšek iz Savinjske doline je tri mesece preživela v ZDA, kjer je spoznavala življenje v Koloradu. Foto- grafija je z izleta v znamenit Veliki kanjon v Arizoni. 1 XXXX Št. 30, 26. julij 2018 1 XXXX Št. 9, 1. marec 2018 Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje peru- tnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem pa prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računal- niški sistem, s čimer dosegamo najbolj kakovostne parametre vzre- jenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živali. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo 50 ha kmetijskih površin, kar pomeni, da sami zago- tavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega izdelka, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lah- ko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo in jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko po- sodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zago- tavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in ta- kšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Pri Stiplovškovih v Kapli pri Taboru sicer nimajo kmetije, a Tjaši je kmetovanje blizu, saj je pogosto pomagala pri obiranju hmelja na stričevi kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo in s hmeljarstvom. Zani- ma jo zlasti slednje in pravi, da ji ni težko delati. Že od mladih let rada potuje in tudi zato se je odločila za študij turizma na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Lani se je prijavila na razpis v okviru projekta Izmenjava na podeželju, da bi videla nove kraje in spoznala kmetovanje na drugi strani luže. V ZDA je ob koncu minulega leta približno tri mesece preživela pri družinah ter spoznavala njihov način življenja, a ker te niso imele kmetij, je bilo spozna- vanje kmetovanja omejeno na krajši čas. TATJANA CVIRN Od leta 2015 je Tjaša Sti- plovšek dejavna v tabor- skem društvu podeželske mladine, ki v okviru zveze omogoča tudi mednarodne izmenjave, saj sodeluje z or- ganizacijo IFYE. Starejši od 18 let se lahko odločijo, da bodo bivali v Avstriji, Nem- čiji, Estoniji, Finski, Švici ali ZDA, in sicer od dveh tednov do treh mesecev, odvisno od ponudbe države partnerice. V tem času udeleženci začutijo utrip države in življenje dru- žin, ki jih gostoljubno sprej- mejo. Če v evropskih državah kmečki gostitelji mlade pov- sem vključijo v vsakodnevno delo, v ZDA ni bilo čisto tako, pravi Tjaša. »Zanimalo me je predvsem hmeljarstvo in sem želela v Montano, a ker država lani ni sodelovala v programu, so mi določili Ko- lorado.« Njen obisk je bil tako bolj usmerjen v spoznavanje življenja ameriške družine, za katero ni nujno, da ima kmetijo. Na njeno prošnjo so ji nato gostitelji pomaga- li nekaj časa preživeti tudi ob spoznavanju življenja na kmetijah in nazadnje je uspe- la obiskati tudi hmeljišče ter manjšo pivovarno. Od čilijev do brez V Pueblu na jugu Kolorada se je začela njena ameriška dogodivščina. Družina, pri kateri je bivala, jo je peljala na ogromno kmetijo, kjer se ukvarjajo s pridelavo zele- njave, predvsem čilija, ki ga gostiteljice. Videla sem, kako bikcem preverjajo krvni tlak, s čimer ugotavljajo, ali so pri- merni za vzrejo na visokih nadmorskih višinah.« Država Kolorado namreč leži skoraj dva tisoč metrov visoko, za- radi česar je imela tudi Tjaša nekaj težav s prilagajanjem. »Govedo še kastrirajo, da je meso bolj kakovostno, in po- magala sem tudi pri tem opra- vilu,« pove sogovornica, ki je tudi to delo ni vrglo iz tira, čeprav ni bilo ravno prijetno. Druga družina, kjer je Tja- ša prebivala nekaj časa, je živela v hribih bolj na severu Kolorada. Zanimivo je bilo, ker je gostiteljica »rangerka«, kar pomeni, da kot kavboji na konju zganja živino z enega pašnika na drugega, saj za- radi zahtevnega terena nič drugega niti ne pride v po- štev. Njen mož je inšpektor za plin in je Tjašo peljal na ploščad, kjer ga črpajo. Ker tja ne more vsak, je bilo to zanjo posebno doživetje. Tretja družina je imela drevesnico z brezami, zato je lahko slovenska pomoč- nica pomagala pri pripravi sadik, preden so jih odpeljali k strankam. Vse je precej drugače V ZDA je šla brez predstav o tem, kako bo, in je bila po- gosto presenečena, tudi v ne- gativnem smislu. »Spoznala sem, da je res velika razlika med našim in njihovim nači- nom življenja. Sploh na hra- no sem se težko navadila, ker je v jedeh veliko sladkorja. Tako kot je pri njih vse veliko, je tudi v kmetijstvu, kjer so kmetije ogromne, na njih je treba pridelati čim več. A niti v takšnih razmerah kmetje niso premožni,« je spoznala Tjaša, ki je s kolesom sama raziskovala okolje, kjer je ži- vela, medtem ko ji je za vo- žnjo z avtom manjkalo med- narodno vozniško dovoljenje. »V Ameriki je bilo marsikaj »Mladim priporočam, da gredo na izmenjave, saj s tem širijo svoje obzorje in po vrnitvi mnogi bolj cenijo to, kar imamo pri nas.« prodajajo velikim trgovskim korporacijam. »Videla sem, kako sezonski delavci iz Mehike delajo na ogromnih poljih, saj so kmetije velike več sto hektarjev. V sosednji zvezni državi Wyoming sem si ogledala tudi živinorejsko kmetijo v lasti nečakinje moje Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 9, 2. marec 2023 www.kon-cert.si Vinarska ul. 14, 2000 Maribor Vabimo vas, da se vključite v postopek certificiranja sheme INTEGRIRANA PRIDELAVA. CERTIFIKAT je potreben za pridobitev finančnih sredstev iz naslova sheme INTEGRIRANA pridelava. Vključite se lahko v sheme: • IP poljščin (171,00 €/ha) • IP zelenjave (257,50 €/ha) • IP hmelja (325,50 €/ha) • IP sadja in oljk (450,00 €/ha) • IP grozdja (450,00 €/ha) Vir: Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo; 14.10.2022; MKGP PRIJAVA je v letu 2023 izjemoma dovoljena najkasneje do 28.02.2023 (vir: predlog podan na sestanku z MKGP; 08.12.2022) Prijavite se lahko na enega izmed spodnjih načinov: • www.kon-cert.si • elektronska pošta • navadna pošta Če v času subvencijske kampanje ugotovite, da zahtev sheme ne boste mogli izpolnjevati, lahko prijavo prekličete brez stroškov. Integrirana pridelava Za dodatne informacije nas kontaktirajte: jelka.potocnik@kon-cert.si dejan.rituper@kon-cert.si jozica.pusaver@kon-cert.si 02 / 228 49 36 02 / 228 49 32 051 689 364 031 674 263 INŠTITUT KON - CERT MARIBOR Smo vodilni certifikacijSki organ v Sloveniji na področju ekološke pridelave in predelave kmetijSkih pridelkov in živil . Oglas Integrirana pridelava.indd 1 30/01/2023 07:49 Pri družini v Wyomingu je Tjaša preživela dan, ja- hala konje in pomagala pri prestavljanju goveda z enega pašnika na drugega V drugi družini je Tjaša z mlajšim sinom Alexom izrezovala bučo za noč čarovnic. V Pueblu živi veliko potomcev slovenskih prise- ljencev in ohranil se je običaj peke potice. A ta je narejena iz vlečenega testa kot pri nas zavitek, zato jih je zanimalo, kakšna je prava slovenska potica. Tjaša jim je kot mojstrica peke in kuhanja pokazala, kako naj jo pravilno pripravijo. Na pijači v slovenskem baru v Pueblu. V času pred drugo svetovno vojno in po njej so se ljudje iz Slovenije in z Bal- kana priseljevali v Pueblo, kjer so delali v železarni. Njihovi potomci, med njimi tudi lastnica bara, katere babica izvira iz Slovenije, še živijo v mestu. Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije, reprodukcijskega materiala, gradbenega materiala ter servis traktorjev in vse kmetijske mehanizacije. Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev, možna menjava strao za novo ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije email: prodaja@kmetijstvo-polanec.si Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-00 gsm: 051/634-907 PE Pleterje: Kolodvorska 1, 2325 Kidričevo PE Agroles Kidričevo: gsm: 031/634-907 tel: 02/796-14-41 www.kmetijstvo-polanec.si TOP PONUDBA STROJEV IN AKCIJSKE CENE Akcijske cene koruznih sejalnic in škropilnic ter strojev za predsetveno obdelavo 4 redna pnevmastka sejalnica že od 6.943,50 z DDV Škropilnica 600 L z garnituro 12m že od 3.430,00 z DDV Lovrenc na Dr. polju 8, 2324 Lovrenc na Dr. polju Kmetijska Trgovina Lovrenc tel: 02/761-93-01 gsm: 041/234-907 dražje kot pri nas. Takrat so se tudi pri njih dvignile cene bencina, ob čemer so zelo negodovali, čeprav so bile še vedno nižje kot pri nas.« Prva družina, s katero se je najbolj povezala, je imela dovolj prostega časa, da so lahko skupaj šli tudi na izle- te. »V tej zvezni državi otroci že ob petkih niso imeli pou- ka in večinoma so bili tudi odrasli prosti. Družina me je peljala celo na ogled Velikega kanjona, čeprav je bila do tja dolga vožnja.« S to in s tretjo družino je tudi ostala v stiku. »Gostitelja iz prve družine sta napovedala svoj obisk v Slo- veniji. Poleti se nameravata seliti na Kitajsko, saj imata že odrasla otroka in službo, ki jo lahko opravljata kjerkoli. Tudi to se mi je zdelo čudno, da se Američani tako radi se- lijo. Ko otroci odrastejo, se ne vidijo tudi več let.« Pravi, da ne bi želela živeti v ZDA, ob priliki pa bi si rada ogledala še vzhodni del države. »Za- nimivo, da ne razmišljajo o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, tudi odpad- kov ne ločujejo,« je ugotovila. Kje je Slovenija? Seveda so jo Američani spraševali o Sloveniji, saj je mnogi ne poznajo. »Starejši so slišali vsaj za Jugoslavijo. Presenetilo me je, ko sem imela nekaj predstavitev o državi v srednjih šolah, kjer sem spoznala, da niti za Evro- po ne vedo, niti jih ne zanima karkoli zunaj ZDA. So me pa ljudje pogosto spraševali, ali drži, da jih Evropejci ne ma- ramo …« Po vrnitvi je morala napisa- ti poročilo o svojem bivanju, medtem ko drugih obvezno- sti ni imela. Ker je program sofi nanciran iz sredstev mi- nistrstva za kmetijstvo in evropskih sredstev v okviru programa razvoja podeželja, je lahko odločitev o izmenja- vi lažja, a kljub temu je treba mlade zadnja leta spodbujati, da se odločajo za to. »Težava je predvsem v daljši odso- tnosti, kjer na kmetijah po- grešajo vsak par rok,« meni sogovornica, ki je prepričana, da je tovrstna izkušnja drago- cena za vsakogar. »Spoznala sem veliko novih stvari in iz- popolnila znanje jezika.« Zveza podeželske mladine Slovenije zato želi ustanovi- ti poseben samostojen pro- gram, namenjen samo tovr- stnim izmenjavam. »V Evropi se največ mladih odloča za Švico in Nemčijo, ker dobijo tam veliko znanja o sodob- nem kmetijstvu. Novosti, ki jih vidijo, želijo nato uvajati doma, kar je tudi eden od po- zitivnih učinkov izmenjav.« Seveda lahko tudi slovenske kmetije gostijo tuje obisko- valce in jim predstavijo slo- vensko kmetovanje. Foto: osebni arhiv Na spletni strani ZPMS je mogoče najti podatke o tem, kako prijaviti svojo kmetijo za sodelovanje v projektu izme- njave in kakšni so pogoji za odhod na izmenjavo v tujino. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 9, 2. marec 2023 Izmenjava na podeželju Povsem drugačno življenje v Koloradu Mala praksa: 031/543 237 PE TRNAVA Trnava 5a, 3303 Gomilsko 03 / 703 65 50 PE PESJE Špeglova 16, 3320 Velenje PE GABERKE Gaberke 101, 3325 Šoštanj V trgovini Košarica vam ponujamo po ugodnih cenah - mineralna in naravna gnojila - žita, krmila Jata Emona - vrtna semena in semenski krompir - sadike vrtnin in sadnega drevja - sprejemamo naročila za kokoši nesnice - sprejemamo naročila za enodnevne in 4-tedenske piščance www.krmilanadom.com www.kosarica-trgovine.com KUPON ZA KRMILA JATA EMONA 5% POPUSTA Velja od 2. 3. do 8. 3. 2023 Popust velja na redne cene! Trgovina prijaznih ljudi! Košarica Pernovo Pernovo , 3310 Žalec T: (03) 700 03 90 E: agrokos.pernovo@gmail.com Na veliki kmetiji v Wyomingu je pomagala pri pregledu in kastraciji bikcev. Tjaša Stiplovšek iz Savinjske doline je tri mesece preživela v ZDA, kjer je spoznavala življenje v Koloradu. Foto- grafija je z izleta v znamenit Veliki kanjon v Arizoni. 1 XXXX Št. 30, 26. julij 2018 1 XXXX Št. 9, 1. marec 2018 Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje peru- tnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem pa prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računal- niški sistem, s čimer dosegamo najbolj kakovostne parametre vzre- jenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živali. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo 50 ha kmetijskih površin, kar pomeni, da sami zago- tavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega izdelka, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lah- ko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo in jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko po- sodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zago- tavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in ta- kšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Pri Stiplovškovih v Kapli pri Taboru sicer nimajo kmetije, a Tjaši je kmetovanje blizu, saj je pogosto pomagala pri obiranju hmelja na stričevi kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo in s hmeljarstvom. Zani- ma jo zlasti slednje in pravi, da ji ni težko delati. Že od mladih let rada potuje in tudi zato se je odločila za študij turizma na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Lani se je prijavila na razpis v okviru projekta Izmenjava na podeželju, da bi videla nove kraje in spoznala kmetovanje na drugi strani luže. V ZDA je ob koncu minulega leta približno tri mesece preživela pri družinah ter spoznavala njihov način življenja, a ker te niso imele kmetij, je bilo spozna- vanje kmetovanja omejeno na krajši čas. TATJANA CVIRN Od leta 2015 je Tjaša Sti- plovšek dejavna v tabor- skem društvu podeželske mladine, ki v okviru zveze omogoča tudi mednarodne izmenjave, saj sodeluje z or- ganizacijo IFYE. Starejši od 18 let se lahko odločijo, da bodo bivali v Avstriji, Nem- čiji, Estoniji, Finski, Švici ali ZDA, in sicer od dveh tednov do treh mesecev, odvisno od ponudbe države partnerice. V tem času udeleženci začutijo utrip države in življenje dru- žin, ki jih gostoljubno sprej- mejo. Če v evropskih državah kmečki gostitelji mlade pov- sem vključijo v vsakodnevno delo, v ZDA ni bilo čisto tako, pravi Tjaša. »Zanimalo me je predvsem hmeljarstvo in sem želela v Montano, a ker država lani ni sodelovala v programu, so mi določili Ko- lorado.« Njen obisk je bil tako bolj usmerjen v spoznavanje življenja ameriške družine, za katero ni nujno, da ima kmetijo. Na njeno prošnjo so ji nato gostitelji pomaga- li nekaj časa preživeti tudi ob spoznavanju življenja na kmetijah in nazadnje je uspe- la obiskati tudi hmeljišče ter manjšo pivovarno. Od čilijev do brez V Pueblu na jugu Kolorada se je začela njena ameriška dogodivščina. Družina, pri kateri je bivala, jo je peljala na ogromno kmetijo, kjer se ukvarjajo s pridelavo zele- njave, predvsem čilija, ki ga gostiteljice. Videla sem, kako bikcem preverjajo krvni tlak, s čimer ugotavljajo, ali so pri- merni za vzrejo na visokih nadmorskih višinah.« Država Kolorado namreč leži skoraj dva tisoč metrov visoko, za- radi česar je imela tudi Tjaša nekaj težav s prilagajanjem. »Govedo še kastrirajo, da je meso bolj kakovostno, in po- magala sem tudi pri tem opra- vilu,« pove sogovornica, ki je tudi to delo ni vrglo iz tira, čeprav ni bilo ravno prijetno. Druga družina, kjer je Tja- ša prebivala nekaj časa, je živela v hribih bolj na severu Kolorada. Zanimivo je bilo, ker je gostiteljica »rangerka«, kar pomeni, da kot kavboji na konju zganja živino z enega pašnika na drugega, saj za- radi zahtevnega terena nič drugega niti ne pride v po- štev. Njen mož je inšpektor za plin in je Tjašo peljal na ploščad, kjer ga črpajo. Ker tja ne more vsak, je bilo to zanjo posebno doživetje. Tretja družina je imela drevesnico z brezami, zato je lahko slovenska pomoč- nica pomagala pri pripravi sadik, preden so jih odpeljali k strankam. Vse je precej drugače V ZDA je šla brez predstav o tem, kako bo, in je bila po- gosto presenečena, tudi v ne- gativnem smislu. »Spoznala sem, da je res velika razlika med našim in njihovim nači- nom življenja. Sploh na hra- no sem se težko navadila, ker je v jedeh veliko sladkorja. Tako kot je pri njih vse veliko, je tudi v kmetijstvu, kjer so kmetije ogromne, na njih je treba pridelati čim več. A niti v takšnih razmerah kmetje niso premožni,« je spoznala Tjaša, ki je s kolesom sama raziskovala okolje, kjer je ži- vela, medtem ko ji je za vo- žnjo z avtom manjkalo med- narodno vozniško dovoljenje. »V Ameriki je bilo marsikaj »Mladim priporočam, da gredo na izmenjave, saj s tem širijo svoje obzorje in po vrnitvi mnogi bolj cenijo to, kar imamo pri nas.« prodajajo velikim trgovskim korporacijam. »Videla sem, kako sezonski delavci iz Mehike delajo na ogromnih poljih, saj so kmetije velike več sto hektarjev. V sosednji zvezni državi Wyoming sem si ogledala tudi živinorejsko kmetijo v lasti nečakinje moje Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 9, 2. marec 2023 www.kon-cert.si Vinarska ul. 14, 2000 Maribor Vabimo vas, da se vključite v postopek certificiranja sheme INTEGRIRANA PRIDELAVA. CERTIFIKAT je potreben za pridobitev finančnih sredstev iz naslova sheme INTEGRIRANA pridelava. Vključite se lahko v sheme: • IP poljščin (171,00 €/ha) • IP zelenjave (257,50 €/ha) • IP hmelja (325,50 €/ha) • IP sadja in oljk (450,00 €/ha) • IP grozdja (450,00 €/ha) Vir: Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo; 14.10.2022; MKGP PRIJAVA je v letu 2023 izjemoma dovoljena najkasneje do 28.02.2023 (vir: predlog podan na sestanku z MKGP; 08.12.2022) Prijavite se lahko na enega izmed spodnjih načinov: • www.kon-cert.si • elektronska pošta • navadna pošta Če v času subvencijske kampanje ugotovite, da zahtev sheme ne boste mogli izpolnjevati, lahko prijavo prekličete brez stroškov. Integrirana pridelava Za dodatne informacije nas kontaktirajte: jelka.potocnik@kon-cert.si dejan.rituper@kon-cert.si jozica.pusaver@kon-cert.si 02 / 228 49 36 02 / 228 49 32 051 689 364 031 674 263 INŠTITUT KON - CERT MARIBOR Smo vodilni certifikacijSki organ v Sloveniji na področju ekološke pridelave in predelave kmetijSkih pridelkov in živil . Oglas Integrirana pridelava.indd 1 30/01/2023 07:49 Pri družini v Wyomingu je Tjaša preživela dan, ja- hala konje in pomagala pri prestavljanju goveda z enega pašnika na drugega V drugi družini je Tjaša z mlajšim sinom Alexom izrezovala bučo za noč čarovnic. V Pueblu živi veliko potomcev slovenskih prise- ljencev in ohranil se je običaj peke potice. A ta je narejena iz vlečenega testa kot pri nas zavitek, zato jih je zanimalo, kakšna je prava slovenska potica. Tjaša jim je kot mojstrica peke in kuhanja pokazala, kako naj jo pravilno pripravijo. Na pijači v slovenskem baru v Pueblu. V času pred drugo svetovno vojno in po njej so se ljudje iz Slovenije in z Bal- kana priseljevali v Pueblo, kjer so delali v železarni. Njihovi potomci, med njimi tudi lastnica bara, katere babica izvira iz Slovenije, še živijo v mestu. Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije, reprodukcijskega materiala, gradbenega materiala ter servis traktorjev in vse kmetijske mehanizacije. Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev, možna menjava strao za novo ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev ali staro za staro. Ugodno financiranje za nakup nove mehanizacije email: prodaja@kmetijstvo-polanec.si Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-00 gsm: 051/634-907 PE Pleterje: Kolodvorska 1, 2325 Kidričevo PE Agroles Kidričevo: gsm: 031/634-907 tel: 02/796-14-41 www.kmetijstvo-polanec.si TOP PONUDBA STROJEV IN AKCIJSKE CENE Akcijske cene koruznih sejalnic in škropilnic ter strojev za predsetveno obdelavo 4 redna pnevmastka sejalnica že od 6.943,50 z DDV Škropilnica 600 L z garnituro 12m že od 3.430,00 z DDV Lovrenc na Dr. polju 8, 2324 Lovrenc na Dr. polju Kmetijska Trgovina Lovrenc tel: 02/761-93-01 gsm: 041/234-907 dražje kot pri nas. Takrat so se tudi pri njih dvignile cene bencina, ob čemer so zelo negodovali, čeprav so bile še vedno nižje kot pri nas.« Prva družina, s katero se je najbolj povezala, je imela dovolj prostega časa, da so lahko skupaj šli tudi na izle- te. »V tej zvezni državi otroci že ob petkih niso imeli pou- ka in večinoma so bili tudi odrasli prosti. Družina me je peljala celo na ogled Velikega kanjona, čeprav je bila do tja dolga vožnja.« S to in s tretjo družino je tudi ostala v stiku. »Gostitelja iz prve družine sta napovedala svoj obisk v Slo- veniji. Poleti se nameravata seliti na Kitajsko, saj imata že odrasla otroka in službo, ki jo lahko opravljata kjerkoli. Tudi to se mi je zdelo čudno, da se Američani tako radi se- lijo. Ko otroci odrastejo, se ne vidijo tudi več let.« Pravi, da ne bi želela živeti v ZDA, ob priliki pa bi si rada ogledala še vzhodni del države. »Za- nimivo, da ne razmišljajo o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, tudi odpad- kov ne ločujejo,« je ugotovila. Kje je Slovenija? Seveda so jo Američani spraševali o Sloveniji, saj je mnogi ne poznajo. »Starejši so slišali vsaj za Jugoslavijo. Presenetilo me je, ko sem imela nekaj predstavitev o državi v srednjih šolah, kjer sem spoznala, da niti za Evro- po ne vedo, niti jih ne zanima karkoli zunaj ZDA. So me pa ljudje pogosto spraševali, ali drži, da jih Evropejci ne ma- ramo …« Po vrnitvi je morala napisa- ti poročilo o svojem bivanju, medtem ko drugih obvezno- sti ni imela. Ker je program sofi nanciran iz sredstev mi- nistrstva za kmetijstvo in evropskih sredstev v okviru programa razvoja podeželja, je lahko odločitev o izmenja- vi lažja, a kljub temu je treba mlade zadnja leta spodbujati, da se odločajo za to. »Težava je predvsem v daljši odso- tnosti, kjer na kmetijah po- grešajo vsak par rok,« meni sogovornica, ki je prepričana, da je tovrstna izkušnja drago- cena za vsakogar. »Spoznala sem veliko novih stvari in iz- popolnila znanje jezika.« Zveza podeželske mladine Slovenije zato želi ustanovi- ti poseben samostojen pro- gram, namenjen samo tovr- stnim izmenjavam. »V Evropi se največ mladih odloča za Švico in Nemčijo, ker dobijo tam veliko znanja o sodob- nem kmetijstvu. Novosti, ki jih vidijo, želijo nato uvajati doma, kar je tudi eden od po- zitivnih učinkov izmenjav.« Seveda lahko tudi slovenske kmetije gostijo tuje obisko- valce in jim predstavijo slo- vensko kmetovanje. Foto: osebni arhiv Na spletni strani ZPMS je mogoče najti podatke o tem, kako prijaviti svojo kmetijo za sodelovanje v projektu izme- njave in kakšni so pogoji za odhod na izmenjavo v tujino. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 9, 2. marec 2023 PRIDRUŽITE SE NAŠI EKIPI IN SKUPAJ Z NAMI USTVARJAJTE PRIHODNOST! Več informacij o prostih delovnih mestih na naši spletni strani. Prijave po pošti, na mail ali preko zaposlitvenega obrazca na naši spletni strani. Kovis livarna d.o.o., Železarska cesta 3, SI-3220 Štore E: info@kl.kovis-group.com W: www.kovis-group.com/kl Smo podjetje katero proizvaja ulitke iz sive in nodularne litine ter jih združuje s tradicijo in nenehnim razvojem. S posodobitvijo proizvodnjega procesa smo postali najsodobnejša livarna v Evropi in tako povečali konkurenčno prednost, dodano vrednost na zaposlenega in uresničili družbeno odgovornost na področju okolja. PRIDRUŽITE SE NAŠI EKIPI vrednost na zaposlenega in uresničili družbeno PRIDRUŽITE SE NAŠI EKIPI vrednost na zaposlenega in uresničili družbeno LEŠNIK LENART, d.o.o. } Tel.: 02 729 24 03 } GSM: 041 300 035 www.lesnik-slo.com PREDNJE HIDRAVLIKE za vse tipe traktorjev PREDNJE HIDRAVLIKE za vse tipe traktorjev Da boste storili več in porabili manj. Da boste storili več in porabili manj. SLOVENSKE POGAČE APISVITA DOPOLNILNA KRMNA MEŠANICA ZA PREHRANO ČEBEL DOPOLNILNA KRMNA MEŠANICA VITA-MED Čebelarstvo Posl Dejan Tadej Posl s.p. Čača vas 46e 3241 Podplat 041 574 236 www.vita-med-posl.si ZA ČEBELE SLOVENSKE POGAČE SLOVENSKE POGAČE PRODAJA V SAVINJSKI REGIJI: TRGOVINA ČEBELCA CELJE, KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA - TRGOVINA ŠOŠTANJ, NAZARJE IN ŠMARTNO. PRODAJA NA KOZJANSKEM: KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE - DOM ŠMARJE, GAJ ROGATEC, CENTER IMENO, TRGOVINA KOZJE PIVSKI SLADI IN OPREMA www.mojster-piva.si 1 XXXX Št. 9, 1. marec 2018 Kakovostna hlevska oprema in novi programi Jodito-F, d. o. o., iz Prebolda se že ne- kaj let ponaša z zastopstvom odličnih hlevskih betonskih rešetk ter betonskih silažnih silosnih modulov podjetja Fatto- ri. Poleg tega ponujajo hlevsko opremo DUE-A (krmne pregrade, ležalne bokse, ograje), napajalni sistem Suevia, cenovno zelo ugodne Easyfix gumijaste podloge za v hlev – betonske rešetke, hodnike, le- žalne bokse… Lani je podjetje na slovenski trg pripeljalo zelo kvalitetno francosko blagovno znamko pašnih električnih pastirjev Chapron in ostalo njihovo pašno opremo. Nobene reklamacije na blago in veliko zadovoljstvo kupcev nad fran- cosko kvaliteto dajejo zaposlenim nov polet v prodaji tudi letos. Na semenskem področju so že več let prisotni s koruznimi hibridi italijanske semenske hiše Planta ter s travnimi mešanica- mi Seminart. Nov program, ki ga uvajajo letos, so šoto- ri oziroma tuneli v kmetijstvu. To so pokrite površine, za katere ne potrebujete gradbenih dovoljenj. Vse podrobnosti najdete na njihovi spletni strani www.jodito-f.si Lahko pa jih pokličete na 041 288 402 ali 070 866 104. Visoki in donosni silažni hibridi z odličnimi rezultati na poskusnem polju KGZ v Močlah - Šmarje pri Jelšah. Jodito-F, d. o. o., iz Prebolda se že nekaj let ponaša z zelo bogatim izborom izdelkov v kme- tijstvu. Je zastopnik za prodajo odličnih hlevskih betonskih rešetk ter betonskih silažnih silosnih modulov podjetja Fattori. Za betonske rešetke lahko pri njih cenovno zelo ugodno nabavite gu- mijaste podloge Esayfix in Kraiburg. Poleg tega pri njih najdete vso hlevsko opremo podjetij Fontana, DUE-A (konstrukcije, krmne pregrade, ležalne bokse, ograje) in napajalni sistem Suevia. Že sedem let uspešno tržijo zelo kvalitetno fran- cosko blagovno znamko pašnih električnih pastir- jev Chapron in ostalo njihovo pašno opremo. Veli- ko kupcev, zadovoljnih s francosko kvaliteto, daje podjetju zagon v prodaji tudi v letošnjem letu. Na semenskem področju so že več let prisotni s koruznimi hibridi italijanske semenske hiše Planta ter s travnimi mešanicami Seminart. Ponujajo tudi šotore oziroma tunele za potrebe v kmetijstvu – pokrite površine, za katere potre- bujete enostavno gradbeno dovoljenje. Vse podrobnosti najdete na njihovi spletni stra- ni www.jodito-f.si Lahko jih pokličete na 041 288 402 ali 070 866 104. Kakovostna hlevska oprema in novi programi Letos se bodo na sejmih predstavili z gumi ležišči in pohodnimi površinami za govedo in konje enega največjih in kvalitetnih a cenovno zelo ugodnih proizvajalcev na svetu RenoVeneers. Obiščite jih na sejmih, doma ali na spletu in povejte svoje želje ter zahtevajte ponudbo. Hmeljarska cesta 10 3312 PREBOLD - SLO Mail: info@jodito-f.si Mail: jodito.f.doo@gmail.com tel.:+386 41 288 402 fax.:+386 8288 8075 DŠ (TAX, V.A.T. No.:) SI18616232 KORUZA IN ŽITARICE www.allseeds-planta.si BETONSKE REŠETKE, SILOSI www.jodito-f.si PAŠNA OPREMA www.elektricni-pastir.si RenoVeneers Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 9, 2. marec 2023 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. Trgovina-servis Lah (servis in vzdrževanje kmetijske mehanizacije) Kontaktni podatki: Servis in trgovina Lah Božo Kocijan, s. p., Rimska cesta 22 3240 Šmarje pri Jelšah tel.: 0386 3 5821 033 e-pošta: trgovina.lah@siol.com Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 Sobota: 8.00 - 12.00 www.trgovina-lah.si Sezona vrtnarjenja in urejanja okolice je pred vrati. Če še niste, je skrajni čas za pripravo in ser- visiranje vrtnih strojev in orodja, ki od jeseni niso več v vsakdanji uporabi. Za njihovo učinkovito delovanje je treba opraviti vzdrževalna dela: menjavo olja in po potrebi filtrov, brušenje nožev, menjavo jermenov, čiščenje … Skratka, treba je opraviti reden servis. Le tako bodo vaši vrtni stroji brezhibno delovali in še dolgo služili svojemu namenu. Servis in rezervni deli V trgovini Lah v Šmarju pri Jelšah imajo več kot dvajsetletne izkušnje na področju prodaje in servisa vrtnega programa (male mehanizacije). Prodajajo in servisirajo kosilnice, motorne žage, kosilnice na nitko, motokultivatorje … Za vse vrtne stroje in opremo vam nudijo tudi servis in rezervne dele. Pri njih lah- ko opravite samo servis ali preprosto samo kupite rezervne dele znanih blagovnih znamk male vrtne mehanizacije. V ponudbi imajo tudi rezervne dele za traktorje in traktorske priključke za blagovne znamke IMT, Zetor, Ursus, Štore, UTB, Tomo Vinkovič, Torpedo John Deere, BCS, SIP, Muta … Večino rezervnih delov imajo na zalogi, druge naročijo pri svojih dobaviteljih. Trgovina Lah je tudi pooblaščen prodajalec in serviser za blagovne znamke Solo by AL-KO, Stiga in Villager. Izdelava in popravilo hidravličnih cevi Po naročilu izdelujejo in popravljajo različne hi- dravlične cevi za vse vrste strojev in naprav. Po potre- bi vam hidravlični sistem tudi vgradijo in zagotovijo vse potrebne dele (hidromotorje, volanske glave, multiplikatorje, različne hidravlične črpalke …) za normalno delovanje. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 9, 2. marec 2023 2 Marka Hrovata lahko uvrsti- mo med najboljše poznavalce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvar- ja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot pripravnik zaposlil v ribogojnici takratnega Kme- tijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto pro- izvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in krapov. Pribli- žno 5 odstotkov rib, večinoma po- strvi, proda posameznikom, ki ga obiščejo v ribogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostin- ski obrati v podjetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O spletni pro- daji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je obnavljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fi leje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za pre- delavo, tudi količine odpadkov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri go- jenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mla- dice kupuje samo pri enem, in si- cer preverjenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so Ribogojnica Žalec – z ribami že od pripravništva poceni. Takšni ceni ne moremo konkurirati oz. se ji vsaj približa- ti. Žal je velikokrat potrošniku cena bolj pomembna od ka- kovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela povečevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub to- liko težavam vztraja v ribogoj- stvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je prostih kon- cev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ teden. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno zaposle- nega in enega stalnega pogod- benega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu pomagajo prijatelji in znanci. pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Marka Hrovata lahko uvr- stimo med najboljše pozna- valce ribogojstva v savinjski regiji in tudi državi. Z ribami se ukvarja že več kot 35 let, od dne, ko se je kot priprav- Ribogojnica Žalec Z ribami že od pripravništva nik zaposlil v ribogojnici takratnega Kmetijskega kombinata Hmezad. Danes je lastnik te ribogojnice v Dobriši vasi in čeprav je delo vse prej kot lahko, saj je bil že večkrat na robu propada, mu bo gojenje rib najverjetneje dajalo kruh do upokojitve. Na leto do 120 ton rib Hrovat v ribogojnici v Dobriši vasi ter v ribniku Vrbje in jezeru Žovnek, ki ju upravlja, na leto proizvede 70 do 120 ton rib, največ ameriških postrvi in kra- pov. Približno 5 odstotkov rib, večinoma postrvi, proda posa- meznikom, ki ga obiščejo v ri- bogojnici. Kupci drugih količin so zdravilišča, hoteli, gostinski obrati v pod jetjih, trgovine, šole in vrtci, a tudi večji distributerji rib na slovenskem trgu. O sple- tni prodaji zaenkrat ne razmišlja. Poleg tega, da skrbi za ribe, skrbi tudi za ribji zarod za vlaganje v vode. Z njim oskrbuje ribiške družine od Lendave do Kopra. Včasih je ribe tudi predeloval, a je to dejavnost opustil, ko je ob- navljal ribogojnico. Zdaj prodaja le cele ribe, očiščene ribe ali zgolj ribje fileje. Dober nadzor je dobra hrana »Zabeležiti moramo vsako ribo, ki pride na mizo v obratu za predelavo, tudi količine odpad- kov in njihov odvoz morajo biti skrbno zapisani. Ampak dober nadzor pomeni, da je tudi hrana dobra,« pravi Hrovat in dodaja, da pri gojenju uporablja samo kakovostno hrano, ki seveda ni poceni. Tudi z boleznimi rib nima težav, saj mladice kupuje samo pri enem, in sicer prever- jenem dobavitelju. Tuji trgovci Hrovatovo vzrejo in prodajo rib je pred leti krepko zatresel prihod tujih trgovskih verig. »Ribe v diskontnih trgovinah so poceni. Takšni ceni ne mo- remo konkurirati oz. se ji vsaj približati. Žal je velikokrat po- trošniku cena bolj pomembna od kakovosti. Na srečo se je marsikaj spremenilo, ko se je v Sloveniji začela akcija Jejmo slovensko in se je potrošnja domačih rib spet začela pove- čevati.« Delo z malo počitka, vendar pri delu uživam Na vprašanje, zakaj kljub toliko težavam vztraja v ribo- gojstvu, Marko Hrovat pravi, da ima rad takšno delo in se česa drugega niti ne bi lotil. »Delo je res težko, malo je pro- stih koncev tedna, na dopust grem le na hitro, za največ te- den. Ampak pri delu uživam.« Marko Hrovat ima v svojem podjetju enega redno za- poslenega in enega stalnega pogodbenega sodelavca. Ko je tako imenovan izlov, ko je ribe treba spraviti v mreže, mu po- magajo prijatelji in znanci. Trgovina-servis Lah (servis in vzdrževanje kmetijske mehanizacije) Kontaktni podatki: Servis in trgovina Lah Božo Kocijan, s. p., Rimska cesta 22 3240 Šmarje pri Jelšah tel.: 0386 3 5821 033 e-pošta: trgovina.lah@siol.com Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 16.00 Sobota: 8.00 - 12.00 www.trgovina-lah.si Sezona vrtnarjenja in urejanja okolice je pred vrati. Če še niste, je skrajni čas za pripravo in ser- visiranje vrtnih strojev in orodja, ki od jeseni niso več v vsakdanji uporabi. Za njihovo učinkovito delovanje je treba opraviti vzdrževalna dela: menjavo olja in po potrebi filtrov, brušenje nožev, menjavo jermenov, čiščenje … Skratka, treba je opraviti reden servis. Le tako bodo vaši vrtni stroji brezhibno delovali in še dolgo služili svojemu namenu. Servis in rezervni deli V trgovini Lah v Šmarju pri Jelšah imajo več kot dvajsetletne izkušnje na področju prodaje in servisa vrtnega programa (male mehanizacije). Prodajajo in servisirajo kosilnice, motorne žage, kosilnice na nitko, motokultivatorje … Za vse vrtne stroje in opremo vam nudijo tudi servis in rezervne dele. Pri njih lah- ko opravite samo servis ali preprosto samo kupite rezervne dele znanih blagovnih znamk male vrtne mehanizacije. V ponudbi imajo tudi rezervne dele za traktorje in traktorske priključke za blagovne znamke IMT, Zetor, Ursus, Štore, UTB, Tomo Vinkovič, Torpedo John Deere, BCS, SIP, Muta … Večino rezervnih delov imajo na zalogi, druge naročijo pri svojih dobaviteljih. Trgovina Lah je tudi pooblaščen prodajalec in serviser za blagovne znamke Solo by AL-KO, Stiga in Villager. Izdelava in popravilo hidravličnih cevi Po naročilu izdelujejo in popravljajo različne hi- dravlične cevi za vse vrste strojev in naprav. Po potre- bi vam hidravlični sistem tudi vgradijo in zagotovijo vse potrebne dele (hidromotorje, volanske glave, multiplikatorje, različne hidravlične črpalke …) za normalno delovanje. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 9, 2. marec 2023 Vreček agro Brez vode in hrane ni življenja. Posamezniki in kmetijska gospo- darstva v želji, da pridelamo zados- ti čimbolj kvalitetne hrane, pridelke poskušamo zaščititi pred vplivi oko- lja in škodljivci. Pri tem so nam v ve- liko pomoč izdelki, ki zaščito rastlin olajšajo in optimizirajo. Sodobni stroji nam omogočajo natančno od- merjanje škropiv in nanašanje le-teh na prizadete rastline. V podjetju Vreček agro izdelujejo črpalke za škropljenje, primerne tako za posamezna gospodinjstva z nekaj sadnimi drevesi kot za kmetijska go- spodarstva in vinogradnike. Črpalke vgrajujejo na samokolnice, vlečene škropilnice in pršilnike za motokulti- vatorje ter na traktorske škropilnice s kapaciteto od 200 do 600 l. Izdelujejo vgradne pršilnike na delovne stroje, ki ne omogočajo nakupa in montaže standardnih izvedb (npr. na goseničarje ali traktorske kosilnice). Izdelujejo tudi črpalke za nama- kanje, ki v današnjih spreminjajočih se podnebnih razmerah za vsakega resnega kmetovalca pomenijo nujno opremo. Vabimo vas, da obiščete njihovo spletno stran, kjer boste našli še nji- hov preostali proizvodni in prodajni program: www.vrecek-agro.si. proizvodnja in prodaja črpalk Vse za urejanja okolice in vrta ter rezervni deli! V Avto Celju, Ipavčeva 21 Tel.: 040 343 440 www.hojnik-celje.si Nova trgovina v Celju! Da bo delo veselo :) Enostavni obročni nakupi do 12.000 eur in do 84 mesecev! 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 v Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: ● NARAVOVARSTVENI TEHNIK ● VETERINARSKI TEHNIK ● KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK 3-LETNI PROGRAMI: ● MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV ● CVETLIČAR PTI (3+2) PROGRAMI: ● KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI Več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/23537 00 NOV IZGLED! NOVA LOKACIJA! NOVA TRGOVINA! OBIŠČITE NAS V LEVCU 56B! shop.vija.si 051 637 611 5% popust pri nakupu v naši trgovini v Levcu! Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 9, 2. marec 2023 Vreček agro Brez vode in hrane ni življenja. Posamezniki in kmetijska gospo- darstva v želji, da pridelamo zados- ti čimbolj kvalitetne hrane, pridelke poskušamo zaščititi pred vplivi oko- lja in škodljivci. Pri tem so nam v ve- liko pomoč izdelki, ki zaščito rastlin olajšajo in optimizirajo. Sodobni stroji nam omogočajo natančno od- merjanje škropiv in nanašanje le-teh na prizadete rastline. V podjetju Vreček agro izdelujejo črpalke za škropljenje, primerne tako za posamezna gospodinjstva z nekaj sadnimi drevesi kot za kmetijska go- spodarstva in vinogradnike. Črpalke vgrajujejo na samokolnice, vlečene škropilnice in pršilnike za motokulti- vatorje ter na traktorske škropilnice s kapaciteto od 200 do 600 l. Izdelujejo vgradne pršilnike na delovne stroje, ki ne omogočajo nakupa in montaže standardnih izvedb (npr. na goseničarje ali traktorske kosilnice). Izdelujejo tudi črpalke za nama- kanje, ki v današnjih spreminjajočih se podnebnih razmerah za vsakega resnega kmetovalca pomenijo nujno opremo. Vabimo vas, da obiščete njihovo spletno stran, kjer boste našli še nji- hov preostali proizvodni in prodajni program: www.vrecek-agro.si. proizvodnja in prodaja črpalk Vse za urejanja okolice in vrta ter rezervni deli! V Avto Celju, Ipavčeva 21 Tel.: 040 343 440 www.hojnik-celje.si Nova trgovina v Celju! Da bo delo veselo :) Enostavni obročni nakupi do 12.000 eur in do 84 mesecev! 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 Za šolsko leto 2023/24 v Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: ● NARAVOVARSTVENI TEHNIK ● VETERINARSKI TEHNIK ● KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK 3-LETNI PROGRAMI: ● MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV ● CVETLIČAR PTI (3+2) PROGRAMI: ● KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI Več informacij najdete na www.bts.si. www.bts.si info@bts.si T: 02/23537 00 NOV IZGLED! NOVA LOKACIJA! NOVA TRGOVINA! OBIŠČITE NAS V LEVCU 56B! shop.vija.si 051 637 611 5% popust pri nakupu v naši trgovini v Levcu! Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 9, 2. marec 2023 Slednji je v približno tisoč kvadratnih metrov veliki hali na koncu kmetije. Hala je večnamenska, trenutno med drugim služi tudi kot garaža za traktorje, a večino prostora zasedajo stroji za predelavo in pakiranje hmelja. »Mora- li bi priti avgusta, približno dvajsetega, oziroma do pr- vega septembra, da bi videli proces,« pove Robert Gajšek, ki ima takrat kot gospodar seveda največ dela. Ko hmelj »zaključi pot« po Gajškovi su- šilnici in ga zapakirajo, ga ta- koj odpeljejo naprej v Žalec, od koder nadaljuje svojo pot po svetu. Nekaj hmelja osta- ne v Sloveniji, a so tukajšnje pivovarne premajhne, da bi lahko porabile ves hmelj, ki ga pridelajo savinjski kmetje, zato ga veliko tudi izvozijo. Savinjski hmelj se tako znaj- Na kmetiji Roberta Gajška iz Drešinje vasi predajajo po- sle že četrti generaciji kmetovalcev. V času našega obiska konec februarja je bilo pri Gajškovih, ki pridelujejo hmelj, še delovno zatišje. A to ne pomeni, da v hladni polovici leta počivajo in da obiskovalci nimajo česa videti. Na kmetijah se vedno najde kaj zanimivega, še posebej za navdušence nad velikimi stroji. Naj bo to traktor ali obiralni stroj za hmelj. JANŽE FRIC Namesto stare sušilnice sodobna hala de po vsej Evropi, v Združe- nih državah Amerike in na Kitajskem. Hala rešila prostorsko stisko Za lažjo organizacijo in izvedbo dela so se Gajškovi, namesto da bi zgradili gospo- darsko poslopje, odločili za halo, ki v širino meri 22 me- trov in v dolžino 50 metrov. Čeprav gre za veliko zgradbo, je bila njena postavitev precej hitra. Od začetka do konca so potrebovali le pol leta. Izkop zanjo so naredili že leta 2015, glavnina gradbenih del se je začela leto kasneje. Že leto po tem, leta 2017, je hala že stala. Glavni povod za gra- dnjo nove sušilnice sta pred- stavljali prostorska stiska in rast kmetije. Gajškovi so pred časom namreč obdelovali le od šest do sedem hektarjev, danes je njihova kmetija sko- raj petkrat večja – meri 34 hektarjev. Zato je tudi stara sušilnica, ki stoji poleg nove, hitro postala premajhna in Gajškovi so morali postaviti novo, da lahko dohajajo po novem krepko večje količine pridelanega hmelja. Pridelu- jejo tri vrste hmelja – auroro, celeio in bobek. Samo toče in suše ne Obisk na kmetiji v večini primerov lahko pomeni tudi pridobivanje novih znanj. Pri Gajškovih smo se lahko na primer naučili, da hmelj ni pretirano občutljiva rastlina, gospodarica ga je primerja- la kar s koprivo, a to še ne pomeni, da je imun na točo in sušo, ki sta med glavni- mi ovirami za pridelovalce. Hmeljišča je treba pomlaje- vati na deset do petnajst let, saj se kasneje izrodijo in se posledično pridelek zmanj- ša. Za konec še ena zanimi- vost za vse, ki vas zanima jezik in se vedno radi nau- čite novih besed. Poganjku hmelja se reče panoga. Foto: Andraž Purg Za lažjo organizacijo in izvedbo dela so se Gajškovi, namesto da bi zgradili gospodarsko poslopje, odločili za halo, ki v širino meri 22 metrov in v dolžino 50 metrov. Hala je večnamenska, trenutno med drugim služi tudi kot garaža za traktorje, a večino prostora zasedajo stroji za predelavo in pakiranje hmelja. Kmetija Gajšek zvesta hmeljarstvu že več generacij Robert Gajšek Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 9, 2. marec 2023 OTROCI POJEJO V deveti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujejo tudi šole iz Zgornje Savinjske doline: OŠ Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Frana Kocbeka Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Blaža Arniča Luče in Solčava. Deveta sezona Pevec med mizarji Aleks Robnik, petošolec iz OŠ Blaža Arniča Luče, je na vprašanje, kaj si v življenju naj- bolj želi, odgovoril, da zmago v deveti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želi si tudi odlične ocene v šoli in da bi uspel kot mizar, da bi lahko postal najboljši pevec med mizarji. Nina Levar, šestošolka iz OŠ Ljubno ob Sa- vinji, je na vprašanje, kako bi porabila denar, če bi zadela na loteriji, dejala, da bi potovala po svetu in denar darovala v dobrodelne na- mene. Za odgovor je prejela bučen aplavz. Sabina Tkavc, sedmošolka iz OŠ Ljubno ob Savinji, je Boštjanu svetovala, da mora, če želi postati pevec, najprej uživati v petju, imeti posluh in se petju popolnoma predati. Boštjan ji je odgovoril, da če bi zapel, bi se predali vsi v dvorani. Inti Ažman, osmošolka iz OŠ Mozirje, je prisotne v dvorani nasmejala z odgovorom na vprašanje, kakšno pravilo bi postavila, če bi lahko postavljala pravila. Dejala je, da bi uve- dla osem dni dolg teden in da bi v šolo hodili štiri dni, druge štiri pa bi imeli konec tedna. Beseda županje Prireditev je spremljala tudi Majda Potočnik, županja Občine Rečica ob Savinji. Nad mla- dimi talenti je bila navdušena. Kot je dejala, je pričakovala tako visoko raven, saj imajo v Zgornji Savinjski dolini skoraj pri vsaki drugi hiši ansambel. Spomnila se je otroških dni, kako močno si je želela, da bi bila del otro- škega pevskega zbora v Lučah, a ker je živela na kmetiji v Solčavi, se ji zaradi slabih prome- tnih povezav in obilice dela na kmetiji želja ni uresničila. Danes je drugače, pravi, prometne povezave so dobre, možnosti za izobraževanje na glasbenem področju je veliko. Vesela je, da je otrokom omogočeno, da lahko pokažejo svoj talent in se predstavijo. S takšnimi projekti na- mreč svoje znanje nadgrajujejo. Dejala je tudi, da je sodelovanje občin v tovrstnih projektih velikega pomena, saj takšni projekti krepijo narodno zavest in tradicijo. BO Vsi nastopajoči iz Zgornje Savinjske doline Projekt so podprli občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji ter pokrovitelji Podkrižnik, KLS, Štore Steel, BSH, Davidov hram, Cinkarna, Vivapen in SAZAS. V Kulturnem domu in kongresnem centru KLS Ljubno se je predstavilo dvaindvajset mla- dih pevcev in pevk. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo spremljali deset nastopa- jočih. V starejši skupini so se predstavili mladi nadarjeni pevci in pevke od šestega do devetega razreda. Vse njihove nastope je pozorno spremljala tudi strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bonči- na, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izbrali so štiri zmagovalce, dva iz mlajše ter dva iz starejše kategorije. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi nastopajoči pokazali za- vidljivo pevsko znanje in veliko talenta. Zgodba o prijateljstvu in Maček Muri Strokovna komisija se je po tehtnem premi- sleku odločila, da bo v polfinalni izbor iz mlaj- še skupine uvrstila Jako Slapnika, četrtošolca iz OŠ Nazarje. Prepričal jo je z odlično odpeto pesmijo Zgodba o prijateljstvu skupine Čuki. S pesmijo Maček Muri Nece Falk je komisijo oča- rala četrtošolka iz OŠ Mozirje Neva Planovšek. V polfinalni oddaji se bo v starejši skupi- ni predstavila Ema Purnat, osmošolka iz OŠ Gornji Grad. Komisijo je prepričala s čutno odpeto pesmijo Uspavanka za Evo Andreja Šifrerja. Eva je bila tudi edina, ki je svoje petje pospremila z igranjem na klavir. Strokovno komisijo je očaral tudi duet iz OŠ Nazarje. Lara Slapnik in Amadej Kolenc sta se glasov- no lepo dopolnjevala v pesmi Odgovor že poznaš Tjaše in Uroša Steklase. Nastope polfinalistov in drugih sodelujočih si poglejte na www.radiocelje.si in na Facebo- oku ter Youtubu Radia Celje. Prireditev je povezoval voditelj jutranjega programa Radia Celje Boštjan Oder. Vsakemu nastopajočemu je postavil hudomušno vpra- šanje. Odgovori mladih pevcev na njegova vprašanja so nasmejali vse v dvorani. Mladi pevci in pevke iz Zgornje Savinjske doline navdušili Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 9, 2. marec 2023 OTROCI POJEJO Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Projekt so podprle občine: Pokrovitelji: Lara Slapnik in Amadej Kolenc, polfinalista v starejši skupini Jaka Slapnik, polfinalist v mlajši skupini Ema Purnat, polfinalistka v starejši skupini Neva Planovšek, druga polfinalistka v mlajši skupini Rožice za rožice v Planetu Tuš z Novim tednikom in Radiem Celje 8. marca med 15. in 16. uro vas, drage dame, vabimo, da se nam pridružite v Planetu Tuš Celje, kjer vam bo naš voditelj Janže Fric nasmeh na obraz narisal z rožico. Seveda bomo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje skupaj s Planetom Tuš kakšno sladko presenečenje pripravili tudi za vaše spremljevalce moškega spola in tudi za otroke. Vzemimo si čas zase in se spomnimo nekaterih misli z lanske razstave v Planetu Tuš: »Ženska je najmočnejše bitje stvarstva in najbolj krhka stvar v njem. Njena lepota se razodeva v očeh in njena edinstvenost prihaja iz srca.« Ali pa »Rože potrebujejo sonce, da zacvetijo. Ženska potrebuje le ljubezen.« Še mnogo takšnih mislih si bomo izmenjali skupaj v sredo, 8. marca, v Planetu Tuš v Celju. Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Hruševec in Osnovne šole Dramlje. Vidimo se v četrtek, 9. marca, ob 10.00 v Osnovni šoli Hruševec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Šentjur. Družba NT&RC skupaj z Občino Šentjur ter OŠ Hruševec in OŠ Dramlje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 9, 2. marec 2023 OTROCI POJEJO V deveti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujejo tudi šole iz Zgornje Savinjske doline: OŠ Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Frana Kocbeka Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Blaža Arniča Luče in Solčava. Deveta sezona Pevec med mizarji Aleks Robnik, petošolec iz OŠ Blaža Arniča Luče, je na vprašanje, kaj si v življenju naj- bolj želi, odgovoril, da zmago v deveti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Želi si tudi odlične ocene v šoli in da bi uspel kot mizar, da bi lahko postal najboljši pevec med mizarji. Nina Levar, šestošolka iz OŠ Ljubno ob Sa- vinji, je na vprašanje, kako bi porabila denar, če bi zadela na loteriji, dejala, da bi potovala po svetu in denar darovala v dobrodelne na- mene. Za odgovor je prejela bučen aplavz. Sabina Tkavc, sedmošolka iz OŠ Ljubno ob Savinji, je Boštjanu svetovala, da mora, če želi postati pevec, najprej uživati v petju, imeti posluh in se petju popolnoma predati. Boštjan ji je odgovoril, da če bi zapel, bi se predali vsi v dvorani. Inti Ažman, osmošolka iz OŠ Mozirje, je prisotne v dvorani nasmejala z odgovorom na vprašanje, kakšno pravilo bi postavila, če bi lahko postavljala pravila. Dejala je, da bi uve- dla osem dni dolg teden in da bi v šolo hodili štiri dni, druge štiri pa bi imeli konec tedna. Beseda županje Prireditev je spremljala tudi Majda Potočnik, županja Občine Rečica ob Savinji. Nad mla- dimi talenti je bila navdušena. Kot je dejala, je pričakovala tako visoko raven, saj imajo v Zgornji Savinjski dolini skoraj pri vsaki drugi hiši ansambel. Spomnila se je otroških dni, kako močno si je želela, da bi bila del otro- škega pevskega zbora v Lučah, a ker je živela na kmetiji v Solčavi, se ji zaradi slabih prome- tnih povezav in obilice dela na kmetiji želja ni uresničila. Danes je drugače, pravi, prometne povezave so dobre, možnosti za izobraževanje na glasbenem področju je veliko. Vesela je, da je otrokom omogočeno, da lahko pokažejo svoj talent in se predstavijo. S takšnimi projekti na- mreč svoje znanje nadgrajujejo. Dejala je tudi, da je sodelovanje občin v tovrstnih projektih velikega pomena, saj takšni projekti krepijo narodno zavest in tradicijo. BO Vsi nastopajoči iz Zgornje Savinjske doline Projekt so podprli občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji ter pokrovitelji Podkrižnik, KLS, Štore Steel, BSH, Davidov hram, Cinkarna, Vivapen in SAZAS. V Kulturnem domu in kongresnem centru KLS Ljubno se je predstavilo dvaindvajset mla- dih pevcev in pevk. V skupini otrok od prvega do petega razreda smo spremljali deset nastopa- jočih. V starejši skupini so se predstavili mladi nadarjeni pevci in pevke od šestega do devetega razreda. Vse njihove nastope je pozorno spremljala tudi strokovna komisija, ki jo sestavljajo Aljoša Bonči- na, Klavdija Winder Pantner in Dalibor Bedenik. Izbrali so štiri zmagovalce, dva iz mlajše ter dva iz starejše kategorije. Pri izboru so imeli izjemno težko nalogo, saj so vsi nastopajoči pokazali za- vidljivo pevsko znanje in veliko talenta. Zgodba o prijateljstvu in Maček Muri Strokovna komisija se je po tehtnem premi- sleku odločila, da bo v polfinalni izbor iz mlaj- še skupine uvrstila Jako Slapnika, četrtošolca iz OŠ Nazarje. Prepričal jo je z odlično odpeto pesmijo Zgodba o prijateljstvu skupine Čuki. S pesmijo Maček Muri Nece Falk je komisijo oča- rala četrtošolka iz OŠ Mozirje Neva Planovšek. V polfinalni oddaji se bo v starejši skupi- ni predstavila Ema Purnat, osmošolka iz OŠ Gornji Grad. Komisijo je prepričala s čutno odpeto pesmijo Uspavanka za Evo Andreja Šifrerja. Eva je bila tudi edina, ki je svoje petje pospremila z igranjem na klavir. Strokovno komisijo je očaral tudi duet iz OŠ Nazarje. Lara Slapnik in Amadej Kolenc sta se glasov- no lepo dopolnjevala v pesmi Odgovor že poznaš Tjaše in Uroša Steklase. Nastope polfinalistov in drugih sodelujočih si poglejte na www.radiocelje.si in na Facebo- oku ter Youtubu Radia Celje. Prireditev je povezoval voditelj jutranjega programa Radia Celje Boštjan Oder. Vsakemu nastopajočemu je postavil hudomušno vpra- šanje. Odgovori mladih pevcev na njegova vprašanja so nasmejali vse v dvorani. Mladi pevci in pevke iz Zgornje Savinjske doline navdušili Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 9, 2. marec 2023 OTROCI POJEJO Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. Projekt so podprle občine: Pokrovitelji: Lara Slapnik in Amadej Kolenc, polfinalista v starejši skupini Jaka Slapnik, polfinalist v mlajši skupini Ema Purnat, polfinalistka v starejši skupini Neva Planovšek, druga polfinalistka v mlajši skupini Rožice za rožice v Planetu Tuš z Novim tednikom in Radiem Celje 8. marca med 15. in 16. uro vas, drage dame, vabimo, da se nam pridružite v Planetu Tuš Celje, kjer vam bo naš voditelj Janže Fric nasmeh na obraz narisal z rožico. Seveda bomo v uredništvu Novega tednika in Radia Celje skupaj s Planetom Tuš kakšno sladko presenečenje pripravili tudi za vaše spremljevalce moškega spola in tudi za otroke. Vzemimo si čas zase in se spomnimo nekaterih misli z lanske razstave v Planetu Tuš: »Ženska je najmočnejše bitje stvarstva in najbolj krhka stvar v njem. Njena lepota se razodeva v očeh in njena edinstvenost prihaja iz srca.« Ali pa »Rože potrebujejo sonce, da zacvetijo. Ženska potrebuje le ljubezen.« Še mnogo takšnih mislih si bomo izmenjali skupaj v sredo, 8. marca, v Planetu Tuš v Celju. Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Hruševec in Osnovne šole Dramlje. Vidimo se v četrtek, 9. marca, ob 10.00 v Osnovni šoli Hruševec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt je omogočila Občina Šentjur. Družba NT&RC skupaj z Občino Šentjur ter OŠ Hruševec in OŠ Dramlje vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 12 24.03.2022  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 12, 24. marec 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zbogom, prijatelj DŽEVAD ZUKIĆ (1960) Boro Šabac 226 Ne bom vas več pozdravil na domačem pragu, tudi pomahal ne, ko boste odhajali. Vsak vaš korak bom spremljal v tišini v spomin na naše skupne srečne dni … ZAHVALA V 93. letu je odšel k večnemu počitku naš dragi mož, ata, stari ata in tast FRANC KLINAR iz Škofc (16. 12. 1929–8. 3. 2022) Odhod našega dragega očeta se je spremenil v žalost. Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Hvala za besede sožalja in sočutja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvala dr. Knezovi in patronažni sestri Alenki za vse obiske na domu, JP Komunala Laško, cvetličarni Mar- jetka, pevcem za sočutno ubrano petje, Branetu in Vitku za nošenje križa in luči ter praporščakom. Iskrena hva- la Juliji za molitve ob pokojnem starem atu ter Tjaši za srčno izbrane besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo tudi duhovniku Klemnu Jagru za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo ter za vso duhovno oskrbo našega dragega ata na domu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat spoštovanje in ga pospremit k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. L 27 TOVORNIK iz Velikih Gorelc 10, Laško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovanje sveč in svetih maš. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za govor slovesa sosedi gospe Ivani Rezec in gospo- du Jakobu Kolmanu iz ZD Laško. Hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala praporščakom KO RK Vrh, LD Jurklošter, LD Rečica, LD Grmada, Štore, Društvu invalidov Laško in posebna za- hvala LD Laško. Hvala gospodu Franju in gospe Marini Oset za lepo petje v cerkvi in na grobu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo in gospodu Mastnaku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti. Žalujoči: vsi njuni, ki ju bomo zelo pogrešali. L 28 Srce je omagalo, vajin dih je zastal, a le spomin nam na vaju večno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev, starih staršev, prastaršev in brata in IVANA (2. 7. 1935–6. 3. 2022) MARIJE (26. 1. 1932–7. 3. 2022) Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Zapustila nas je draga mama, babica in tašča ANA LEŠEK iz Celja (8. 9. 1940–20. 3. 2022) Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 25. marca 2022, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: sin Dušan z ženo Sašo ter vnukinji Miša in Neža 239 Imela si pridne roke in zlato srce, srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, solze tvoj grob rosijo. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga MARIJA SALOBIR iz Trobnega Dola (17. 7. 1926–24. 3. 2021) Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Neizmerno jo pogrešamo. Za vedno bo ostala v naših srcih, mislih in trajnih, lepih spominih. Vsi njeni p Ugaša dneva že sinjina in noč se spušča na ravan. O, da bi srca bolečina lahko prešla ko beli dan. (Karl May) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, strica in svaka BRANKA VERGLESA iz Košnice pri Celju (16. 7. 1951–2. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečene besede sožalja in tolažbe ter darova- no cvetje, sveče in svete maše. Zahvala velja gastro oddel- ku SB Celje in Onkološki ambulanti UKC Maribor. Hvala gospodu župniku Marjanu za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za- dnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00–15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POš ILj ATE j Ih LAh KO TudI PO ELEKTRONSKI POš TI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONu 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Smrti Celje Umrli so: Terezija DOMJA- NIĆ iz Celja, 79 let, Marija JA- KOB iz Celja, 94 let, Leopoldi- na KOPITAR iz Celja, 88 let, Marija KOBLIČ iz Kuretna, 96 let, Marjan LEŠER iz Bra- slovč, 89 let, Slavko VRHOV- NIK iz Galicije, 72 let, Cvetka LOGAR iz Celja, 73 let, Janez TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 87 let, Marija TOVORNIK iz Velikih Gorelc, 90 let, Štefan MULEJ iz Šedine, 75 let, Fer- dinand HERMAN iz Galicije, 90 let, Marija FELICIJAN iz Klanca, 33 let, Stanislava HRI- BERNIK iz Latkove vasi, 89 let, Emil PEPELNJAK iz Celja, 92 let, Franc RAMSKUGLER iz Celja, 90 let, Marta RIZ- MAL iz Celja, 93 let, Hedvika TRUMMER iz Laškega, 95 let, Dževad ZUKIĆ iz Celja, 62 let, Ivan ROJC iz Polul, 77 let, Angela BOŽIČNIK iz Celja, 89 let, Karolina BEC iz Žalca, 83 let, Lojze MUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 95 let, Darja POZNIČ iz Podvr- ha, 49 let, Ana PUNGERŠEK iz Medloga, 87 let. Laško Umrla sta: Franc KLINAR iz Škofc, 93 let, Silvestra OBLAK iz Laškega, 93 let. Šentjur Umrli so: Marija PONGRA- ČIČ iz Košnice, 81 let, Jožica ZALOKAR iz Krivice, 57 let, Neža SLEMENŠEK iz Straže na Gori, 92 let. Žalec Umrli so: Aljoša DONČEC iz Ljubljane, 40 let, Marjana MARŠ iz Pongraca, 73 let, Sta- nislav OCVIRK iz Jeronima, 90 let, Jožef GOLČMAN iz Studenc, 80 let, Franc HER- MAN iz Žalca, 75 let, Marija SUŠNIK iz Čepel, 86 let, Raj- mund FELICIAN iz Kaplje vasi, 82 let. Mozirje Umrli so: Eli ŠKRAJNC iz Ljubljane, 97 let, Valentin ROBNIK iz Rečice ob Savinji, 80 let, Jožef PEVEC iz Zgor- nje Hudinje, 79 let. Velenje Umrli so: Marija DREV iz Topolšice, 83 let, Emira IBRA- LIĆ iz Šoštanja, 62 let, Anton JELENKO iz Šoštanja, 60 let, Marija LUZAR iz Velenja, 89 let, Ana ČEKON iz Šoštanja, 97 let, Elizabeta KUKOVIĆ iz Velenja, 88 let, Olga GREBEN- ŠEK iz Velenja, 100 let, Ana DRAGIŠIĆ iz Velenja, 92 let, Stanislav VANOVŠEK iz Vele- nja, 69 let, Pavla KRENKER iz Velenja, 89 let, Marija VREŠ iz Šmartnega ob Paki, 92 let. 38 Št. 9, 2. marec 2023 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Jupiter, planet sreče in novih priložnosti, potuje po vašem znaku, zato ne spreglejte, kaj vse je mogoče doseči v tem času. Bodite drzni, obrestovalo se bo. Venera, kraljica ljubezni, vas prav tako ščiti v vašem znaku. Več pozornosti boste name- nili svojemu ljubezenskemu življenju, zato se vam na tem področju obeta pozitivna spre- memba. Vpliv Lune vam lahko povzroča nekoliko težav zaradi sprememb v razpoloženju. Vaša vladarica Venera potu- je po ognjenem ovnu, kar vam bo dalo krila. Izkoristite čas in napredujte na fi nančnem in poslovnem področju, čas je idealen za spremembe, ki jih v preteklosti niste vnesli v svoje življenje. Tokrat boste znali svo- jo naklonjenost pokazati zelo neposredno, kar bo naletelo na pozitiven odziv. Še zlasti odziv osebe, ki vam je zelo blizu, bo zanimiv. Vaš vladar Merkur bo v če- trtek menjal položaj, stopil bo v znak rib. V prihodnjem ob- dobju boste večkrat prisluhnili občutkom in šestemu čutu kot strogemu razumu. Ugotavljali boste, da to sploh ni tako slabo. V sebi nosite veliko potrebo, da bi razrešili vsa nasprotja, ki so se pojavila v vaši preteklosti. Vpliv planetov vam tokrat omo- goča, da boste na svoji poti na- predovali hitreje kot navadno. V četrtek in večji del petka boste gostili Luno, zato bo zani- mivo. Ugotovili boste, da vam ob misli na nekoga hitreje utri- pa srce. Ne odločajte se za hitre korake, saj čas zanje še ni ugo- den. Utrditi morate svoj položaj na vseh življenjskih področjih. Začetek novega tedna bo lahko precej stresen, saj bo vaša vla- darica v torek dosegla polnost. Kar nekaj neugodnih položajev je prisotnih, zato velja previ- dnost na vseh področjih. Konec tedna bo po vašem okusu, saj boste gostili Luno. Ne razmišljajte preveč, pre- pustite se toku dogodkov, čas je kot naročen za druženje, zabavo in obiske prireditev. Prebudila se bo tudi vaša op- timistična plat narave, veselo bo. Na zasebnem področju se v tem času ne odločajte za večje spremembe, saj se bo kasneje pokazalo, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Od torka do srede boste go- stili Luno. Rahlo boste psihič- no obremenjeni, zato delujte v skladu s svojim počutjem. Prepustite se toku življenja in usklajujte nasprotja, ki jih je kar nekaj. Dobili boste nepri- čakovano povabilo. V torek bo polna luna v vašem znaku, zato velja že pred tem povečana previdnost na vseh področjih. Povečana je tudi možnost ne- zgod, bodite previdni v more- bitno nevarnih okoljih. Časa res ne morete zavrteti nazaj, sprijaznite se s tem. Vaše preračunavanje, kako bi bilo, so nesmiselne. Ustavite se za trenutek in vse okoliščine dobro premislite. Vpliv Venere v ovnu bo vplival na vaše odločitve, ki so povezane s preteklostjo. V mislih se boste vračali v daljno preteklost in razčlenjevali do- godke. Primerjave preteklosti s sedanjostjo vam bodo odprle nova vprašanja. Dejaven teden vas čaka, v katerem lahko lepo napredu- jete. Pomembno je, da se osre- dotočite na najpomembnejše in delujete po vrstnem redu. Na začetku tedna bodite na vseh področjih bistveno bolj previdni pri svojem delovanju. Vse strahove, ki se pojavljajo v vaši podzavesti, analizirajte in osvobodili se boste nečesa, kar vas že dolgo obremenjuje. Prav- zaprav ni niti prave osnove za takšno počutje, boste ugotovili. Vaš vladar, ki potuje po soro- dnem ognjenem znamenju, je v lepem objemu z Venero. Več si ne bi mogli želeti. Izkoristite te dneve na vseh področjih, sre- ča vam bo res naklonjena. In nikar ne pozabite na ljubezen. Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer, zato se boste odlično znašli v neki nenavadni okoli- ščini. Povsem samostojno boste sprejeli odločitve. Vaš vladar Saturn po dveh letih in pol zapušča znak vod- narja in bo v torek vstopil v ribi. V prihodnje bo treba veliko pri- lagajanja okoliščinam in uskla- jevanja z ljudmi v okolici, kar ne bo preprosto. Včasih drugi težko sledijo vašemu tempu, saj vam energije in novih idej nikoli ne zmanjka. Tokrat bo- ste morali biti potrpežljivi. Ne hitite brezglavo naokoli. V torek bo po dveh letih in pol mogočni Saturn zapustil vaš znak, zato boste postopoma ču- tili olajšanje. Potrudite se in na vse glejte s pozitivne strani. V svoje misli vklopite dobre vibra- cije, saj se vam v nasprotnem primeru obeta nekoliko zme- de. Dobili boste prijetne vesti. Z občutkom slabe vesti, ki vas je spremljal, boste tokrat opra- vili mimogrede. Sami sebi bo- ste znali vse skupaj predstaviti na način, ki vam, ne drugim, najbolj ustreza. In prav je tako! Čas vladavine vašega zna- ka vam je pisan na kožo. Po- leg Sonca in Neptuna v vašem znaku bo v četrtek vstopil v ribi tudi Merkur, ki je zadolžen za delo in komunikacijo. Vaša pridnost in vestnost se bosta obrestovali, saj boste dobili pohvalo. Najbolj pomemben je vstop mogočnega učitelja Saturna v vaš znak, ki se bo zgodil v torek. V prihodnjih dveh letih in pol vam bo pri- našal pomembne lekcije. Čim prej jih osvojite! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Domača naloga »Kdo je tvoj junak?« Mihec: »Moj ati.« »Zakaj je on tvoj junak?« »Ker je pogumen.« »Se tvoj junak česa boji?« »Mame.« Dopust »Šef, zakaj gredo lahko vsi na morje, jaz moram pa delati?« »Glej to s pozitivne plati. Oni zapravljajo, ti pa služiš.« Prekletstvo K jasnovidki pride moški in vpraša, ali ga lahko reši pre- kletstva, ki ga je doletelo. Ona: »Mogoče, če se spomniš besed, s katerimi se je to prekletstvo začelo.« On: »Seveda se jih spomnim. Tako je bilo: ›Razglašam vaju za moža in ženo.‹« Ne morem se postarati. Psihično še nisem pripravljena. Z ženo sva kupila lep kos zemlje. Takoj je začela urejati vrt. Zanima me, kaj bo posadila. Sin, odpeljala jo bova domov, pojedla bova pa mamo. Rad bi, da jo odpeljeva domov in pojeva. Ko pride šef in se delaš, da nekaj počneš. Oprostite, napačna soba. Čestitam, noseči ste. Vsaj komarjev ni… Februarja smo slavili tri dneve, ko so imeli moški vse prav: 29., 30. in 31. Gledam sosedo, kako se muči z metlo, in jo prijazno vprašam: »Danes noče vžgati, kaj?« Moške, ki tekajo za vsakim krilom, bi bilo treba poslati na Škotsko na zdravljenje. Našel sem knjigo Kako rešiti polovico svojih težav. Kupil sem dve. 38 Št. 9, 2. marec 2023 Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Jupiter, planet sreče in novih priložnosti, potuje po vašem znaku, zato ne spreglejte, kaj vse je mogoče doseči v tem času. Bodite drzni, obrestovalo se bo. Venera, kraljica ljubezni, vas prav tako ščiti v vašem znaku. Več pozornosti boste name- nili svojemu ljubezenskemu življenju, zato se vam na tem področju obeta pozitivna spre- memba. Vpliv Lune vam lahko povzroča nekoliko težav zaradi sprememb v razpoloženju. Vaša vladarica Venera potu- je po ognjenem ovnu, kar vam bo dalo krila. Izkoristite čas in napredujte na fi nančnem in poslovnem področju, čas je idealen za spremembe, ki jih v preteklosti niste vnesli v svoje življenje. Tokrat boste znali svo- jo naklonjenost pokazati zelo neposredno, kar bo naletelo na pozitiven odziv. Še zlasti odziv osebe, ki vam je zelo blizu, bo zanimiv. Vaš vladar Merkur bo v če- trtek menjal položaj, stopil bo v znak rib. V prihodnjem ob- dobju boste večkrat prisluhnili občutkom in šestemu čutu kot strogemu razumu. Ugotavljali boste, da to sploh ni tako slabo. V sebi nosite veliko potrebo, da bi razrešili vsa nasprotja, ki so se pojavila v vaši preteklosti. Vpliv planetov vam tokrat omo- goča, da boste na svoji poti na- predovali hitreje kot navadno. V četrtek in večji del petka boste gostili Luno, zato bo zani- mivo. Ugotovili boste, da vam ob misli na nekoga hitreje utri- pa srce. Ne odločajte se za hitre korake, saj čas zanje še ni ugo- den. Utrditi morate svoj položaj na vseh življenjskih področjih. Začetek novega tedna bo lahko precej stresen, saj bo vaša vla- darica v torek dosegla polnost. Kar nekaj neugodnih položajev je prisotnih, zato velja previ- dnost na vseh področjih. Konec tedna bo po vašem okusu, saj boste gostili Luno. Ne razmišljajte preveč, pre- pustite se toku dogodkov, čas je kot naročen za druženje, zabavo in obiske prireditev. Prebudila se bo tudi vaša op- timistična plat narave, veselo bo. Na zasebnem področju se v tem času ne odločajte za večje spremembe, saj se bo kasneje pokazalo, da ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. Od torka do srede boste go- stili Luno. Rahlo boste psihič- no obremenjeni, zato delujte v skladu s svojim počutjem. Prepustite se toku življenja in usklajujte nasprotja, ki jih je kar nekaj. Dobili boste nepri- čakovano povabilo. V torek bo polna luna v vašem znaku, zato velja že pred tem povečana previdnost na vseh področjih. Povečana je tudi možnost ne- zgod, bodite previdni v more- bitno nevarnih okoljih. Časa res ne morete zavrteti nazaj, sprijaznite se s tem. Vaše preračunavanje, kako bi bilo, so nesmiselne. Ustavite se za trenutek in vse okoliščine dobro premislite. Vpliv Venere v ovnu bo vplival na vaše odločitve, ki so povezane s preteklostjo. V mislih se boste vračali v daljno preteklost in razčlenjevali do- godke. Primerjave preteklosti s sedanjostjo vam bodo odprle nova vprašanja. Dejaven teden vas čaka, v katerem lahko lepo napredu- jete. Pomembno je, da se osre- dotočite na najpomembnejše in delujete po vrstnem redu. Na začetku tedna bodite na vseh področjih bistveno bolj previdni pri svojem delovanju. Vse strahove, ki se pojavljajo v vaši podzavesti, analizirajte in osvobodili se boste nečesa, kar vas že dolgo obremenjuje. Prav- zaprav ni niti prave osnove za takšno počutje, boste ugotovili. Vaš vladar, ki potuje po soro- dnem ognjenem znamenju, je v lepem objemu z Venero. Več si ne bi mogli želeti. Izkoristite te dneve na vseh področjih, sre- ča vam bo res naklonjena. In nikar ne pozabite na ljubezen. Vaša prilagodljivost bo večja kot sicer, zato se boste odlično znašli v neki nenavadni okoli- ščini. Povsem samostojno boste sprejeli odločitve. Vaš vladar Saturn po dveh letih in pol zapušča znak vod- narja in bo v torek vstopil v ribi. V prihodnje bo treba veliko pri- lagajanja okoliščinam in uskla- jevanja z ljudmi v okolici, kar ne bo preprosto. Včasih drugi težko sledijo vašemu tempu, saj vam energije in novih idej nikoli ne zmanjka. Tokrat bo- ste morali biti potrpežljivi. Ne hitite brezglavo naokoli. V torek bo po dveh letih in pol mogočni Saturn zapustil vaš znak, zato boste postopoma ču- tili olajšanje. Potrudite se in na vse glejte s pozitivne strani. V svoje misli vklopite dobre vibra- cije, saj se vam v nasprotnem primeru obeta nekoliko zme- de. Dobili boste prijetne vesti. Z občutkom slabe vesti, ki vas je spremljal, boste tokrat opra- vili mimogrede. Sami sebi bo- ste znali vse skupaj predstaviti na način, ki vam, ne drugim, najbolj ustreza. In prav je tako! Čas vladavine vašega zna- ka vam je pisan na kožo. Po- leg Sonca in Neptuna v vašem znaku bo v četrtek vstopil v ribi tudi Merkur, ki je zadolžen za delo in komunikacijo. Vaša pridnost in vestnost se bosta obrestovali, saj boste dobili pohvalo. Najbolj pomemben je vstop mogočnega učitelja Saturna v vaš znak, ki se bo zgodil v torek. V prihodnjih dveh letih in pol vam bo pri- našal pomembne lekcije. Čim prej jih osvojite! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Domača naloga »Kdo je tvoj junak?« Mihec: »Moj ati.« »Zakaj je on tvoj junak?« »Ker je pogumen.« »Se tvoj junak česa boji?« »Mame.« Dopust »Šef, zakaj gredo lahko vsi na morje, jaz moram pa delati?« »Glej to s pozitivne plati. Oni zapravljajo, ti pa služiš.« Prekletstvo K jasnovidki pride moški in vpraša, ali ga lahko reši pre- kletstva, ki ga je doletelo. Ona: »Mogoče, če se spomniš besed, s katerimi se je to prekletstvo začelo.« On: »Seveda se jih spomnim. Tako je bilo: ›Razglašam vaju za moža in ženo.‹« Ne morem se postarati. Psihično še nisem pripravljena. Z ženo sva kupila lep kos zemlje. Takoj je začela urejati vrt. Zanima me, kaj bo posadila. Sin, odpeljala jo bova domov, pojedla bova pa mamo. Rad bi, da jo odpeljeva domov in pojeva. Ko pride šef in se delaš, da nekaj počneš. Oprostite, napačna soba. Čestitam, noseči ste. Vsaj komarjev ni… Februarja smo slavili tri dneve, ko so imeli moški vse prav: 29., 30. in 31. Gledam sosedo, kako se muči z metlo, in jo prijazno vprašam: »Danes noče vžgati, kaj?« Moške, ki tekajo za vsakim krilom, bi bilo treba poslati na Škotsko na zdravljenje. Našel sem knjigo Kako rešiti polovico svojih težav. Kupil sem dve. Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 9, 2. marec 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 558 SUDOKU 559 SUDOKU 250 REŠITEV SUDOKU 249 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Nagradni razpis Nisem jaz kriv, to je ... 3K SHRANIMO IZDATA PREPOVED PRILOŽENA Povsod z vami TAK KOT PEPEL LOVEC NA KUNE GLAVNO MESTO ETIOPIJE OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU LETINA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO INDIJANSKA TROFEJA PRAVILEN POVRAČILNI UDAR ČLANI SAMOSTAN- SKEGA, VERSKEGA REDA PRIPADNIK SEV ERN O- AMERIŠKIH INDIJANCEV SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL) V JUŽNI KOREJI MENJAMO EVRE V … HRVAŠKI IGRALEC ŠERBEDŽIJA NAUK O ASKEZI SLOVENSKA SLIKARKA KOBILCA 1 W NARODNA: SINOČI SEM NA VASI … KMEČKI, KONGRESNI UDELEŽENEC KROSA (ŽARG.) SPLET- KARKA, HUJSKAČKA ALYSSA MILANO JURČEK ZGORNJI, OBLI DEL GLAVE VSAK DEDIČ JE DOBIL … NASPROTNO OD GLASEN AMERIŠKI IGRALEC GUTTEN- BERG LOKALNOST KUBIČNI METER (POG.) KIJ, TOLKAČ MADŽARI SO SOSEDI … TEČE SKOZI RIM ČUTI POSLEDICE ČESA NEPRI- JETNEGA HOMOGENE OTO VRHOVNIK RINGA, RINGA, ... PRI BRIDŽU STA VELIKI IN MALI POLDRAGI KAMNI ZAPOREDNI ČRKI ZAC EFRON SLOVENSKA PEVKA ERBUS STAR GERMAN ANGLEŠKA PEVKA BUSH ITALIJANSKI RENESANČNI SLIKAR TAJSKA SPE- CIALITETA GRA ŠČA - KOVO DOMOVANJE MEDNAROD- NA OZNAKA IRSKE ENAKI ČRKI RIMSKA 501 FAKULTETA ZA GRA DBE- NIŠTVO IN GEODEZIJO ..., TI, ON JAP. MODNI KREATOR TAKADA TONINOVA STRANKA PROSTOR ZA HRAMBO SENA OKRASEK ŽIVI NA ŠRILANKI DOBER GLAS SEŽE V DEVETO … AM. IGRALEC LOWE ITALIJANSKI SPOLNIK … MARINO NAREJEN S KOPANJEM Mislim, da ste ga preveč ... MARKO ELSNER ŠKATLICI ZA FILMSKI TRAK ..., TRIGLAV, MOJ DOM, KAKO SI KRASAN AMERIŠKI IGRALEC PHOENIX NASPROTNO OD ŠIROKO OKLEPNI VOZILI NAPAD, NASKOK GOST IL- NIČAR (POG.) POŽIVILNA PIJAČA KOREJSKI AVTO KOMUNIST. PARTIJA SLOVENIJE BODEČ PLEVEL AGENCIJA ZA REGIONALNI RAZVOJ KOFEINSKA SLADICA NE DOVOLJ DOLG OBRAT ZA PRIDO- BIVANJE SIRA 16 1 5 9 12 13 2 3 17 8 4 15 10 7 6 11 14 12345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. marca. Geslo iz številke 8: Informativni dnevi Izid žrebanja: 1. nagrado: odejo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Rado Pinter iz Celja. 2. nagrado: predpasnik in knjigo Kuharske bukve – zdravil- na zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Marjeta Hartman iz Celja. 3. nagrado: kuhinjsko krpo in knjigo Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prejme Roman Je- zernik iz Andraža nad Polzelo. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. 1. nagrada: odeja in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 2. nagrada: predpasnik in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice 3. nagrada: kuhinjska krpa in knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice Novi TEDNIK št. 9 2. 3. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 9, 2. marec 2023 PISANI SVET Priredba pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki je zazvenela na odprtju svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici, med ljudmi žanje izjemno navdušenje. Na dogodku v Kranjski Gori, ki naj bi po oceni Slovenske turistične organizacije dosegel več kot pol milijarde gledalcev, je citre igrala Irena Anžič, profesorica, ki to glasbilo poučuje v glas- benih šolah v Celju in Slovenski Bistrici. Zazibala sta nas nekaj desetletij nazaj »Za tvojimi mislimi nedorečen pogled, dolga tišina ustvarja zvok …« v pesmi Soba 23 poje Marina Perazić. (Foto: DŠ) V dvorani Celjskega mladinskega centra je gostovala hr- vaška kultna skupina Denis & Denis. V začetku osemdesetih let je Jugoslavija poplesavala v ritmih reške zasedbe, pevke Marine Perazić in vodje Da- vorja Tolje. Največje uspešni- ce so bile Oaze snova, Ja sam lažljiva, Soba 23, Program tvog kompjutera in Kolačići. Organizatorji so vstopnice (150) razprodali že pet dni pred koncertom. Ob melodič- ni in plesni glasbi so na svoj račun prišli vsi obiskovalci. Prevladovali so predstavniki starejših generacij, med kate- re so se pomešali mlajši, ki jih je zanimalo, kako in zakaj je Denis & Denis pred desetletji očaral večmilijonsko občin- stvo na področju nekdanje države. Jutri bo svoj prvi album predstavila skupina Teku snu, teden kasneje bo petek pankovsko obarvan: Multiball, Backstage, Lim smrad in Žila in Slovinjen. DŠ Igranje fantazijskih vlog pomaga mladim pri nabiranju novih znanj in veščin. (Foto: Andraž Purg) Potopljeni svet GCC Ste vedeli, da lahko v kletnih prostorih Gimnazije Celje – Center najdete Potopljeni svet? Gre za projekt Larp (live action role playing), ki s pomočjo igranja fantazijskih vlog mladim omogoča, da dobijo nova znanja in veščine. Za to, da se mladi preizkusijo v tej igri, ne potrebujejo predznanja. Larp je kombinacija gledališča in improvizacije, kjer igralci prevzamejo vlogo lika in ga ne le igrajo, ampak tudi poosebljajo. Obstaja veliko različnih načinov igranja te igre, na GCC pa so se dijaki pod mentorstvom Andreje Džakušič in Otmarja Uranjeka odločili za Edu Larp, ki vključuje elemente izobraževanja. Za temo so izbrali besedili Vesoljni potop in Kurent. TC Irena Anžič (v sredini) je priredbo skladbe Oj, Triglav, moj dom, popestrila z igranjem na citre. (Foto: Valter Leban) Barbara Popit v pogovoru z ravnateljico Marijano Kolenko. (Foto: SHERPA) Tako nedostopna, a tako privlačna Popotnica, slikarka in pisa- teljica Barbara Popit je v po- govoru z ravnateljico OŠ Lava Marijano Kolenko konec fe- bruarja prisotna v avli ome- njene celjske šole popeljala na potovanje po Antarktiki. Popitova v knjigi Belina me pomirja opisuje potovanje po čarobnem svetu ledene celine, skozi katerega se prepleta zgod- ba o tjulnju, ki je daroval svojo kožo za izdelavo škornjev za malo deklico, ki jo vedno zebe v noge. »Antarktika – tako od- daljena, tako nedostopna, a vendarle tako privlačna. Bela prostranstva ledene celine so svet zase. Svet domišljije, umir- jenosti, ekstremnih razmer in svet ledene lepote, ki očara še tako zahtevnega popotnika. Svet beline, ki pomirja,« pravi Popitova, ki je mimogrede tudi avtorica zmagovalnega potopi- sa poletne akcije Novega tedni- ka Navdušite nas s potopisom. Potovanja so njena strast. Spo- znavati nove dežele, nove ljudi in njihovo kulturo – to ji daje moč in energijo, sprostitev in umirjanje duha. ŠO V Planico ponesla zvok citer Anžičeva, ki izvira z Grobel- nega v občini Šentjur in zadnja leta živi v Vojniku, je diplomi- rala na Visoki šoli za glasbo v Münchnu. V preteklosti je že sodelovala z duom Silence. Ko sta se Boris Benko in Primož Hladnik lotila priprave prired- be za skladbo Oj, Triglav, moj dom, sta v njej želela slišati tudi citre. »Povabila k sodelo- vanju sem bila zelo vesela in sem takoj pritrdila. Bila sem počaščena, da lahko stopim na oder ob takšnih legendah, kot so Laibach, Tomi Meglič in Severa Gjurin,« je poveda- la prejemnica več priznanj in nagrad v mednarodnem in slovenskem prostoru. Ireni je skladba, ki v dneh po odprtju prvenstva navdu- šuje Slovence, zelo pri srcu. Zdi se ji, da je duo Silence naredil vrhunski aranžma, saj se skladba lepo stopnju- je in ima rdečo nit. »Začne in konča se s citrami, vmes se razvija, nadgrajuje in na koncu se združijo vsi pevci in pevke v ubrano celoto,« je dodala ustvarjalka, ki pri tako velikem dogodku doslej še ni sodelovala. Dejala je, da so bile vaje, ko je še spoznavala ljudi in ves proces snovanja takšne prireditve, precej stresne. Na generalki dan pred odprtjem prvenstva so se natančno do- govorili o izvedbi skladbe. Ko je napočil veliki trenutek, se je vse skupaj odvrtelo hitro, zato ni bilo časa za tremo. »S so- delujočimi smo spletli dobre vezi. Takšne priložnosti dajejo vsem glasbenikom zagon in motivacijo za ustvarjanje,« je povedala. Glasbenica, ki je doslej iz- dala tri zgoščenke in je med drugim soavtorica učnega na- črta za citre za srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja, v zadnjem času s flavtistko Tino Ostruh nastopa v duetu Timber. Ustvarjalki sodelujeta še s plesalko Manco Langus. Anžičeva je tudi umetniška vodja projekta Citrlajf. Slednji združuje izkušene citrarke, ki si prizadevajo za kakovostno komorno muziciranje. TS Zaupal celjskim strokovnjakom Borut Pahor je pred dnevi na družbenem omrežju s širšo javnostjo delil objavi, s kate- rima se je zahvalil osebju celjske bolnišnice, kjer se je mudil zaradi operacije prostate. »Po jutranji uspešni operaciji prostate se že odlično počutim, čeprav mi čips obljubljajo šele jutri. Rad bi se zahvalil zdravniku Sandiju Poteku in njegovi sijajni ekipi. Sestra Metka in druge sestre so poleg vsega super prijazne. Mislim, da vse to premalo cenimo. Počutim se lepo in v varnih rokah,« je nekdanji predsednik zapisal na družbenemu omrežju. Me- dicinsko osebje je očitno obljubo o čipsu vzelo resno. »Ponoči v celjski bolnišnici nisem najbolje spal in sem sklenil, da bom pričakal jutro slabe volje. Ta načrt mi je pokvarila sestra Simona, ki ni pozabila na moja poizvedovanja o čipsu. Takoj zjutraj ga je prinesla z nasmehom in mi polepšala dan,« je naslednji dan še zapisal Pahor. ŠO Pahor se zahvaljuje sijajni urološki ekipi celjske bolnišnice za odlično strokovno in čudovito človeško opravljeno delo. »Ne gre samo za to, da se lahko popolnoma zaneseš na njihovo strokovno znanje, bogato te obdarujejo tudi s svojo dobro dušo,« je še zapisal. (Foto: Instagram)