Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah I Vetfa za vse leto ... $6.00 i Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, The Urgest Slovenian Daily k/ the United States. Itiood every day except Sunday« J and legal Holidays. 75,000 Readers. , I TELEFON: 'CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 190. — STEV. 190. NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 14. 1925. — PETEK, 14. AVGU3TA 1925. VOLUME XXXITI. — LETNIK XXXIll VELIK ŠKANDAL V VLADNI SLUŽBI Dvesto vladnih uradnikov bo obtoženih radi prodajanja omamljivih sredstev. — Razkritja v Chicagu glede kupčij z žrtvami strupov bodo najbrž dovedla do kongresne preiskave. — Sedaj iščejo bogatega Kitajca. — Ratifikacija nemško ameriškega trgovskega dogovora. CHICAGO, 111., 1 3. avgusta. — Preiskavo narkotičnega oddelka vlade je napovedal danes Elmer Irey, načelnik posebnega inteligenčnega oddelka, ki je odredil aretacijo Will Gray Beacha, načelnika divizije v treh okrajih in njegovih treh glavnih pomočnikov na temelju obdolžbe, da so zopet prodajali zapljenjena omamljiva sredstva prejšnjim razdeljevalcem ter žrtvam omamljivih strupov. Bližajoča se razkritja glede zločinskih kupčij med vladnimi uradniki ter glavarji trgovine z o-mamljivimi sredstvi bodo najbrž imela za posledico aretacijo dvestotih uradnikov ter kongresno preiskavo. j Patrich Roche in Clarence Converse, načelnika krajevne panoge posebne inteligenčne skupine, sta z Irey-em nadaljevala z izdelovanjem načrta /a nadaljne pogone v Chicagu. Converse je rekel: — Ta škandal je le senca ves narod obsegafjo-čih razkritij, ki bodo sledila čikaški preiskavi in čikaškim aretacijam. Vlada bo obdolžila Beacha in njegove pomočnike, da so sprejemali od žrtev opijatov ukradene predmete, vredne na tisoče dolarjev in da so dobile te žrtve v zameno konfiscirana omamljiva sredstva. Beach in Alanzo Baxter trdita še vedno, da sta kupila predmete, obstoječe iz nakita, radijskih strojev in drugih stvari s svojim lastnim denarjem "iz usmiljenja do nesrečnih žrtev opijatov" . Ugotovilo se je, da je Willie Moy, bogat Kitajec iz Indianapolisa, redno obiskoval Beacha, tako na njegovem domu kot v uradu. Zvezni agenti so pričeli mrzlično iskati Kitajca v domnevi, da je on načelnik skupine razdeljevalcev omamljivih sredstev, ki delujejo v Indianapolisu in okolici. Med stvarmi Beacha so našli veliko sliko Moya in številne kitajske umetniške predmete. — Gotovo poznam Moya, — je rekel Beach. — Ze preje so me kritizirali radi mojega prijateljstva žnjim, a on je izvanredno fin človek. Darove sem dobil na orijentalski način, — kot pozdrave »med prijatelji. Glede skrite zaloge omamljivih sredstev je rekel: — Da, jaz imam to zalogo. Vladna lastnina je in mogoče sem napravil napako, ko serfT deponiral zalogo v svojem lastnem imenu, a to lahko pojasnim pred sodiščem. Converse lahko pravi, da je vredna $250,000 ali $500,000, a tako zalogo je mogoče kupiti legitimnim potom v vsaki prodajalni za omamljiva sredstva ne debelo za $1 50. — Zalogo sem dobil v Philadelphiji leta 1917 te\ jo razkazal na neki razstavi. Pozneje sem jo poslal nazaj v Philadelphijo ter jo prinesel s seboj v Chicago, ko sem bil premeščen k tej diviziji. Vlada jo lahko dobi ob kateremkoli času. Beach je imel knjižico, vsebujočo knjige o spolnih zadevah ter škatljo, polno razudanih fotografij. Rekel je, da je vzel te slike žrtvam omamljivih sredstev. — Dobili smo priznanja, — vse polno priznanj, —je rekel agent Roche. Sedaj potrebujemo le še časa, da jih čekiramo ter pojasnimo nesoglasja. BERLIN, Nemčija, I 3. avgusta. — Nemški državni zbor je včeraj po tretjem čitanju soglasno o-dobril novo trgovinsko, konzularno in prijateljsko pogodbo med Nemčijo in Združenimi državami, čeprav je dal predsednik odseka za trgovske pogodbe izraza gotovim dvomom glede nekaterih določb. LONDON, Anglija, 13. avgusta. — Orkan, ki je divjal v ponedeljek ponoči preko iztočne Ho- Strašno dejanje zblaznele ženske. I z Bostona poročajo o strašni tragediji. —Blazna ženska je umorila svojega moža ter ranila otroke. BOSTON, Mass.. 13. «vgmta. — George II. Curtis iz West Rox-bury okraja in n jojrova žena sita mrtva, in dva otroka ležita v City bolnici, brez nad-e. da bi oikrevala. Ena hčerka, I>orcthv. ki je edina v družini je o^taJa nepoškodovana, je povedala policiji, da je danes zjutraj nj»na mati ustrelila Važni problemi konference v Ženevi Konferenca v Ženevi se' bo morala pečati z 22 težavnimi problemi. — Vprašanje Mosula ne-čeluje seznamu zadev pred zborovanjem Lige narodov. — Opij, oboroževanje i n strupeni plini na vsporedu. Velike ovacije na FRANCOSKO ANGLEŠKA čast Hindenburgu. POSLANICA NEMČIJI 7K:\ EVA, Švica. 13. avgmsfcs. Poslovnik pett in tridesetega zbo- v napad« oto::«m*ti vse druge ter j Tavanja Lige narodov, -ki se bo nam i/vršila ^monior. | .pričeto d:V 2. septembra, obeta Dr-klica jc pripovedovala. da^;.vanrcduo v^no 7^s,xl;mje, kajti sta bila dvajset let stari Georg^navedenih je ,lva -m dva pro_ C Hrt* mUjh iti sertemletaia Mar-1 blernov, s katerim se bo morala Jone obstreljefna. ko sta spala. Do-;, koniernca. »S«cna.inu naecilujje mučno 1110- rothv jr ušla slični uevodi le na ta nari-n. da je spala v gorenjem nadstropju. Policija jc izvedela, da je Min. Curtis pred več meseci zadela kap, vsled č»»>4ar je bila njena leva stra/n nokrtliko odiromljena. Od onejra časa naprej j^ bila vedno otožna te se je eucBno*obnašala. Da-ncs zjutraj jo je poklicala mati navzdol. Pričela sc je oblačiti, a še prodno jc bila gobova j«: čula štiri .strele. Ko je prišla v pritilieje. je našha oeerta in inatvr mrtvo, brata in šestino pa težko ranjena. Veliki izgredi v Tiensinu. Kitajska policija je streljala na tekstilne delavce. — Ameriški manager je pobegnil. — Demonstracije pred angle-ško-amerisko tvornico. Monakovo j e priredilo predsedniku nemške republike prisrčen sprejem. — Starega maršala je pozdravilo na tisoče ljudi. MONAKOVO. Bavarska. 13. av-au^ta. — V Monakovu so priredili v "era j državnemu predsevlni- Briand in Chamberlain sta se dogovorila glede besedila francoskega odgovora na nemški predlog, tikajoč se varnostnega pakta med štirimi narodi- — Migljaj Berlinu naj prosi za konferenco. Kako bo s prodriranjem preko Porenja. Poroča Arthur Mann. LONDONA Anglija, I 3. avgusta. — Angleški lcu Pauiu von iimd^imrgu j in francoski minister za zunanje zadeve, Chamb- t...m L-t i^jj večji in bolj navdu-' 1 • • ^ ♦ — - Jem. ki j vii kot • TI ENS IX. Kitajska. 13. aiv^. — Številne osebe s*> bile ubite ali ra-' njene in tristo ljudi je bilo are- sulsko vpraišanje. štiri pritožbe Manjšinskih elenicaitw, Turkov v Traciji. Gnkov v-Cari-jrradai. Madžarov v Traassilvasniji in Poljakov na Litivinskkm, — so dowyle stadij, v katerem so nujno potrebne definitivne odločitve. Ura v rati bo tudi treba CMaaisko-pol j-h-"k i spor. Pričakujejo številnih poročil, vključilo 011 h opijske konference te.r konfereuuT glede trgovine 2' oro/jem Nadalje bodo predložena poročila komitejev »rlede suženjstva, niandarov, tranzita. komunHcaeij--vis-rstva zaia itn otrok ter ckmio-niije. Xokaitnra 'bodo brez dvoma vzbudila vix)če krilike v svetu. Med zadevami, ki ^e tičejo Zdr. drža \ je tudi protokol jrlede strupeni i h pI>nov.* Sveit bo tmdi -odločil, če naj sc-i m »»nuj" ikoniisijo, ki naj bi proučila razmere v dr/.a.vah. proizvaja j'»č*h opij. I>r. Ka^tanina Davis iz New Yoc-ka deduje 7. Roe.kefel- teniški oeet.njavi. ler;ev'o ustanovo. cLa določi, če naj ! V koliki.r je zna^ro. se princ ustanova plača >ti*oške kotnisi ie. j Iitirpreeht ni udeležil -"lirejena. a ki bi odšla v Perzijo in drujrer«' bo šesta! s- predsednikom. ko dežela ki žele opusti,ti prod'ukei- šel danes v Dietnunzeli na oddih, jo prja. če bi se jim preskrbelo kako nadomestilo. Rasli zadev, trkaj'M'ih jib je is daj prireini!, ™ Briand. sta se včeraj dogovorila glede be- kakemu knezu. sedila francoskega odgovora na zadnjo poslanico Sprejemu tudi ni manjkalo. toj>il j}red]xer>veden ^kozi ulice. Povsod so vihrale belo-n:odre bavarske zastave in videt-bilo tudi do-ti črno-belo-rdeči i i zastav. Sprevod t; kralje\i p:Uaei. kjj r se je pred-sedi. i k na-;taaiil za en tlan. Pozdravne ^love.-nosti b*l« žaključene žvečiti- z ba'kljado in -erenado. pe^-Jca dnistiva. niešča«: ke an Iniirc orpranr/Kicije poča-Nlilc pre I'-td.nii'.va prnl palačo. T k<>n> ofiei.jelaie<2« -prejema so :i:u-li »yovor-e b ivar^ki minurtr-lki preiK« ln>k dr. 11• -1«1. župan Seahr-lKi'^I in v. ki maso zastopani v svetu Liže streljale na veliko ljudsko mno- j ge, s-» bili ziistojMiiki Turčije, -Tuz-žic o. obstoječo iz stavfcujočih ti k- ne Afrike, Avstralije. A varijo, stilnilr delavcev. M-adižarske, Grški-. LitvLn-Jke. Hm-i Nemiri so se pričeli v sol>oto. muib'ke. Poljtsike Nove Zelandije ko so delavci, doma večdmoma iz ]„ Jugro4a\ije povahljtaii na j sc nahaja, vpi lzorili izgrede. Po-. udeleže j. hištvo urada,tvornice jc bilo raz- Vlada Brazilije je ra:-Ti demon-bito in ameriški manager Surton sfracij, kaiterih so s- udeležili \-si j- bil prisiljen pobejmiti s svojo |dijaki višjih šol. obve-fda Ligo. da družino pred pretečo nmoricojje ustanovila sekeijo v zuna.nj.au ^tavkarjev. | uradu, ki se i»o ]>ečala prav poseb- Kitajska vlada je. i}K)«lala pre- no ^ delavnostmi dilnici -pomoč. Nemiri bili ob- y p^slaniei ma Li^o' izjavlja i«) vi jeni poTinejq preko dneva, ko 1 ,-azibki zunaniji minister /Pa-sr. raizkačec.i stavkarji paradiraii | ,-heo. da o\"oj vpliv v tem don krocr predilnic«. j smislu. IzgreTtrahovali Paočeitir sta^karfi. dan sc je vršila demoms-t raei-ja preti ajitfl-čko-ameriško tdbač-no tvornico. Razdeljenih je bilo un se je zUvralbi kljr.ib močnemu nalivu na tisoče m tisoče ljudi i - — »----j-,---- roječa množiva, ki je pozdrav- se vršila konferenca, ker hoče, da se vrše najprvo privatni razgovori med angleškim in francoskirr# zunanjim ministrom na eni strani ter nemškima poslanikoma v Parizu in Londonu na drugi strani. 1 emu naj bi sledila istotako privatna konferenca med zunanjimi ministri treh dežel, ki so v glavnem prizadete. Odobreno t>esedilo francoskega odgovora je bi e je pomikal pro- ]0 poslano zvečer vsem zavezniškim vladam, da ga odobre ter bo. poslano v Berlin v teku par dni. Dobršen del včerajšnih razprav med zunanjima ministroma se ni tikal francoskega odgovora, pač pa gotovih podrobnosti osnutka varnostnega pakta. samega ter ene ali dveh spornih točk med Francijo in Anglijo. Le malo napredka je bilo opaziti v tem. Ob zunanja ministra pa sta dogovorila glede štirih hipoteteičnith kategorij "flagrantnih" kršenj dogovora, ki bi upravičile vojne brez sankcije Lige narodov. Kljub skrajni oficijelni tajnosti se je izvedelo iz zanesljivega vira, da bi bilo kršenje invazija ene dežele preko meja druge ali pa invazija v demilitarizirano ozemlje. Angleži so priznali pravico Francije, da napove vojno v slučaju enega teh štirih slučajev agresije, da so si reservirali pravico, da vprašajo za svet parlament in dominije, predno nastopijo. Chamberlain, ki je nastopal na temelju povsem določenih navodil angleškega kabineta, je odkrito povedal Briandu, da bi ne mogla nobena angleška vlada iti v teh časih v vojno, ne da bi preje vprašala za svet parlamenta in domini j ev. Nadalje so povedali Francozom, da je treba razmišljati o važni točki, katera dežela je tehnični in katera resnični napadalec. Obsodba dveh Kukluks-klancev. DEDHAM. Matss., 12. avgusta. P rley \V. Libbey in Leroy B. IJa.M, Iva /nama Knlklnksklanca. >l.i bila obsojena vs.Tk na eno leto ječe. ker so našle obla-:ti pri njima ritreluo' rož je. Smrt znanega pariškega trgovca. PARIZ .Franeija, 12. avgru^ta. X n ami trjrovee z umetninami Kari ^edl.never jV danes tukaj umrl v si aro-1 i 83 let. Rojer.i je bil na Dunaj!!. Toča ubila dva kmeta. Upor zaprtih komunistov rrrA. Snriia. 13. avgusta. — Tekom silne toče. ki je irnieila na itisoče akrov ]>olja. .sta bila ubita uva farmerja. liaje je padala ponekod kot »pest debula toča. na tisoče letakov, ki so poživljal:1 delo veeina delavk. VARŠAVA, Poljsko. 12. av?. Danes -o sc uprli v jetnišaiici pri Lucliu jetniki, ki >o zaprti za^tran propagiranja komumiizana. Stražniki ^o poklieali vojaštvo nt stavko: vsied tega je zaipu.st.ila t na pomioc. ki j>e zač«*ilo streljat; v skupino lr»0 jeitnik-tn*. Dva sta bila mrtva. narte. Z vztrajnim tie lam si je priboril lepo premažeuje. Zato miu vsa fc«a gospod nikakor ni zadovoljen, hrepcnel, da bi v*a ameriška Slovenipa edinole o njem govorila in debatirala, da bi bil on najvišji jiredstairitclj vfcega, kar je našega v novi domovini. Da bi možak to dot*?£e4, mu še precej manjka na vseh koncih in krajih. On je eden izmed tistih, flti bi za čast oblizal pote vsakomur, kdor bi skuhal v njem odkriti duševne zmožnosti, katerih ni nikdar in nikdar nc bo .isnet. Ker jc bila ta njegova I aminos* že prod leti precej znana širši ameriški javnosti, ga zanalašč ni hot/. 1 nihče imenovati nekalkian voditeljem slovenskega naroda v Ameriki. Takorekoc na svojo pest je bil importiral h sit are domovino patra Kover.to, kateri mu je iz »wane gole hvaležnosti napravil veliko uslugo, da je pred kakimi osemnajstimi lHi Grdinovo ime žalostno zaslovelo pa Ajneiriki Tit*e Ordinove slave je bilo pa takoj konec, kaikorliitro je sedel Roverta k polnemu 'kontu. Takoj nato je .začel delati Gnlina dolgo pokoro. Ker s svojo pametjo ni mogel v javnost, je posejal ninil Grdine ter ga imenoval poglavarjem KlovemJccga katolieaiiMtva v Ameriki. Zi učitelja mu je dal kristalno katoliškega, moralnega in deviško časrtnga Majka CegJircaa, ki si na kriminalen način lasti naslov urednika slovenskega lista. On je uvedel Grdino v ldoštrske tajnosti, pojasnil mu je klerikalne metode ter odkril v njem veliki dar govorništva, • % Tisti hip je pa začel Grdina gobezdati. Tako nesrečno gobezda-ti, kot ni prjed njim gotbezdaJ še nihče v Ameriki. V opojnem navdušenju je prirejaj klerikalne shode po Amerik; in v opojni zavesti svojih govorniških zmožnosti sum plačeval Flroške, če ni biia kolekta izadotfttia. Prepotoval je Nkorro ves Centralni Zaklad in Vzhod in govbril, kjerkoli tio ga hoteli poslušali. Pri vsatki priliki je skuša! dopove dati poslušalcem, da je Koventa oirajt. Tisti, katerim je dal za pijačo, so mu ploskali, tistemu, ki niu je hortel ugovarjati, je pa zalučal v obraz, da vero napada. Ljudje NO he tega komedijanta kmaiu noveličali. Misel o strahovitih govorniških zmožnostih se js pa v Grdini še bolj ustr-jevala. Svojo slavo je sklenil ponesti v si ari kraj. Taon jc že bil enkrait pred štirimi leti. Toda talkrat še ni znal tako kot zna dandanašnji. Na nekem shodu je tedaj tako nesrečno 'blebetali, da-so se navzoči skoro stepli. Jugoslovanske oblasti so Ni to zapomnile. Dne 20. julija je zopet sklical krog sebe številno Občinstvo na Žalostni Gori. Se predno je odprl zatvornico. da bi spusail na poslušalce svojo slovensko ameriško klerikalno brozgo, ga je žandarmarija zašta-pala. Ljudje v Sloveniji so siti slovenskih klerikalcev. Ž njimi so imeli doma dovolj trubla in jim ni zamViriti. also nočejb. da bi jim hodil fcdo iz Amerike prodaja* slovensko felejiikalno modrost. To se nam je zdelo vredno povedati, predno natisnemo notico, ki jo je otbjavil ljubljanski časopis "Jutro" dne 1. avgusta. V notici je rečeno' med drugim tudi siedeo?: Mož in žena sta bila v prijateljski družili. Mož vesel in zabaven, njegova žena pa kot kisla Jera. Ob desetih je ?nož vstal in rekel. da mora domov: — Ali res že moraš iti ? — so ga vprašali. — Da. žal, — je odgovori!. — Iti vtzameš tudi ->vojo go-ip<> s- boj ■ — Dm.' žal. — je pritrdil. * l\o je na nekem katoliškem shodu izbiral Grdina dvorano, je imel gostilničar dve na razpolago — eno prav majhno in eno jako veliko. Grdina je hotel imeti večjo, gostilničar mu je pa vstrajno manjšo ponujal. Ker le ni odnehal. mu je usmiljeni gostilničar zašepetal: — Rajši vzemite manjšo, gospod Grdina, se boste h- vsaj pred manjšim številom ljudi bla-mirali . . . Jugoslavia irredenta. Poljska svobodna zona v Trstu. Iz-Kima je prišlo poročilo, da bi poljska vlada rada dosegla svojo svobodno zono v tržaškem pristanišču. Vtst je bila sprejeta v Tr-ii'u z zadovoljstvom, toda to stvar si treba ogledati s prave strani. Poljska vlada se nahaja v goMj»o-darskem boju z Nemčijo, zato pa trenutno ne misli na Hamburg Ln liremen. marveč je |>oirledaIn ]>ro-to Tr.-'u, kjer posluje poljski kun-zirl, ki -e toplo z;ivzema za gos;n»-darsk^ in prometaie stike med Trstom in Poljsko. Ta poljski za-Kt<-pnik v Tr^tu je |*red kratkim •priobčil v nekem italijanskem en-podar-»kem listu elain'k. v ka.tr- hajal itaiijanske učilnice, ot pokazali klicanih italijanskih zastopstev za zaledje. Tako je, 1 kakor pa v Trstu za zaledje. Poljska si išče v Trstu svobodno cono. toda kaj l><>. ako pride med Nemčijo in Poljsko do spora.zu ma Ni dvoma, tla j>otem prevla-davajo severna pristanišča, ki so po ceni. nad silno dragim in daljnim Trstom. Nova nevarnost za Trst. Vedno .>•- v nevarnosti Trst. Koma j -i' otrese en? oirroženja. /a piriile d.ri/*»o. Seda.i je prišli i/ Milan* m »sel. ki - vet p:-o-rrst u .o zatrepetal': znova na potrebo potrebna takojšnja operacija. Milijonar je bil kot na trnih, ko so \ sobi operirali njegov?*™« s.na-etlinca. Prestajal j«' peklenske muke in zdelo se 11111 je. da se svet podira Končno, končno so se odprla \ zgranlba pretlrlnke /.i-b zni>- i-, naj v«'že gorenji -Tadran s ioni. Milanski načrt l»i p«> tržaški j vodb' korintil I>ava.rski ilrnjri \*i«n-! 1*1 iskovici. IMrla sita ponoči v Sr-ehi ii Ev-: toliuo*. o lii.šo in zanet ila Zavod za pospeševanje male o-brti je pri-edil tudi letos v Solkanu up«>|>olitilni tečaj za mizarje. Otvorjen je bil pred kratkim. V tečaj, ki ga voda prof. Tomaži iytr. j.- vpisanih 25 mizarjev. Morilci in požigalci iz Plisovice pred poroto. V Trstu se je vršila porotna razprava proti 26-li(tneniu H. Žer-ja'a in "J7-lcttrtieinu A. l\k>sie.u. oba i'. Plisovice na Krasu. (Vmlolžena sta '»i!.i zločinov namerava,ne?ra umom. poskusen i-ira nad hčerjo, pesestiuka Pet-'li-iia. ki -r ni liia-lala. Prišel j»> s K Ožičeni ponoči pn d !'• telimwo hišo in Trieel streljali, Ko-tir ga j- liujs,kal. Drugo jutro je zop"t streljal. Pri tem je ustrelil starega Andreja K l>u le \:i bli/njt« hiš<*, ki j>> svaril. Potem sta bežala. <' / nn mv dni sta bili Žerjal in Kosi'- /o]>o» v Chicago, 111. "Glasbena Zlatica" v Ljubljani, največji in aiajstarejši glasbe-! ni zarvod v Sloveniji, je i*azi>osla-la oikrožnieo pe\iskim društvom v Ameriki, v kateri jih prosi, da bi priredili koncerte, katerih dobiček bi >t» vpora.bil za zjrradibo doma slepih v Ljubljani. Apel za to pie- \ ležbo lu-ipomojrli zn dobrolik sb*-pili revežev v stari domovini. O tej )>rirodit vi s<> bo od časa do časa poročalo v listih in kasneje b<> objavljen ves program. Apeliramo na Vas vs«-. da so l>olnoštevilno udeležite prireditv<: in zakljueuj»iMuo z bcsed;uni okrožnice: "Bratje, ne odrečite menito idejo je namenjen vsemu' Va5® pomoči onim rojakom, ki so silownsJcenm narodu v Ameriki, in'»,'roz lastne krivde največji reve-upati je, da bo isti našel prime-!?i lia svotu- Bodite aiv. rjeniu. da ren odziv 'pri društvih, občinstvu' bot,e Pilr n.-srečnih src bla- sploh. (kakior tiuHi pri posamič;:- | ffr»valo Vaše delo. Hvaležni Vam «ih rojakih in rojakinjah. Okrož-! bod<° ^ me- Milijonar je pokleiknil pretdenj zaključka, da bo v tej -vrhi odgo-( s«'če j^če. in mil objel kolena. varjalo najpojH^hifjiše sjuno pre- K občinskim volitvami v Idriji. Zdravnik ga je pogladil po gla- debka žulozniea. Trst -j j» -rečno'- Občinske vol'tve so zai-adi s-]-»d(ti \i rekoč: otrese,! Reke, b<»ji ^e š> v«-duo karenja novovtrajari/Tv* prekržene. — Le potolažite se, vse je do- nlk. sedaj prihaja pa še Milan z Tako je do^opel svoj eiilj tudi biv-br«»! ogrczecijcm tržiiŠkega i>rometa \ . ši komisar Ajsneletta. Bil je že ^"O- — Torej gre! Torej vseeno pre! zalddju. j tov sporay.um za .skupen nastop, — - je vzkliknil milijonar iteskonč- Prav je. da se Tržačapoj'.'ju-. t<"»da prišla ^ta v Idrijo iz Gorice no sreč-Mi ter priti-'kal nia-lo, okr- jejo za svoj mesto, ali razburjati P',sd. d»-. Besednjak in dr. P.it«*/-vavljeno urieo na uho. se ni treba, ker ker še jako dolgo J11 ki >ta razbila dogm*ore in * ne bo predetske železnice in ne one sedaj hočejo klerikalci sami na- ( -e kdo na svetu laže, laže tisti ix>-milanskem načrtu. Kar je -.-m'-J stopiti ili pa morda iščejo prmioči i človek, ki pride k zobozdravniku jeto za predelsko želozirico, (rsta- eel'o pri komunistrh. ter mu reče: ne na papirju, dokler bo živela } — Dobro bi se mi zdelo, gospod sedanja tržaška generacija in naj-zobozdravnik. Če bi mi zobe po- brže še dalje, pravili. Azil 'Lege" v Štandrežu pri Gorici. Te dni ^o italija,u-'ki li^ti po7ui Slaba trgatev napoveduje letos v Istri Tako poročajo iz. Sovinjakn in okoli<*e. da je odpinllo nad 70 odstotkov grozdja. Po>ti«ik> se je. ker se prijema grozdja neka b<»Iezei. -ki ŽALOSTNA GOBA PRI PRESERJU. T Že m tedetn preje je "Sh>\tenee" bobu al k aborovanjn na Žalostno goro, kjer je imel v nedefljo dni? 26. julija govorili ame-rikanaki rojak Grdnna. Ker pa *sbonyvianje ni balo pnj&vljeftio poLitiemi oblasti, je službujoči oroomaski po>^eljnik go^iornika z uljudnimi besedami ustayil. ..... _ Poznamo Grdino ie iz otroških let, poznamo ga iz Amerike in dobro se ga spomnimo ravno z Žalostne gore, kjer je imel pred štirimi Isti tak govor, da je malo manjkalo, da ni prišlo do splotecga pretepa. , Mi pravimo: 14Prav je imel, kdor je zabranil Grdini shod, iti ako bi goTorfl, bi gororil tako,, da bi vnori* nattl« ra- Sicer pa pozdravljamo rvse naše Amerikance, samo onih ne, ki hodijo pfa Gnifci^ z ga ]>a še trafike ali pa .so izuceini. da pletejo razne pletarske izdelke. kakor kose. košare, vrtno o-pravo itd. Izdelujejo pa tudi krtače in laiaannice. Največji reveži pa so ostali slepci. I*retežna večina njih živi na deželi v največji bedi in kmetske občine se skoro po- i štev "Slovan". Pullmaiai. 111.. hi "Triglav*'. fhieatero, 111. Jupitrova bolezen. Skoraj vsi veliki filmski igralci trpijo na oč<-*sni bolezni. Id jo povzročajo močni žarki .svetiilc v ateljeju. Dosidaj še niso našli V Ameriko se je vrnila lepa amc ri.ška gledališka igralka. Kot ponavadi vsa(ko. .so na krovu tudi poročil o sijajnih uspehih Legi-! mučiti viiioirra le. njo oziroma njene noge fotogra- nib azilov, ki z.aiključujejo poslov-1 - tirali. Seboj je prineeda kz Evro- no leto. Kdor bi verjel tem poro-j pe veliko novost. Xa nogavicah čilam. bi mora! misliti. -o že Svojo ženo jc zadavil in razrezal, ima u vezi no sliko svojega moža. vsi slovenski otroci potujčeni. Pa, Ukor poročajo iz Padove. Ciin- Moderne ž nsike <=o res čudna „i talko in včasih v vodstvu "I^-|\anni Pasquali. 42 M ni nadzornik stvar. Ker nima nobenega zmisla ra.anišljajo. kako s • Slovenci' v neki sladkorni tovarni. V. ženo za zakonsko življenje, nima mo- na vabila in pritiske .sicer odzo-'sta živela v vednem prepim. Raz-zv x svo.iem srcu. ; vejo, ali potujčev-anje slovcvrskih sekane ko-e trupla je vrgel v re- i-raUc.i. katero sem omenil, ga Otrok ne napreduje tako, kakor se ko Po. V zaporu se P,i>Mual obna- •ima naprimer na nogavici pod ko- je mislilo. Slovenski ot leiom. Kaka dnuga, bolj radikalna. ga ima še nižje — pod peto. i/dravnfki nobenoira sred-tva. ki polnoma aiič ne brigajo zanje. Ti! bi preprečil to zlo. Neka velika so brerz d-vOma največji reveži na | iilmska diaižba je razpisala veli-svetu in zadnji čas je. da jim | ko nagrado za onega, ki bi izaia-pres^rbi .s pomočjo javne dobro-'£ 1 očei-oti -lupitrovi bolezni. roii (»o po- s;i cunteno. dobivali vestno oNkrbc in ljudo-milo negovanje. To delo in ta skrb jc žalibag prepuščena skoro izključno prfi--vatiii inicijativi in privatnim zbirkam. Jasao pa je. da mi v Sloveniji ne .zmoremo vs ijra sami in zato se obrača "Glasbena Matica v I-jubljani do xk>v. pevskih zborov v Ameriki z vljudno prošnjo, da Kaj se je zgodilo italijanskemu novinarju v Rusipi. Ruski sovjetski tkk opisuje do-godov.šeino italijanski tra žurnali-sta Giovannij'a Retitinija v SSSR. Ret.tiini je seo crlrde zraemcjra prometa na črti Bazel-Beriin. Proga se otvorl v kratkem in bo vezala mesita: Ba- li sladko zavest, da 90 s svojo ude- zel, Stuttgart, Lapsko in Berlin. Tz Jugoslavije poročajo, da so tam vse blazniee prenatpotnjene. Zdravniki nujno pozivajo vlado. naj v kratkem zgradi pai umobolnic. Ta vest jc najbrž resnična. Jugoslovanske norišnice moraio biti its prenapolnjene. Niti za enega blazneža nimajo v<»č |>rostora. Kajti če bi bil le en majhen prostorček v kaki blazniei sirom .Tu-go-laviic na razpolapro. bi dandanes 11 » letal Rad'ie po Beogradu ir. b". ne orirejal Grdina shodov po Sloveniji. * Prijatelj mi poroča iz domovin«1 : Ko sc orožniki prepovedali Grdini govoriti na Žalostni jrori pri Proserin, je bil taiko jezen, da je{ povabil svoje pristaše v gostilno ter jim plačal za 1800 dinarjev pijače. Ako računamo, da je v Jugo-sinrviji vino po de^lt dinarjev li-t»-r. so ga izpili 180 litrov. Tn ker vem nadalje, da ima Grdina .iaka malo pristašev, je morala biti tista peščica prwta^ev z Grdino vred jako pijana. V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: . FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUG0SL0VA\SKA POTNIŠKA P0SL0TNIUA V AMERIKI gTx&S NABODA, 14. AVG. 1925. rr. Milčinski: v DEŽELNA VINSKA KLET (Nadaljevanje.) II. Od npravništva deželne vinske kleti. Ker se nam zadnjič očitalo, da pačimo sicer ne vina, pač pa javno mnenje, kar smo baje zakrivili s svojimi .skromnima informativnimi noticami o vinski po-skušnji, smo, da se opereino slehernega suma, izročili oceno dojili vin strokovnjakom. Učeni gospodje imeli že svojo sej«, dolgo Lil živahno. Ocen~. ki muo jo pričakovali, pa nismo I rejeli. Prišel nam je v roke zgolj skdeei kiokarski zapisnik. Ker live mo kaj pametnega pričeti ž rji ni, objavljamo celega brez komentarja, Za njegove, jk> vinu in tobaku dehteče dovtipe, pa ne prevzamemo nobene odgovornosti. ZAPISNIK sestavljen pri izkljue.no privilegira no m vinosodncm uradu v Ljubljani. Navzoči: i'odpisan i. Ker se nič ne ve, kako bo kaj f, podpisi ob .^khipu zapisnika. se iz previdnosti vsi udeleženci koj skraja na v odo tudi imen cum a. Predsednik: Lav osi a v Pika. e. kr. frimii. pr<». v ]H»k.. mestni oče, elan komisije za osuševanje barja. predsednik literarnega pogrebnega dništva "Lavcr na rmkvi". pred?« dnik mlekarske zadruge v Ljubljani. ixjdjetnik za odvažanjc--nirti. Zapi-nikifr: Fridolin Žolna, čisto neškodljiv človek, nikomur nn poti. Prvi vinski komisar: Blaž Močerad. vinogradnik na Dolenjskem — prodaja vina čez cesto. Drugi: Cvetko Mehur. \*>no-gradnik v Koroma udi ji nad Kranjsko. t'»a *e ni. pa gotovo pride Se j" opravičil, da je zadržan jh> važni zadevi. Nemara kaki ženski.) Tretji: Tugomir Udriga, veletrgovina 7. vinom, podružnice v vseh večjih mejili. Četrti: Ivan Zajee. meščan od Sv. Petra in posestnik kravate v r a rodnih barvah. Pije extra sta-tura hi pravzaprav ni zavezan i-nieti kakega mnnja. Ker ni zvonca, skomigne predsednik z rameni in tako otvori sejo. — Tja, jaz mislim gospodje, da lahko pričnemo. Pozdravljam vse navzoče in izr;ižam prepričanje. na njih uradne dolžnosti in . . . tja. . . da domovina gleda na nas. Zdaj. če misli gospo-da. da se odpošlje brzojavni i>o-zdrav deželnemu glavarju? — t Odklanjajoče krni jen je.) — Pa ne' . . . K .ukor gospodje mislite. Prieinimo torej s poskjtušnjo. in ^i'ecr kar tukaj pri sodu št. 14! — Med natakanjem kozarcev izjavi komisar Močerad, da svojega mnenja, dokler vina ni pokusil. setveda ne izreka. Toliko pa pri porainja, da je to vino izborna kapljica, da jo v obilni meri odlikujeta poln okus in fin aroma in ki sodi brez ugovora na vsako odličnejšo mizo. Nadejati se jc torej po pravici, da se kapljica takoj prikupi slavni komisiji. Vino se |>okitsi. Komisar Zajee izreka svoje priznanje. č«*š. to vmo pa pihne l^mi m markira in zag<*tovljen mu je brnzdvomno najkrasnejši us peh. zlast} s spremi je vagjem čr-nepa kruha in kračo. Komisar Močerad zadovoljno beleži soglasno ugodno sodbo o tej kapljici, ki je navzlic pretirani ceni v istini biser domačih goric. Predla pa 5r eno eašo iz tega soda. KomHar IMriga je nasajen in poživlja tovariša Močerada, naj a svojimi degeneriranimi čeljustmi ne sili vedno v ospredje! — Kar se pa tiče vrn*. tudi on z rets-ničnini ve«eljrc^ pripomilje na -znanje in zapisnikar mu natoči čašo MoeeradovHga vina št. 14. Komisar Ovetiko Mehur: — Govoril sem besede, spletene so bile iz zvokoh harp in i/, srčne krvi: nirvana, predujem. . .A narod me ne ume in mi nudi kupo cvička' Bodisi in jaz ga pijem. — Kaj naj rečefcn O družba, -lavna in učena, v veljavnih kropili ne pi-jo cvička, ne pijo takega vina. saj tudi ne pijo jeruša. Toda pri nas žive rodoljubi, dostojni in vplivni rodoljubi, ki jim !>o dišal ta cviček, to vino; za.kaj bi jim ne dišalo, ko mu je okins prikrojen baš po njihovih lenih in širokih želodcih. Vplivni so in dostojni. denarja imajo in dobro plačajo, in ako ti. o Močerad, morebiti niti sam nisi zadovoljen s Nesrečna mlada zakonca. i Vsi, ki se jim hoče zakonske ločitve iz kakršnegakoli razloga, se sestanejo zadnjikrat na sodišču ali na policiji. Tu se medsebojno zadnjikrat oblatijo in očrnijo pred zastopniki javne oblasti. Pripovedujejo brez sramu najintimnejše stvari iz zakonskega življenja, očitajo si vse mogoče pregrehe in prestopke, nezvestobe z drugimi možmi ali ženskami in čakajo na zaključno besedo oblasti. Potem si pokažejo ledja in se rastanejo brez besede Ko se srečajo na ulici, store kakor da se ne poznajo od pam-tiveka. Ge se pa kje slučajno snidejo. se medsebojno po prijateljih ali prijateljicah predstavijo po vseh družabnih predpisih . . . Tak par je bil mladi, komaj 22 letni Jura j in 19 letna Ružica, oba z Reke. Ona zelo simpatična punea. Poleg gotovih stvari ljubi "šminko", rouges, puder, par feme in se oblači po vseli navodilih poslednjega pariškega chica. Jc moderni tip žene, ki j«i "globoko nesrečna." ako zapazi, da je gumb na t4kombineju" prišit preveč na udarjala, da se njihove "duše ne razumejo." J / ' 71 Ju raj je vse potrdil. Tudi on pravi, da se jim duše ne zlagajo. Trdi pa. da je ženo nabil radi tega, ker je popil dva litra vina. Kaj je hotel sodnik ? Najbolje je, da jih loči od " postelje in od mize", kakor pravi zakon. To je še najbolje. On lenuh prevega reda, ona pa še premlada za zakon. Po ločitvi je izjavila Ruža, da ga ne mara niti videti, (zopet, ker se njihove duše ne razumejo!) Sodnik ju je proglasil za "svobodne" . . . UMOR POLICIJSKEGA AGENTA / svojim vinom, z dtCiarjem boš go , ... . . . ... , ,- " boljše bi bilo poslati oba v pooolj V tordk l!3. julija je na neki lvovtfki ulici počil strel, ki je prinesel smrt polieijdkeimu agentu Cehnowskemm, na tkatenog-a je streljal iz revolverja neki Ukrajinec. po imenu Ra.Jvili. (Vbnow-levo ali ako ji mož ni prinesel pu- Lki je praA-kar zapuščal sodišče, dra "Greco". V njenih živih očeh kjor je bH zaNlišail kot priča v brli tiha, komaj vidna melanholija. Morda je to posledica prevelikega uživanja raznih dobrot tu-zemskega življenja, morda je ta melanholija samo posledica trenot-ne kaprice? Naša Ružica je tip moderne ženske, ki se giblje po dansingih, po rakošuih plesnih dvoranah in ki hodi v obližnjo O-patijo. da tamkaj prebije opojne poletne noči v družbi mladih tujih gostov. Tako življenje ubija živce. Tudi postave je mikavne in predstavlja dražestno žensko bitje. Drugače pa je še dete, ki ne razume zakona in njegovih bridkih dolžnosti. Biti ali postati majka, to ji je strahota devete dežele. Naš Juraj je pravi moderni dandy. 22 le star. pozna že on vse strani nepravilnega mladega življenja. Nosi se chic, kakor njegova boljša polovica. Nit najmanj ne mislita na zakon in njegove dolžnosti, za otroke pa skupno stanovanje. Je zelo lahkomiseln. Po očetu mu je ostalo nekaj tisoč lir, to je vse. Masivni zakonski prstan mu ne pristoja. Sam sebi ne verjame, da je zakonec. Vedno se smeji, domišljavo, topo, neumno. Naj- tovo zadovoljen, ki zanj. kajti stvar je taka: kupčija je poglavitna stvar, in ne vino. Fi-go .K to vino dobro. Komisar Ivan Zajec se krohota, kliče '"Bravo!" iii pije št. 14. Komisar Močerad se kislo smeti-ja • — Veleč en jen i tovariš Mehur plaka. on plaka". ker moje lahko, zdravo vino splošno ugaja. dočim mu njogovo plesni v kleti, ker sc pa ljudje oddaleč boje bolj kakor i ga skupiš!. . . . .,... 'sevalnieo ter ju prisiliti 11a naporno. telesno delo . . . Pri sodišču nastopa Ružica prva in priča. Roditelji so se poznali že davno. Rodila se je v Budimpešti. Kot otrok je prišla na Reko. Živela je pri tetki. Tetka je želela, da jo omoži. Oblačila jo je v najlepše toalete, vodila je v kavarne in na javne prostore. Računala je, da se že najde mož. ki nasede ele- gantni zunanjosti ter vitki postav-strupa Saj je mogoče, da se mu mladostnc Ružice Po kratkih godi krivica, ah. velecenjeui go- spod tovariš Mehur, jaz ne morem nič za to! Komisar Zajec se krohota: — Bravo, bravo! Komisar Cvetko Mehur je na. ple jaze; zadere se v močerada: — Falot. kaj me polivaš z gnojnico. lažnjivec. poštenjakar. poba lin. prvak! Komisar 1'driga mu pomaga zmerjati: — Farizej, viačuga brezdomovinec, konkurent! Komisar Mehur: — Intrigant smrad, rodoljub! Komisar Cdriga: — Mameluk. petoliznik. tret jereduiik. klerikalce ! Komisar Ivan Zajee se nebe^ti zabava. Izpije vse. kar ima v ča- ši. Komisar Močerad je mučenik: — Ali velecenjena gospoda tovariša, saj nisem nič rekel, nasprotno. rekel sem. . . Komisar Mehur in Udriga: — Kuš! Komisar Močerad se užaljen u-makne za predsednika. Predsednik ugotovi, da so mnenja o vinu jz soda št. 14 različna, da je pa vxa nwnenja. . . tja. . . upoštevati. On sam sploh vina ne pije, ampaik le pivo. . . Predlaga, da se preide, a/ko gospodje mislijo. k poslcušnji vina št. 5 — "tičniea Nič. ugoVora. Ratzburjenoat se polega. (Konec prihodnjič.) razgovorih so sklenili roditelji, da ju poroče. Juraj vzame Rožico. Nato so jih seznanili. Ko sta spoznala, da je on moški, ona ženska, sta se "zaljubila". Da bi se stvar ne pokvarila, so jo poročili dva meseca po prvem sestanku. Po poroki so ju poslali na medeni mesec v dubrovniški hotel. Bila sta srečna in blažena. Ali . . . — Vidite, gospod, pripoveduje koketna mlada Ružica, šele po e-nem mesecu sem spoznala, da se naše duše ne poznajo. On (tako i-i menu je svojega moža) je tudi opazil, pa pozneje. Skoro dvanajst dni po meni. Ali mislite, da je postopal kot človek, vzklikne, z jokajo-čim glasom? Le poslušajte! Predvčerajšnjim sediva v gostilni poleg tržnice. Jaz pijem "himber". on vino. Oba molčiva. No. sami veste, da nisem mogla zatisniti oči. Moj Bog, pravi ga. Ružica. gledala sem okoli pa brez zlobe. Prosim vas, ali sem kriva jaz, da me je ves čas "fikwral" mladi, prav brhki gospod? Gledala sem ga le zato, ker drugam nisem mogla. Naenkrat je popadlo mojega moža in začel me je biti v obraz. Tako me je tolkel, da se je okolu nas nabral ves trg. Kričal je kot blazen . . . kaj, ti me hočeš varati . . . (Ruža je začela jokati). Tako je govorila se dolgo in pripovedovala stvari iz kratkotrajnega zakonskega življenja, ki niso sprdale v javnost. Vedno pa je po- lisan preiskavi proti nekemu ukrajinskemu komunistu. Vmorjenec je bil zaian detektiv ter je spadal med glavne voh ume poljske policije. Imel je za seboj interesantno pret^klo-t ter je bil v svoji stroki znan in spreten tMr zategadelj slaven mož. Pred pri bližno tremi leti se je vrnil i7. sov jtike Rusije. Baš tedaj se je izvršil atentat na varšavsko eitade-lo. Pridružil se je dvema oficirjema. Papinskemu in "Wieezorskie-wiczu, ki sta bila člana neke tajne organizacije ter je nekaj časa delal skupaj z njima. Ko pa je do znal, da pripravlja njihovo društvo atentate, je izdal oba častnika. Nastal je velik proces, v kati--rem sta bila oficirja prvotno ob sojona na smrt. pozneje pa pomi-loščena na dosmrtno ječo. Cehnowrski je igral pri odkri vanju komunističnih zarot zelo \ plivno vlogo ter je bil v torek od' sodnih oblasti zopet pozvam v Lvov, da obremeni nekatere ko-miirrestičn« ^u ml jene e. Preiskava. v kateri je nastopal kot priča. suče okolu atentata na poljskega državnegii pogalvarja. ko j" ta obiskal Lvov. Kot slavni obtoženec v tem procesu sc bo mora! j zagovarjati trgovec Steiger. Bajr-pa je proti njemu primanjkovalo gradiva, radi čes«r je bil pozvan CthnoAvsiki, da kot priča izpopolni nekatere vrzeli. Komunisti. k; so bili o njelgoveni prihodu v mesto obveščeni, so Takoj poslali nanj morilca, kateremu se .je res posrečilo usitrelhd žrtev ter s tem razpravo še bolj za vleči in podaljšati. Botvina ji* policija takoj prijela. Izkazalo se je. da je bil -tmor naročen in plačan iz komunističnega f'Mida. kar -bo imelo za posledico velitko število novirh aretacij ter novo politično razpravo. Služba. Vsaka električna potrebščina, katero imate, mora biti v dobrem stanju ter mora izkazovati dobro službo. Izedlovalci. ki razstavljajo potrebščine v naših izložbah, dajeja iraran-cije glede mehaničnih pogrešk. ("e vaše potrebščine ne delujejo dobro, vas prosimo, da nas obvestite. Večkrat spravi malo popravilo električno pripravo zopet v delovanje. Večkrat je pa treba kakega večjega popravila ali obnove. V vsakem slučaju bo naš popravljalni oddelek spravil priprave v dobro stanje. Dajte pripravo popraviti v naših izložbah ali jih pa odnesite v Heating Bureau. 270 Canal Street. Lahko tudi telefonirate na Stuvvesant fjfiOO. Exension MoT. in naš človek bo prišel ponje. Ce je kaj stroškov, boste prej obveščeni kot bo popravilo napravljeno. L ny.v'STjsrsSfl« POSESTIH LETIH ARETIRAN TATVINA V HOTELU Odkritje tajne organizacije v Lip-skem. V Lips»kem so odkrili tajno nacionalistično organizacijo, kateri jc načeljeval neki Clodius. ki se je izdajal za stotjiika. dasiravuio m bil nikdar oficir. Organizacija se je imenovala Obrambna zveza ter jc nabirala prispevke za patri jotične namene, porabljala jih je pa v privatne svrhe. Organiza-< i jo je .naznanil oblastimi major Braain. vodja naciona.l/ističnetga kartela. Člani tajne organizacije so ga hoteli zato umoriti, toda baš v tem uelo se odda tudi na kotit rakt od k or t a ali od tL-oč. da vsak vešč lahiko zasluži. Delo stalno za več let;. Kdor hoče ne bolj natančno vedeiti, rt a j piše: Knaus ft Schwamik, Box 55, Colebrook, N. H. (3x 13,14,15) V februarju 191 S. so v okolic: Vigcvana pri Milanu za>ledili lovski čuvaji šriridcsetletncira Petra Lovo z dvocevko in ira usta\'ili. Lova pa je kratkomalo ustrelil in zadel enega čuvaja, ki jc na mestu umH. Nato je pričel b ž;iti in je med bcgoan streljal v Ustrelil še drugega čuvaja. Ker je bil še vojak je prišel pre l vojaško s<>(|;. šče. ki ga je obsodil« 1 11a L'."» let ječe. S\ ojo kazi ai lii l>il moral |>re-Kcdeti v jetnišnici v Alessandriji. odkoder na j«' bil 1. 1919. pomotoma izpuščen. Lova je živel prve dni v svojem domačem kraju, ker pa se ni čutil dovolj na varnem, se je preselil v Pavijo i;i poOTiejh v Milan, kjer s -je seznanil s tridesetletno Ermini jo Bolzeni. s katero je j<- živel v koruznem zakonu. Preskrbel si je tudi napačne dokumente na im° Peter Biscardi ter je dobil službo nočnega čuvaja v neki garaži. Te dni pa je milanska ]>olicija i sledila T>od napačnim imenom fxxmotoma izpuščenega ubijalca ter je obkolila hišo. kjer je stanoval. Njegova "žena" je opazila "xuinljive** osebe okoli hiše ti :r mu j*' 11a tajen način sporočila. i:aj ne pride domov. Okoli poldne ji Erminija odšla z doma. kar so opazili policijski ageinti in so šli pretvidno za njo. V neki ulici so cjiazili. da je dajala znamenja nekemu moškemu, čegar postava je ratanč.no »odgovarjala pori:-.-u isbi-jalea. Agent j" skočil k njemu in ga je hotel aretirati, toda Lova s« je silovito branil. Scle s pomočjo pa s aorto v so ga mosrli vkleniti. Aretirali so tudi njegovo '"ženo"', ki je hotela pobegniti. V Marijanskih Lažnih >e jc te dni zvršlla nezaslišano drzna lat-vina. ki je oškodovala n«*ko damo lastnico dragocenih kamnov, za Ul tisoč nemških zlatih mark. Tatvina sc j,> pripetil av *^»bah »iveh prijateljic, ki sta stanovali druga poleg druge. I>;inii s^.i v kritičnih tre.nut.kih naiiajali pri čaju. Tatovi >0 bili Z'-!o prebrisani m previdni. Najprej >0 telefonirali v hotel •• Miramonte"" in s<( v-pnašali. če st.j dami doma. Vratar jitu je odgovoril, da s,ta na čaju. Tatovi -nO nato pripeljali z avtomobilom. V vratarji i fnlsotno-sti s kljukice s-neli ključe obeli sob t<*r nedolžno odprli vrata. Vse to >e je izvršilo tako naglo, da ni nihče opazil kaj se godi. V sobah so tatovi pobrali d\e z;i|M's. riici iz platine z briljanti in bis>ri. Nato so se tilio oiist ranili in položili ključe zopet na prejšnje mesto. Ko st:i s - daani vrnili s čaja. -s t a opazili nered in takoj ugotovili tatvrno. Toda zmeda radi do-godka je bil i 'lu<;nčad s svOji.ni tekanjem sem in tja zabrisala še liste sledove, ki Iti lahk<> pomagali zasledovati zločinec. Policija ima spričo tega '.dejstva zelo težko nalogo in dvo-I mi. da s,« ji pr^sreči priti na pravo pot in dohiti nazaj ukradene predmet e. Dr. Seipe! — posredovalec med Prago in Vatikanom? * * ("orriere d«>lla Sera " poroča. ro.si' la dra. Seipla za ča-a njego^-ega bivanja \ Karlo\*ih 'Varili, naj bi p«**redoval v sporu med Prago in \"at ikanon*. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE. PREKORAMNICE. TRO-BOJN ICE, ZNAKE. UNIFORME ITD. Sigurno 25% cenrjc kf>t drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 greeve st. conemaugh, pa. ali veste, — da je bil v Ljubljani ustanovljen izboren časopis {'Zen.-4ci s\-et", ki jc posvečen izključno le ženskim zadevam. Ali vi?«t<\ da imajo kadilci zato taiko zaupanje t Helmars cigarete, ker so napravljene iz izb orne ga 100% turškega tobaka * ANTHONY BIRK hišni in sobni slikar in dekorator Prevzamem v9ako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDXO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Teh ph o tir: E ver gre r n 285-iJ Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO ; (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter .stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 14. AVG. 1925. S Kapitan Marryat: JOSEPH RUSHBROOK Za "Glas Naroda" priredil G. P. 18 . (Xadalj«vanje.) w Petnajsto poglavje. i-ola. v katero je poslal Methane lia^oira mladega juna-ka. se je nahajala pri C hlarpliam Rist.». -Jc*' je vedel, tla ivi prinferao napotiti se naravnost proti Londonu, ti-r j»» krenil -\wled le?a vsfcran. Oh sedmih zjutraj ^e j«* ze nahajal v hlizini Grave^eiid. Solnce je vtalo že visoko, ko je sedel Joe po dolgi on potovanju v senco, da se odpočije Iiil je tako zatopljen v misli. d:i ni videl kakih deset let stare dokkiee. ki j** obstaja na poti ter ga opazovala. Ko jo je Joe konečno zagledal, j - \>'tal ter stopil proti njej. — Kdo m * — e marsikaj pomenila na poli. Joe je izvedel, da se piše njegova znanka Ema Philipp-. da nima eeota. da živi z materjo pri stari materi izven mesta. Dospevši v (J raves si d je pričel Joe takoj i-ka.ii dela ter jra dobil v netd prodajalni in g^sfilni /a mornarje, ki je bila last neke Mrs. Chopper. Opravljal je majhna dela ter -ve zelo priljubil svoji gospodinji. Tu
  • oljše se mu je zdelo delati kot pa ]>otika1i ^e po svetu ter biti izročen tisoč nevarnostim. Tudi z materjo Euie Philipps se je seznanil ter prišel tako pogo.>to iiri obisk kot mu je dovoljeval <~as. Tudi McShanu je sporočil. da >e mu tloUro di in da mu ni treba biti radi njega v skr-b h. Vedno >e ga hvaležno spominja. — Nobene laži nisem pevedal. Moj c? je bil divji Jovec in to jim je znano. Jaz bi moral pričaiti proti oeetžu in oče bd ibil deportiran. Ali naj izdam svojega očeta 1 — Seveda iv% dete moje. Mslim, dai maš popolnoma prav, — je odvrnila Mrs. Chopper. — Nočem te še nadalje Spraševati. Joe, — je rekla Nanev; — ker si lahko mislim, kaj se je pripetilo. Tvoj oče in ti sta bila oba na lovu in prišlo je do spopada z goedarji. ki se ni končali brez pre-livanja krvi. To jr vzrok tivojega bega. Ali imam prav? — Vsaj doloma. — je rekel Joe. — Sedaj pa nobene besedice več o teau. Nancy .-e je obrnila te.r pričela gledati .-^kozi okno. — Moj Bojr, — je vzkliknila. — Tu prihajajo trije vojaki z vklenjenim dezertorjem. Joe je stopil k oknu poleg1 Nanev. — Kakšni vojaki so to ? — je vprašal. (Dalje prihodnjič.) A. P. Čehov: Ah, to občinstvo!... Dovolj! Nič vee ne boš pil! Za stajnega načelnika . . . kogarkoli vse na svetu, nič več! č'as je že, da lahko vprašate . . . se spametuješ. TVeba je delati, j Podtjaprin je skomigrnil z rame-mnogo delati. Rad greš ob meseeu ni in se odstranil od bolnika. V za-po svojo plačo, zato pa moraš tudi četku se je čutil zapostavljenega in pošteno, pridno in vestno izpolnje- razžaljenega, ko pa je nato pregle-vati svojo službo! Ako treba, žr- dal nekaj vozov, ga je pričela v tvuješ za njo tudi počitek, spanje, njegovih vlakopregledniških prsih Šale na stran! V meso in kri, bra- 'grizti vest in se ga polaščati ne-te. ti je prišla navada, da zastonj mir. dobivaš plačo in to res ni lepo. j _ Res> ue bilo ^ treba buditi Res, ni lepo. bolnika. — je mislil, — toda kriv- Ko si je vlakovni preglednik da ni na meni. Vsi mislijo, da po-Podtjagin na ta način izpraševal stopam tako morda iz dolgočasja, svojo vest, je občutil naenkrat v lie pomislijo pa seveda, da to zali- sebi nepremagljivo stremljenje in veselje do dela. Ne glede na to, da je že dve ura ponoči, je pričel vlakovni preglednik buditi svoje podrejene sprevodnike in je hodil skupaj ž njimi po vozovih ter pregledoval vozne listke. — Vozne listke, prosim! — je nagovarjal samozavestno potnike in veselo preščipaval listke s kleščami. — Vaš vozni listek! — je nagovoril Potjagin suhega, mišičas-tejra potnika II. razreda, zavitega v kožuh in odejo tej obdanega ok-roginokrog z blazinami. Vaš vozni listek! Potnik ni odgovoril. Spal je. ponavljal: za ramo in nestrpno 4 * Vaš vozni listek !'' Potnik je planil po konci, odprl oči in gledal začudeno Podtjagi-na. — Kaj ? Kdo? A? Saj vam govorim vendar s člo- McShanc je -eveda kmalu izvedel, da je mali Joe pobegnil \v. šo-ie ter oh vest j I svojo ženo o tem. Mr». M c Shane pa' se je tedaj spomnila. da jo j«' Joe n Ikoč izpraševal. kaj pomenja biti obtožen nameravanega umora. Oba Ma pričela nato iskati stare liste ter našla obvestilo, v kalen m se je glasilo, da je olrtožen Joseph Rushbrook mlajši nameravanega umora in da je razpisana na njegovo glavo nagrada d\i>-•»totih funtov. — Mislim. — je rekel MeShane, — da razumem celo stvar. Nekdo je moral izvrši t i umor. a prisegel bi. da ga ni Joe. On pravi, da je nedolžen in jaz mu vrjameni. Poznam slučajno njegovega oiV-ta. Bil je bip. pogumen vojak, ki se ni bal nobene stvari. Po mojem mnenju je u>trelil kr«*šnjarja on in deček je zbežal v. doma, da tv-«i očeta. — Cbojri d-.-e.ko. — je vzkliknila M is. MeShane. — Kaj hoeeva storiti sedaj? Za enkrat ničesar. Ce bi i-kali dečka, bi ga oblasti pri j »le ter sodil1. Hočem pa najti starejšega Rudibrooka ter se domeniti ž njim. t Furness je prišel takoj na dan prt srečanju na cesti k preMoj-ntku dot i čile š le ter hotel govoriti z malim JcHM>m. a moral je K-|veškim Vaš vozni listek! vedeti, da je -Toe nctznanokam izginil. Furness pa j«' izvedel za na- p0^rudite se'! niov majorja MeShane ter se napoti tjakaj, da izve kaj o bivali šeu pol>egle*ra. Major MeShane pa je izvedel otori ž njim ter prepreči nevarnost, a kmalu je uganil pravo. Priced je napajati Furnessa in ko je bil slednji }>o]K>lnoma pijan, ga ji* sp-raA il a- neko sosednjo gostilno, kjer so nabir&li prostovoljce za armado. Podkupil je tam službujo-čepra seržanta. kateremu se je posrečilo pregovoriti Furnessa. da je podpisal dokument. > kaiteršin se je obvezal služiti vojakih Predno se je Furrier streznil, se je za nahajal s transportom na poti v Portsmouth. Vsi njegovi ugovori so bili brez korusti. MeShane je namreč obljubil še večjo nagrado, če nn izpusti Furnessa. Ker je imel slednji le par šilingov, se jc moral mlati v svojo usodo. teva služba . . .! Ako mi tega ne verujejo, jim lahko za pričo pripeljem postajnega načelnika. Postaja. Vlak stoji pet minut. Pred odhodom vlaka je stopil Pod-tjagin v opisani voz II. razreda. Za njim je stopal postajni načelnik z rdečo kapo. — Evo. ta gospod. — je pričel Podtjagin. — pravijo, da nimam pravice zahtevati od njih voznega listka, in . . . in so užaljeni! Prosim vas, gospod postajni načelnik, objasnite jim. ali zahtevam vozni listek zato. ker služba tako veleva, ali tako tjavendar? — Gospod! — je nagovoril njegovega lastnega dostojanstva. Stopil je v voz. — Gospod! — je nagovoril Podtjagin bolnika. — Poslušajte gospod! Bolnik se je stresel in se vzdignil. — Kaj? — Onega . . . kako bi rekel ? . . . Ne jezite se . . . — Oh, vode, vode ... je sopel bolnik in se prijemal za srčno .stran. Tretji prašek morfija sem zavžil. zadremal in . . . zopet! Moj Bog. kedaj me prestanete mučiti? — Jaz sem vam . . . oprostite! — Poslušajte ... na prihodnji postaji prekinem vožnjo. Ne morem več trpeti . . . Jaz . . . umiram . . . — To je podlo, grdo! — se je razburjalo občinstvo. — Proč od tukaj! Drago poplačate za podobna nasilstva! Marš ven! Podtjagin je opletal z rokama, vzdihoval in šel iz voza. Šel je v službeni voz, kjer se je sedel ves izmučen na mizo in se pritoževal: — Ah, to občinstvo! Ne ustre-žeš mu na noben način! Izvolite o-pravljati pri teh razmerah službo in se truditi. Hočeš — nočeš pljuneš na vse skupaj in se zapiješ . . . Ako delaš, se jezijo, ako ne delaš, se jezijo. ' Podtjagin je izpil naenkrat pol steklenice in nič več ni mislil na delo, dolžnost in na poštenost. It. avguata: Aquttania, Cherbourg. Buffren. Havre: America, Bremen; Arabic. Cherbourg in Hamburg. 20. »vguata: Betgenland, Cherbourg; Cleveland. Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg: Orduna. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg; Sierra na, Bremen. 26. avgusta: Berenftaria, beau, Havre; men. Venta- Cherbour*: Roctiam- Prea. Roosevelt. Bre- 27. avgusta: Zeftand, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg- 2. septembra: Mauretania. Cherbourg: DeGrasse Havre; Pres. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg In Bremen: Lapland, Cherbourg; Albert Bailin. Bremen. 5. septembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. ssptembra: • Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengar.a, Cherbourg. 17. septembra: Betgenland. Cherbour Deutsch-land. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Rottcrda.ni; Suli'ren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauretania, Chrrbourg: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Tres. Roosevelt. Bremen. 30 septembra: Aquitajiia, Cherbourg; Pres. Harding. Bremen. DVOJNO ŽIVLJENJE Podtj;^gin bolnega, mišičastega Vlakovni preglednik ga je prijel |potnika _ p0sp0d; Sedaj iahko vprašate gospoda postajnega na- Tajna konferenca male antante? Kje je FRANK CERAR, doma iz "Daily Telegraph*' poroča, da namerava Francija v zvezi z v ar tioistnim paktom in v zvezi 7. vprašanjem združitve Avstrije z Nemčijo povabiti zunanje ministre male antante na skupno konferen-eo. ki naj bi s>e vršila tajno neikje v Franciji. Konfereuicc bi se udeležili tudi zunanji ministri oibmej nih držav. Na "konferenci naj bi te države skupno s Francijo usta-liovile blok, >ki bi ikoempaiktino na-sJtopal pri zasedanju -zveze narodov v Ženevi. -Toe je N-lužtl vkoro dve leti v prodajalsii Mrs. Choppers. Delo ni bilo vedno lahko. }Hwhno ne v zimskih mesecih, ko je moral >e-d-iti v čolnu ter prezebati. Y tem času se je Hidi se7manil z neko Nancy, mlado žensko, ki jra je zelo vzljubila. Po«rosto je prišla k Mrs. Choppers, da jrovori ž njim tea* od čas-a do časa zakrpa njejro-vo obleko. N« koč mu je rokla ; — VidHa >em te z Emo Pliilipps. Kije si se secmanil ž njo? — Seznanil sem ž njo na poni. ko sem prišel v Grave*>emd. — In ti nagovoriš vsako mlad., žensko, katero srečaš na cesti? — Ne. čutil sem se zelo nesrečnim in orna je brla prijazna z menoj. — Zelo ljubko dete je. ali vsaj bila je, ko jo poznala. — je rekla Nancy. c > 4 j ^ — Kedaj jo poznala ? — Pred štirimi ali j»etiniri letu. S*anoA-ala sem nekaj časa pri Mrs. Philippe, a to je biio takrat, ko seni bila še done 1 .— jZato. ker nisem več. — je odvrnila dtikiiea. — Ne vprašuj me več, .Io<'. Kje sta tvoj oče in tvoja mati ? — Ne vem. Pustil sem ju doma. — Pu-stil si ju