42. številka. Ljubljana, četrtek 22. februarja. X. leto, 1877. fahaja VB.-.k dan, izvzeuiši poneaeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za a vstr o-oger sk o dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., xa četrt leta 3 gld. 30 kr., za on mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnhljano za četrt leta '2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tnuikirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSL Z Dunaju 20. februarja. [Izv. dop.] Sprava z Ogersko se bode končno, če prav po teških mukah, „srečno" rodila. Ban-kino vprašanje je toliko, kot rešeno. Kako, to ee utegne v nekojih dneh poizvedeti, ker se bode sklical shod vseh ustavovernih poslancev, kateremu hoče vlada razkriti vse tajnosti. Ako res Tisza ostane minister, potem so je bati, da so se Magjarom večje pravice v ban-kinih zadevah privolile, nego so jih dozdaj imeli. V tem slučaji bodo naši ministri imeli težaven položaj v svojej lastnej stranki, in prav lehko se jim zgodi, kakor te dni v državnem zboru z železniškim predlogom Dux-Bodenbach, pri katerej priliki je bilo minister-stvo preglasovano. A stvar je za ininisterstvo dosti nevarnejša, kajti če večina zbornice ne privoli v skleneno mej našimi i ogerskimi ministri pogodbo, potem nastane tukaj mini s t e r s k a kriza, ali pa se ne mara državni zbor razpusti. Sicer pa sili celi vnanji politični položaj na skorajšno rešitev tega notranjega vprašanja. Spomlad se bliža in tačas, — nad tem nikdo ne dvomi, — začne Ilusija svojo vojno akcijo. Kaj pa hoče Avstrija, ako ostanejo sedanje homatije V Orijentalno vprašanje je res prišlo ob pravem času, da se magjarska oholost nekoliko poniža. Ko bi tega no bilo, zopet bi kakor pred 10 leti, z zvezauimi rokami se Avstrija morala podati inugjarskim pretenzijam. Trgovinski minister Chlumeckv je silno razdražen vsled posleduega glasovanja v državnem zboru. Uže je računal na gotovo večino, kakor pri kreditu za pariško razstavo, tem Prižigalec. (Komati, v angleškem Spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) Šestnajsto poglavje. (Dalje.) nČe to misliš, Jerica mila, tako misliš, ker tega ne veš. Ti bodeš imela prijatelje okrog sebe, jaz pa bodem bival v tuji deželi, a vsak dan bode moje srce pri tebi in materi in živel bodi m jaz veliko bolj tu, kakor pa tam." Tu sta prenehala, ker je gospod Cooper prišel domov; tudi pozneje se nijsta več o tem pogovarjala. Ono jutro, ko je Viljem odhajal, slonela je gospa Sullivanova na lepo naloženem kovčegu v bližujej sobi, ter je skušala svoje solze zakriti, gospod Cooper je še globeje ko navadno pobesil glavo in ugasnil mu je bil ogenj v pipi, ki pa jo je še zmirom držal v bolj, ker je stvar zadela češko kraljestvo, se je tedaj smel zanašati na mnoge poslance nemško-pemske. Kaže se pa nekako, da je Ilerbst sam na tajnem agitoval proti minister-skemu predlogu. Železniški odsek je iz početka mislil svoj mandat položiti, ker je glasovanje po pravici smatral kot nezaupnico zbo-rovo; a končno je vendar ostal. Tudi minister je v prvi jezi hotel vse vladne predloge o že-lezničnih stvareh nazaj vzeti, pa tega vendar ne bode storil. Gotovo si je premislil, da imamo še tudi gospodsko zbornico, ki rada vse sklepe poslanske zbornice tako popravlja, kakor se vladi prilično zdi. Politični razgled. Notranje «ie£ele. V Ljubljani 21. februarja. V ffi'-žn »it -tje vlada izro čila predlog, naj se dovoli kredit 500.000 gld. za občine Spodnjeavstrijske, da zidajo ceste in vode ograde. — Promber je lnterpeliral, zakaj se avstrijski j udje iz Ilumunije izganjajo. #W*>.T/>of/.»/.#* zbornica je novo postavo o mešanih ženitnih zakonih odbila. Jokali bodo za njo naši j udje in nemškutarji, mi drugi državljani imamo druge važnejše skrbi. O napredovanji nagodbe z Ogersko govori naš dunajski dopis, ki ga na čelu denaš-njega lista priobčujemo. Zadnji telegram iz Dunaja še bolj odločno poroča tako-le: 2V«-tjtniln* /*> //«.f«i-*f. Ministri Tisza, Szell in Trefort so se vrnili v Testo nazaj. Ustavo-verni klubi so volili izbrance izmej sebe, ka teri bodo jutri (t. j. denes) pri pogovorih z ministri navzočni in bodo slišali, kuj bodo ministri razložili, ter bodo potem drugim poslancem povedali to. „Agr. Presse" prav dobro razklada v svojem članku, kako zdanja litvu t s n nema nobenega vpliva na tek notranjih stva- roki, to jutro je Viljem Jerici, stoječi na majheuem zaboji s knjigami, da bi potlačila pokrov ter ga zaprla, pošepetal: „Ljuba Jerica ! zarad mene skrbi dobro za najino mater in za najinega starega očeta, tvoja sta skoro ravno toliko, kolikor moja". Tako je Viljem prvikrat zapustil domačijo, da bi se mej tujimi ljudmi potegoval in boril za bodočnost. Gospod Cooper pač še uij upal, da bode mladenič srečen v boji z osodo, ter ga je za popotnico svaril, naj se nikar ne udaja prevelikim nadam, ki bi se nikdar ne izpolnile, in ga je še vedno opominjal, da še ne pozna sveta. Gospa Sullivanova je sinu le malo priporočala, poslovivši se od njega. Zaupala je naukom, katere je uže od otročjih let od nje slišal in sprejel, ter mu je ves svoj materni svet izrazila s kratkimi besedami: „ Dragi Viljem! ljubi boga in boj se ga, ter ne prevari svoje matere!" Ne postajajmo pri zadnjem večeru, ki ga rij v monarhiji, kar so je zlasti pri obravnavanji mej Ogri in Cislejtanci pokazalo. Ne da bi bili vladni Hrvatje porabili priliko, stali so mirno na strani in se menda bali magjarske zamere. To je škoda za nas vse. Da je tudi novi sultan zblaznel ali znorel, poročajo vse novine. Strašno tepe osoda Turčijo, na smrt obsojeno. Komaj se od jednega hudega udarca okreva majheno, uže pade drugi po njej. — V Carigradu in v Aziji se je bati krvavih uporov in klanj. Zato je tudi avstrijska okovana fregata ,,Salamander" dobila povelje v Smirno peljati se varovat kristijane. &»-hsk'«i velika skupščina se snide 26. t. m. Včeraj so bile volitve za njo. Ona bode koncem odločila, ali se sklene mir in Rusom samim prepusti, da rešijo jugoslovansko brate izpod turškega jarma, ali pa, če naj Srbija z Rusijo ob boku zopet v boj stopi. Za zdaj pak se govori o podaljšanji premirja, ker ta mesec ne more vse končano biti. O ttiffhvj armadi, ki stoji v Bulgariji ob Donavi, piše anglešk zdravnik dr. Dempsev, ki je tam bil, daje v grozovitem stanji. Griža in tifus razsajata smrtno, zdaj je pa še skorbut začel moriti. Bolnice so slabe, vsega krepila manjka. Zdaj uže turški listi konstati-rajo pomanjkanja vsega, zlasti pa dobrih generalov. Ker na Vwat$eo9kew kmalu izteka Mac Mahonov septenat, začeli so Orleanisti zopet rovati, da bi prestol zaseli. Posebno v senatu so ta stranka mogočno napenja in omeče rada mnoge sklepe, ki jih republikanska zbornica poslancev sklepa, če so le podobni, da bi republiko utrjevali. Dopisi. Mm Strug; 19. februarja [Izv. dop.] Prva in najvažnejša skrb pridnega in marljivega gospodarja bode gotovo ta, da populi škodljivo luliko iz pšenice na svojem polji. je mladenič doma preživil, pri zadnji večerni molitvi njegovo matere, pri zadnjem njenem jutranjem blagoslovu, pri zadnjem zajuterku, ki so ga skupaj vžili (tudi Jerica je bila pri njih), tudi ne pri zadnjem objemu, ko so se poslovili. Viljem se je odpeljal po morji; in pobožna, Ijubeznjiva in nadepolna žena, ki je osemnajst let svojega dečka ljubeznjivo in ponosno odgojevala, bila je mirnega požrtvovalnega duha, ter je brez mrmranja gledala ga odhajati po morji. Nikdo nij vedel, kako se je borila s krvavečim srcem ali odkod i, da je dobivala moč, ki jo je po konci držala. Nikdo bi ne bil majhenej vdovi zaupal toliko srč.-.osti; in sosedje so se Čudili, videvši jo, kako mirna je dan pred odhodom svojega sina opravljala svoje dolžnosti in kako mirna je po njegovem odhodu nadaljevala svoja dela ter se je kazala tako potrpežljivo in ponižno kot zmirom poprej. Sedaj ko izselnikom migajo posebne nade, Tudi našega milega naroda prva skrb in želja mora biti, da popolnem iztrebimo iz naših domari h pokrajin renegatstvo, katero trosi noč in dan ncmfurske idejo mej stalnimi domačini slavne nam Slovenije. Ribnica so mej drugimi trgi na Dolenjskem odlikuje. Marsikaterega so užo objavili za nemčurja; ali največjega nemškutarja rib-ni&kega še nij zadela zaslužena šiba žurnalistike : gospoda Robeka, Itibniškega padarja. Toliko let si uže služi kruh mej poštenimi slovenskimi Ilihničanji, a vendar vedno po nemčurstvu hrepeni. To kaže javno h tem, da poselili, kadar tudi naše bolnike obiskuje, za nemščino agitira, priproste kmete prigovarja, naj svoje nove le nemško dajo učiti; kajti slovenska zemlja je majhena, ČeS, da so ne more živeti. Kako je vendar to, da temu gospodu ugaja, da po vsoh vežah stika V Zakaj ne gre ta gospod gori v nemški Hamburg, kjer so mu bi imelo po svojih nemškutnrskih načelih gotovo bolje goditi V Tam nemčurju ne bi trebalo kvasiti čez narodno duhovščino in drugo naše domače poštene može narodnjake. Tam bi gotovo dobil veliko nemških liberalcev, ako naš padar to besedo razume. ač pa rudečica dopisnikova, jeze jo bled. Ali nij to veselje! In kar ogenj pljuva nad dejanjem, da jo narodna stranka pri zadnjih volitvah g. Hočevarja iz šolskega sveta pahnila. Ali se tnora nas kdo jokati V Pa reč jo prav naravno z g. Iločevarjem se vršila: gosp. Hočevar, akoravno nemščino le za veliko silo zmožen, hudo V ,,Nemca11 sili, ko taki sam na sebi nij škodljiv in ne koristen v šolskem svetu, ker pa mol pred vsako šolsko sejo veliko ninko pretrpi, ker mora eksercirati možjane po kniuahdU necega druzega, se je narodna stranka usmilila trpinčonoga moža ter take može volila, ki preparacije in vežbanja no potrebujejo, ih tako jo prišel g. dr. K o celi, Pfoifor etc. v šolski svet. Dopisnik jočeš se nad tein, — vtolnži se, bodoš kljuhu neugodnoj volitvi od g. II. vendar lo katerikrat povabljen; argumente jemlješ iz želode«, to kaže, da jo izgubljen v tebi dober kuhar, — „verfehlto Diobe, verfehlt.es Leben," stara reč. Pa hudega aristokrata si zajezdil, ko si dopisnik ,,dos dummen Kerls von Laibaćh," nase kmete iz Velike Vasi berače zval. Koncem \\), stoletja živimo in tudi vrabci na strehah užo čivkajo melodijo, da so oni aristokrati, ki mehljo, da se človek šo lo pri baronu začne v luči našega stoletja ali s m e š n i, ali pa kot dušno bolni ljudje usmiljenja Vredni; glej in ti še simpol baron nijsi in ven- (iospe Kllisove predsodki o njej so bili šo zmerom veliki; ker pa jo Jerica bila neprestano vljudna in jo je Mmilija previdno odtegovala, nij še bilo več nobenega razpora mej njima. Gospod (1 rabam jo zapazil nje žalost in zamišljenost, ter se s prva nij dosta zmenil za njo. Ko pa je videl, da jo večkrat njegov časnik bil skrbno posušen ter mu je Jerica tudi našla njegova očala, ki je jo sani zastonj iskal, počel jo je držati za vrlo deklico ; ko pa jo črez nekaj tednov „Kmetijske novine" (\Vorking Partner) v roke dobil in začudenjem našel, da so listi bili prerezani in skrbno prešiti, priznal je misle, da je Jerica to i/, samo srhe storila, očitno, da je kaj prebrisana deklica. Po gostem je obiskovala gospo Sulliva-novo, in ko je spomlad zmerom bolj napredovala jeli so pričakovati poročil od Viljema. Vendar še nij bilo nobenega lista o čau, ko so so (Jrahainovi navadno preseljevali na kmete. dar se (rti rame oziraš na ,,bauernkanailleu. To jo žnlostnO. Surovo, praviš jo naše ljudstvo in vendar ti, aristokrat, z ne vem koliko sto prade-dov grofov, knezov itd , (škoda, da se ni j sem Darvinove teorije bolje navadil, povedal bi ti na tanko, kdo je tvoj prndod,) zakaj ne greš iuej Nemce kruha si iskat, talenti tvojega kova morajo tam izvr.stno kariero napraviti, zakaj tako patriotično lepo slovenski kruli ješ in zakaj se ob času volitev toliko okolo tega „surovoga" ljudstva sukaš, ter gu hvališ. Je to aristokratično, plemenito! To zadene tudi prav navaden — lump. Kar se zidanja šole v Krškem dostaje, vemo, kar vemo — in g. Hočevar bode gotovo dobil kak orden, ta mu bode namestoval hvaležnost ljudstva, ki ljudi j ne ljubi, kateri mu najdražje, jezik očetov iztiiati hote, ki šolo kakor g. II. zidajo, pa jo slovenskemu ljudstvu s tem pogojem izroče, da se v njej nemščina kot učni jezik rablja. Ljudstvo našo se je vprašalo v takih razmerah: jo g. Hočevar iz ljubezni do rojakov šolo zidal in dobilo za odgovor: no in „fitrst-iifche Munitieenz" bodo v karom ordnu dobila zadostenja dovolj; kaj jo tudi hvaležnost ,,beračev" vredna! Sicer mož-dopisnik premislite malo, ali je šolski svet za pritaneum, za častna mosta za m ari j o ne te, ali naj v njem sede delavni, zmožni možje? — Do res tragično velikosti pa se popne naš dopisnik, ko pravi : ,,endlieb ist es bobe Zeit, dit1 nationale Drnchonsnat aus dem Hoden zu reissen.44 (losp baron, vaša jeza je zdaj prav smešna, ko je narodna stranka se tako ojačila, da jo občinski zastop v njenoj roki in ravno tako c o s t n i odbor in šolski krajni svet, ter uže tako močna, da /lata teleta, m i-li j on ar je iz prestolov vrže, in to brez vse težave, kar vse, uvidovam, je prav fatalno za g. barona — pobitega voditelja. Zakaj se zdaj tako ujedate, ali ne veste, da nam s tem najlepši dokaz daste, da se pesnikovo besede o vas vseh uporabiti smejo: ,,so lassot. denn die KliilVer ali1 uns ungesturt hegloiten; denn ihres Bellens lauter Schall, beweist mir, dass wir reiten."—Zdaj nij več Jiohe Zeit", zdaj ste bankrotiu in vse jezno klicanje je prav veselo-smešiio videti. Zakaj pa g. baron, prej nijste vaš „oini-ges liiiigert.hum" v boj peljali, zakaj ste pustili, da 80 Bablje vašega Juirgereorpsa" reete:i Ko se jo Jerica tu ustanovila, pisala jej Viljemu list, ki naj ra/jasnujo njeno ondotuo1 stanje in življenje. Ko je. precej na široko pisala o neizpolnjeni nadi, da o njem šo ničesar slišala nij, ter mu poročila o zadnjem svojem pohodu pri njegovi materi, prodno je mesto zapustila, nadaljevala je tako-le: „A obljubiti sem ti morala, da ti bodem o sebi samoj pisala; rekel si, da le bode zelo veselilo po/vedeti vse, kar se mi je dogodilo v hiši gospod Crrahamovi, Ce ie tedaj moj list dolgočasnejši, kot drugekrat, kriv si temu sam, kajti mnogo li imam povedati o našem preseljevanji v D. in kako tu živimo, VSe drugače kot smo živeli v BOBtOUU. Mislim si. da to slišim vzkliknili, ko hndeš list do sem čital: „Za boga! sedaj mi hode Jerica popi sevala pristavo gospod Orahauiovo." A ni- boj se tega. Nijsem še pozabila, kako si mi zadnjikrat, ko sem hotela to storiti, položil roko na usta, rekoč, da poznaš kraj tako „ehora" zarjavela; puške, in četudi puške na kres iz 15. stoletja imajo ti možje gardisti, postreljati bi dali to prokleto narodno stranko, vite/ki g. stotnik toga „ehora14 bi gotovo dobro komandira] in vodil, tako, da bi ne ena narodna miš ne ušla živa! Pa je res žalostno vašo takozvano veliko-nemško polnžje! Štiri pevec imate, ki se „Aon-cheu von Tarau" šest ur uče, mej temi sto vi g. baron jeden, ki glasu ne more držati, ki s prvim tenorjem brakira, kakor hitro ga učitelj samega pusti, in ne jedenkrat nijso ti pevci pokazali, kaj premorejo, pa užo celo leto imajo ,,generalprobeu; mostno gardo zapušča vso, kar se sme pametno imenovati in če hoče naš župan terorizirati, vzame gardi tri občinske sluge, ki so jedini brez zvezd, in kompanija je brez ,,mann chnft44 in oficirji morajo, če na pr. naš baron umrje, „ehren\vaehou stati; in tisti meščani, koje svoje zovete, ne Umejo za boga ne nemški govoriti, kar pa beseda „verfassungstreu" pomenja, to pa jo "/m ali še več teb španjska vas; oj, rajši somrak, nego vaše „verfassungstrouo" mož! Jeden ples v letu spravijo naši „Nemci" vkup, narodna stranka V ininolem letu 1~ — M veselic, pa no samo s plesom, ampak z drugo bolj duševno zabavo, tor zraven po 111 gld. za reveže, šolarje nabira; ti naši Nemci", (izvzamem dveh pravo nemških rodovin), beračijo za ta jedini ples povsod denarjev vkup in tudi od tako črtonih narodnjakov se ga ne branijo; častni udje garde morajo za to čast na leto f> do 10 gld. plačati, zatorej joj ti človek, Če količkaj denarjev imaš, častni ud garde postaneš, hočeš, nočeš, moraš, in ti denarji se tudi poberačijo ; gardistom so da po goldinarju, d ti gredo na ples, — po 50 kr. se vstopnina napravi itd. Kaka strašna hliščoba bliska so vendar iz take reve! Tega vsega pri naših veselicah ne najdete. In ker naši pevci letos nijso marali iti na gardistni ples, tožili so drugi dan oženjeni obiskovalci plesa, da so mnogo, mnogo trpeli. In pri vsem tem '2-1 parov, pravi baron! Ovbo, toliko jih nema prostora v mali sobi, v katero j se jo ples vršil, če pa, potem ste si vsi drugi dan noge obvezavali. In dr. von lliiling jo toastiral mi najnovejšo ustanovo, kakor so meščanske garde, in puško na kresilo so neki pokale po vsem civiliziranem svetu „ebrensalve" in sto in tisoč-kratni odmev se je slišal! Kaj zlodoja, to je dobro, kot bi bil tam vse svoje dni živel, ker popisala sem ti ga od osmega leta sem vsak leden vsaj enkrat, Moral si me prositi odpu-ščenja zarad svoje neuljinlnosti; a zdi se mi, da sem li uže dosta povedala o svojem prvem obiskovanji tega kraja in opravičila sem to, če si se te stvari uže naveličal. Sedaj se mi zdi, kar mi je prav neljubo, vse manjše in manj lepo kot so mi jo takrat zdelo, ('e ti prav ne mislim tega z nova popisuvati, vendar moram povedati, da. so vrata in prehodi s stebri dosta manjši, sobe nižje in vr tovi in lopice tudi ne tako veliki, kol sem se nadejala, (i ospica Kmilija me je včeraj ali predvčeranjem vprašala, kako mi kraj dopada in če se mi zdi se tak kakor poprej. Pove dala sem jej resnico; in nikakor nij bila ra/ kaljena, ampak smijala se je mojemu spominu o hiši in vrtu ter jo rekla, taka je vselej z rečmi, ki smo jih v svojih otročjih letih \ideh." (l)niio priti;) pa šo hujši odmev, kakor oni pri Milanu; — dobiQO tujcev, ki ga pridejo občudovat; par Angležev uže vidim, tudi par Kinezov ! Tudi dobro, bomo vsaj kaj skupili in ne bode treba od prokleto „vvindischo bauernkanaillo" živeti. — Da nij narodnjakov na tem slavnem, stokrat, oilinevajočem plesu bilo, pa, g. baron nij res; bilo jih jo in še jeden prav hudih Slovanov g. V. jo marsikateremu o/enjeneinu plesalcu breme plesa olajšavah Na zdravje g. baron ! Prijatelj ,.surovih slovenskih kmetskih beračev." Domače stvari. — (Znanstvena slovenska predavanja v ljubljanskoj čitalnici) bodo tudi letos na postne nedelje od 11. do 1'2. uro v glavnoj dvorani. Program je sledeči: '.•:">. febr. predava dr. K.d. Savnik: .,() uer-voznosti41. 4. marca: Janko Kersnik: Pesništvo i kultura44. 11. marca: prof. Franjo Šuklje: ,,A!brecht NVnllenstoin". IH. marca: Ivan K ranko: „ Umetnost v domačem življenji'4. Vstopnico za ves ciklus (na korist narodne šole) po 1 gld. za osobo, po '2 gld. za rodbino treh osob, potem vstopnice za dijake po 60 kr. se dobivajo v ,,narodnoj čitalnici44 in v ,,narodne j tiskarni". Karte za posamezno predavanje pri kasi po 60 kr. — (Slovensko gledališče.) Ogrin-čeva izvirna veseloigra ,V Ljubljano jo dajmo", ki jo znana uže po vseh čitalnicah in veselih društvih, stopila je zadnjo nedeljo po petletnem prenehljaji zopet na naš oder in reči smemo, s prav dobrini vspohoui. Naloge so bilo vse v pravili rokah; tako sta posebno gg. Sušteršič (Pavle) in Kocelj (Srobrin) izvrstno prestavljala — prvi nevkretnega, le po jedi in pijači hrepenečega hlapca, drugi ošabnega, na svojo mošnjo trkajočega, pa vendar dobrosrčnega kmetskoga bogataša, Izvrstni dialog prvega in zadnjega dejanja je ravno tako prišel v veljavo in šo dolgočasna, sentimentalna scena druzega dejanja nij mogla občnemu vtisu škodovati, (lospodična N a ni-retova (Rotija) nam je jako dopadala, ravno tako so gdč. Pod k rajsko v a (Marijea), g. Selim i dt (Snoj) in gospa Odijeva (Ni'>a) storili s«) svojimi deloma nehvaležnimi nalogami, kar so mogli. „Krojač K i p s", ki je sle.lil tej igri, občinstva nij mogel prav Ogreti. (!. Kaj zel (FipS) je prouz.ročil sicer mnogo veselja, in kupleti, katere je pel, so bili prav dobil, pa ObCJnstVO je bilo vendar nekako hladno. Gospod Joločnik (Leon) jo prevzel z navadno blagovoljnost jo svoj jako nehvaležni nalog, in zato zasluži tembolj našo hvaležnost. Gospodični Nigrinova (Lizika) in Te k al-če v a (Lucija), posebno zadnja, ste popolno zadostili. {Jlcdalisčo jo bilo srednje polno. — (UtOntil.) PiSe se nam iz Trsta 17. t. m.: Včeraj /jutraj jo zidarjeva >.eua L. iz Skorkole poslala BvOjega devetletnega sinka pO vode k vodnjaku. Ker ga dolgo nij bilo nazaj, šla je mati gledat, kje bi bil. Ko pride k vodnjaku, vidi tam na robu dečkovo kapico, dečka pa V vodnjaku ploskati v vodi. Na vso moč kliče na pomaganje, o žive duše nij bilo blizu. Obupana mati teče v mesto po svojega moža, a ko je ta prišel, bil je deček uže mrtev. (Tal tO Vi.) I/. Trsta se poroča I'.L t. m. : Nf/liani tatovi so včer.ij zjutraj ukrali v neki tukajšnji spedicijski hiši velik/ vrvi za ladije, ki so bilo vredne nad 1000 gld.; sluga je bil namreč pozabil duri zakleniti, najbrž pa je bil s tatovi sporazumljen, zato so ga zaprli. — Nekemu fijakerju so neznani tatovi v ralski ulici ukrali blaga za 200 gld. — (Slovensko gledališče.) V vto-rek 27. t. m. se bode prvikrat predstavljala Benedixova veseloigra v 4. dejanjih „Banditje". Igra je- polna zanimivih zapletck, upamo torej, da se bode po/orišče napolnilo. — (Popravek.) V članku ,,Kranjska hranilnica" v včerajšnjem listu se je vrinila v IG. vrsti od zgoraj pomota, da stoji 6%, namesto 00%, kar je pravo. Vabilo. Oni gospodje in gospe, kateri so uže naznanili svoj pristop v društvo ,,lj ub 1 j ans k e ljudske kuhinje", kateri mislijo še pristopiti, ali pa to društvo podpirati, se uljudno vabijo na posvetovanje, katero bode v nedeljo 25. t. m. po polu dne ob 3. uri v spodnjih prostorih starega strelišča. Namen tega shoda je, da se določijo stalna pravila za omenjeno društvo. V Ljubljani, 20. februarja 1877. Razne vesti. * (Za zidanje narodnega gledališča) se je v Zagrebu osnovalo društvo, ki bo nabiralo po celi hrvatski deželi darove v ta namen. Društvo šteje uže mnogo udov in nadeja se, da bode v kakih desetih letih zidalo monumentalno poslopje. Kaj pa Slovenci! * (Umor.) V Solnogradu so dobili neko kmetico pa njenega malega sina v stanovanji umorjena. Kmeta Vendnerja nij bilo doma; ker se je pa lovil v govorjenji, kje je bil ob času, ko se je umor zgodil, in se glede strašne grozovitosti tega zločina ne zmeni dosti, sumi se, da je on storil ta dvojni umor in da je rekel potlej, da so mu roparji vlomili v hišo. Otrok nij bil njegov, nego ga je z udovo priženil. Vendnerja so zaprli in tudi njego vega očeta, češ, da ta o vsem ve in da je pazil med tem časom, ko je njegov sin izvrševal nečloveško dejanje. * (Pivovarn) je leta 187G na Kranjskem bilo 22 in so kuhale te skup 71.115 veder, na Koroškem jih je vbilo 11 G, ki so kuhale 197.7GG veder, na Štajerskem 81, ki so napravile 1.050.G48 veder piva. Štajerska dežela skuha več pivu, nego cela Ogersku z vsemisvo-jimi deželami. Češka dežela je skuhala8,G50.221 veder v 7(.>7 pivovarnah, spodnja Avstrija pa v 102 pivovarnah 4,813.441 veder. Sploh se je v celi avstro-ogerski monarhiji v 2309 pi- vovarnah skuhalo 21,374.330 veder. Na Primorskem in v Trstu je najmanj pivarn, namreč 10, ki so skuhale 295D veder piva. * (Velika voda) je na Švicarskem stopila čez sedem železnic, da se ne da po njih voziti. Tudi bodensku jezero je stopilo čez bregove. Reka Uena je pri Baselu 15 čevljev nad navadno visokost stopila, pa še vedno raste. * (Pes obdarovan.) Angleška vlada je nekemu psu novofundlendskega plemena, z imenom Morgan, dala darilo 2500 frankov, ker je lansko leto našel raztresene ostanke neke umorjene deklice, s čemer so morilca njenega našli. Morgan bode nosil na grebe-nici medaljo in uradno se je najel mož, ki mu bo stregel. Dunajska borza 21. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srubru HI , 80 1860 drž. posojilo 110 25 Akcije narodne banka V38 — Kredi; ne akcije 150 10 London U3 50 Napol. 9 87 C. k. cekini 5 87'/, Srebro .... 113 40 Frišni rumenjaki trije za 2 krajcarja, se vsak dan dobodo v SliMlicai'iitoi liirhiseh, kongresni trg. (87—8) Vsem, ki trpe zapiranje, zaalinjenjn, brozteč-nost, želodčni katar, napihovanje, vrtoglavost, glavobolje, zimico, zlato žilo, izpuščaje na koži, zlatenico, bledico, protin, vodenico in obistne bolezni, priporočajo se uže 60 let kot dobre znane karpatične zdravstvene pile. Škatulja s 15 pilami stane 21 kr., zavoj s 6 škatuljami 1 gld. 5 kr., a pošto 1 gld. 10 kr. Manj kot en zavoj so ne razpošilja. Edino in samo pravo pri Irk mi n _ _ , _ . , Ivanu Fnednchu v Malacki na Ogerakem. Izpis iz doslih zahvalni«*: Srčno zahvalo za Vaše pile, ki so mojo soprogo reš.lo šestletno bolezni v glavi in želodci. Hibbe, 15. aprila 1*76. 1'etor Oalali, meščan. Dolžan sem Vam ob/.naniti, da so Vaše pilo imele izvrsten vspeh. Kečkemet, 13. decembra 1876. Jo*«'I" Zttigiuoud, profesor. Vaše pilo so imele izvrsten vspeh. Suha, i 9. decembra 87U. (26—3) Ladislav Horvatu, župnik. Ravnokar je v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dooiva: VIH. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cena GO kr. Umetci j ni zobje in zobovja z zračnim tiskom :di brez njega, lepi, naravni, namenu odgovorni, so po najnovejši metodi delajo in no da bi so korenine izruvale, postavljajo. V«P nnpl-miio' plombiranje z zlatom f opi/l tl^lJC/. a|j drugimi sposobnimi polnili, piljenje, eistenjo in drenje zob, so, kakor se je izkusilo, brez hudih bolečin izvršuje pri (370-H) Paichelu, zdravniku za zobe, pri Hradockega mostu, v Malyevcj hiši I. nadstropje. Samo 80 kr. 1 par noiev z vilicami iz pravega, vedno Delo ostajočega britanskega srebra, '/» duc. 4 gld. Žičico za kavo, ena kr. 10, 15, 20, 30, 40. Žlice za jed, „ „ : 0, 40, 50, 00, 70. 1 za jemalec za inloko, kr. 60, 80. gl. 1, 1,20, 1.50. 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par volikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, S. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1,80, 1.50, 2, 2.50, 8.60 1 okvir /i fotografijo, fin, kr. 80._ BH Vso drugo jako ceno. IHH Naslov: JI. Bresslcr, ■Ztilitffit nn-ttil»a v fin hlftffi-i.«-.K«-j ceui. Jedino le pri (53—3(5) Gabri* \ Piccoli, lekarju, na dunajttkej cesti v Izubijani. Tujci. 20. februarja: itva-opa: Fritseb iz Trbovlja. — Sušnik iz Šmarja. — Kleinjz Visolja. — Stampfer iz Trbovlja. — Burja iz Kranja. — Dolinšek iz Šmarja. — Sprenger iz Gradca. Pri Slonu Kaufman iz Čakovca. — Jeuko iz Litijo. — Horreszlacln r iz Pečuha. — Knatlič iz Šmartina. — Mrak iz Idrije. — Vladika iz Litijo. -Ebenspanger iz Dunaja. — Lengvel iz Kanižo. Pri »lulici: Spielman iz Dunaja — Gotum iz Gradca. — lilahna iz Ribnice, — Granihstitton iz Dunaja — Zvenkel iz Sevnice. Fri Zamorci: Uedwig (z Beljaka. Zmožni S li cim4il • in take zaupne osobe, ki so sposobne, sprejema dobro znana starša bankna hiša za prodajanje sročk in državnih papirjev proti obroč- %| m m pl. čanju na vse kraji-, kjer šo nij ali pa ne zadosti zastopana ffc Pogoji so jako ugodni i >h občinstvo i za gosp. agente. Ker so srečke neizrečeno dobro sestavljene, si agenti lehko, če so le količkaj fP pridni, vel ko pridobe. Taki, ki /.možnost lehko dokažejo in jamčijo, so posebno sprejeti, in so jim lehko tudi glavna in generalna agen- 2f tura izroči. (34—-Ji Ponudbe in osobna javljenja naj so oddade v bankui hiši fltt It. Kruinerja, l*raga, Brcntna ulica št. 46 nova. Priporočilo. ajo v občno vednost, da toči razei v dobre vina za toouteile Podpisani dajo v občno vednost, da toči razen navadnih užo znanih .viur-tinuv tudi prav dobre 1. 1N75 iz I.Jntoincra (belega) in iz Konjiškima okraja (rudečega) iz Štajerskega, v colih, v pol in v četrt litrih v svoji gostilniei in črez ulice. Ljutomerski beli jo a liter po . . . . 52 kr. Konjiški rudeči „ „ „ „ . . 00 (38—2) Spoatovanjom A ■■< Pernic. #4HhiHHHHhfnHi 111*111111 : >Q Važno za vse, posebno za krojače za moško in žensko obleko in suk-njarje, kajti suknjene in volnate tvarine za suknje, hlače in cele obleke, kakor tudi za plašče za dame, suknje in jope se po najnižjih cenah prodajajo. — Človek se čudi, ako vidi cene na muŠtrih zaznamovane. i (342—H) l»latz, .laMoinirgo(lga§se, U ic n. g-r-fr-M-H *-fr-M-4-44 I I I 1 I I I I l%» Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastama in tisk .Narodne tiskarne".