hi m*> —' - + ^fSkrn^'' Pottnlna plnfnna v ootortai m Dna Din f— Mmronskl tttm štev. m U X|ubl|fiiU, 20. mala 1936 isto U Govor voditelja Slovencev o majniški deklaraciji in o borbi Slovencev za Jugoslavijo ff Slovenci hočejo svobodo ff Belgrad, 19. maja. m. Nocoj ob 19.30 je govoril iz svojega kabineta notranji minister g. dr. Anton Korošec o majniški deklaraciji. Gospod minister, ki je, kakor znano, 30, maja 1917 v imenu Jugoslovanskega kluba podal in prečital majniško deklaracijo, je v svojem govoru dejal: Govor dr. Korošca »Te dni poteče devetnajst let, odkar je podal Jugoslovanski klub 80. maja 1917 v dunajskem paralentu državnopolitično izjavo, ki je dobila splošen naziv majniška deklaracija. Ako se danes, po devetnajstih letih, ozremo nazaj na to dobo in skušam ougotoviti, kakšnega pomena jc bila ta deklaracija v političnem dogajanju slovenskega naroda, moramo ugotoviti, da je eden najvažnejših, če ne najvažnejši politični dokument v zgodovini slovenstva. V kratkim obrisih hočem podati razvojne črte nastanka deklaracije in važnih dogodkov, ki so bili z njo v zvezi. Za vzrok katere je danes zgodovina enodušno zapisala krivdo avstrijskemu imperializmu po Balkanu, je pomenila za Jugoslovane v monarhiji in izven nje leta prave groze in strahu. Srbiji je začela Avstrija tudi neizmerno preganjanje svojih jugoslovanskih narodov, zlasti v Bosni in Hercegovini, a zelo mnogo so trpeli tudi obmejni Slovenci. Avstrijski parlament - začetek boja za svobodo 1. Avstrijski parlament je bil razpuščen nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojne in ga pote mministrski predsednik grof Stiirgh ni hotel ■klicati iz strahu pred protislovnimi izjavami ne-neroških narodov. Da sc ne skliče parlament, so bili tudi nemški radikali, ki so upali, da bodo na ta način laže uresničili svoje »Balange«. Vendar so se dogodki razvijali tako, da je potsalo sklicanje parlamenta neizbežno. 16. oktobra 1. 1916 1« ustrelil Fwnc Adler ministrskega predsednika groia Sturgha. Že dva dni nato se je vršila seja voditeljev vseh parlamentarnih klubov, ki so zahtevali sklicanje državnega zbora. Jugoslovanski klub 2. Da bi obvarovali političen položaj in sklepali o smernicah, ki jih bo treba v parlamentu zavzeti, smo sklicali za 28. november 1916 v Gradec sejo Hrvatsko-slovenskega kluba v hotelu »Elefant«. Tedaj se jc sklenilo zlasti, stopiti v ožje slike s Čehi, s katerimi smo že itak bili v tesnih odno-šajih. O graških sklepih smo obvestili tudi ostale slovenske parlamentarce in pričeli z intenzivnimi razgovori z ostalimi avstrijskimi Jugoslovani. Rezultat razgovorov je bil sklep, da se ob otvoritvi parlamenta ustanovi enoten klub avstrijskih jugoslovanskih poslancev, ki naj začne z javno borbo za politično svobodo Jugoslovanov. 2e v januarju so se tudi' dalmatinski poslanci izrekli za skupen nastop. Tako so sc 29. maja združili hrv.slovenski, dalmatinski in narodni klub v skupni Jugoslovanski klub, za predsednika katerega sem bil izvoljen jaz, podpredsednik pa je bil dr. Laginja. Še pred formiranjem enotnega jugoslovanskega khiba smo se dogovoril z zatsopniki Čehov in Jugoslovanov, da podamo na otvoritveni seji parlamenta posebno propagandistično izjavo, o čemer smo poročali že na ustanvni seji Jugslovanskega kluba. Že na tej seji so se tudi ugotovile glavne smernice izjave. Hkrati je bil izvoljen poseben redakcijski odbor. Majska deklaracija - zmaga narodnostnega načela Glede deklaracije same je pripomniti, da je v njej združeno narodnostno načelo, katerega smo poudarjali prevsem Slovenci, in pa hrvatsko državno pravo, na katerem so vztrajali Hrvatje. Sklenilo se je, da se deklaracija zaradi večjega efekta poda ustno in pismeno z vsemi podpisi. Še pred sejo je skušal ministrski predsednik Clam-Martinic pregovoriti, da deklaracije ne bi podali, češ da bi to slabo vplivalo na zunanji svet. Njegova želja je bila seveda odbita. Razumljivo je, da so eNmci takoj planili po deklaraciji in da je začelo nemško časopisje bruhati staro sovraštvo proti Slovanom, proglašujoč jih za veleizdajalec. Tem večje navdušenje je izzvala deklaracija pri vseh južnih Slovanih, predvsem, morda je to najvažnejše, je dala skupen cilj vsem Jugoslovanom: Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki so imeli tri deloma nasprotna gledanja in cilje pri načinu rešitve jugoslovanskega vprašanja. Združila je vse stranke v skupnem cilju. Vse je čutilo, da je napočil čas, ki prinaša popolno in brezkompromisno rešitev. Habsburški okvir deklaracije ni nikogar motil, ker so vsi spoznali, da je predvsem okrasek, da odvrača za veleizdajalci stikajoče državne tožilce, Ni bilo treba agitacije, a potrebno je bilo svetu pokazati, tako avstrijskim oblastem kakor državam, ki bodo odločevale na mirovnih pogajanjih, da hočejo Slovenci svobodo. Zato je bilo potrebno, da se ves narod stoprocentno izreče zanjo. $kof Jeglič - apostol dela za Jugoslavijo i To veliko delo, da jc ideja majniške deklaracije našla tako močen odmev v zadnji gorski vasici, je izvršila naša duhovščina in svetna inteligenca. Tega priznanja ji ne more nihče odvzeti. Predvsem je čutil knezoškoi Jeglič, da morajo priznanja parlamentarcev dobiti opore tudi v domovini. Koncem avgusta 1917 je pozval vse poli- tične stranke, naj izjavijo solidarnost z Jugoslovanskim klubom in majniško deklaracijo. To izjavo, ki je dobila pozneje naziv ljubljanska deklaracija, je podpisal prvi knezoškof dr. Jeglič sam. časopisi so jo objavili 15. septembra 1917. Ta ljubljanska deklaracija je bila pričetek onega veličastnega gibanja, ki je tako mogočno manifestiralo zahtevo Slovencev po osvoboditvi.* Širila pa sc jc deklaracijska misel z veliko silo tudi po jugu, za kar gre posebna zasluga nadškofu dr. Bauerju in škofu dr. Mahniču, v Bosni in Herce-govvini za plasti frančiškanom. Manifestacije vsega naroda ) 0. oktobra jc pretresla Slovence žalostna vest, da je umrl prejšnji večer dr. Janez Evangelist Krek. Njegova smrt jc strašno 6djcknila. Pogreb, ki je bil 13. oktobra, jc bil največja manifestacija jugoslovanske misli. Na grobu sta govorila poleg mene šc Stanek in Dulibič. Od tedaj jc šel glas po vsem jugu: »Dvignite glave, ker približuje se vaše odrešenj e!« Smrt dr. Kreka je sprožila prvi plaz nadaljnjih inanifcsiacijskili izjav. Sledili so duhovščina vseli dekanij, občinski odbori, korporacije. Začeli so se prirejati veličastni tabori po vsej Sloveniji. 23. marca so izročile slovenske žene v Ljubljani nad 200.000 podpisov za deklaracijo v moje roke. Ko se je 1. oktobra 1918 sestal parlament, je mniistrski predsednik, govoreč o avtonomističnih načrtih vlade, poudarjal, da se bodo morale jugoslovanske težnje z ozirom na dualislični okvir monarhije omejil’. Odgovoril sem, da je ni več nobene umetnosti na svetu, ki bi mogla tirvater in Srbe ločili od Slovencev. In šele, ko jc bila katastrofa lu, so bili avstrijski državniki toliko omehčani, da bi bili pristali tudi na jugoslovansko državo v okviru monarhje, ki bi obsegala lud iSlovence. Toda la njihova pripravljenost ni našla samo pri nas nobenega odmeva, ampak se je razbila tudi na trdovratnosti in odporu Madžarov. Prejšnji ministrski predsednik grof Tisza je grozil še meseca septembra 1918 in dejal: »Morda bomo premagani, toda preden propademo, bomo imeli še vedno toliko moči, da vas bomo strli!« To jc govoril, ko so se srbske divizije bližale Kosovemu polju. Razume se, da smo po majniški deklaraciji uporabljali še vsako priliko, da smo podčrtali svoje zahteve po svobodi. 6. decembra smo podali češki in jugoslovanski zastopniki v delegacijah skupno izjavo, v kateri smo zahtevali takojšnjo in popolno izvedbo svojih zahtev. 3. januarja 1918 je poslal jugoslovanski klub spomcnicc na vse mirovne delegacije v Brest-Li-tovsltcm, kjer smo zahtevali na podlagi samoodločbe narodov lastno državo Srbov, Hrvatov in SIovctccv Država Srbov, Hrvatov in Slovencev a. marca 1918 pa smo sc sestali v Zagrebu zastopniki vseli jugoslovanskih strank in izjavili, da zahtevamo svoja narodno, neodvisno, ha demokratski podlagi urejeno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Habsburško žezlo jc bilo odvrženo. Medtem so se dogodki pričeli hitro odvijati, ki so v splošnem znani in ki jih radi kratko odmerjenega časa ne morem navajati. Ako se vprašamo, kakšen pomen jc imela majniška deklaracija za osvobojenje Jugoslovanov, mislim, da moram mirno in s prepričanjem reči, da jc imela odločilen vpliv. Na eni strani jc prešinila vse Jugoslovane z jugoslovansko idejo, usmerila je v en tir vse načrte, težnje in stremljenja Jugoslovanov in jim dala tako udarno silo, da so proklainirali svojo neodvisnost šc pred vojaškim polomom Avstrije. S tem so postavili s Čohi in Poljaki tudi antanto in AVilsona, ki so odločali o novi Evropi, pred gotovo dejstvo, da Avstrije ni več. Zavezniki, kakor znano, spočetka nikakor niso imeli namena razdreti Avstro-Ogrske in je v pni vrsti velikemu osvobodilnemu gibanju pripisati, da sta Wilson in antanta spremenila svoje prvotno stališče. Tako ima majniška deklaracija nepobitno velikanske zasluge za zedinjenje vseh Jugoslo- Italija in neredi v Palestini Rim, 20. maja. AA. (Stefani.) Italijanski listi protestirajo zoper angleške manevre glede dozdevne italijanske krivde pri neredih v Palestini. Listi poudarjajo, da so li neredi dejansko posledica velike napake britanske politike, ki je hotela videti v Palestini nekakšno področje za eksperimente z razvojem zionizma, ne da bi pri tem vpo-števala Arabce, ki žive v Palestini vendar že več stoletij. »Tcvcre« pravi, da sc celo nekateri židovski pisci pritožujejo zoper takšno politiko, češ da je preveč naklonjena Židom. Ta politika ne onemogoča spekulacij židovskih trgovcev, te špekulacije so pa ne samo vzrok propadanja domačih Arabcev, temveč jemljejo moralo tudi židovskemu prebivalstvu samemu. List nfcvaja mnenje predsednika upravnega odbora židovske nacio- nalno ustanove v Jeruzalemu, g. Oranovskega, ki je spo/očil svojim rojakom, da se morajo ogibati prehude špekulacije, češ du je preveč škodljiva. List pripominja, da Velika Britanija ne posreduje, s čimer bi samo izpolnila svojo dolžnost kot mandalarska država; njej sc zdi mnogo udobnejše zvračati na Italijo odgovornost za kritičnost položaja v Palestini. Jeruzalem, 20. maja. Davi je nekdo ubil z revolverjem sinu židovskega župana starega Jeruzalema. Oblastva so z vojaškimi oddelki zavarovala promet med Jeruzalemom in Haito. Arabski list »Adi Paš« so oblustvo zaplenile zaradi nekega članku. V Tcl-Avivu so dčfnes več ljudi aretirali. Pogreb grškega političnega voditelja Atene, 20. maja. Včeraj dopoldne so na zelo svečan način in v navzočnosti več ko 10.000 Atencev pokopali z vsemi častmi Zaldarisa, voditelja ljudske stranke in bivšega predsednika vlade. Cerkveni svečanosti, ki se je vršila v atenski katedrali, so prisostvovali kralj Jurij, člani vlade s predsednikom Metaxom na čelu, člani diplomatskega zbora, voditelji političnih strank in mnogo drugih visokih političnih osebnosti. Po cerkveni slovesnosti se je začel sprevod v tem-le redu: Najprej so nosili 200 vencev, med njimi tudi venec kralja Jurija in jugoslovanske vlade; ta venec. jo položil jugoslovanski poslanik v Atenah g. Roško Hristič, nato so stopale godbe vojaške šole, oddelki mornarjev in vojaštva ter duhovščina Krsto so bili položili na lafeto, za krsto je pa stopala rodbina pokojnega Zaldarisa, člani vlade s predsednikom Metaxom na čelu, voditelji političnih strank, generaliteta, zastopniki raznih organizacij ljudske stranke z zastavami. Na koncu povorke so stopali oddelek motoriziranega topništva, oddelek konjenice in oddelek pehote. Od pokojnega Zaldarisa sta se poslovila v imenu vlade predsednik Me-taxas, v imenu stranke pa bivši predsednik parlamenta Voziki6. Sožalne brzojavke so med drugimi poslali Nj. Vis. knez namestnik Pavle, predsednik vlade in general Goring, predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, turški zunanji minister Ruždi Ara«, romunski zun. minister Tilulescu, aleksandrijski patrijarh in mnogo drugih uglednih političnih osebnosti. Jubilej slovenskega gledališkega umetnika: Milan Skrbinšek ob svoji 25-letnici kot flTiran" Nocoj praznuje Milan Skrbinšek z glavno vlogo v Besierovem »Tiranu« 25-lctnico svojega umetniškega romanja po slovenskem odru. 25 let njegovega dela v našem gledališču ne pomeni le, da spada med stebre gledališča, marveč da spdaa med ustvarjalec cc naše umetnosti. To jc več od prvega; v tem znamenju ga pozdravljamo mi in vsi Slovenci, ki so bili deležni ognja njegovega oderskega genija. Milan Skrbinšek v vlogi »Tiranu«. Izjava španske vlade Madrid. 30. maja. AA.DNB poroča: Ministrski predsednik (juiroga je včeraj v parlamentu razložil vladno deklaracijo. Izjavil je, da bo vlada skrbela v parlamentu za to, da sc čimprej izvede program ljudske fronte. Napadi na republiko bodo preprečeni in vlada bo proti fašistom zavzela borbeno stališče. Ker je to vlada ljudske fronte, vlada ne bo trpela nobenih neredov in stavk, ker ve, da se njen avlada naslanja na vso levico od republikancev pa do komunističnih [>oslaneev.. Vlada zahteva zato brezpogojno sodelovanje vseh levičarskih strank. Izjavil je ob koncu, da bi takoj odstopil, če bi mu katera levičarska skupina umaknila svojo podporo. Za predsednikom vlade jo včeraj govoril Gil Rob les, ki je obširno razpravljal o položaju levičarskih republikancev in je zaključil, da imajo od sedanjega položaja največ koristi proletarske stranke. Levičarji so zelo motili Gil Roblesa in mu očitali, da je njegova stranka fašistična. Parlament je zaključil debato z zaupnico novi vladi z 217 proti 07 glasovom. Pri glasovanju za zaupnico vladi so desničarske stranke zapustile zbornico. Zakon o milici Dunaj, 20. maja. AA. Zvezni kancler je z vlado pripravil zakon o milici, ki bo najbrž objavljen v nedeljo. Milica bo imelo od 30 do 50 tisoč vojakov. Število bo odvisno od dobrovoljcev. Razorožitev Heimalsehutza je olajšana radi tega, ker je število hcimvvclirovskih članov manjše od števila bodoče milice. Od smrti Dollfussa je število članov Heimwelira stalno padalo. Takrat jc še štelo 60 tisoč članov Dunaj, 20. maja. AA. Havas poroča: Danes sc vrne knez Starhemberg iz Rima in bo takoj predsedoval seji voditeljev Heimatschutza. Na tej seji bo določeno, da je Heimwclir meščanska stranka fašistične smeri. Verjetno je, da bo knez Starhemberg odšel nu daljši dopust. 50.000 železničarjev stavka Mexico, 20. maja. Snoči je stopilo v Mehiki v slavko 50.000 železničarjev. Najnujnejši poštni in potniški vlaki vozijo z vojaškim osebjem. Železničarji so dokaj mirno sprejeli sklep arbitraže, ki je sporočila, da je sedanja stavka železničarjev v Mehiki gospodarsko in zakonito neupravičena, toda za zdaj ni videti, da bi bili železničarji pripravljeni vrniti se na delo. Predsednik Cardenas je dal snoči izjavo, v kateri pravi, da je nemogoče sprejeti zahteve stavkujočih. Svetoval je železničarjem, da naj se vrnejo na delo. Ponudil je železničarskemu sindikatu delno sprejetje njihovih zahtev, toda železničarji so to ponudbo odklonili. Pariz, 20. maja. Upravni odbor družbe Sueškega prekopa je sklenil, predlagati na občnem zboru delničarjev dne 8. junija t. 1. v Parizu letošnjo dividendo 540 frankov na delnico za poslovno leto 1935. Dividenda za poslovno leto 1934 je znašala 525 frankov. Obstreljeni Perušek podlegel Ljubljana, 20. maja. Kakor je »Slovenski dom« že obširno poročal v včerajnšji številki, je prišlo v ponedeljek zjutraj im italijansko-jugoslovanski meji nad Loško dolino do žalostnega dogodka. Italijanski obmejni organi so zasačili skupino naših ljudi, ki so pretihotapili v Italiji nekaj konjev ter sc z izkupičkom vračali domov. Pri tem so Italijani enega tihotapca ustrelili, da je obležal na mestu mrtev, tri so ujeli, peti, Franc Perušek pa sc je s prestreljenim trebuhom zavlekel preko meje, kjer so ga potem na naši strani našli nezavestnega. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico okrog pol 1 popoldne. Dasi jej prišlo do streljanja na meji zjutraj, je bil ta ranjenec, Franc Perušek, ob sprejemu v bolnišnico sc vedno v nezavesti. Bil jc takoj operiran, a so zdravniki imeli zelo mulo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Po operaciji je Perušek pod vplivom narkoze sicer spal, vendar se tudi pozneje ni več prav zavedel. Le za trenutek je tu in tam spregovoril kaj zmedenega; njegovo stanje je bilo nespremenjeno: skrajno kritično, ko nastopi lahko vsak čas katastrofa. Tudi današnjo noč je prebil Perušek tako, kakor ves čas v bolnišnici: stanje sc mu ni prav nič zboljšalo marveč poslabšalo, dokler ni v jutranjih urah izdihnil. Tako jc tudi Franc Perušek postal ena izmed tolikih žrtev, ki, iščejo nadomestila pri sedanji .krizi izostajajočega zaslužka na tako nevarnih potih, na katerih človek nikdar ni varen svojega življenja. Karambol na Viču Ljubljana, 20. maja. Včeraj popoldne je prišlo na Viču do promet ne nezgode, ki sicer — razen poškodovanih avtomobilov — ni zahtevala večjih žrtev, je pa zbudila temveč zanimanja pasantov. Na nekem križišču sta se srečala dva avtomobila: iz ene ulice je privozil poštni avtomobil, iz druge pa nek osebni avlo. Situacija je bila taka, da sta morala trčiti skupaj. Pri tem so se na obeh avtomobilih pokvarili blatniki, poštnemu avtomobilu pa je počila še eno od prednjih pnevmatik. Okrog mesta, kjer je prišlo d p nezgode, se je takoj nabralo polno ljudi, vmes je seglo seveda tudi oko postave, ki je takoj zabeležilo dejanski jioložaj. Avtomobilista sta seveda dopovedovala drug drugemu o svoji nedolžnosti in nasprotni krivdi — kakor je pač vedno ob takih prilikah. Kmalu pa se je na kraju samem pojavila tudi gospodična s poštne uprave, ki je vso zadevp fotografirala. Fotografija bo igrala vlogo posebnega »korpus de-lictk v procesu, če se stranki ne bodeta prej na kak način poravnali. Svojo besedo pa bo seveda brez ozira na poravnavo izrekla tudi policija, ki sedaj raziskuje, kdo je kriv. Ban dr. Natlačen med rudarji Trbovlje, 18. maja. V nedeljo 17. t. m. je g. ban dr. Marko Natlačen posetil industrijske kraje Trbovlje, Hrastnik in Dol. Dopoldne se je pripeljal na trg v Trbovlje, kjer ga je pričakovala ogromna množica delavčev, žen in otrok, društva in korporacije, ki so se mu poklonile in predstavile. Prvi ga je pozdravil v imenu občine mesto obolelega župana namestnik g. Jordan Avgust Izrekel mu je presrčno dobrodošlico in zahvalo, da kot ban prvi prihaja v občino Trbovlje. V imenu delavstva ga je pozdravil g. Franc Pliberšek, pokrajinski načelnik 2. rud. skupine. V precej dolgem govoru ga je pozdravil v imenu bojevnikov prof. Mirko Ratej pred velikim špalirjem čete bojevnikov z zastavo na čelu. Predstavila so se nato društva in šolska mladina. Končno ga je pozdravil član ban. sveta Križnik. O. ban se je nato zahvalil za sprejem in odšel v občinski urad. Na občini je g. ban preglodal občinske urade in 6e prijazno razgovarjal z uradništvom, ki ga je z veseljem pričakovalo. Po končanem pregledu je sprejemal zastopnike deputacij, katerih je bilo 17 po številu. Za delavstvo mu je načelnik 2. rud. skupine obrazložil stanje rudarskega delavstva vobce. G. ban je deputaciji izjavil, da je banovina določila en vagon bele in en vagon krušne moke, t. j. za Trbovlje in Hrastnik. Ta živila se bodo k prihodnji plači razdelila med delno zaposlene ru- darje in njih družine. Občina Trbovlje dobi od tega 16.000 kg. občina Hrastnik-Dol pa 4000 kg. Kakor je posredovala 2. rud. skupina pri TPD, je isto storil tudi g. ban in je TPD obljubila <300 lisoč dinarjev v obliki bele moke, storil pa je tudi, kar mu je bilo mogoče, da se bodo s strani banovinskega proračuna v rudarskih občinah pričela večja javna dela, pri katerih bodo zaposleni brezposelni rudarski sinovi. Več storiti mu za enkrat m mogoče. Izjavil je tudi, da dobave premoga pri vladi še niso dokončno rešene. Veem ostalim deputacijam je g. ban kazal veliko naklonjenost. Popoidne f i je g. ban ogledil banovinsko cesto Trbovlje Sv. Pavel, nato pa se odpeljal v Hrastnik, kjer ga je ljudstvo z enakim veseljem sprejelo. V občinski upravi je sprejel nekaj deputacij. Delavske žene so ga prosile pomoči v obleki za svoje otroke, žalostno je bilo videti mater 4 otrok, ki je jokaje pravila, da njeni otroci nimajo potrebne obleke, da bi inogli obiskovati šolo. ju in v skoku s palico. Izbirni miting je dal sledeče rezultate: met kladiva 1. Korče sameznih panogah bi bila sledeča prognoza: Moč ljubljanskih atletov je predvsem v teku na dolge proge, zlasti na 5 km, dočim je na 10 km že slabša. Izgledi na 800 m. 1500 m in 400 so do kaj izenačeni, kajti Graz razjiolaga z izbornimi atleti ,proti katerim se bodo morali naši odlični tekači kot so Krevs, Goršek in Gabršek boriti, če bodo hoteli doseči svojo zmago. Precej izgledov imamo dalje v štafetnem teku 4 X 800 in. ker so vsi naši zastopniki na tej progi precej izenačeni. Vi: šina in troskok sta negotovi. Ce pa bo Martini dosegel svojo znamko 1.85 m, potem smo zmage lahko gotovi. Drugi naš zastojmik v skoku v višino je Marek, ki se trenutno nahaja na Dunaju in ni gotovo, ali bo mogel priti v Graz, ali ne. Po zadnjih rezultatih pa. ki smo jih brali o njern v nemških časopisih, pa je odličen. Gotovo zmago pa smemo pričakovati v metu kladiva, kjer upamo, da bo naš ing. Stepišnik prinesel Ljubljani vse točke. To so naši izgledi. če smo vflliki optimisti, Slabše pa je v metu kopja, kjer nas bo zastopal samo Martini, kajti Dečman in Slapar še nista po|->olnonia v formi in ne gresta v Graz, dočim sta oba zastopnika Graza odlična metalca kopja. Dalje imajo prednost Gradčani v metu krogle, v metu diska, v skoku v daljavo, v skoku s palico, v štafeti 4 X 100 m in v teku na 200 m, kjer moramo pričakovali gotovo zmago graških atletov. hvali vzorno delo v slov. zavodih, se čudi, kaj so delali prejšnji slov. ministri in uvideva denarne potrebe slov. zavodov Ljubljana, 20. maja. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, se mudi na inšpekcijskem potovanju po Sloveniji minister za socijalno politiko in narodno zdravje ter zastopnik pravosodnega ministra g. Dragiša Cvetkovič. Včeraj dopoldne je prebil v Ljubljani, popoldne pa se je odpeljal na Gorenjsko. Na banski upravi Okrog devete ure dopoldne je prispel minister Cvetkovič na bansko upravo, kjer je obiskal bana dr. Natlačena ter pomočnika dr. Stamka Majcena. Z njima je ososebno snage ter sploh reda na Golniku ter je jx>leg zdravnikov in uprav, osebja pohvalil tudi usmiljenke, ki z brezmejno požrtovalnostjo vzorno upravljajo svoje človekoljubno delo. V Begunjah. Preko Tržiča in po znani poti kraljice Marije se je nato vsa družba odpeljala v Begunje, kjer si je minister ogledal žensko kaznilnico. Pri vhodu v zavotl je ministra in bana pozdravila upraviteljica zavoda sestra Kerubina Pance. Ze takoj pri vhodu v glavno poslopje je vzbudila pozornost posebnost begunjske kaznilnice: tu krotijo sestre zaupane jim kaznjenke brez orožja, samo z besedami, ukori in — posti. Nato je minister s svojim spremstvom obšel vse prostore kaznilnice, s posebno pozornostjo se je ogledoval starinske naprave, posebno umetniške slike. Naravnost presenečen pa je bil minister z izdelki, ki jih pripravljajo kaznjenke, vsaka kaznjenka, ki je dalje časa v zavodu se namreč priuči kake obrti in so tako v zavodu posebni oddelki za to delo. Minister je občudoval posebno vezenine in ostala ročna dela, ki so se mu izredno dopadla. V lem oddelku se je menda naj-dalje zadržal ter kupil celo sobno garnituro (namizni prt, servijete itd,), ki je izdelana v slovenskih narodnih barvah s slovenskimi motivi. Presenečena sta bila minister Cvetkovič in ban Natlačen, ka sta prispela v sobo, kjer je bila ravno pevska vaja. Kaznjenke so pele ravno »Oj zato, oj zato — na Gorenjskem je lepo«. Ponovile so še drugo kitico in zapele še »Gor čez izaro«. Minister Cvetkovič je sedel na klop ter |>oslušal tako dolgo, dokler so odpele. Pri odhodu iz zavoda je minister na vrtu kaznilnice ni mogel dovolj prehvaliti krasne ureditve ženske kaznilnice. Dejal je, da človek sploh nima vtisa, da bi bil v kaki kaznilnici, marveč v dekliškem zavodu, kjer vladata brezhiben red in snaga. Videlo se je, da vse to ni bilo samo sedaj, ko je prispel minister, marveč, da je zavod vedno v najvzornejšem redu. Baš to pa je ministra dovedlo do tega, da je sestram zagotovil nakazilo zneska 200.000 Din, za |x>trebna adaptacijska dela v poslopju. Pred starodavno lipo sta se minister Cvetkovič in ban dr. Natlačen vpisala v častno knjigo, ki jo hranijo sestre samo za najodličnejše goste. Bilo je okrog šeste ure, ko sta se minister in ban z ostalim spremstvom odpeljala na Bled, od tam pa zvečer v Ljubljano. V Ljubljani se je minister zadržal le malo časa. nakar se je z avtomobilom odpeljal v Rogaško Slatino. Strela omamila dvoje ljudi Maribor, 19. maja. V mariborski okolici jc divjala včeraj nevihta, ki je v Rošpohu povzročila strašno nesrečo. Med silnim nalivom se je zabliskalo in strela je udarila v hišo posestnice Ivane Kralj v Rošpohu št. 105. Rila ie to takozvnna »vodena« strela. Ljudje v soseščini so razločno videli, kako je padla iz nizkih oblakov oqnjena krogla ter se razpočila na strehi s strahovitim pokom. Razbila je skoraj vso opeko na strehi, da so posamezni kosi kar frčali naokrog Ljudje so pričakovali vsak hip. da bodo udarili iz hiše plameni, vendar ognja m bilo. Ker pa tudi ni nobeden od Kraljevih pritekel iz hiše, so se, boječ se najhujšega, podali proti hiši. Ko so vstopili v sobo, se iim je nudil strašen prizor. Na stropu ie zijala velika luknja, da bi se skoraj lahko človek splazil skozi njo. Vse pohištvo ie bilo razmetano križem kražem in razbito, na tleli pa sta ležala posestnica Ivana Kralj in njen sin Anton negibna in kakor mrlva. Nekateri sosedje so naglo odhiteli po duhovnika v Kamnico, drugi so pa poskušali z umetnim dihanjem oba nesrečneža spraviti v živlienje. Po dolgem trudu se iim. je to tudi posrečilo. Mati in sin sta oživela, vendar ie udar strele pri obeh pustil nevarne posledice. Ivana Kralj je po eni strani telesa popolnoma hroma. Z. nobenim udom tiste strani ne more niti ganiti. Tudi govori z največjim naporom. Tudi njen sin Anton ie ohromel. Vendar sc pri njem ohromelost ne odraža tako očilo in tudi lahko govori. Sin jc potem pripovedoval, da sta se oba z materjo zatekla pred nevihto iz vrta v hišo. Komaj sta vstopila v sobo, že ju ie oblila strahovita svetloba, nekaj je udarilo in potem sta se onesvestila. K obema ponesrečencema so poklicali zdravnika, ki upa, da je ohromelost samo prehodna ter izvira boli od strahu kakor od trajnih poškodb. Nezgoda v Mednem Ljubljana, 20. maja. Včeraj je prišlo pri cestnih delih v Mednem, kjer prelegajo znani klanec, do nezgode, ki le k sreči ni zahtevala nobenih smrtnih žrtev. Da lažje odvažajo zemljo ter odvažajo gramoz itd., so postavili zasilen železniški ur, t vodi deloma tudi na navadnem lesenem mostiscu. Ko je včeraj okrog dveh bilo na tem z TJ?" stišceni podloženem delu tira več natovorjenih vozičkov, se jc most naenkrat vdal m J^cikl obenem s kamenjem, tramovjem, itd. padli v globino. Tedaj so bili na mostišču tudi trije delavci in sicer Janez Špenko, Jernej Škerlj in Lovrenc Sleme, ki so padli obenem z vozički ter obležali med ruševinami. Dočim sta bila blemc in Špenko nezavestna, je dobil Škerl le nekaj prask Takoj so prihiteli na kraj nesreče reševalci, ki so vse tri odpeljali v bolnišnico. Delavci so izven vsake nevarnosti. Novice s Slov. goric Sv. Ana v Slov. Gor., 19. maja. CIGANSKA NADLOGA P.o naših goricah se že dalje časa kl*ti večja družb« ciganov, ki se je k nam pritepla menda od hrvaške strani. Kmetje tega obiska nipo nič kaj voseli, ker se cigani vedejo zalo objestno in neprestano nadlegujejo naše ljudi e prošnjami za krmo, hrano in obleko. Ljudje se kar boje obiska cigana ali ciganke v hiil, ker so prepričani, da bo z njihovim odhodom zmanik&lo iz marsikatere hiše tudi kaj drugega. Svoje konje pasejo cigani kar vsevprek in se ne zmenijo za škodo, ki |o puščajo za seboi do travnikih in detelliščih- Tolpa »e seli iz kraja v kraj, povsod je samo v škodo in toifi{ff, pa bi bilo prav, da bi zanjo pobrigale naše oblasti Huda nevihta. V nedelo popoldne se je nad Slovenskimi goricami zlila nevihta. Tri dolge ure je lilo kakor iz škafa. V vseh dolinah so se v hipu »brale na površju velike množine voda. R*he Ščavnica, Pesnica, Velka, Drvonja in Rečica so prestopile bregove in se razlile preko travnikov ter žitnih polj. Tudi vsi manjši potoki so prestopili bregove ter na mnogih krajih odnesli s 6eboj mostove. Trava je vea polegla, še bolj žalosten pa je pogled na poležena žitna polja. Kmetje trpijo veliko škodo tako na žitu kakor na travnikih, k*> je vsa trava pokrila z debelim blatom. Borba med cigani Kamnik, 19. maj*. Pred nekaj dnevi se je zbralo okrog deset ciganov na banovinski cesti, nekako 200 metrov od vasi Moste proti Lahovčam. Pričel se je medsebojni prepir, kateremu je sledil tudi pretep. Cigan Hudorovič Marko, kateri se vedno_ izdaja pod drugimi imeni, je z nekim drugim ciganom napade! enega izmed njihove družbe, 'n sta ga s količkom skoraj do smrti pretepla tako, da so ga morali drugi cigani naložiti na voz in odpeljati v ljubljansko splošno bolnišnico, kjer je po nekaj dneh težkim telesnim poškodbam podlegel. Hudorovič Marko je pobegnil PO_ srditem boju in je izdana za njim tiralica, v splosnem pa je to čisto razbojniški ti|i ter je vedno oborožen s samo: kresom, bodalom ali še celo s karabinko. Želeti je, da ne bi bil trud naših neumornih orožnikov zaman in da mu kmalu pridejo na sled. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 20. maja: Bernardin Jutri, četrtek, 21. maja: Vnebohod. * Kaj bo danes Jakopičev paviljon: II. mednarodna fotoraz- siava. , .. Filharmonična dvorana: ob 18.15 produkcija Državnega konservatorija Društvena soba Prosv. društva: ob 20 vam pevskega zbora Prosv. društva Ljubljana-mesto * Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje javno dražbo za dan 21. maja 1936 ob 10 v prostorih šolskega poslopja no Barju in to: 1. Za oddajo košnje ob bananskih polih 11 f 2^7-a oddajo trebljenja jarkov ob barjanskih širadonih in cestah I. reda. Interesenti naj se zglasijo napovedanega dne na določenem prostoru, kjer jim bodo dražbem pogoji objavljeni. . . Odlaganje odpakov prepovedano. Prebivalci odlagajo ob nabrežjih in na brežinah reke Ljubljanice smeti, papir in druge odpadke. Mesiro poglavarstvo opozarja vse prizadete, dn |e odlaganje katerihkoli odpadkov na javnem svetu prepovedano in da bodo prizadeti strogo kaznovani. Posestniki, skrbite za red in snago tudi ob rekah in potokih! . Protituberkulozna Zveza v Ljubliam opozarja funkcijonarje krajevnih lig protiuberkuloznih odsekov Rdečega križa, kuratorijev, dispanzerjev, ekspoziture OUZD, upravitelje raznih šol itd., da je kraljevska banska uprava dovolila nabiranje prispevkov za Zvezine namene v denarju z nabiralnimi listki in z nabiralnimi polami. Navedeni nabiralci pa morajo imeti legitimacijo pristoimh lig itd. - Hkrati opozarja Zveza, da bo v četrtek 21. t. m. od 17 do 17.20 predaval v ljubljanski ra-diooddeijni postaji g. primarij dr. Robert Neubauer, ter želi, da bi se to predavanje prenašalo tudi z zvočniki. , . . Esperantisti! Prijavite se takoi Pripravljalnemu odboru IX. kongresa esperantistov kralievinc Jugoslavije, ki bo ob binkoštih v Ljubljani! Pomnite, s kongresno legitimacijo prost vstop k vsem prireditvam! Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30. maja do 1. junija. Informacije in prijave v izletni pisarni Okom, Ljubljana, hotel »Slon«. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 20. maja: »Tiran«. Premijern. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja M. Skrbinška Četrtek, 21. maja: »Prva legija«. Izven. Znižane cene od 14 Din navzdol. Petek, 22. maja: »Tiran«. Red četrtek. OPERA: Začetek ob 20. Sreda, 20. maja: »pttelo«. Red Sreda. Morij Šimenc. Četrtek, 21. maja: Zaprto, (Gostovanje boru: »Seviljski brivec«. Izven.) Petek, 22. maja: Zaprto. (Gostovanje v Mariboru: »Seviljski brivec. Izven.) Drama. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja režiserja Milana Skrbinška bo v sredo, 20. t rn. zvečer v ljubljanski drami. Prvič na slovenskem odru se vprizori ob tej prilik petdejanska igra »Tiran« ki jo je napisal dramatik Besier. Delo režira režiser Ciril Debevec. V glavnih vlogah nastopajo poleg slavljenca, ki _igra očeta Edvarda Barretta, najprvo njegove tri hčere, ki jih predstavljajo ga. Šaričeva, ga. Marija Vero in gdc. Boltarjeva, dalje gg. jan v vlogi Roberta Brow-ninga, ga. Rakarjcva kot sobarica, režiser Debevec kot doktor Chambers. Sinovi E. Barretta pa so gg. Sancin, Pianecki, Drenovec, Gregorin, Potokar in Stupica Dejanje se vrši v Londonu sredi minulega stoletja. Premijera je izven abonmaja. K slavnostni predstavi, ki še vrši v proslavo enega naših najzaslužnejših igralcev, najvljudneje vabimo vse občinstvo. »Prva legija« po globoko znižanih cenah od 14 Din navzdol se vprizori na praznik, v četrtek 21. t. m. zvečer. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da imajo svojo redno predstavo v petek, 22. t. m„ to pa vsled tega ker je mnogo abonentov reda Četrtek izrazilo željo, da ne žele predstave na praznik. Opera. Ponovno opozarjamo na gostovanje odličnega slovenskega pevca Marna Šimence v open v sredo, 20. t. m., ko se poje Verdijeva opera »Otello« za red Sreda. Ostala zasedba kakor na premijeri. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda "0. maja: 12,00 Nekaj stvari v.a vosele ldutli tnirrff.fi Vremenska napoved, poročila 13.n0 Na- poved Sasa, obj-aiva er««™!«, obvestila 18.1S I* valna tlel« ov. BrnvmiSer Matija) - v TI. odmoru: Caisovn« napoved, poroftila, objava sporeda. Napet proces o polomu »Vzajemne pomoči" Ljubljano, 20. moja. Nadaljujemo poročilo o včerajšnji razpravi. Med čitanjem obtožnice je vstopil v dvorano visok in koščen mož, Janko Poljak, ki je sedaj kot uradnik brez posla, n pomaga doma materi pri kmetiji. Ves ogorči je in iz njega sije pravo gorenjsko zdravje. Bistrega in odkritega pogleda je stopil pred senatnega predsednika. Vsedel sc je na zatožno klop Zaslišanje štirih obtožencev je trajalo od 10 tja do 13.35. Napeto in Živah' je bilo zaslišanje prvega obtoženca, ki bi šlo marsikateremu obtožencu na živce, toda Rudolf Šinkovec je vzdržal z vso škofjeloško hladnokrvnostjo. Obtoženec je poznan kot dober organizator, pri njem se porajajo veliki načrti, jih izdela v podrobnostih, toda pozneje mu manjka pravih sodelavcev. „Nisem krivi" tako je vnaprej odvrnil obtoženi Šinkovec n> predsednikovo zadevno vprašanje »V nobeni točki?« — »Ne. Bom vse razložil.« — »Kako je prišlo do ustanovitve. Kdo je dal zamisel ?« — Obtoženec je nato navaja), kako ie kot uradnik pri OlIZD in Pokojninskem zavodu imel priliko študirati probleme zavarovanja. Ti zavodi so delna organizacija, ki pa ni za vso splošnost Proučeval je, kako naj bi se organiziralo posmrt-ninsko zavarovanje za splošnost. Videl je zgled pri mariborski Ljudski samopomoči. Z Ogrizkom in Pelcem star. so začeli zadevo razmišljati. — Predsednik: »Iz kakih nagibov? Da bi imeli eksistenco?« — -Obtoženec: »Nikakor ne. Pač pa iz občih in splošnih namenov. Pravila so bila prikrojena po pravilih Ljudske samopomoči.« sednik: »Ste poznali zakon o registriranih blagajnah?« — »Prebral sem ga.« — Državni tožilec dr. Lučovnik: »Pa slabol« — Branilec dr. Pegan: »Pri banski upravi pa prav slabo! — Predsednik: »Ste poznali zakon, ki določa zavarovanje samo za svojce?« — Obtožencc: »No zlorabe nisem računal Pripomnim, da sem, ko sem čul o zavarovanju tujih oseb, izdal okrožnice in naročil zastopnikom, da ne smejo tujih oseb zavarovati.« — Predsednik: »Neka samo ženska je zavarovala 54 oseb po 50.000 Din.« Gostuje v Mari- Velik dotok članov Obtoženec ie nadalje omenil, da so bila rjra-vila predložena bonski upravi v odobritev. Bila so vrnjena, da so se izvršili nekateri stilistični popravki. Pravila so bila potrjena 1. 1928. Sprva je imel pisarno na svojem stanovanju. On in Ogrizek sto zalagala za pisarniške potrebščine. Samo prvo leto okoli 35.000 Din, drugo pa 10.000 dinarjev. Sprva je bil dotok zavarovancev majhen. Pozneje je naraščal. - Predsednik »Aprila 1931 je bilo 7000, junija že 11.000, konec januana 1932 pa že 24.000 zavarovancev.« Predsednik: »Kako si ta pojav razlagate?« Obtoženec: »Zakaj? Meni ta še danes ni razumljiv.« . Predsednik: »Veliko reklamo ste delali. Zvišali ste provizijo!« Obtoženec: »Reklama ni bila velika. Opazil sem, da prihajajo ljudje in prosijo, da bi bilo za karenčno dobo le 6 tednov dovoli, kakor je to bilo pri Mariborski eksportni zadrugi. Zamenjali ■so vzajemno z njo. Takrat je vladala v hranilnicah kriza. Ljudje so zato raje nalagali denar drugje in zato je bil večji naval na Vzajemno pomoč.« Predsednik: »Kdaj je dr. Zupanič pristopil/ Kako je prišlo do tega?« „ , „ Obtoženec: »Pokojni Pelc me je vprašal, ce ga lahko sprejmemo.« — »Iz kakih razlogov? Zato, ker je bil takrat predsednik radikalne stranke za Slovenijo, minister in ugleden politik7 Mogoče ste go sprejeli le za vabo?« - Obtoženec: »Ne za vabo! Rabili smo ga le za kake in*( vencije Dr. Zupanič je bil izvoljen za predsednika načelstva, zaj za podpredsednika. Dr. Zupanič je prihajal na seje Kar me je vprašal sem mu pojasnil. Poročal sem mu o položaju. Izjavil je meni, da ne prevzame nikake odgovornosti, zlasti noče stvari financirati. Sklenjen je bil ustmen dogovor o konzorcijalni pogodbi. Veliki načrti Obtoženec je nato pojasnjeval, kako ie prišlo do ustanovitve treh zadrug, ki jih je finančno podprla Vzajemna pomoč. Zasnovani so bili v splošno korist veliki načrti - Državni tožilec: »Denar ste nabirali na ta način!« - Obtoženec. »Pa ne za sebe!« - Drž. tožilec: »Ste velik gospodarski talent!« - Branilec dr, Pegan: »Ne vem, če ne bi bilo drugače, da sc m nekdo spod-takni! ob Vzajemno pomoč. Nekdo se je zaletel, takega pa ljudje ne trpe.« - Predsednik- »Zakaj ste ustanavljali zadruge? - Obtoženec: »V občo, ne v svojo koristi« Obtoženec ie nato pojasnjeval, kako je prišlo do konzorcijalne pogodbe, po kateri ie imel v rokah vse posle Vzajemne pomoči poseben konzorcij, odgovoren načelstvu Vzajemne pomoči. Ta pogodba se je pozneje spremenila v med-zadružno pogodbo. V konzorciju so bili prvotno obtoženec, Ogrizek in Pelc star. Obtoženec izjavlja, da ie po nalogu načelstva v smislu sejnega sklepa z dne 22. januarja 1932 dvignil pri poštni hranilnici 850.000 Din, od tega zneska je plačal Ogrizku in Pelcu do 400.000 Din, 360.000 dinarjev je ostalo v blagajni, 120.000 Din pa ie izplačal za plače uradništvu. Ker je predsednik silil da bi obtožence ix>da! natončneiše podatke, je ta izjavil: »Kje morem danes vse točke točno pojasniti? Nemogoče?« - Branilec: »Skozi mesece je sedel v preiskovalnem zaporu, pa ni dobil poročila o stanju blagajne in uspehu revizije. Dobil ga ie šele 1934 « Drugi programi SREDA. 21). muila. Bclgrad h 30.00 ftreno# le Mufc-ljMie 22.0(1 Violina ta Aalo - Hcl/jrad II: 14.05 Koatieevn predavanje cCMasorvi iz Veljkov o Krajume/ — y\.W) Prono« 1* Tjjuhljano — Dunaj: 19.30 Koncert ob 00 letnici Skladatelja lismfflbergerja 21,00 Koncert mladin-skili »borov 22.10 Plesna pjlaaba ‘J4.0A Dunajske w>erja-li.tetc na ploičali — Hudlmpcšta: 20.10 Koncert berlinskih filharmonikov 22,10 Oimiimka Klaaba 23.10 * lesna Kflatiba — TrttrMllan: 17.1,1 Komorna »Umba 20.3,'i Si.m-|'onitfnn koncert, nulo plesna iflasha — Him-Hnri: 17-1-' Pestra (riasba 20.35 l(tra 32.IK) Violina lin klavir, nato plettna glasba — 1‘rarja: lii.iVl Onknstralnii in v.ioli«i»ki konoert 20.30 tpra '22.15 1’loSSe — Bratislava: 20.15 Folkloristični prenos 1* Podikoniiee 31.00 JuRoalovantike pe-*n»i 21.30 ftuahflOOVB »onata «i violino in klavir 22.30 PložPfi Varšava: 20.00 1 .ali k a jrlo*lwi na ploAfcah 21.110 Chopinove klavirske skladbo 31.lit Vokalni koncert ob spremljavi godalnega kvarteta 22.45 Plesna glasba — T’ita ‘Nemčija: 20.15 Ura mlade generacije — Berlin: JO« Pergolesloeva opera »La Serva Padrona« — Kri-Mionbera■ 20.45 Mednarodni koncert m JCoppota — Ham-bara- 20 45 Klavir 21.10 CnJkov«ke«4 koncert — Vrati-»lam: ari.4.1 Narodno pesmi ta trojih dežela 21.20 Ix>v v nfri&kih proito-z.dovih — Uiptko: 20.45 KoraSniee — K ril v: 20.45 Plajnskl vefer 2B.S0 Lahka in plesna glasba (prenažajo tudi vso ostale nemške postaje) — Frankfurt: 30.45 Vesel kflie^ki ve*er — Stuttgart: 20.45 Nemški skladatelji 34.00^-2.00 Koračnice i-n uvertur« — il/o-nak»voi 30.45 Op«rni v«***1 r Lepe plače Ob 13.30 je bilo zasliševanje obtožencev končano. Predsednik je nato prekinil razpravo, ki se je potem popoldne ob 16 nadalievala. Med zaslišanjem je obtoženec tudi omenil, da so sc glede konzorcijalne pogodbe med sc-boj dogovorili. Predsednik »Kolika je bila plača ?« Ugotavlja, da je prejemal obtoženec mesečno 18.000 Din, poleg tega pa še pri vsaki zadrug' 2500 Din mesečno. Ogrizek 5000 in Pelc star. 10.000 Din. Visoka vpisnina 1000 Din Ob 11 je predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru predsednik: »Koliko ie znašala vpisnina?« — Obtožencc: »Ne vem iz glave. Se sedaj ne spominjam.« — Predsednik: »V nekem primeru celo 1000 Din. Pravite, da ste pri zadrugi delali v najboljši veri brez prevarnega namena.« — Obtoženec: »Da. V najboljši veri. Zadruge naj bi bile koristne splošnosti. Moj namen je bil le, da jsrejmem plačo položaju, ki odgovarja istemu pri drugih zavodih.« — Predsednik: »Koliko ste od 120.000 Din, namenjenih za plače, pridržali za sebe?« — Obtoženec: »Prav nič.« Primer Zadnikarjev Predsednik je vprašal obtoženca, če ie bilo zavarovanje 89-letne Marjane Zadnikarjeve pravilno izvršeno, kdaj je bila zavarovano. Obtoženec tega točno ne ve Ve toliko, da je prišel Zadnikar k njemu in pripomnil: »S tem vragom se ne spoznam.« Oa sploh nisem poznal. Predsednik: »Datum prijave ste popravili, da je dobil Zadnikar potem izplačanih 34.000 Din, čeprav še ni teta izpolnila knrenčne dobe.« — Obtoženec: »Nisem mislil nič slabega.« Obtoženec je namreč izposloval pri načelstvu, da je bila jakobu Zadnikarju nakazano zavarovalnina 34.000 Din po umrli teti Marjani Rilo je več prijav in po tvrditvi obtoženca ie potem vse prijave osredotočil nn en datum 1 maj. — Predsednik: »Zadnikar jfc bil pač vaš prijatelj!« — Obtoženec: »Takrat ga sploh še nisem poznal « Priznal pa je obtoženec nadalje, do se ie šele pozneje, po tetini smrti, spoznal z Zadnikarjem Posolilo Janku Pollaku janko Poljak, ki je bil dalj časa kot bančni uradnik brez službe, je vstopil k Vzajemni pomoči kot knjigovodja, da bi uredil vse knjigo-vodstvene j)oslc Obtožnica očita Rudolfg Šinkovcu, da ie spravil Vzajemno pomoč s posojilom /000 Din v zmoto in s tem zakrivil prestopek prevare. Obtoženec je navajal, da je janko Poljak prejel posojilo na njegov račun iz gotovine konzorcija, ki je imel pravico razpolagati nad vsemi vpisaninami in članarinami. Ker je Poljak posojilo nepravilno knjižil v dobro Vzajemni pomoči, ga ie na to opozoril in naročil, da naj to popravi in prenese na njegov račun. Kdaj je to izvedel, sam nr vem. Pravilno ie bilo, do je moral 1 vpis stornirati. Poljaka ne zadene absolutno nobena krivda. Lažno bankrotstvo IJiidolf Šinkovec in Avgust Ogrizek sta dalje obtožena prestopka malomarnega bankrotstva, ker sta, kakor jima obtožnica očita, neredno vodila predpisane trgovske knjige. — Predsednik: »Ali sta vodilo knjige redno?« — Obtoženec: »Nimam dosti pripomniti. Do letu IV31 je bilo amerikansko knjigovodstvo. Potem se ie izvršila reorganizacija Vzajemne pomoči. Prevedli smo posamezne člane na skupen račun Ta prevedba je trajala četrt leto. Ko bi bilo vse končano, bi se izvedel vpis v žurnol Prišla pa ic revizija.« Piranilce dr. Pegan: »Preiskovalnemu sodniku bi morali predložiti knjige Zakai so na banski upravi na njih tako dolgo sedeli?« Branilec je na obtoženca stavil še razna druga vprašanja. Obtoženec je bil zaposlen nekaj časa pri ja-dransko-posnvski čevljarni v Krnniu kot knjigovodjo Imel je okoli 9000 Din plače. Dr. Pegon nadalje: »Vam očitajo, dn ste imeli luksuzno opremljeno hišo.« — Obtoženec: »Nikakor ne. Očitajo mi tudi avto. Avto je bil določen v prvi vrsti za vet. dr. Rebeka, ki se je vozil, da je hitro ugotovil vzrok, za katerim ie koka živino poginila. Ce sem se vozil, sem plačal bencin iz svojega.« Branilec dr Homan: »Koliko je bilo denaria v blagajni ob reviziji 5. februarja 1932?« Obtoženec: »Ne morem točno povedati. Revizijo blagojne se ni vršilo v moji navzočnosti. Svetnik Mencinger je vzel ključe ter dal mene s Pelcem odpeljali na policijo v zapore.« Predsednik: »Ali se ni prevzelo 360.000 in 120.000 Din?« Obtoženec: »Sc ni nič prevzelo.« Kako se Se tavršlla predala? Obtožence je nadalje izjavil povsem mirno; »Ob prevzetju blogaine 5. februarja po svetniku Mencingerju nisem bil navzoč. Sploh se ni napravila nobena redna predaja niti blagajne niti drugih poslov. Ne vem, koliko ie bilo denarja v blagajni. Moralo je biti blizu 1 milijon dinarjev. Točno tega ne vem Danes raznih pojasnil ne morem dati, ker mi niso bile v teku preiskave kljub ponovni zahtevi pokazane kniige. Knjige so mi bile predložene šele po 2 letih.« Zagovor Ogrizka Predsednik obtožencu Ogrizku: »Odgovarja resnici in dejstvom, kar je Šinkovec, navedel?« Obtoženec: »V bistvu vse drži!« Splošno je nato očrtal, kako je prišlo do ustanovitve Vzajemne pomoči in kako je sodeloval pri pripravljalnih delili Imeli so čez glavo dela. Prvo leto je šlo vse v redu. Založi! je sprva denar za poslovanje. Ob reviziji ie vrnil 211.000 Din Bil je tudi uptov-nik »Gospodarja«, ki je izhajal mesečno enkrat Tretlega obtoženca kratek zagovor Zagovor lamka Poljaka, močno zagorelega, doma izpod Triglava, je bil zelo kratek in odkritosrčen. Uvodoma ie dejal: »Ne čutim se krivega. Če bi kaj kaznjivega storil, bi ne pustil knjige v pisarni vrgel bi jo proč. In nihče ne bi vedel, da sem prejel posojilo. Sem pač vknjižil posojilo 7000 Din Vzajemni pomoči. Šinkovcu je dal menico za 7000 Din. Sprva sem vpisal na Vzajemno pomoč, pozneje na račun Šinkovca Logično je bilo, da sem 1 vpis storniral.« Četrti obtoženec -in kn|lgovod|a Sledilo je nato kratko zaslišanje četrtega obtoženca, posestnika jakoba Zadnikarju, moža krepke postave, ki mu obtožnica očita, da si ie Prilastil 34.000 Din zavarovalnine, ko je vedel, da izvira iz. kaznjivega dejanja Krepko je izjavil: »Nisem krivi« Drž. tožilec: »Vedeli ste dobro, koliko časa mora biti osebo zavarovana, da dobi potem zavarovalnino.« .. »Gospod! Nisem knjigovodja. Ne vem. Ko je teta umrlo, sem dobil pismeno obvestilo in denar.« Predsednik: »Ste poznali Šinkovca?«. . »Kic in kako«’« je začudeno odvrnil. »S potnikom sem sklenil^ zavarovanje.« — »Kdaj sta sc spoznala?« — »Sele pozneje, ko sem prejel izplačano zavarovalnino.« Predsednik: »Ste se zavedali, da je teta prezgodaj umrla?« — »Mogoče, da je nekaj malo manjkalo. Dal sem tja polico in sem dobil denar.« Branilec dr. Pegan: »Ste poznali poprej Šinkovca?« »Sploh ne. Še za njegovo ime nisem vedel. Sc v pisarni ga nisem poznal.« ie postajala monotono kukor so sploh poslov, razprave. Zaslišani sta bili najprej dve priči, predlagani od obrambe. Priča josipina Bizovičar je povedala, da ii je pri »Vzajemni pomoči« pozneje uslužbena gdč. Pavla Cerv dejalo: »Vzajemna pomoč ne bo šla več naprej 1« Priča Pelc Stanko, zasebni uradnik sin pok. Pelcu star., je povedal, da je bil od 12. juliju 1931 do likvidacije uslužben pri »Vzajemni pomoči«. Obtoženi Avg. Ogrizek je vodil korespondenco in zadeve s strankami. S knjigovodstvom in blagajno ni imel opravka. V dvorano ie bil nato pozvan ban. svetnik g. A Mencinger Po generalijah je senatni predsednik priči ponudil stol. In priča je brez vpadov in na dolgo podal poseben ekspoze o »Vzajemni pomoči«. Njegove izjave o »Vzajemni pomoči« se bistveno in vsebinsko krijejo z obtožnico v uvodnem delu, kjer drž. tožilec teoretično raz-motriva delovanje regristriranih blagajn in »Vzajemne pomoči« sploh. Predsednik: »Vi ste vodili revizijo in likvidacijo »Vzajemne pomoči. Kako ic prišlo do revizije?« Ravnatelj z največjimi dohodki v Ljubljani Pričo: »Ustroj pomožnih blagajn poznam ne samo teoretično po zakonu, marveč tudi po praksi. Pred vojno sem slučajno služil v kroju, kjer je delovala maln bollhiška blagajna. Tako sem upoznol praktično delo blagajne. Opozorjen sem bil, do se po listih objavljajo zahvale za sprejete posmrtnine od Kmetijske eksportne in Vzajemne pomoči. Vedno so se ponavljale. Čudil sem se,' na . kak nočin morejo te blagajne delati tako neobičajno reklamo, kaiti te so le nekaka podporna, sociialna društva, omejena no ozek krog, na poklice in položaje ljudi. Čudno se mi je dalje zdelo da so tako visoke posmrtnine izplačane in posebno čudno se mi ie zdelo, da sc zahvaljujejo osebe, ki niso imele istega imena z umrlo. Zakon namreč določno omejuje delokrog zavarovanja, namreč na sorodnike Zahvaljeval se je včasih tuj človek, še ne iz istega kraja doma. Slučaj je nanesel, da sem prišel še globlje na sled. Z g. dr. Zupaničem sva bila v hiši soseda. Nekega dne mi je g. dr. Zupanič omenil: »No obisku je g. generalni ravnatelj »Vzajemne pomoči«, mož z. nojvečjimi mesečnimi dohodki v Ljubljani« To se mi je čudno zdelo. Koko ic mogoče, da more registrirana blogaina plačevati takega ravnatelja? Izvedel sem tudi od takratnega županu dr. Dinka Puca, da so pri »Vzajemni pomoči« zavarovani ljudje jz mestnega zavetišča. To so bile stave na te ljudi! Kajti zavarovatelji nimajo nikakega zanimanja za te ljudi, ko ne plačajo niti pogrebnih stroškov, niti črne kravate si ne kupijo ko umro, pa dobe veliko zavarovalnico. Zadevo sem sporočil g. banu. Nato sem prejel pismen nalog, da moram izvršiti revizijo, h kateri neti se pritegneta strokovnjaka dr. Lajovic in g. Zolgcr. Nenaden uradni obisk Priča je nadaljeval: »Nenadoma sem prišel tja z detektivi in policijsko stražo 5 februarja 1932. G. Šinkovec je bil na sodišču Ko se je vrnil, smo odprli blagajno. Članske knjige niso bile izpolnjene od 1. januarja naprej, Našel sem konzorcijalno pogodbo Pozneje se je pričelo z likvidacijo. Vršile so se pozneje seje načelstva. Protestiral sem, dn bi bile novzoče osebe, ki so osumljene. Vpokojeni ravnatelj fin. blagajne Vesel je prevzel blagajniške posle, Ulebš pa knjigovodstvo. Kakih izgledov za sanacijo ni bilo po mojem mnenju.« Predsednik: »Kdo je bil zraven pri prevzemu blagajne?« Priča: »Kak formalen prevzem se ni izvršil niti blagajne niti pisarniških poslov, ker je g. Vesel vodil posle blagajne avtomatično naprej. Poslovanje se ni prekinilo. Ker je manjkalo pravo knjigovodstvo, so se knjige rekonstruirale. Trajalo je 21 mesecev. (Pozneje je priča bil prisiljen popraviti, da le 14 mesečevi) Dr. Pegan: »Priča je povedala, da so se vršile defravdacije. Kakšne in kdo je defravdiral?« »Priča v stiski: »Samo nedopustne prisvojitve, prosim « Državni tožilec: »Pojasnite nam, du-li še eksistirajo ali so eksistirale podobne zadruge z dokladnim zavarovanjem? Obtoženec Šinkovec trdi, da obstojajo še take blagajne, tako Split in v Zagrebu.« Priča ie morol priznati: »Da. Obstoja Split V Ljubljani zdravstvena zadruga. Res ie obstojajo blagajne z dokladnim zavarovanjem. Pri Splitu se zavarujejo tudi tuji ljudje. »Banditi, tatovi" Obtoženec Šinkovec je stavil na pričo več zanimivih vprašani. Med drugim je omenil: »Rekli ste, da sem vam tistega dne popoldne vse pojasnil. Nisem mogel, ker ste me dali odpeljati na policijo. Grozili ste nam s policijo že zjutraj. Začeli ste glasno govoriti: »Banditi! Tatovil« Le g. Žolger je bil miren. Ko ste vstopili v pisarno, ste zakričali: »Kje imate 25 milijonov? — Pokažite blagajno!« Zal jih ni bilo Oovorili ste tudi: »Pokažite, koliko jih ima Turk zavarovanih! Grozili ste nam « Priča ie ugovarjal Bil je miren in dostojen. Vzajemna bi lahko procvitala Branilec dr. Homan, ki je bil do zadnjega odvetnik na Dunaju in se je pred meseci preselil v Ljubljano, je prav tako stavil na pričo več tehtnih vprašanj. I>r. Homan je med drugim poudaril: »Vzajemno pomoč« ste razpustili z banskim odlokom. Odbor se je pritožil. Ministrstvo je odlok razveljavilo. Kaj se je potem zgodilo? »Vzajemna pomoč« bi še danes lahko lepo procvitala.« Dr. Pegan in dr. Homan sla nato predlagala, da se od pristojnega ministrstva pribavijo spisi o »Vzajemni pomoči«, ker sodišču so bili iz Bel-grada poslani spisi, ki se nanašajo na obnovljeno, ne pa na staro »Vzajemno pomoč«. Včerajšnja popoldanska razprava je bila okoli 19 prekinjena in sc danes ob 8.30 nadaljuje. Najprej sta bila zaslišana strokovnjaka v knjigovodstvu g. Božič in g. Zelenik. Noto ie sledilo zaslišanje prič. Kaj pravi svet. Mencinger Ob 13.30 prekinjena dopoldanska razprava se je ob 16 nadaljevala. Dopoldanska se je razvijala v živahnem in napetem tempu. Popoldanska V okviru protitiiherknlo/.negn tortna Itn dan«--, v sredo 7.večur oh 8. v mostnem parku konceri pevskega društva »Oljke-t, na kar opozarjamo celi sko občinstvo. Občinstvo tudi prosimo, da darui< v namene protituberkuloznega tedna Omenim' naj tudi, da ao dijaki ineSeanske šole pod voi stvom svojega strokovnega učitelja g, Gražerja m pravili lepe propagandne slike za protituberkulo ni teden, ki so razstavljene po raznih celjskih i/ ložbah. Od železne kače do jeklenega prepeličarja Ne samo radovedna mladež, marveč tudi slari izkušeni ljudje so strmeli, ko je nedavno drvel mimo njih novo skonstruirani »jekleni prepeličar«, kakor so Američani ta novi vlak imenovali. Nad pol milijona njujorških prebivalcev je osuplo gledalo ob železniških ograjah, kako je s hitrostjo 100 milj na uro švignil mimo njih in se izgubil v daljavi. Kakor izstreljena granata je rezal zrak in pustil za seboj 1015 milj dolgo progo od Den-vera do Čikaga, ne da bi se bil spotoma kje zaustavil. Ta drveči jekleni pre|ieli('ar, predhodnik. neštetih potomcev, je dramatično prikazal dejstvo, da je vlak prav za prav nekako »leteče bivališče«. V naglem tempu, kakor sodobna kultura sploh, se razvija tudi tehnika vlaka in jekleni prepeličar samogoltno požira razdalje in skrbi vmes vestno za udobnost in varnost letečega domovališča. Starejši Američani se še dobro spominjajo časov, ko so rabili več tednov, da so se prepeljali z »železno kačo« preko ameriške celine. Danes pa potnik, ki v Cikagu stopi na vlak, že v 52 urah izstopi v Los Angelesu .pustivši za seboj razdaljo 2228 milj. Iz Čikaga v St. Paul dospe v šestih urah in pol, iz Čikaga v Omaho v osmih urah itd. Brzina vlaka je vzdolž in vprek Amerike merilo za prostor in čas. Med Njujorkom in Cikagom znaša brzina 061 milj v 990 minutah, med Bostonom in Providenceom 43.8 milj v 44 minutah, med Njujorkom Washingtonom 220 milj v 225 minutah, a med Filadelfijo in Njujorkom predrevi 86 milj v 82 minutah. Tudi tovorni vlaki so posušili br/ino in mnogi vlaki, ki so doslej vozili samo podnevi, imajo zdaj tudi nočno službo. Z roko v roki z napredovanjem vlakov pa gre tudi varnost železniškega prometa. V letu 1935 ni kronika železniških nesreč zabeležila v Združenih državah niti ene človeške žrtve, ki bi jo povzročilo iztirjenje ali pa soudar vlakov. In med tem, ko so železnice zaradi krize utrpele znatne izgube, je varnost prometa pridobila. Razume se, da je z na- Žredovanjem železniške tehnike napredovalo v druženih državah tudi železarstvo in livarstvo, kajti železnica ne dobavlja železa samo drugim, marveč je tudi sama najboljši kupec zanje. •ii.. ' Max Schmeliiig, boksarski mojsier, se zabava z ribarjenjem. Življenje v Londonu Ker so življenjske razmere v angleški prestolnici na splošno precej drage, morajo biti temu primerno tudi londonski uslužbenci mnogo bolje plačani od naših. To velja o vseh plačah in mezdah, samo podpore, ki jih prejemajo brezposelni, so malo nižje od podpor v nekaterih kontinentalnih ‘državah. Moški brezposelni delavec dobiva po 17 šilingov (približno 170 dinarjev) podpore na teden, ženske in mladoletniki pa nekoliko manj. Po naših pojmih je to seveda lep prispevek, toda v Londonu so vajeni denarja in visokih številk. Razen tega so v Londonu izvzemši tekstilno blago vsi za življenje potrebni predmeti znatno dražji, kakor pri nas. Isto velja tudi za obrtne izdelke. Kljub splošni draginji pa človek tudi v teni velemestu lahko razmeroma poceni živi, če je v svoji okolici doma in ve, kje mora to in ono kupiti. Tako n. pr. slove po nizkih cenah kaledonski semenj, ki mu pravijo šaljivo tudi »žeparski semenj«, kajti na tem semnju moraš biti zelo oprezen, če nočeš biti žrtev predrznih roparjev. Znan je tudi judovski semenj v Vzhodnem Londonu, ki se vrši samo ob nedeljah. Lulcsuriozne stvara pa so v Londonu izredno drage ,tako n. pr. zabavišča, potovanja, umetniški predmeti itd. Dragi so tudi zdravniki, učitelji in Dolnišnice. Na vsaki srednji dobri zasebni šoli moraš plačati za otroka do 100 šilingov šolnine. Seveda imajo tudi v Londonu cenejše in brezplačne učne zavode, toda take šole so po angleškem okusu zaostale in manj vredne. Za zgled londonskih plač naj navedemo te-le: Angleški sodnik, ki pa mora imeti zelo dolgo prakso kot državni pravdnik in so ga študije stale celo premoženje, ima 4000 funtov letne plače. Londonski policaj, ali kakor se tam imenuje, »bobby«, ima 400 funtov na leto. Stavec velikega londonskega časopisa »Times« prejema |K) 17. ozir. 22 funtov na teden, a vsak kvalificirani delavec pri rotacijskem stroju jx> 8 funtov. Hišni posli so izredno dragi. Navaden pogreb stanc v Londonu 17 funtov. Vzgojiteljica razlaga bistroumnemu gojencu pojem previdnosti in mu reče, naj ii navede kak primer previdnega ravnanja. »Vzemite s seboj vrečico sladkorčkov, ko pojdeva na izprchod, za primer, da sc bom spoloma jokal,« ji nazorno navede bisira glavica. Nanovo odkrito eskimsko pleme Neka francoska znanstvena eksf>edicija je nedavno na Gronlandiji v bližini Angmasalika na vzhodni obali otoka odkrila neko eskimsko pleme, ki še ni bilo dotlej prišlo v stik z nobenim drugim človeškim plemenom. Pleme šteje kakih 16.000 ljudi in živi brez kakršnekoli civilizacije po svojih davnih primitivnih šegah in navadah. Raziskovalec Victor je to eskimsko pleme označil za najčistejše med severnim prebivalstvom, ker ni okuženo od nobene epidemske bolezni, ki zatirajo druge zemljane. Ker nima nikakršne civilizacije, je to plenie tudi rešeno vseh tistih nadlog, ki jih le-ta s seboj prinaša, kakor nezdravih j>osledic tobaka, kave, alkohola itd. Edini prehranjevatelj teh skromnih Eskimov je morski pes, ki jim daje njihove življenjske potrebščine, meso za uživanje, kožo za oblačenje ,mast za razsvetljavo itd. Podrobnejše podatke o načinu njihovega življenja in njihove prvotne kulture bodo mogle podati šele poznejše znanstvene ekspedicije. Zasačeni ponarejalci Neko londonsko gledališče z velikim uspehom predvaja detektivno igro, kjer mora junak sežgati na odru bankovec za pet funt. sterl. Ravnateljstvo je naročilo jako nerodno jx>snete navidezne bankovce v neki tiskarni. A oko postave bedi. Scot-land Yard je nekega jutra telefoniral ravnatelju, da bo vložil kazensko ovadbo, če bo še naprej sežigal svoje petake. Nihče ne sme |x>sneniati bankovce Angleške banke, četudi nima ponarejevalec nobenih slabih namenov. Ravnatelj je vložil pritožbo in nadaljeval |)redstave. A detektivi so prihrumeli v gledališče in spisali ovadbo, ki je pomenila več let ječe za ravnatelja in celo igralca. V tej sili je sklenil ravnatelj žrtvovali pri vsaki predstavi prave bankovce po 5 funtov. Toda se mu lc ni ljubilo po nepotrebnem sežigali jx> 1200 Din na večer. Zato vpepeli igralec bankovec tako, da le ostane kos z natisnjeno bančno številko. Ravnatelj pošilja te ožgane ostanke v banko. Blagajniki godrnjajo, a do nadaljnega le zamenjajo uničene bankovce za nove. Petdesetletnica Zlatega mesta a a Južnoafriško mesto Johannesburg bo prihodnji mesec slavilo petdesetletnico svojega postanka. Leta 1886 je Jurij Walker potoval po Južni Afriki in slučajno prihajal v kraj, kjer stoji danes mesto Johannesburg. Njegov konj je s kopitom izkopal neki kamen, ki je zbudil jezdecu zanimanje, ker se je krasno lesketal. Pobral je kamen in našel v njem kepico zlata. Na ta način je bilo v Trans-valu prvikrat odkrito zlato in nekoliko tednov jto tem dogodku je bilo v tistem kraju že na tisoče rudarjev, ki so začeli kopati in iskati zlata ležišča. Daleč naokoli so razpredene zlate žile, zato so sc bolj in bolj množili rudniki in kakor £obe po dežju so rasle okoli njih majhne rudarske koče, dokler ni skromna naselbina zrasla v krasno velemesto, kakršno imamo tam dandanes. Danes šteje Johannesburg nad en milijon prebivalcev, izmed katerih je 300.000 belcev. Zlate zaloge v tistem ozemlju so ogromne in že do leta 1907 so izkopali 27 milijonov liber zlata. Po cenitvi strokovnjakov zlate žile še dolgo ne bodo izčrpane in vsaj petdeset let se bodo še razne kapitalistične družbe veselile bogatega podzemskega zaklada. Kralju vrnpena pipa V Kanadi je zadnji čas zbudil splošno zanimanje 71 letni J. B. Lavallee, ki je leta 1919 vodil lovsko družbo, med katero je bil tudi mladi wa-leški princ, sedanji angleški kralj Edvard VIII. Ob tej priložnosti je načelnik lovske družbe prejel od princa krasno spominsko pipo z njegovim mono-graniom in mu je moral obljubiti, da mu bo pipo vrnil, kakor hitro bo princ jx>stal angleški kralj. Pošteni lovec je kajpada ostal mož beseda in mu pred kratkim darilo vrnil. Bržkone bo v zameno dobil od kralja kak drug dragocenejši dar. Odmev pragozdov v radiu Londonski »broadcasting« je organiziral originalen radijski prenos. Južnoafriški mogotec Krueger je dal v svojem ogromnem naravnem parku r>ostaviti veliko število mikrofonov, ki naj bi lovili glasove raznih divjih živali, ki žive v prirod-nem stanju v njegovem velikanskem j>arku. Ti mikrofoni bodo prenašali glasove pragozdnega prebivalstvo levov, leopardov, slonov, nosorožcev, zeber, raznih antilop itd. v Captovvn, od tam pa jih bodo po podmorskem kablu odpravljali naprej v London. Na ta način bodo Londončani za pogrnjenimi mizami udobno poslušali odmev divjega pragozda ,ki je več desettisoč kilometrov od njih oddaljen. Strogi predpisi Sovjeti zelo vabijo inozemske turiste na praznik 1. maja v Moskvo. Vodilni evrojiski dnevniki redno jirinaSajo njihove oglase. Petični Parižani iu Londončani dobivajo tudi posebna povabila. Francoski listi se spotikajo nad besedilom sovjetske okrožnice o potovanju e parnikom »Kolumbija«. Notri namreč stoji: Po izkrcanju v Leningradu so obvezani turisti obiskati tudi Moskvo, kakor to določa pravilnik o tujskem prometu. — Francozi ne razumejo^ >obveznega potovanja'?, ki ga plačajo iz lastnega žepa. A v Moskvi niso vajeni drugačnega jezika. Največji slap na svetu Svoj čas so nas učili, da so slapovi reke Niagare, kj. tvori mejo med Kanado in Združenimi državami, največji na svetu. Današnji zemljepisc.i pa trd;jo, da to ni resnica.in so spravili Niagarske slapove jx> velikosti šele na dva in dvajseto mesto. Najvecji slap na evetu imamo na polotoku Labradorju v Severni Ameriki. Ta slap pada iz višine 010 m, toda po količini vode zaostaja daleč za niagarskim. Malo manjši je slap na Southerlandu na Novi Zelandiji. Ta pada 581 m visoko, a slap Gavarnie na Francoskem je 422 m visok. Kljub temu pa gre slapu reke Niagare zaradi njegove naravne veličanstvenosti in mogočnega padca prvo mesto na svetu. Za zdrave zobe Britski »Odbor za znanstveno raziskovanje« je objavil dolgo spomcuico o vzrokih propadanja zobovja pri kulturnih narodih, kjer ugotavlja, da so zobne ščetke in paste brezpomočne proti zobni gnilobi, če pogreša vsakdanja hrana za zobovje nujno potrebna vitamina »A« in »D«. Za uspešno pobijanje tega nedostatka je potrebno: 1. Da bi Čimdalj dojile matere otroke, ker dovaja materin-slo žici. Zasebniki potrebujejo torej samo zvočnik brez sprejemnika. Seveda je slična oddaja tehnično bolj na višku kakor ljubiteljsko sprejemanje, ki večkrat ni kos motnjam. Telefonski naročniki doplačujejo samo malo razliko. Stanovanja brez telefona ne morejo zvezali s postajo, a tudi ta vod je cenejši, kakor obdavčeni ra-dioaparat. Seveda pomeni slično »pronicanje« konec dosedanje neomejene prostosti, ker oddaja postaja kvečjemu po šest sporedov vodilnih držav. A ta omejitev ni prehuda, ker itak ni mogla poslušati večina ljubiteljev več kakor 8 do 10 največjih postaj. Sodnik: »Kje ste rojeni, koliko ste stari, kje ste hodili v šolo?« Obtoženec: »Oh, kaj bi tako spraševali, gospod sodnik, kakor da se ne bi še nikoli videli. Najmanj dvajsetkrat ste me že sodili. Zdaj pa to izpraševanje!« ★ Prvi otrok: »Meni je ata kupil nož z napisom «Janezku v spomin*!« Drugi otrok: »Meni pa je mamica prinesla skodelico z napisom <• Spotu in z'Brezij«.« Tretji otrok: »Jaz sem dobil pa žličko, na kateri je napisano «1 fotelj Štrukelj v Ljubljani*.« Zadnji odmevi boja proti sankcijam: dirkalni avto, ki ga kurijo z alkoholom namesto z bencinom. Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta ■■ legija Nekateri novinci so bili prepričani, da je bitka končana. V resnici je bil to samo majhen spopad in še daleč ne bitka. To je bil samo pripravljalni manever, ki je uspel samo napol, ker smo ostali brez konjenikov. Ko se je popolnoma zdanilo, je spet odjeknil krik: »K orožju!« Kar strmoglavili smo It svojim strelnicam. Prizor, ki nas je čakal, je bil nenavaden in strašen. Če bi nas ne bila že objela bojna pijanost, bi se bili prestrašili. Ves obronek je pokril hudournik Druzov, zdelo se je, da bo ta hudournik potegnil za sabo ves kraj. Bilo jih je najmanj pet tisoč, nekaj pešcev in nekaj konjenikov. Pešci so šli na čelu, konjeniki pa takoj za njimi, pripravljeni, da bodo napadli v presledkih med pešci in tako izkoristili morebitni uspeh. Vsi so bili oblečeni v lahno bojno obleko brez burnusa, v kratkih haljah. Njihove slikovite kape so se jasno odražale od zemlje. Mahali so z orožjem in se nam bližali z naskakujočim krikom. Na čelu jim je jezdil emir s štirimi črnimi zastavami, katere so mu nosili ob boku. Na prvi mah sem mislil, da sanjam. Pred nami je na čistokrvnem žrebcu jezdil emir, z zastavami za sabo in oblečen kakor srednjeveški vitez. Nosil je bleščeč oklep, na glavi pa rešetkasto čelado, kakršne ste gotovo že videli po muzejih. Ta oprava je morda pred stoletji služila njegovim prednikom v boju proti frankovskim križarjem! Kljub škrebetanju strojnic in prasketanju pušk je veletok napadalcev vedno bolj rasel. Vsiv divjem zanosu so rjoveli kakor vragi: »Ja Illah Lah! Ja Illah Lah! Ja Illah Lah!« Naskakovali so vse utrdbe hkratu, toda nam se je zdelo, ko da so vzeli na muho samo nas. Našo malo utrdbo, katero brani šestdeset do sedemdeset ljudi, naskakuje tisoč in tisoč fanatikov! No, pa to niso taki zaneše-njaki, kakor bi človek mislil na prvi mah. Imajo dobre puške, izvrstno strelivo in nemške granate, ki so podobne valjarjem. Vse to je kakor nogometna tekma. Napadi se ponavljajo drug za drugim in nam ne dajo, da bi se oddahnili. Hudournik rase brez prenehanja in se razbije nekaj korakov pred našimi braniki. Streljal sem, dokler se mi ni razbelila puška in se mi začela kaditi v rokah. Popustil sem jo in začel metati granate, dokler se mi ne bi ohladila. Nato sem zagledal veličasten prizor. Prvi napad ni podrl niti ene naših utrdb, toda na desni strani so napadalci predrli čisto do vasi. Skoraj sredi vasi je na višini tvorila strmina neke utrdbe nenavadno ugoden položaj za vojskovanje. Kakor se val razbije ob obalo, tako se je emir popcl s svojimi štirimi zastavami na višino. Obrnil je svojega konja in je stal tako pred nami s čelom obrnjen proti našim puškam, njegova telesna straža pa je s silnimi udarci zabijala v zemljo njegove zastave, kakor da misli s tem pokazati, da je vrh hriba zdaj za zmeraj zavzet. Potem je emir stopil s konja in nadaljeval bitko. Pri tem je ves čas stal med svojimi zastavami, ki so bojevito plapolale. Takoj nato so se strehe okrasile in oliš-pale s posameznimi strelci, ki so nas rešetali s svojimi streli. Nismo jim mogli odgovarjati kakor bi bilo potrebno, ker so nam dajali posla napadi z ravnine. Druži so napadali neprestano. Napad je sledil napadu kakor pravi hudournik. Njihovim naskokom je dobro služil obronek, ki je | bil posut s pečinami in z nizkimi zidovi, ki so sovražniku služili kot zavetišče, preden se bo 1 zagnal v poslednji naskok. i Kakor ogromen slap so se Druži spuščali niz obronek, lezli od kamna do kamna, z zida na zid in se z zadnjo močjo kljub našim morilnim kroglam zaletavaji prav do podnožja naših zidov in branikov. Nekateri so izdihovali v senci branikov. Po koncu bitke smo našli nekega zagrizenca, ki se je umiraje prijel zidu samega. Golorok je naskakoval strojnice, zdaj pa leži mrtev in s krčevito stisnjenimi rokami grabi za notranji rob branika, ki je pokrit's kosci možganov ... V njegovem mrtvem telesu smo našteli trideset ran. To smo seveda naredili po boju. Za časa bitke se nismo brigali za nič na svetu, tudi za mrtve ne. Živi so dajali posla vsej naši pozornosti. Hudournik nam je neprestano grozil, da nas bo poplavil. Našo malo trdnjavo, ki ni drugega, kakor navaden kamenit zid, segajoč komaj do prsi in zgrajen na naglo roko tik pred bitko, brani največ kakih sedemdeset ljudi. Bila je podobna čolnu, ki se ziblje na razburkanem morju. Rabili smo puške vse dotlej, da je napadalec prišel docela blizu. Tedaj smo prijeli za granate in jih iz neposredne bližine metali na sovražnika. Za kratkega zatišja so Druži streljali iz zavetja za stenami ali za nizkim zidovi. Tak zid je ležal kakih dvajset metrov od nas. Na vrh puškine cevi smo pritrdili nekako trombo, livkasto napravo za metanje granat. Tako smo sovražnika nagnali iz njegovih zavetišč. Pri tem je seveda prišlo do strahotnega groma. Po zraku so letele roke in noge, pomešane s peskom in kamenjem. Strašno hre-ščanje je polnilo ozračje, naši dve strojnici sta pa neprenehoma škrebetali, puške so grmele, krogle žvižgale in se odbijale od kamenja. Vmes se je slišal debeli glas granat. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/lIL Telefon 2994 in 299b. Uprava. Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.