Sfer. 16.
P«$fai*k plafai« t g«t«Tt*f.
KmeMo vsfa/en/e
Zakon in tok narave je tak, da se vse življenje v njej obnavlja vsako leto enkrat —- kar pozimi navidezno zamre, to se obudi spomladi v novo življenje. To je večen krogotok.
Tudi življenje kmetskega ljudstva se obnavlja. Kar se zdi danes mrtvo, to jutri oživi in vzklije v novo življenje, še lepše in krepke j še kakor je bilo staro.
Kmetje smo bili v pradavnini, ko še ni bilo na svetu drugih stanov, veliki gospodje, ker smo samo mi obdelovali zemljo in pridelovali živež za vse. Polagoma pa se je začela delitev zemlje in takrat se je začelo za kmete-delavce težko življenje, ker niso plodov svojega dela več uživali oni, ki so zemljo res obdelovali, ampak oni, ki so jo posedovali in sicer toliko, da niso vedeli kam z njo. Kmet-delavec je postal suženj svojega gospodarja.
Potem je prišla še delitev - dela. Iz km etov se je razvil obrtniškii (rokodelski), in trgovski stan. Tudi ta dva stiniovh sta kmalu postala mnogo močnejša in mogočnejša kakor pa pravi kmetje-delavci. Za blago, ki so ga izdelali rokodelci .ali ki so ga dobavljali kmetom trgovci, so morali kmetje-delavci plačevati nesorazmerno visoke cene. Kmetje sOiPfistali dvakrat sužnji...
' S svojim položajem pa kmetje niso bili vedno zadovoljni-. Morali so se pač ukloniti oboroženi sili svojih gospodarjev, a v srcu jim ni nikdar ugasnil spomin na nekdanjo svpbodo in v njihovih, srcih je vedno plam-tela goreča želja, da si izgubljene in odvzete jim pravice pribore nazaj, želja po gospodarski svobodi. je rodila krvave kmetske upore. Kmetje so se borili junaško, a podlegli so: čas njihovega vstajenja še ni bil
Ponižani in potlačeni pa, kmetje le niso obupali, čakali so in čakali, dokler ni njihovo potrpljenje tudi njim prineslo lepših dni. Napočila je nova doba, doba politične' svobode in enakopravnosti. Trdi grajščinski jarem je bil razbit in tudi kmet je takrat svobodno zadihal; ni postal sicer še pravi gospod na svoji zemlji, postal pa je polnopraven državljan, ki je' imel možnost svoje pravice braniti kakor vsak drug državljan. Tedaj je kmetu-trpinu zasijal prvi žarek vstajenja iz nekdanje sužnosti.
Gospodarsko pa je bil kmet še vedno odvisen. Ne sicer več od grajsČaka ali veleposestnika, pač pa od kapitala, ki je kmeta še bolj mozgal kakor nekdanji grtijsčak. Ta pri? tisk še je bilo treba streti in kmet bi bil tudi gospodarsko svoboden — kmet bi res vstal od mrtvih in začel živeti na svoji zemlji novo življenje leot neodvisen gospod, ne kotlildpec in suženj, Bo te osvoboditve m ni moglo
priti, dokler se kmetje niso začeli zavedati tiste svoje moči, ki jo daje zavest skupnosti, ki jo daje organizacija!
Prebujati pa se je pričela tudi ta zavest. Ne povsod naenkrat, ampak polagoma: danes v tej deželi, jutri v sosednji. Ta zavest raste in se dviga tudi pri nas in med nami in ta prebujena kmetska zavest — zavest, da smo kmetje eno in da spadamo skupaj, t a zavest je'začetek našega kmetskega vstajenja !
Politično smo kmetje že dolgo svobodni; v eni deželi več, v drugi manj. Nismo pa še svobodni gospodarsko! Gospo-dai-sko pa ne bomo svobodni, dokler se ne bomo iznebili svojih okov s pomočjo gospo-
<Ve
'esele velikonočne praznike svojim cenj. čitateljem in poslovnim prijateljem želita
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
darskih organizacij in s pomočjo političnih svojih pravic. Teh pravic pa se moramo zavedati vsi, a še bolj se moramo zavedati svoje neizčrpne gospodarske organizirane sile. Ko bo ta zavest v naših srcih pognala dovolj globoke in močne korenine, je ne bo več sile, ki bi no.s mogla znova zasužnjiti. Ta dan bo za nas kmete naš najboljši dan, ker bomo šele takrat lahko praznovali svoje p r a v o kmetsko vstajenje!
Kaj liočemo mi
in Maj Iieicef** dhewM.cgi
Iz govorov ministrov dr. Draga MaruUca in Ivana tuclja na zborovanju
v Cerknici
Preteklo nedeljo se je vršilo v Cerknici v iogaškem srezu veliko volilno zborovanje, ki sta ga sklicala minister dr. Drago Marušič in senator g. IvanPuccfj.
Ob njegovem prihodu v Cerknico so g. ministra pozdravili predstavniki oblasti iii druge odlične osebe, nato pa je ©tvoril, shod cerkniški -/.lipa g. Anton Verli in dal besedo ministru dr. Marnšiču.
2a pozuirien/e in vol s©de-Joictn/e
Minister dr. Marušič je rekel med drugim:
»Povsod po svetu opazujemo, kako se narodi notranje krepijo in,prelivajo v trdno povezane skupnosti. Ustvarjajo se sporazumi iu enotne fronte (iospottiirska kriza, ki je preplavila ves svet, ni sla mimo nas. Odpravili pa je ne bomo z jadikovanjem, s kritiziranjem, niti s čakanjem, da sama preneha. Samo eno uspešno sredstvo imamo proti njej — boj, trd, neizprosen boj. Ta boj pa bo zmagovit samo takrat, če ga bojuje ves narod. Za vsak boj je potrebna koncentracija. Ta se doseže % notranjim pomirjen jem in skupnim sodelovanjem. To sta tudi prvi osnovi programa, ki jih dosledno izvaja vlada g. Jevtiča.
Narodno in državno edinstvo je temelj Jugoslavije. Brez tega temelja, posebno mi Slovenci, obstojati-ne moremo.
obnovo gospodarstva
Kraljevska vlada ima pred očmi trezno in smdtreno gospoitorsko delo. Zato puščajmo ob straši vprašanja, o katerih ni treba več razprav-
ljati. Država mora postati socialna enota, ki mora skrbeti za to, da dobi vsak državljan svoj za-'" služek. Delavec in kmet sta izpadla kot konzu-merita. Naš kmet se ne pojavlja na tujih tržiščih več kot kupec. Zato je kraljevska vlada že storila in bo tudi v bodoče izdala ukrepe za posamezne pridobitne panoge. Skušala bo znižati sedanje kričeče razlike, ki obstojajo med cenami industrijskih izdelkov in cenami kmečkih pridelkov.
S pomočjo koncentracije državnih privilegiranih državnih zavodov se je našla ena milijarda dinarjev za javna dela, s katero ne bo obremenjen naš davkoplačevalec. Tujskemu prometu se bodo s to milijardo odprla nova pota. Tudi Slovenija bo dobila tako zaželeno in tako' potrebi«* zvezo z morjem. S preureditvijo ceste Ljubljana —Jesenice pa bomo tudi proti severu izravnali priliv tujcev v našo ožjo domovino. Izvedeno je tudi že znižanje zemljarine za 10 odstotkov in zmanjšanje obresti pri Narodni banki, ki se b» še nadaljevalo, da bo obrestna mera v resnici v skladu z rentabilnostjo posameznih gospodarstev. Tudi svojo prometno politiko je kraljevska vlada usmerila tako, da železuice ne smejo in ne morejo biti uepristopne najširšim krogom naroda. S cenejšimi vozninami se dviga promet iu s povečanim prometom tudi dohodki. V osebnem prometu imamo že pocenitev za 28 odstotkov, postopoma bo sledilo znižanje blagovnih tarif. Vse to so Taktični uspehi kraljevske vlade. ,
Vlada, mlajših ljudi
Sedanja vlada je. vlada mlajših, zato tudi prožnejših ljudi, it to kmetska rtada, saj je *
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani: Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
njej pet zadrugarjev ministrov. Če bi volitev ne bilo treba, bi ministri sedeli v Beogradu in vsak v svojem resorju delali in ustvarjali. Ker pa so volitve 5. maja najvažnejše delo, morajo ministri med narod, da mu razločijo in povedo, kaj hočejo. Pa tudi zato, da prejmejo 5. maja zaupanje vsega naroda, da bosta delovni in gospodarski program s podvojeno silo in z jekleno zavestjo realizirana v mejah možnosti. Čim večje bo zaupanje naroda, tem uspešnejše bo delo. Vsako delo, ki prihaja iz poštenega srca, mora roditi uspehe. Zato vas vabimo in kličemo, da vsi kakor en mož 5. maja podprete vlado gospodarske obnove, ki ji načeljuje gospod Bogoljub Jevtič.
Izvajanjem ministra dr. Marušiča je množica sledila z največjo pažnjo in z viharnim odobravanjem pritrjevala.	,
Po govoru ministra dr. Marušiča je povzel besedo, g. minister Ivan Pueelj, ki so ga poslušalci takoj ob nastopu burno pozdravljali.
Kaj hoče vlada?
Minister Pucelj je izvajal med drugim:
Živimo v časih, ko je treba mnogo poslušati in še več razmišljati. Zopet smo v volilnem boju. Mnogo se govori o volitvah tako in tako. Sedanje volitve se v marsičem razlikujejo od prejšnjih. Dobili smo vlado, ki je prišla proti običajem parlamentarnega življenja, rekli bi nepričakovano Na čelo te vlade je prišel mlajši, zato pa najntarljivejši in najožji sodelavec blagopokojne-ga viteškega kralja Zedinitelja. Ta vlada ima predvsem dvoje pred očmi: pomirjenje vasi, trga in mesta, pomirjenje med stanovi, plemeni in verami. Istočasno pa ta vlada zastopa načelo kar najširšega sodelovanja vseh, ki so dobre volje, kajti nadaljnja vprašanja, ki jih je vlada že pričela izvajati in ki še čakajo rešitve, so take narave, da mora biti prisoten ves narod. Mi vsi skupaj lahko dosežemo to, kar je posameznim skupinam nemogoče.
Ali se hode vsi odzvali?
Ne! Tega nihče ne veruje. Odzvali se ne bodo zato, ker je naša narava slaba. Vsi smo polni zmot in napak. In teh napak imamo ravno v političnem življenju vse preveč. Politika ni kraljestvo želja, pač pa samo torišče zgolj mogočih stvari. Pregovor pravi: Če si mlad človek gradi bodoče življenje z zlatimi gradovi v oblake, plača take sanje s solzami.
Marsikdo si politiko predstavlja kot lahko zadevo. Vendar je politika stvar, ki zahteva mnogo truda, energije, vztrajnosti in tudi požrtvovalnosti. Ne mala nesreča za naš narod je, da prihajajo med ljudstvo lahkomiselni agitatorji in kličejo: miza pogrni se! Dejal sem že večkrat, da je politika najbolj vzvišena stvar, ampak tudi težka. Politika, ki jo zastopa sedanja vlada g. Bogoljuba Jevtiča, je boljša od vseh dosedanjih, ker ponv ni boj proti sovraštvu in je 7,a pomirjenje in za sodelovanje.
Kriza in prilagoditev
Ali ni to delo pošteno, ali niso te misli plemenite? Še več, ta vlada je tudi pokazala, da to niso fraze. Ta vlada hoče, da se narod prekvasi, da izravna medsebojne spore in da s skupnim delom dokaže, da je vreden boljše bodočnosti. Kriza je tu. Krizi pa se je treba prilagodili. In da se ta prilagoditev izvaja, nam je pokazala vlada s svojim širokim razumevanjem socialnih problemov. Moj predgovornik, prijatelj minister Marušič, nam je naštel ukrepe, ki naj današnje kritično stanje ublažijo.
Kaj pa ponujajo drugi?
Izmed znancev imamo tu prijatelje g. dr. Korošca. Izdali so si gospodje dva letaka za — abstinenco. To se pravi, na volišče ne pojdejo. Kaj znači ta politika? Zakaj dr. Korošec tega ni storil, ko je bil star 20 let? Stari Čehi so se v Blari avstrijski dobi skregali z vlado in se niso
udeleževali nobenega parlamentarnega življenja. Kakšne so bile posledice? Dobili niso ničesar, še več, tudi one pravice, ki so si jih s trudom in bojem pridobili, so pričele vidno kopneti. — Šele mladi Čehi so te strahotne zmote v dolgih letih in z velikimi napori zopet popravili. Politika abstinence je torej jalova politika. »Za lase se nobenega ne vleče v nebesa«, pravi pregovor. Imaš tožbo na sodišču, pa praviš kaj me briga. Imaš dokaze, da si pošten, imaš priče, da nisi izvršil kaznivega dejanj^. Če te ni, te bodo obsodili — v odsotnosti. Kdor hoče, naj ostane zunaj, ali potem nima pravice godrnjati in kritizirati, ker si je to pravico sam odvzel.
Kaj pa Maček? Njegova politika je najbolj nejasna. Nič ne pove, nič ne govori. Vse je šepetajoča agitacija. Ko so vprašali po programu, je dejal, da bo povedal potem, ko bo izvoljen. To je mačka v vreči. So pa ljudje, ki ga bodo volili. Slovenci pač tega ne bodo storili.
JVcfea/ misli
V deželah, kjer ljudje volijo svoje zastopnike v javne zastope, je že od nekdaj navada, da se politične skupine opredele po tem, kakšno stališče hočejo zavzemati napram vprašanjem, ki so trenotno za prizadeto občino, deželo ali državo najvažnejša, ali kakor pravimo, najbolj "»aktualna«. Kakor mora namreč vsak pameten človek pri vsakem svojem koraku in pred vsako odločitvijo jasno vedeti, kaj da hoče, in ne samo tega, česar noče, tako mora tudi vsaka politična skupina jasno vedeti, kaj namerava izvršiti, če pride do moči in veljave v javnem življenju. To se pravi, vsaka politična skupina mora imeti svoje načrte ali svoj program.
Kakor pa so politični programi potrebni, da ljudje vedo, kaj hočejo, tako pa na drugi strani politični in gospodarski programi niso neizpre-menljivi. Trajno vrednost imajo pač le glavna načela, glede posameznih zahtev pa se morajo tudi programi prilagojevati časovnim potrebam.
Politična praksa dobro razločuje idejne programe, katerih izvedljivost leži navadno v daljni bodočnosti — če so sploh izvedljivi — in pa tiste programe, ki jih zahteva in narekuje praksa in vsakdanje življenje po trenutnih razmerah. V slučaju vojne nevarnosti n. pr. vidimo, kako morajo vsi idejni programi, tudi najlepši, stopiti v ozadje pred nujnostjo trenutka, ki zahteva zbiranje vseh sil v korist ogrožene države. Ko pa mine skupna nevarnost, stopijo v veljavo zopet stari programi, če to razmere dopuščajo, ali pa je treba izpremeniti, kar je izpremembe potrebno.
Program politične skupine, ki jo zastopa predsednik vlade g. Jevtič, se je rodil iz praktičnih potreb v kakršnih živimo. Da pa bomo ta program dobro razumeli, moramo vedeti, kako in iz kakšnih potreb je nastal.
Nevaren položaj
Če prelistavamo zgodovino naše mlade države od njenega početka, vidimo, da je imela naša država že ob svojem rojstvu mnogo nasprotnikov, ki so ji stregli po življenju. Proti kraljevini Jugoslaviji in njenemu obstoju se je združilo pod močji: in res spretnim vodstvom vse, kar se je čutilo zbog ustanovitve naše države prikrajšano v svojih večinoma samo dozdevnih »zgodovinskih« pravicah ali pa se je čutila ogroženo v svojem nadaljnjem razvoju.
Ta položaj je postajal še opasnejši zaradi naših razrvanih notranje-političnih razmer.
Naša nesreča
Mi vsi vemo še iz nedavne prošlosti, kako so se pobijale in klale med seboj v parlamentu in izven njega stare politične stranke, ki so živele še vedno v preteklosti, kakor da svetovne vojne sploh ni bilo, za sedanjost, za nove razmere pa sploh niso imele nobenega smisla in še
G. Hodžera po volilnem zakonu ne bo mogel s svojo skupinico doseči ničesar.
Socialisti so mi bili simpatični. Saj je povsem pravilno, da industrijski delavci dobijo svojega zastopnika v parlamentu. Če pa se sečaj razteza marksistični nauk tudi med kmečko ljudstvo, je to demagogija.
Bojevniško gibanje sem v začetku spremljal z velikimi simpatijami. Pozneje pa je stvar dobila smeri, ki ne morejo biti v skladu z realno politiko, ker je vodstvu predvsem manjkala izkušnja. G. Ljotič bi v resnici lahko šel preko uglajene Jevtičeve liste v politično življenje.
Izvajanja ministra Ivana Puclja so bila tako krepka, tako močna in prepričevalna, da ni bilo niti enega samega ugovora. Čeravno so nekateri pred pričetkom zbora napovedovali z vso sigurnostjo veliko medklicarsko borbo. Ravno nasprotno. manifestacije in ploskanje še tudi potem ni utihnilo, ko je g. župan Verli zbor zaključil.
cb \c>lil\€th
manj seveda za bodočnost. Starim strankam je bila skupna predvsem ta velika politična napaka, da so videle pred seboj vedno le samo stranko in strankarsko korist, nikdar pa se niso brigale za koristi države kot celote. Zato so se bojevali takrat samo strankarski boji za ministrski položaje, za zasedbo raznih uradniških mest po strankinih pristaših in za druge slične drobtine in malenkosti, a do skrajnosti nemoralne podpore. V boju za take malenkosti so bivše stranke popolnoma pozabile na državo kot celoto, ampak so jo smatrale le za predmet osebnega izkoriščanja. Ni čudno torej, če je začelo zaupanje v moč in v pravičnost države padati že kar sumljivo, a iz tega nezaupanja so znali naši zunanji nasprotniki kovati sijajen politični kapital za sebe, a proti nam; vse to pa po zaslugi naših bivših strank.
Ta položaj je jasno uvidel naš pokojni Viteški kralj Aleksander, ki je kot vrhovni čuvar slavne dedovine budno pazil, kam plava državni čoln v takih razmerah. V svoji veliki skrbi za dobrobit cele države se je odločil za temeljito spremembo vse zunanje in notranje državne politike.
Hazbit obroč
Največ skrbi je dala vladarju zunaifja politika. Železni obroč, ki so ga skovali naši nasprotniki okoli naše države, je bilo treba razbiti za vsako ceno in ga nadomestiti s politiko sporazumov in prijateljstva. To je pokojni vladar tudi v veliki meri dosegel s sodelovanjem tedanjega ministra za zur.anje zadeve g. Bogoljuba Jevtiča.
Potovanja v Bolgarijo, v Carigrad, v Atene in v Bukareštvo, kjer so se sestajali odgovorni državniki balkanskih držav, so temeljito razčistila oblačno ozračje. Prišlo je do znatnega izboljšanja odnošajev z Bolgarijo in do sklepa balkanskega sporazuma, ki sicer še ni jiopoln, a se je vendar že parkrat izkazal kot velik zaščitnik gesla »Balkan — balkanskim narodom«. Baš takrat, ko je pokojni vladar pripravljal svoj najodločilnejši zunauje-politični Lorak, sporazum z Italijo v soglasju z zavezniško Francijo, ga ;e zadel smrtonosni strel v Marseillu.
To politiko, ki jo je začel s tako dobrimi izgledi na uspeh pokojni Viteški kralj Aleksander, nadaljuje smotreno tudi sedanja vlada pod vodstvom g. Bogoljuba Jevtiča. Načelo te politike je, živeti zlasti z vsemi sosedi v miru in prijateljstvu, najmanj pa v korektnih odnošajih. Mi ne '•"•uo nikogar napadali, r. svoje bo.no z vsemi sredstvi branili, kakor nam je naročil pokojni Viteški kralj v svojih zadnjih besedah.
Nova pola
Naš namen je pripeljati narod na nova politična po-ta, kakor nam jih narekujejo današnje razmere.
Doma je najbolj pereče vprašanje naše gospodarstvo, brezposelnost med delavstvom in beda na kmetih. Kriza je zadela nas vse brez razlike vere ali jezika, zato pa se moramo tudi združiti vsi, da to zlo izlečimo.
Vlada g. Jevtiča hoče predvsem okrepiti gospodarsko naše kmetijstvo, ki se nahaja danes v najtežjem položaju in iz katerega izhajajo težkoče za vse ostale stanove. V tem oziru je sedanja vlada storila že mnogo, pa bo še več, če bo dobila ob volitvah zaupanje in podporo volilcev. Delovni program kraljevske vlade z dosedanjimi ukrepi še ni izčrpan, sledilo bo še mnogo novih zakonov, ki imajo vsi en skupen cilj: izboljšanje našega gospodarskega položaja in olajšanje socialne bede.
Kaj pa naše opozicionalne grupe? Tu lahko rečemo: Vse kal- imajo te.skupine na sebi ali v svojih programih dobrega, to hoče tudi vlada g. Jevtiča. Kar pa ni izvedljivo ali je v danih razmerah celo nemogoče, to je za prakso brezpomembno, ker so to samo prazna obetanja.
Pozor -
veliko pranje je skupno pranje
Krpe za čiščenje in drgnenje se mešajo med ostalim perilom — kako lahko se na ta način prenesejo nevarne kali in nesnaga. Zato: Schichtov Radion za veliko pranje. Pri - kuhanju razvija na milijone kisikovih mehurčkov, ki prodirajo skozi perilo, ga temeljito operejo in uničijo vse bolezenske kali.
SCHICHTOV-
RADION
pere vse higijenično čisto
Poštenje v upravi, skrb za delovne stanove in briga za splošen dvig gospadarstva, to je naš program, ki ga vsak lahko podpiše in zanj glasuje, komur je res korist države in splošen napredek na scu. Zato smo prepričani, da bodo volilci ta program vpoštevali tudi na dan volitev.
2V«s«i pci je Favna
Povsod lam, kjer je še kaj treznega mišljenja in politične zrelosti, vlada veliko zanimanje za letošnje skupščinske volitve; vsekakor je lo velik napredek od zadnjih volitev ki so se vršile 8. novembra 1931.
Takral smo doživeli, da so naši nasprotniki skušali pripravili našo vas k abstinenci; Jo jim ni uspelo, ker so se posluževali melod, ki niso bile nili moralne niti častne v politični borbi. In ko so uvideli, da nc bodo na ta način dosegli nobenega uspeha, so trosili najrazličnejše Vati med kmelskim ljudstvom. Laž pa ima kratke noge, ostali so sami in iskali so poli, loda našli jih niso. Narod jim je obrnil svoj hrbef in jih zapustil, ker niso zmogli in znali rešili gospodarskih in socialnih težav ljudstva.
Danes se spet pojavljajo in bi radi popravili lo, kar so nad narodom zagrešili. Vprašanje je: Ali so vredni, da jim naša vas odpusti njihove grehe? Odgovor na to bo dal ljudski glas petega maja. Volitve bodo dale vsakemu priliko, da se pojavi na političnem polju, pokaže svoje sposobnosti in pomaga vsem, ki so pomoči potrebni. Kandidatov bo dovolj, loda
kdo je v vsakem srezu pravi, naj odloča narodna volja. Glavno je, da vsi zgrabimo za delo in si sami določamo svojo, I. j. kmetsko bodočnost.
Glasovali bomo za onega, ki nam daje jamstvo, da bo delal na utrditvi narodnega in državnega edinstva, za gospodarski in socialni napredek naše vasi in naših mesl in da bo pravi ljudski zastopnik. Po preteklosti bomo sodili vsakega kandidata; kajti preteklost je najmočnejša opora za pošleno bodočnost. Kdor bo pokazal čislo roko, bo dobil naše zaupanje; kdor pa lega ne more, za njega pri nas ni mesta in ludi nikjer drugod. Rabimo ljudi dela, ki jim je prazna obljuba zadnja beseda; rabimo ljudi, ki so pravi borci kmelskega programa in kmeiske misli in ki jim je narodno in državno edinslvo največja, nedotakljiva svetinja.
To naj bodo smernice za majske volilve in mišljenje naše vasi v predvolilni dobi. Pri nas ni oklevanja in politične kupčije, naša pot je ravna in nepopustljiva; tega se mora vsak vo-lilec in kandidat zavedati.
Kandidati na Jcvfičevi listi v Dvavski banovini
Po vsej verjetnosti bodo na listi predsednika vlade kandidati, ki jih prinašamo po abecednem redu:
Okraj ltrežice: Krnest Krulej. banovinski svetnik, dr. Amlrej Veble, živinozdravnik.
Okraj Celje: Ivan Prekoršek, ravnatelj, bivši poslanec, Jernej Stante, odvetnik.
Okraj Črnomelj: Evgen Lovšiu, industrialec, Dr. Juro Koče, poni. tajnik Zbornice za TOI.
Okraj Dolnja Lendava: Ivan Hajdinjak, bivši narodni poslanec, dr. Franc Klar, zdravnik.
Okraj Gornji grad: Matija Goričar, posestnik, Anton Želielj, posestnik.
Okraj Kamnik:
Autou Cerar, gostilničar, bivši nar. poslanec, Anton Kersnik, graščak,
Okraj Konjice:
Kari Gajšck, bivši narodni poslanec, Railo Jereb, noiur, Franc Seručar, kovač.
Okraj Kočevje:
Ivan Arko, banovinski svetnik,
dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani,
dr. Ivan Sajovic, banovinski svetnik.
Okraj Kranj:
Ivan Lončar, bivši narodni poslanec, dr. Frane Sem rov, posestnik.
Okiaj Krško:
Martin Horvati?, župan in posestnik, inž. Franc Zupančič, posestnik.
Okraj Laško:
Rudolf Pleskovič, šolski upravitelj, Ferdo R»š, posestnik in gostilničar, Jakob Štruc, delavec.
Okraj Litija: Franc Lajovic, župan, Milan Mravlje, bivši narodni poslanec,
Okraj Ljubljana mesto (dva mandata):
1.	Ivan Mohorič, gen. tajnik Zbornice za TOI,
bivši narodni poslanec,
2.	dr. Riko Fuks, mag. svetnik,
Okraj Ljubljana okolica (dva mandata):
1.	dr. Drago Marušič, minister za socialno poli*
tiko in narodno zdravje,
2.	mag. pharm. Hočevar, župan, Vrhnika.
Okraj Ljutomer:
Avgust Lukačič,
Jakob Rajh, posestnik,
Fran Skuhala, banovinski svetnik.
Okraj Logatec: Dr. Drago Marušič, minister /.a socialno poln tiko in narodno zdravje.
Okraj Maribor desni breg: Vinko (Joriijak, banovinski svetnik, , Frane Kirbiš, posestnik, Anton Krejči, bivši narodni poslanec.
Okraj Maribor levi breg: (dva mandata)
I.	lista: Ivan Janžekovič, posestnik,
dr. Iran Jančič, višji drž. tožilec v pokoju,
II.	lista: Rudolf Ogrinc, strojevodja. Karol Fras, tekstilni delavec,
Okraj Metlika: Martin Bajuk, banovinski svetnik, Ivan Malešič, obrtnik, Dakn Makar, bivši narodni poslanec.
Okraj Murska Sobota: Ivan (tenko, bivši narodni poslanec in vele« trgovec.
Okraj Novo mesto: Franjo Bule, župan, pos. in industrialec, Josip Matko, posestnik in župan, ing. Josip Pavlin, gradbenik, dr. Josip Režek, župan v Novem mestu, Sterbenk Karel, meščansko-šolski učitelj.
Okraj Prevalje: Kari Doberšck, šolski upravitelj, inž. Milan Lenarčič.
Okraj Ptuj: Mihael Brenčič, bivši župan, Lovro IVtovar, bivši nar. poslanec in pos.
Okraj Radovljica: Ažinan Ivan. župan v Lescah, Ivan Mohorič, gen. tajnik Zbornice za TOI i« bivši nar. poslanec.
Okraj Slovenjgradec: Leopold Kopač, učitelj, dr. Novačan Anton. gen. konzul, dr. Bogumil Vošnjjak, bivši nar. poslanec.
Okraj Šmarje pri Jelšah: Ljiidcvit Komar, šolski upravitelj, dr. Moser,
Anton Zdolšok. posestnik iu župan.
Občni zbcF
»IcveMsfeili zcidfrag
Predlogi in debata
V	debati, ki se je razvila o posameznih perečih vprašanjih, se je zrcalila resna prevdarnost in trdna volja da nadaljuje delo na zadružni njivi. Debate so se udeležili poleg ravn., ki je predloge utemeljeval, še delegati zadrug gg. dr. Boštjančič, Brezovar, dr. Gorišek, Legat, Košir, Koruza, Lenarčič, Lendovšek, Ložar, Novak, Pust, Šteblaj, Šumer, Strman, Toman in dr. Zdolžek. Po debati je občni zbor soglasno sprejel naslednje resolucije.
Odplačilni načrt za zaščitene kmete
Pravilnik ministrstva za poljedelstvo z dne 5. t. m. pooblašča revizijske zadružne zveze, da sestavijo načrt, po katerem morajo zaščiteni kmetje plačevati svoje dolgove pri kmetijskih zadrugah. Pismena anketa in debata sta pokazali, da zadruge ne zahtevajo ostrejših pogojev glede obresti in odplačilnega roka, kakor jih določa uredba od lanskega leta, kar je brez dvoma znak, da res prevladuje v organizaciji duh socialne pravičnosti. Večina zadrug pa zahteva, in to na podlagi utemeljenih dejstev, naj bo kmečka zaščita v toliko individualna, da ne bo ščitila onih, ki ne bi hoteli ob dospelosti plačevati obresti in obrokov in ki v škodo upnikov (zadrug) odtujujejo ali obremenjujejo svoje premoženje. Detaljnega načrta občni zbor ni sprejel, ker se je treba glede podrobnosti sporazumeti tudi z ostalimi zvezami, da bo postopanje enotno pri vseh zadrugah in ker bo načrt veljaven šele, ko ga bo odobril kmetijski minister.
Odprava prenosne takse
Vedno pogostejši so slučaji, da mora zadruga, ki je bila primorana sodnim potom zahtevati vrnitev dolga od dolžnika, posestvo na javni dražbi sama kupiti, ako noče, da bi utrpela še večjo izgubo. Kljub temu. da nima interesa, da bi obdržala na dražbi kupljena posestva, pa mora zadruga, ki je že itak imela velike stroške s sodno izterjavo in z izvršilnim postopanjem, investirati še naprej mnogo denarja, ker mora plačati 8°/o na raznih taksah in to na izvršilnih, prenosnih, državnih in banovinskih.
Zato piosimo. da merodajni faktorji to vpo-števajo in odredijo in napravijo slično kakor je to tudi že n. pr. v Avstriji, da se zadruge (denarni zavodi), ki so prisiljeni, da kupijo na sodni dražbi sami nepremičnine, na katerih je njihova terjatev zavarovana s hipoteko, oproste vseh sodnih (izvršilnih) kakor tudi ostalih državnih in samoupravnih taks in to pod pogojem, da te nepremičnino prodajo najkasneje tekom petih let.
Znižanje obrestne mere
Leto za letom se na vsesplošni pritisk znižuje obrestna mera, vendar je ta danes še vedno previsoka. Zadružništvo kot izrazito socialno-gospo-darska institucija je vedno tudi v tem vprašanju prednačilo in bi tudi rado to storilo v bodoče.
V	to svrho naj se uredba o maksimiranju obresti izpopolni tako, da posamezni denarni zavodi ali ena vrsta denarnih zavodov v banovini, maksimirajo z odobritvijo ministrstva ali banske uprave obresti za vloge do 2®/« izpod maksimuma, določenega v zadnji uredbi.
Druga velika neprilika, ki tudi izpodkopuje naše denarne organizacije, pa je visoka obrestna mera državnih in privilegiranih denarnih zavodov.
Zato prosimo pristojna oblastva, da ukrenejo pri privilegiranih zavodih, da ne bodo privatnim zavodom konkurirali, odnosno povzročali pri obrestni meri licitacije navzgor.
Zaščita kreditnih zadrug
G. dr. Gorišek je iznesel predlog, ki ga je občni zbor soglasno sprejel in se glasi: »K uredbi
o zaščiti kmetov z dne 3. VIII. 1934 naj se izda še dodatek v tem smislu, da so denarni zavodi, ki izkažejo, da so imeli 20. IV. 1932 več kot polovico svojih hranilnih vlog naloženih pri zaščitenih kmetih in eventuelno pri denarnih zavodih, ki uživajo zaščito, dolžni vračati vlagateljem 4°/o obresti od hranilnih vlog in od glavnice analogne zneske kakor predvideva uredba o zaščiti kmetov za posoijla, pri čemer velja za obveznost izplačila zapadlega zneska glavnice, enomesečni odpovedni rok. Izza 20. IV. 1932 na te vloge že izplačani zneski se imajo pri zapadlosti zgoraj navedenih zneskov smatrati kot izvedeno plačilo v smislu te uredbe.«
Dolžnosti nadzorstva
Iz revizijskih poročil izhaja, da pri mnogih zadrugah nadzorstva ne vršijo v zadostili meri svojih dolžnosti. Že v normalnih časih ima tako zanemarjenje dolžnosti lahko dalekosežne posledice, v današnjih, izredno težkih časih pa je neizpolnjevanje dolžnosti s strani članov nadzorstva lahko usodno za zadrugo. Obrni zbor poziva vse člane nadzorstev, da vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti, da so kot stalni kontrolni organi v tesnem stiku z načelstvom zadruge, ga opozarjajo na njegove dolžnosti in morebitne nedostatke.
Za pospeševanje zadružne izobrazbe
Zadružništvo je sicer priznano najprimernejša oblika gospodarske organizacije, ki naj socialno šibkejšim, zlasti kmetom in obrtnikom po-
maga do boljšega blagostanja, vendar doslej ni dovolj uspešno vršilo svoje naloge in to največ zaradi pomanjkljive zadružne ideološke in strokovne izobrazbe desettisočev naših zadružnikov. Da temu nedostatku odpomore, sprejme občni zbor ta le sklep: Poglobiti in razširiti je treba pouk o zadružništvu. Ustanoviti po nekaj dnevnih in tedenskih tečajev za člane zadrug in nuditi v ta namen primerna sredstva tudi iz javnih virov. Razširjenje pouka o zadružništvu na gospodarskih šolali. Uvajanje obveznega pouka vsaj dveh ur na teden o zadružništvu v zadnjih letnikih učiteljskih šol, da se tako usposobi učitelj-stvo za pouk na nadaljevalnih gospodarsko-za-družnih tečajih, ki jih predpisuje novi zakon o narodnih šolah.
Razširiti je treba zadružni tisk in v ta namen izdati potrebne učbenike, dalje propagandne in poučne brošure, letake in koledarje. Razširiti je treba glasilo Zveze med članstvom zadrug, za predsednike, podpredsednike in tajnike pa je naročnina obvezna.
0
Za poživitev gospodarstva
Stagnacija denarnega trga traja že četrto leto, zato ni čudno, če je danes ravno nelikvidnost denarnih zavodov ena največjih ovir za poživitev gospodarske delavnosti. Vzrok krize ni samo konjunktura, temveč je kriva tudi struktura nagega gospodarstva in gospodarskih organizacij, saj se niti nismo prilagodevali novim razmeram niti že desetletja odstranili zastarelosti, ki je prešla že v napake. V ta namen je potrebno, da vlada odnosno narodno predstavništvo sestavi gospodarski načrt, ki bo odgovarjal sedanjim potrebam in z novimi zakoni reorganizira denarne organizacije in modernizira vložno pravo.
Sazievm^M pipc^pczcem pcfp/en
Finančni minister je odobril proračun Dravske banovine, ki predvideva Din 83,653.260'— izdatkov in ravno toliko dohodkov.
V banovinski uredbi, ki izide te dni, se predpisujejo v kritje potrebščin proračuna od dne 1. aprila 1935 dalje naslednji banovinski davki, takse in doklade;
53°/oiia občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom.
5%na nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela k vsem neposrednim državnim davkom.
5%na zdravstvena doklada po § 17. zakona o zdravstvenih občinah, k vsem drž. neposrednim davkom,
dalje trošarina na alkoholne tekočine, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, na mineralne vode, na ocetno kislino, na
kvas, na bencin, električno silo, pnevmatiko, ter takse na plesne prireditve, 40°/ona doklada na državne takse od vstopnic in 4°/ona taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic, taksa na lovske karte, na zakupnine lovišč in ribolovov, na šoferske legitimacije, 2%na prenosna taksa nepremičnin, 100°/ona doklada k dopolnilni prenosni taksi, taksa za zavarovalne premije, davščina na dediščine, taksa na posest in nošenje orožja, banovinske administrativne takse in doklada k drž. po zakonu o taksah, taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih.
Uredba glede beduostnega fonda določa Din 5,850.000 — izrednih dohodkov in prav toliko izdatkov fonda, za čigar kritje se pobira od 1. aprila dalje izredna davščina delojemalcev in službodavcev, to je 0'5°/o, odnosno 1°/« od vseh zaslužkov delovnih sil, ki so zavezane socialnemu zavarovanju.
2V©ve žrive alkohola
Pretekli teden je doživela Dravinjska dolina dva uboja, ki sta vzbudila med sicer silno mirnim prebivalstvom veliko ogorčenje.
V torek zvečer je prišel 28 letni viničar France Grašič k gostilničarju Bercetu v Špita-lič, v čegar službi je bil kot viničar. Prišel je po mleko za svoje 4 male otroke. Iz gostilne sta odšla skupaj z Tonetom Pavčičem, ki pa je sedel na kolo in se odpeljal. Paučič pa se je oddaljil komaj za streljaj od hiše, po je zaslišal obupen klic: Tone! Obrnil se je ia jo zagledal pred gostilno Grašiča v mlaki krvi. Takoj so prihiteli na lice mesta še drugi ljudje, ki so slišali krik, in tem se je posrečilo napadalca prijeti. Napadalec je bil posestniški sin Marinček France iz Starih Slemen, ki je povedal, da je v nekem prepiru Grašič njegovega očeta udaril, za kar je sin obljubil se maščevati nad Grašičem, ki ga je res pričakal in udaril s kolom po glavi
tako, da je Grašič obležal, a na tleh ležečega je še z nožem zabodel.
Drugi žalostni slučaj se je dogodil na Brezju nad Oplotnico. Tam so sedeli kopači po končanem delu pri pijači; med njimi pa je kmalu prišlo do spora zaradi nekega dekleta. Posest-nikovega sina Maksa Brečka pa je v tem prepiru Ferdinand Gošnjak tako z nožem zabodel, da je obležal mrtev na tleh. Gošnjaka so orožniki že prijeli.
Zaradi dekleta sta se spoprijela tudi 22 letni Janez Mulec in 22 letni hlapec Ivan Kmetič iz Završke vasi. Ivan Kmetič je z več fanti skupaj napadel Mulca, ki je spremljal svoje dekle domov, toda Mulec se je branil z nožem in je Kmetica zabodel do smrti. Orožniki so Mulca, ki se zagovarja s silobranom, že prijefi.
Vsi zločini pa so se rodili iz preobilice pijače. Alkohol je naš- največji sovražnik.
Mnogo velikonočne sreče, veselja th zadovoljstva želimo vsem tovariškim Dzuštvom kmetskih fantov in deklet in vsem našim prijateljem in sodelavcem!
ZVEZA KMETSKIH FANTOV IN DEKLE! V LJUBLJANI
lv. Kronovšek:
Vslanimo 1
Vsi cerkveni prazniki nam dajejo tudi za naše življenje in delovanje lepe misli, vzpodbude in opozorila. Saj se skoraj vsi praznujejo kot spomin na en ali drug važen dogodek v preteklosti, katerega važnost ali posebnost ne bo obledela nikoli. Značilni so za vse Zemljane in vse čase brez izjeme.
Eden najvažnejših praznikov je za nas Velika noč — spomin na vstajenje Odrešenika. Velik po svoji zunanjosti, veselju in pomladanskem razpoloženju, še večji po notranjosti in duhovni globini. Za kmetske ljudi zdrav, važen in potreben v vseh pogledih.
Po zimskih mesecih, ivju in megli toplejši sol lični žarki, ki ne grejejo samo telesa, temveč tudi naše duše. To se da samo doživeti. Iz zimske okorelosti in zaspanosti pomladanska razgibanost in razpoloženje. Mraz te je stisnil in zadržal, pomlad te sproščuje, sproži, daje. Narava kliče, vabi in priganja k delu. Prostovoljno in nehote se zdramiš in razgiblješ — zaživiš! Ves si prerojen, v sebi čutiš mladost in voljo. Pomlad!
Velika noč je praznik vstajenja. Obujamo spomin Kristusove zmage nad smrtjo. Praznujmo istočasno tudi zmago nad duhovnim mrtvilom kmetskega človeka.
Do sedaj smo bili kmetski ljudje, kot nekdaj Kristus, zaničevani in prezirani, opljuvani in pretepani! Ni se nam pustilo govoriti, še manj uspevati in napredovati. Odvisni smo bili od tistih, ki so nam privoščili le trpljenje in revščino. Kaj nas rešuje, kaj dviga? Edino vera v naše zdravje in moč, vera v zmago pravice! Vstati hočemo — moramo! Dovolj imamo lastne moči! Sprostimo se vseh vezi, pomislekov in strahu!
V	tem je za nas rešitev in smisel življenja!
Naj nam pomladno solnce, vonj klijoče trave in cvetlic ter velikonočna pesem oživi smisel in utrdi vero v vstajenje spečih sil naše vasi!
V	s t a n i t e, naš čas prihaja!
glasnik sloge
politične skupine, ampak vseh občanov, op. ur.) brez razlike in je zalo njihova dolžnost, da pazijo pri svojem delu na lo, da odstranijo obstoječa nasprotja. Prihajam med vas kot glasnik sloge. Gledati moramo na lo, kaj nas združuje. Skupni interes nas vseh je, da rešimo slovensko in jugoslovansko gospodarstvo in zalo je potrebno skupno delo. Kakor smo ob smrfi kralja Aleksandra pokazali svoje enodušje v žalosti, iako pokažimo enodušje tudi v našem delu. Vsi, ki smo plakali ob smrli Viteškega kralja, spadamo v skupno fronto, pa naj se ia imenuje .nacionalna', .gospodarska' ali kakorkoli.«
Te besede bana dr. Puca so za naše razmere izredno važne, ker dokazujejo popoln prelom z našo politično preteklostjo in napovedujejo nova pota od najbolj merodajne sirani. Teh besed ni govoril ban dr. Pue kot zasebnik v kakem ožjem krogu svojih osebnih prijateljev ali znancev, ampak jih je govoril uradno, kol ban, torej kot najvišji predstavnik državne oblasti v Dravski banovini
Mi poznamo g. bana kot moža velike odločnosti in smo prepričani, da bo znal svojim besedam dali zadosten in učinkovit poudarek tudi v praksi, da bo v naši upravi enkrat za vselej konec tistega nesrečnega starega nazi-ranja, po katerem občine itd. niso bile »last« vseh občanov, ampak takorekoč »privatna lastnina« slučajne večinske stranke. Če se bo g. banu posrečilo izruvati iz našega javnega življenja tisto nesrečno — zlasti za upravo trikrat nesrečno — naziranje o nekaki strankarski »privatni lastnini« občin, in mi smo prepričani, da se bo to posrečilo, potem bo opravil veliko delo, če ne največje, za naš politični napredek!
Učni načrt III. Zvezinega prosvetno-organizatoriČnega tečaja za dekleta v Ljubljani Na tečaju, ki se je vršil od 29. marca do G. aprila t. so bila naslednja predavanja: ideološka: Kaj je kmetska ideja in kmetski pokret. Kmetski pokret in mladinske organizacije v drugih državah. Vzgojna: Kmetska in državljanska vzgoja. Smernice za izobrazbo in vzgojo kmetske mladine. Vedenje in nastop. Organizacijska: Mladinske organizacije in njih pomen. Delovanje ženskih odsekov v naših društvih. Dolžnosti predsednika. Dolžnosti tajnika. Blagajniško poslovanje. Knjižnica in dolžnosti knjižničarja. Organizacija društvenih prireditev. Gospodarska: Pomen in delovanje zadrug. Doma'"' obrti v Sloveniji. Kmetijski poizkusili krožki. Trgoviua z agrarnimi pridelki (mleko, sir, jajca, zelenjava, cvetlice, semena zdravilna zelišča itd.). KuRurno-politifna: Kmetski šport in tekme v kmetskem delu. Učitelj ia vaška kultura, Kaj je politika in
iCmeiska
mladina
San dr. 5Pmc —
hrana dojenčka. Spolne in druge nalezljive bo-politične stranke. Igra na kmetskem odru. Režija na odru. Sminkanje. Pomen in vpliv tiska. Kmetski tisk — poročevalska služba. Pravna: Udejstvovanje žene v javnem življenju. Ustroj države, banovine in občine. Ženitne. pogodbe in dota. Gospodinjska: Žena kot gospodinja in ma-
ti. Gospodinjsko računovodstvo. Red in snaga v stanovanju. Perilo in ročna dela. Priprava jedil in serviranje. Mleko, njegova uporaba in predelava. Vkuhavanje sadja in konzerviranje. Sadje v gospodinjstvu. Gojenje zelenjave in povrtoin* Gojenje sobnih in vrtnih cvetlic. Racionalna ko-košjereja. Kako postrežem gosta, Zdrarsireiiaf
Pretekli teden je ban Dravske banovine dr. Dinko Puc uradno potoval po bivši mariborski oblasti. Za časa svojega bivanja v Mariboru je sprejel tudi župan iz okrajev Maribor-levi breg in Maribor-desni breg.
Po pozdravu pa je imel ban dr. Puc na župane nagovor, ki zasluži vso pozornost javnosti. Rekel je namreč med drugim:
»župani morajo imeti pred očmi interese vseh občanov Itorej ne samo interesov te ali one
Udeleženke III. prosvetno-org«nizatoričnega tečaja, ki se je vršil v Ljubljani od 29. marca d«
6. aprila t. 1.
551 f '■% >v - v
Prva pomoč iu domača lekarna. Higiena vasi in kmetskega doma. Higiena telesa. Nega in pre-lezni.
Predavali so: dr. Bonča, zdravnik, Ivanka Bergant, uradnica, ing. Bogdan Ferlinc, ravnatelj Kmetijske družbe, dr. Srečko Goljar, odvetnik, Alojzij Hreščak, učitelj, ing. Ivo Jelačin, referent kr. banske uprave, Manica Koinanova, pisateljica, Marjana Kokalj-Zeljeznova, prof., Ivan Kronovšek, predsednik Zveze, dr. Konva-Iinka-Tavčar, zdravnica, Anton Lap, ravnatelj, Pavle Marc, sodnik, dr. Viktor Maček, odvetnik, Milan Mravlje, bivši nar. poslanec, Fran Pavlica, referent kr. banske uprave. Dr. Karel Petrič, direktor Hig. zavoda, Danica Pugljeva, prikroje-valna učiteljica, Ivan Rudolf, profesor, Sonja Rožmanova, voditeljica javne kuhinje Delavskega doma, Viktor Rozman, uradnik, Božo Račič, ravnatelj, Dolfe Schauer, tajnik Zveze slovenskih zadrug, Fran Trček, ravnatelj, Stanko Tomšič, jurist, ing. Beno Wenko, referent kr. banske uprave.
Ogledi: Tovarna testenin »Pekatete«, tiskarna Merkur, mestna klavnica, mestni muzej, mestna vrtnarija, združene gorenjske mlekarne.
Prireditve: Drama: ^Matiček se ženi«. Opera: »Štirje grobjani«, »Zdaj Vam eno zaigram«. Kino: »Dekleta brez postelje«.
Šmartno ob Savi
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija tekmo koscev, na katero vabimo vsa tovariška društva in jih obenem prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in naj raje nas pose-tijo s čim večjo udeležbo.
Notranje gorice
Sporočamo, da se vrši redni občni zbor našega društva na velikonočno nedeljo, dne 21. aprila t. 1. ob pol 10. uri v Gasilnem domu v Notranjih Goricah. Na ta zbor niso vabljeni le člani, ampak tudi starši članov in sorodniki, da zvedo kakšne cilje zasleduje društvo.
Sinkov Turn
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija veliko tekmo koscev. Vsa tovariška okoliška društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in da nas posetijo, kar bomo tudi mi ob
priliki vrnili. V slučaju, da bi bilo slabo vreme, se tekma preloži na 16. junija t. 1.
Sv. Jurij ob južni železnici
Na III. rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet, ki se je vršil 31. marca v narodni šoli ob 9. uri dopoldne, smo izvolili sledeči odbor: tov. Tone Merelavič, predsednik; tov. Blaž Urleb, podpredsednik; tov. dr. Albin Sedej, tajnik; tov. Jaka Fendre, blagajnik; tov. ing. Franjo Kropivšek in tov. Joža Mulec, nadzornika. Za načelnico ženskega odseka smo izvolili tov. Miro Kolarič, za načelnika kolesarskega odseka pa tov. Senegačnika.
Sv. Bolfenk pri Središču
Drainatski odsek našega Društva kmetskih fantov in deklet pripravlja za praznike razvedrila polno predstavo, vaško veseloigro »Ploha« s predigro »Oporoka lukovškega graščaka«, ki jo bo priredil na velikonočni ponedeljek, t|jie 22. aprila ob pol 3. popoldne v tukajšnji šoli. V odmorih bo gledalce zabavala godba. Kdor hoče za trenutek pozabiti na svoje skrbi in prijetno preživeti popoldan, naj ne zamudi ugodne prilike in nas obišče. Vsi, ki ljubite lepo igro, prihitite na velikonočni ponedeljek k nam in zadovoljni boste odhajali domov. Na svidenje!
Adlešiči
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet Adlešiči, p. Črnomelj, je za Veliko noč pripravilo mnogo prav lepih belokranjskih pisank. Na razpolago so vsem tovariškim društvom in tudi ostalim, ki bi se zanje zanimali. Cena komadu je Din 2—.
Škofja Loka
Jako nevarna voda, ki izvira pod Sv. Joštom, je potok Žabnica. Voda navadno ni velika, toda če le količkaj dežuje, naraste prav naglo tako, da se razlije daleč miokrog po polju in travnikih. Samo tekom zadnjih 10 let je voda uničila kmetom po površni cenitvi nad 5 vagonov krompirja. Svet pa, ki ga voda običajno zaliva in ki meri okrog 5 kvadratnih kilometrov, nameravajo sedaj napraviti kolikor mogoče ploden, a zato morajo Zabnico regulirati. Nekaj so začeli že delati pred 2 leti, letos pa nameravajo s pomočjo banske uprave delo končati. Banska uprava bo prispe-
vala k stroškom zneskom 70.000 Din, za kar ji je vse prebivalstvo hvaležno.
Litija
Naš okraj je močno hribovit in zato ni čudno, da so vse ceste speljane preko velikega števila precej hudih klancev. Posebno znan je takozvaui špančkov klanec pri Pustem Janovju, ki ima okoli 10 odstotkov vzpona. Ta klanec sedaj prelagajo pod nadzorstvom banovinskega inženjerja, tako da ho klanec imel le še kakšne 3 odstotke vzpona. Pri delu je zaposlenih okoli 50 rudarjev iz zagorske doline. Preložili oziroma znižali pa bodo še več drugih klancev, tako da bo zveza med našim okrajem in Zasavjem znatno olajšana.
Sv. Marjeta ob Pesnici
Dne 31. marca smo imeli svoj II. redni letni občni zbor, na katerem smo izvolili sledeči odbor: predsednik: Ivan Novačan, podpredsednik: Franc Fokonja: tajnica: Štefka Valentan, blagajnik: Anton Šuinan.
Sklenili smo, da bomo priredili v letošnjem letu poleg predavanj tudi tekmo koscev in žanjic. V tem je naša bodočnost!
Zahvala
Tskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k sijajnemu poteku in uspehu fantovskega in dekliškega tečaja, ki sta se vršila od 11. februarja do 19. februarja in od 29. marca do 6. aprila t. 1. Prav posebno pa izrekamo vsem gospodom in tovarišem, gospem, gospodičnam iu tovarišicam, ki so na tečaju predavali, našo toplo kmetsko zahvalo. Naj imajo zavest, da so dajali nauke in nasvete 100 mladim fantom in dekletom, borcem za našo zdravo kmetsko misel in splošen preporod naše vasi!
Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
mtfSM^Vv najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter razne športne čepice nudi v bogati izberi po nizkih cenah
MIRKO BOGATA)
trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trgi št. 14
Solidna postrežba — Sprejeraaio se popravila
Janko Furlan:
Kam — kako — zakaj?
Osišče današnjih razglabljanj tiči pred vsem v vprašanju, kako Meči ti obstoječo splošno bolezen, ki je zamotala v svoje pogubno omrežje devet desetin ljudskih ali narodnih plasti; razmišlja in ugiba se, kako odstraniti prilike, ki izzivajo vedno večje in ostrejše družabne odnose. To veliko socialno vprašanje visi nad nami in se spušča nad nas ter pomika pred nas kot ogromni žareči vprašaj. Eni se tega določno zavedajo, druge draži v tem nagon in jim slutnje čara jo vsakovrstne privide in sanje, tretji pa ud a no čakajo, kaj se bo porodilo. Čim večja je armada teh poslednjih, tem težje je stališče enih in drugih, a tem težje tudi in pred vsem »a one, ki po nazorih »udanih« imajo neko ča-rovuo ali božansko moo in lahko z enim mahom pravično in pošteno uredč ter odpravijo krivične razmere. Tej veliki zmoti, ki je tudi pri nas precej prostrana in razgrinja našo veliko nepripravljenost in nerazumevanje socialnega sestava, moremo objasniti to-le nepobitno ranico:
Zravnani« krivic s strani najvišjega odgovornega mesta bi bilo mogoče le v primeru, če bi bila na mestu naše človeške družbe s tako različnimi oeobinami in interesi — le čreda ovac, ali pa če bi poštenemu svetu vladali sami polteni moije. Poudarjamo: v prvi vrsti pošten
svet in šele takim na čelu pošteni vladalei. Ni dovolj, da odločajo odlične lastnosti ali morala le ua najvišjih mestih, — ni dovolj, da se dobre težnje javljajo le od ene (te) strani strani, ampak morajo te dobiti ojačenje in razumevanje od spodaj navzgor, iz ljudskih množic. To morajo torej biti za vsakokratne reforme zrele in imeti za to vse predpogoje, to je: razvit osebnostni čut, čut dolžnosti in pravice napram sočloveku (človeški družbi), čut odgovornosti, samostojnosti itd., zato kratko: množice morajo biti prešinjene z resnično demokratično kulturo. Če te ni, je zaman težnja redkih, dasi z ja-kim idealizmom prežetih poedincev za zboljšanje razmer.
Dokler predstavljajo narodne plasti maso poedinih individualnosti (bitij), ki le čakajo, kakšne reforme se jim poda/e, je vsak napredek izključen. Maso, ki nima potrebnega razumevanja za lastne socialne ustanove, morejo upravljati le policijske reforme. Naj navedemo, kaj pravi v tem pogledu profesor psihologije (duše-slovja) na varšavski univerzi, Abramovvski: »Pomanjkanje samostojnosti sega globoko v notranje življenje ljudstva, da niti vodilne osebnosti, niti politične stranke z jasno opredeljenim programom ne morejo vladi staviti nobenih drugih zahtev kot take, ki bi jih mogli izraziti s formulo: Kaj naj se zahteva od <lrž&V6.<
Piešiuja nas miselnost, da smo le snov, ki fcfc more poljubno izobličiU in ponavljajo se usodepolne besede: >Napravite iz nas to ali ono, le da nas obvarujete pred pripadanjem iu
nam preskrbite kruh, podpore, bolnice...!< Država naj za uas misli in dela, ona uaj nas redi iu obvaruje pred zmotami.
Ali je to demokracija (gospodstvo ljudstva)? Ne! Brez nagona socialne pomoči, brez ljudi, ki reform ne zahtevajo, ampak si jih 9 svojimi lastnimi ustanovami znajo sami izvesti — brez umetnikov v samostojnem organiziranju socialnih potreb in končno brez nagiba k samostojnosti in spoštovanja samostojnosti drugih ni resnične demokracije.
Naj bi ministrski svet ali parlament izdal najdalekosežnejše reforme, Če je ljudstvo demokratično nezrelo, so le kos papirja, ki si ga uradna birokracija svojevoljno in poljubno tolmači. Nekam tako je pravkar v manj zrelih narodih, tako — priznajmo to resnico od krito iu jasno! — tudi pri nas.
Ni pa dovolj, če dejstvo le pribijemo, važnejše iu bolj potrebno je, priti tej resnici do dna ali razgrniti njene vzroke. Saj gre vendar za to, da uedostatke odstranimo, ne le ugotavljamo.
Odked torej pojav gmotne, socialne >11 duševne jsaostalosti * ljudskih plasteh?
Povrnimo se spet k uvodoma omenjenim razglabljanjem, ki polnijo vsebino današnje krize, katero pa delimo v dva deta; v gospodarsko in moralno krizo, poslednjo bomo označili s krizo demokracije.
Vesele prež^ni&eJ
faan Albreht:
iPesem vstajenja
V cvet se odeva ves svet pomlajeni in pesmi Vstajenja povsod se glase, zemlja odpira se sončnim objemom, novemu upanju naše srce.
Zvon se je zganil in pesem nam poje. pesem Vstajenja, rasti in moči, grob se zrahljal je in skala se maje, strla jo sila je rešuje Krvi.
Trka na okna, na vrata, na srca: ■»Vstani, kdor mrtev si trpel doslej, vstani in pojdi na polje zeleno in se ob soncu Pravice ogrej!
Vstani, brezimni brat dela in truda, vstani, stoletja brezpravni trpin, kliče te zopet drameča se gruda, kliče v ljubezni sam božji te Sin!»
Tiho, kot da se čez noč je razcvela, zbira k Vstajenju se vas za vasjo: brazde zrahljane in trate zelene žuljem in znoju in žrtvam pojo ...
Spredaj v ozarjeni slavi življenja lahno čez polje sam božji gre Sin, z žezlom ponižanja, s krono trpljenja Gubec za njim je, neustrašni trpin.
Dolga je vrsta brezimnih, brezpravnih, ki dali za naše Vstajenje so kri: v mirnem zanosu smehljajo se grudi, radost jim seva iz jasnih očiv
Kdo jih prešteje, spozna in objame, ki so pred nami trpeli za nas?! Bog naj plačnik in vodnik jim ostane, v sveti molitvi jim klanja se vas.
Vendar ni konca in dalje in dalje tisoči slavni se nemo vrste — Kje še na svetu v procesiji taki svoje Vstajenje trpini slave?!
Kje še med svoje kdaj z žrtvijo tako stopil iz groba je večno svetal kakor v Vstajenja je našem sprevodu naš Zedinitelj, naš Viteški Kralj?!
Kvišku vsa srca! Kot Rešenik drugi živel za nas je, za nas daroval svoje življenje, da večno zedinjen z grudo in z nami — pri nas bo ostali
Pojte, zvonovi, in vere nam vlijte, vere, da iz te nedolžne krvi svita jo narodu dnevi Pravice, raste Vstajenje nam naše vosi —J.
Gledam s klanca pod Obirjem, od koder sem tolikokrat gledal po Rožu liste dni, ko smo upali drugače, nego je poiem prišlo. Gledam la lepi svet in mi je tesno. Saj veste, kako je kmetu, kadar se razgleduje po njivi, ki je bila nekdaj njegova last, last njegovih dedov iz roda v rod, pa mu jo je potlej kriva usoda iztrgala. Bogve, čigava je zdaj in kako zanemarja novi lastnik to, kar bi bil on gojil z največjo ljubeznijo ...
Dvakrat tesno mi je, Ko začujem velikonočne zvonove. Skoraj, skoraj bi se mi iztiho-lapila solza iz oči. Saj si zatrjujem in ponavljam, da ni prav, ako je človek žalosten in brez moči, ko bi bilo ireba zavihati rokave in delali, delati. Da, delati in vztrajali, pa naj bodo verige še lako težke, naj se smrt še lako strupeno reži!
brrr, le nikar besedičenja in besedne io-lažbe: Resnica je lrda, resničnost kruto brezobzirna. In ta lrda resničnost nam dan za dnem pripoveduje, kako na tej slovenski zemlji polagoma legajo v grob častitljive slovenske korenine. Rod za njimi — kakšen bo? Tujec ga obdeluje, tujec mu tehta besede in čuvstva, jih gnete in kroji po svoje. Ali bi se potem človek čudil, ako na slovenski pozdrav dobi nemški odgovor iz otroških ust? Zemlja, zemlja naša, kdo bo čez petdeset, čez sto let jemal od tvojega naročja plodove žuljev in krvi in znoja, ki le je z njimi dolga stoletja gojil tu slovenski rod?!
Tam, kjer iz gozda šine pol na cesto, za-slišim govorjenje. Dva kmeta gresta, dva starejša možaka, oba trdna gospodarja. Poslušam.
»Nič ne rečem, Tina si zna privoščiti, da mu je malokdo kos, samo —«
»Aha, privoščiti pa, privoščiti. Tudi jaz bi si znal. Ti tudi. Vsak, samo —«
»No, no, potlej sva pa že skupaj. Jaz pravim: Če bo še kaj časa tako počel, mu bo k letu spomladi kukavica s štora pela —«
»Da, da, pa še po štor bo moral iti kam na posodo —«
In se zasmejeta.
»Drži, kar imaš,« pravi čez čas prvi. »Tako bi sodil jaz po svoji pameti.«
»Tak, tak,« meni drugi. »Če to držiš, že še pritegne kaj novega zraven, če pa staro izpustiš, pa kar palico v roko in srečno pot —«
»Kaj prerokujeta o kukavici? stopim možakoma naproti.
»O, Bog vas sprimi!« se hkralu zavzameta kmeta in smo takoj v živahnem pomenku. V skopih besedah, a v tem bolj krepkih primerih mi povesta, kako in kaj se godi lod okrog. V teh koreninah in nič moje čmerikave žalosti.
»Kaj nam pa kdo more,« se trdno upira starejši, ki je že ves siv in kakor prsten. »Kar sem jaz sejal, bom jaz požel —«
»Oni lahko govore, kakor jim je všeč,« meni drugi, nekaj mlajši in malce bolj svež. »Mi bomo pa tako, kakor so nas učili, in bomo svoje učili tako kakor znamo sami.«
V očeh se mu iskri. Ponos je lo, živa vera, moč. Kakor bi gledal pomladni gozd, ko ga zjutraj še rosnega obsije sonce, se mi zdi, ko gledam v njegove oči.
Ne, ob teh dveh tudi v meni ni več prostora za potrtost. Samega sebe me je skoraj sram, ko pomislim, kako sem še pravkar čme-rikavo obupaval.
»Zemlja, gospod,« mi medlem razlaga starec, »daje moč. Nikjer ni lake moči kakor v zemlji. Samo zvest ji mora bili človek. Tega gruda ne mara, da bi kdo služil dvema gospodoma hkralu. Ali si njen, res njen, z dušo in s telesom, ali te pa pahne od sebe.«
Kakor prerokba mi zvene kmetove besede. Koliko resnice jc v lej preprosti trditvi, koliko
čiste resnice, ki se mnogi vzlic učenosti in modrosti vse življenje nikoii ne dokopljejo do njel »A kaj sla imela s kukavico?« »I, sosed Tina je še mlad. Pravkar je prevzel za očetom, pa seka gozd kakor bi žel. Kmet brez gozda pa, tu pri nas, je mlatič brez cepca —«
»In sva se odločila, da opozoriva mladega soseda, kaj ga čaka, če hitro ne okrene. S šio-ra mu bo kukavica pela, ker drevja v njegovem več ne bo —«
»Pa tudi štora ne bo v njegovem, ker mu bodo prej prodali, ako pojde tako dalje —« ln se smejeta. Vzlic vsej resnobi se sme-
jeta.
»Tako inu bova povedala za pirhe. Če je pameten, ne bo zameril, še vesel bo takih pir-hov, če letos ne, pa vsaj čez čas —«
Ko se jima prilrjevaje čudim, kako sta si vzlic vsem tegobam mogla ohraniti toliko vedrine, se hkratu zasmejeta, češ:
»Kako naj bo drugače? Če počno tisti, ki jim nismo všeč, ne vem kaj z nami, nam ne morejo vzeti smeha. Nak, smeha si ne damo vzeti. Iz zemlje raste in iz srca, ali ne, gospod?«
Res, smeh, ki klije iz zemlje in iz srca, tak smeh je zaklad. In dokler ga bo kaj v naših ljudeh, lahko še verujemo v bodočnost.
»No?« me prekineta v mislih. »Kaj pravite vi?«	•
»I, kaj? Vesele, prav vesele praznike vama želim, možaka — korenjaka!«
»In midva vam in vsem, ki so z nami,« mi sežeta kmeta zapored v roko.
Dan je vse svetlejši, zvonovi pojo, livade so kakor dragocene preproge. Na njih živordeči rubin: slovensko srce, srce slovenskega kmeta! Pozdravljeno! Vesele praznike! 1. A.
Manica:
Veli&oiicčnc misli
čitala sem o grofu, ki je kupil pri vrtnarju raznih rastlin ter jih zasadil na svoj vtI. Toda rastlinje, komaj presajeno, je že začelo vidno hirati in grof je ves ozlovoljen poklical vrtnarja, naj se prepriča sam, kako slabo blago je dal za grofovski vrt.
Vrtnar res pride in s prav strokovnjaskim očesom pregleda lego vrta, nato preišče zemljo in slednjič reče:
»Gospod grof, v zmoti ste. Rastline so dobre, a vaš vrt je zanič. Čemu ste si izbrali ta ozki svet tu med poslopji, kamor nili dnevne svetlobe ne prihaja mnogo, prav nič pa sonca, ki je rastlinju lako potrebno! Zemlja je pusta in peščena, gnojili nisle menda še nikoli. Dajte zemlji gnoja, dajte ji polrebnih snovi in videli boste, da bo rasllo kakor na povelje!«
Grof se zamisli in — uboga vrtnarja. Pro-šlor za vrl izbere na sončni slrani, zemljo ukaže prekopati in dobro pognojiti. In res, vse kar je potem v to zemljo zasadil, je uspevalo, da je bilo veselje.
Zakaj sem povedala lo? Pač zalo, ker se mi zdi to nekaka prispodoba, nekaka živa slika sedanjih razmer in sicer s posebnim ozirom na naš kmetski stan.
Danes zdihuje delavec, obupuje obrtnik, toži trgovec, godrnja uradnik, sploh — danes je nezadovoljno vse. In potem se oglase še razni malkonienti, ki lako radi pozabljajo nad vsem in na vsakogar, ne sicer da bi bili k temu upravičeni, ampak kar tako. Zabavljanje jim je v krvi in brez lega pri njih ne gre.
Resnica je seveda, da danes marsikdo upravičeno loži. Je res hudo skoro za vse stanove. Manjka jim dela, manjka zaposlitve, pogrešajo proizvajanja, z eno besedo <— zaslužka ni.
Toda — ali niso vzroki lega splošnega mi-zernega slanja po večini prav laki kakor oni na grofovem vrlu? Prav gotovo! Kako naj uspevajo razni slanovi, ki zavisijo prav tako od lunetskega stanu kakor rastline od zemlje!
Kmet, kmelski slan, lo je oni iemelj, na katerem slonijo več ali manj skoro vsi drugi slanovi. Kmetski stan je tisti granitni steber, tista neizčrpna sila, listi ogromni motor, ki daje življensko moč tisoč in lisočem.
Toda kakšne so danes življenske prilike kmeta? Po večini revščina! Cene kmetskim pridelkom so, ne smešno, ampak sramotno nizke. Težko plačuje poljedelec davke, težko kupuje ono, kar ne pridela doma, a imeti mora, tako n. pr, sol, olje, sladkor, milo, žveplenke, petrolej in drugo. In potem, kje je obleka in obutev za vso družino, kje popravilo poslopja, orodja itd?
In če kmet sam zase ne zmore najpotrebnejšega, kako naj potem da zaslužka drugim...?
Dokler je kmet pridelal oziroma svoje pridelke prodajal kot se sposobi, so vedno tudi
^VabiFazije zdravilnih zelišč
Plodonosno delovanje »Kmetijsk^ družbe«
Mi smo že večkrat naglašali, da je v naši deželi še precej neizkoriščenih zakladov, ki jih treba samo začeti dvigati po pametnem načrtu, pa se bodo koristi kmalu pokazale. Med take še nedvigujene ali malo dvignjene zaklade spadajo naga zdravilna zelišča.
Lani maja je Kmetijska družba začela propagirati nabiranje zdravilnih zelišč in njen oddelek za propagando in nakup zelišč se je lotil ene najhvaležnejših in najpotrebnejših nalog, ki so domena KD. Z vnovčevanjem pridelkov družba koristi premožnejšemu kmetu, ki lahko pridelke prodaja, kar je seveda tudi prav, toda posebno je potrebno pomoči ljudstvo, ki ne more ničesar prodati in ki ne pridela niti zase.dovolj.
Doslej je bilo pri nas nabiranje zdravilnih zelišč, cvetja, jagodičja itd. skoraj neznano. Ljudje so nabirali le za svojo potrebo, ako je pa kdo nabiral tudi za prodajo, je bil prisiljen prodajati pod ceno. Prekupčevalcev je v vsaki panogi trgovine vedno preveč, v tem primeru je pa bilo izkoriščanje ubogih ljudi vprav velikopotezno. Nujno je bilo, da je vzela stvar v roke KD, in sicer zato, da se odpravi izkoriščanje ljudi in da se obdrže cene zelišč na primerni višini. Toda akcija KD je izrednega pomena za narodno gospodarstvo tudi zato, ker smo doslej uvažali nešteta zelišča kot surovine za izdelovanje zdravil, dočim ni prišlo nikomur na misel, da se baš v takšnih rastlinah ter plevelu vprav dušimo, toliko jih je povsod. Tako je n. pr. pod-lesek, ki je sicer najnadležnejši plevel na seno-žetih, zelo koristen za nabiralca, spomladi se nabira seme, jeseni pa čebulice. Celo v koprivah je deuar, kakor tudi v raznih strupenih zeliščih, ki jih kmet mora itak trebiti na pašnikih. In kdo bi mislil, da se v denar lahko spravi tudi hrastov mah, ki je nevaren zajedalec na sadnem drevju! Ako nabiraš hrastov mah, koristiš sadjarstvu in imaš še poseben zaslužek.
Ne pripovedujemo vam bajk. Kmetijska družba je lani vnovčila 4 vagone hrastovega mahu in po njenem zgledu je začel mah kupovati tudi neki trgove«. Sama je izplačala mah nad 100.000 Din. Prav tako neverjetno se zdi, da je KD prodala v inozemstvu 40 vagonov smrekovih storžer iu so za nje dobili Gorenjci nad 300.000 Din. Največ so jih nabrali pri Bohinja. Pozimi, ko kmet nima nobenega zaslužka, »ilkar se je ustavila trgovina z lesom, je takšen «aslužftk prava sreča sanj. Iz številk pa razvidi-m*t d« gre M grar« trgoviao. Za liste in koro-
drugi našli kruha, samo, če so imeli resno voljo in veselje do dela. Dober trden krtiet je vedno cenil red ne le pri družini nego tudi pri živini, pri opremi, orodju, povsod! In tako je vedno našel zaslužka pri njem čevljar, krojač, kolar, kovač, sedlar, torej: kmet je dajal živeti in zaslužiti ludi drugim!
Če hočemo, da se povrne čim preje normalno življenje, bo treba začeti pri korenini, Ireba je rešiti kmeta in mu zasigurati njega vredno življenje! Pred vsem se morajo vzpostaviti kmetskim pridelkom primerne in spodobne cene in kriza bo kmalu, če ne popolnoma odpravljena, prav gotovo pa zelo omiljena!
Dajie deblu potrebnega soka in ozelenele bodo veje, vrnite kmetu njegovo blagostanje in dvignil se bo ne le on sam nego ludi vsi drugi stanovi! In tedaj bo naš ljubi narod slavil veličastni »Vstajenja dan«, ki pa ne bo štel samo štiriindvajset ur nego nam bo sijal trajno in tedaj bomo res v polni meri slavili srečno Alelujo!
nine volčje črešnje so nabiralci prejeli 250.000 Din, za arniko 100.000 Din, za seme podleska 100.000 Din, za koprive 35.000 Din i« za cncijan 70.000 Din. Lipovega cvetja ima KD y zalogi okrog 15.000 kg in je zanj izplačala lepe tisočake, saj je kupovala boljše cvetje po 12 Din kg. Omenili smo le nekatere vrste tega naravnega blaga, ki ga ni treba pridelovati, toda vnorčiti se da okrog 400 vrst raznih zelišč, korenic, cvetja itd. Kmetijska družba ima v zalogi okrog 180 vrst tega blaga.
Prav tako, kakor organizacija izvoza zelišč, je tudi potrebno, da začnemo predelovati siro-vine za zdravilstvo doma. Dovol; značilen je primer: Izvozili smo 10 vagonov slezovih koreninic po 5 Din kg, uvažali Smo jih pa zre/.aiie po 35 Din kg. Samo stroj za rezanje koreninic bi potrebovali, pa bi nam ne bilo-'treba kupovati dragih »izdelkov« ter bi prihranili velike vsote.
Prevsem hoče spraviti Kmetijska družba na trg čaj, ki sicer ne bo imel naziva »zdravilni«, čeprav je sestavljen iz 18 zdravilnih zelišč po dobrem receptu, bo pa tako dober nadomestek za uvoženi čaj, da ga bo lahko povsem izpodrinil. Sestavljen je iz samih že v stoletjih preizkušenih zelišč med našim ljudstvom in mu vsi strokovnjaki napovedujejo veliko bodočnost. Med drugim je v njem: lipovo cvetje, slez, lapuh, ka-melice, robide, bezeg, tavžentrože, trpotec, pljučnica, preslica, borovnice, papeževa sveča itd. Izdelan je iz samega skrbno izbranega, najboljšega blaga. Prodajali ga bodo v velikih kartonskih zavitkih po 5 Din, po brezkonkurenčni ceni. Doslej so razposlali že 17.500 zavitkov na kmetijske in gospodinjske šole, kuhinje itd. Čaj izdelujejo šele 14 dni. Naša država uvozi na leto za 48,000.000 Din čaja. Vsi ti milijoni lahko ostanejo doma! Samo nekoliko propagande je treba in naš čaj bo lahko izpodrinil uvoženega, od česar bomo imeli vsi korist, tudi naši trgovci. Ako pride do tega, bo imelo naše revno ljudstvo dovolj zaslužka že pri samem nabiranju zdravilnih zelišč za čaj.
Vprašanje propagande za to važno stvar je tako pomembno za naše gospodarstvo, da bi se mu morali posvetiti vsi, ki lahko koristijo na kakršenkoli načiu.
Kmeisbe občine in indu&lvije
Naši »gospodarstveniki: kaj radi naglašajo veliko važnost industrije za našo deželo in naše prebivalstvo. Naša dežela, tako pravijo, je mnogo premajhna, prerevna, da bi mogla prehrauiti vse svoje sinove, in ker je danes odtok domačih delovnih moči v tujino, zlasti v Ameriko, skoro
nemogoč, nam ne preostane drugega, kakor da ustanavljamo vsepovsod industrije, kjer naj najdejo odvišne delovne moči svoj kruh in zaslužek.
Ne tajimo, da imajo zastopniki industrije do neke mere prav — ampak samo do neke meref Pomisliti moramo namreč, da industrija ni zemlja, ki je večna in večno rodi; ampak industrija je zelo, zelo tvegana zadeva, dokler podjetje uspeva, je res vse dobro, toda kako pa potem, če nastopi kriza, kakor jo preživljamo danes?
Danes nain ne manjka primerov, ko industrija zlasti za podeželske občine ne pomeni več blagoslova, ampak, recimo kar naravnost: prekletstvo! Ni dovolj samo to, da imajo zlasti ve-leindustrije svoje centrale v velikih mestih, kjer tudi plačujejo večino svojih davkov in doklad, ampak največje zlo pride za podeželske občine takrat, kadar se pričenja skrb za brezposelne! Če brezposelni delavci še ne prebivajo dolgo v občini, se jih občina že še kako iznebi — toda kaj potem, če so si delavci s svojim dolgotrajnim bivanjem v občini že pridobili domovinsko pravico. In če je takih delavcev nekaj sto ali pa celo par tisoč, takrat mora občina globoko posegali v svojo blagajno, da zadosti svojim socialnim nalogam! Ti izdatki so pa navadno tako visoki, da daleč nadkriljujejo vse koristi, ki jih je dala ta ali ona industrija občini, dokler je podjetje kaj neslo!
Ponekod so se dogajali slučaji, da so se občine kar trgale za to, kam bo prišla kakšna industrija in so dajale podjetnikom na razpolago zastonj občinska zemljišča, jamčile za dolgoletno oprostitev občinskih doklad in kar je še sličnih ugodnosti. Ponekod so se taki poizkusi res posrečili, če in dokler je bila industrija trdna — mnogo pa je bilo tudi nasprotnih primerov!
Podeželske občine bi morale v takih primerih kolikor toliko varovati svoje koristi in doseči na ta ali oni način, da bi industrija sama prino-mogla skrbeti za svoje brezposelne v dobrih časih. Samo denar in dobičke pobirali v dobrih časili, v slabih časih pa vsa bremena oreoustiti občinam, to pa ne sjre, ker so taka bremena rs naše občine pretežka.
Važno vpva&anie: dole na hmelih
Pri zadolžitvi kmetskih posestev ne igraio velike vloge samo zaostali davki, bolezni ali druge nesreče ali pa ponesrečene špekulacije, ampak ludi vprašanje dot. Mogoče so vknii-žene dote največja postavka med kmetskimi dolgovi.
Na deželi ni mnogo gospodarjev, ki bi zapuščali pri svoji smrti kakšno znatno premoženje v denarju; naša posestva donašajo namreč komaj toliko dohodkov, da ie »za sproti, o kakih prihtankih pa sploh ni govora. Če bi kmetje lahko prigospodarili toliko, da bi vsakemu sinu ali hčeri lahko zapustili primerno doto v gotovini, bi vprašanje dot sploh ne obstojalo; ker pa gotovine ni, ne preostaja drugega, kakor da mora dote plačevati — posestvo.
Račun je navadno tak, da prevzame sin ali hči posestvo, ki je cenjeno na neko določeno vsoto, svojim bratom ali pa se obveže izplačati večje ali manjše dote ob njihovi polnoletnosti. Torej tudi če ie prevzemnik prevzet posestvo brez dolga, je posestvo takoi po prevzemu že znatno obremenjeno; navadno tako zelo, da tega bremena ne prenese. Prevzemnik torej v resnici dostikrat ne dobi nič, čeprav je posestvo na njega »prepisano«.
Naravnost obupen pa postane položaj za prevzemnika, če so dote določene v dobi nizke veljave denarja. Takrat so zneski visoki in pri nas ni ravno malo slučajev, da so vknji-žene dote po več sto lisoč! Danes pa, ko se je vrednost denarja močno dvignila, cene pa padle, je izplačevanje tako visokih zneskov, ki so bili pač nekdai primerni, naravnost poguba za vsako posestvo. Tukaj se jasno vidi.
§cspodoFsfvc
kakšne zle posledice je rodilo načelo: »krona je krona« oziroma »dinar je dinar«! To nazira-nje je napačno, ker vrednost krone (dinarja) ni bila vedno enaka. Tako se je zgodilo, da je prevzemnik posestva nekdaj podedoval kmetijo, ki so jo cenili morebiti na 1 milijon kron in da mora izplačevati na tej podlagi izraču-njene in določene dole po 100.000 kron ali pa še več, čeprav poseslvo danes ni vredno niti ireljine ali četrline ie vsole.
Za razdolžilev kmetov bi bilo torej močno potrebno višino dot nekoliko revidirati. Potreben bi bil zakon, ki bi omogočal novo cenitev dot tako, da bi prevzemniki izplačevali le dejansko vrednost, ne pa bajeslovnih številk, ki morajo prevzemnike posestev uničiti, kajti lo nikakor ne gre, da bi prevzemnik posestva danes moral plačati po vrednosti dvakrat ali trikrat več kakor pa je sam prejel! Zaradi previsokih dol je šlo že dovolj poseslev v nič, interes države in kmetov pa- zahteva, da se kmetska posestva ohranijo, ne pa da se uničujejo.
^asavsho tivušžvo i»cjccv malih živali v Trbovljah ustanovljeno
V nedeljo, dne 7. aprila 1.1. se je zbralo v Trbovljah v prostorih gostilne Počivalšek Gvida nad vse pričakovanje veliko število rejcev in ljubiteljev malih živali k ustanovnemu občnemu zboru, ki se je pričel ob 14. uri. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, nadvse požrtvovalni rejec Kamnikar Rudolf, ki je uvodoma razložil pomen ustanovitve društva.
JVcvicc
Nov dnevnik
V Ljubljani je začel izhajati nov dnevnik »Glas Naroda«, ki ga izdaja zadruga »Narodna Prosveta«. Zadružni značaj jamči dnevniku njegovo popolno neodvisnost od starih političnih strank in bo zategadelj lahko res pravi glasnik nove dobe in nove politike, ki dela za slogo in sporazum med nami vsemi, da s skupnimi močmi delamo za svoj vsestranski napredek. List stane mesečno 20 Din in ga toplo priporočamo. Naroča sc pri upravi v Ljubljani, G a jeva ulica.
Za ponarejanje denarja — zvišane kazni
Sodišča so začela v najnovejšem času ponarejevalce denarja precej bolj trdo prijemati kakor prej, ker jih ne smatrajo samo za škodljivce privatne lastnine, ampak tudi za velike škodljivce države.
Tako je najvišje sodišče v Zagrebu zvišalo kazen nekemu ponarejevalcu denarja od 2 in pol leta na 4 leta. Ljubljansko višje sodišče pa nekemu drugemu ponarejevalcu od 3 mesecev na 1 leto in 10.000 Din denarne kazni.
Te ostre kazni so pravilne, ker vplivajo strašilno.
V vodnjaku zasut
Delavca Kelnariča so reševali gasilci In kaznjenci noč in dan, a izkopati ga iz njegovega mučnega položaja še niso mogli, ker ga je pesek vedno sproti zasipaval. Zrak so mu dovajali po ceveh in ravno tako so ga preskrbovali tudi s tekočo hrano. Njegove moči pa vedno bolj pešajo, tako da je malo verjetno, da bi vzdržal. *
Bik je podrl na tla 751etnega posestnika Antona Hočevarja iz Hrušice pri Ljubljani. Udri mu je prsni koš.
Vlom na pošti v Trbovljah. V noči od torka na sredo je bilo vlomljeno na pošto v Trbovljah. Vlomilci so se lotili blagajne, ki šo jo navrtali in odnesli okoli 6 tisoč dinarjev.
Po prečitauju odobrenih pravil so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Kamnikar, podpredsednik Cahun, tajnik Vovko, blagajnik Krasnig, gospodar La-pornik. Odborniki: Kukenberg, Skrinjar, Ban, Bregar in namestniki Dolinšek ter Kuder. Za preglednike računov so bili izvoljeni gg. Lukež in Hribovšek, namestnik pa Cizelj. Takoj so se tudi ustanovili strokovni odseki in to za kozjerejo, kuncerejo, perutninarstvo, golobarstvo in ptičarstvo. Po daljši stvarni debati je bil sprejet tudi društveni poslovnik, ki določa med drugim tudi način dodeljevanja brezplačnih plemenskih živali, koz, ovac, kuncev, perutnine, golobov itd. med člane društva. Zborovanja se je udeležil na povabila društva tudi urednik lista »Rejec malih živali« g. Inkret Alfonz, znani propagator reje malih živali v dravski banovini, ki je prinesel pozdrave sorodnih društev iz Kranja in Mengša. V svojem nagovoru je obrazložil pomen organizacije rejcev malih živali vse dravske banovine v posameznih društvih, ki bodo tvorila podlago za ustanovitev Zveze društev rejcev malih živali dravske banovine s svojim skupnim glasilom »Rejec malih živali«, ki izhaja danes že v 1.500 izvodih.
Pri slučajnost, so imeli navzočni priliko temeljitega razgovora o smernicah umne reje malih živali in drugih rejskih vprašanjih. Pozdravljamo to akcijo, in ustanovitev tega društva, ki ima predvsem namen pomagati v težkih časih našemu malemu človeku, da si more z rejo malih živali kolikor toliko izboljšati svoj gmotni položaj. Da je društvo na pravi poti, je dokazala izredno lepa udeležba. Henrik Sbil:
615 kaznjencev pomiloščenih. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je na podlagi pomilostit-venega ukaza od 6. januarja t. 1. pomiloščenih 615 oseb. Pomiloščeni pa niso tisti, ki so bili obsojeni na zasebno.tožbo zaradi razžaljenja časti.
Zahvala. Pogorelci iz vasi Dobrovce se naj-prisrčneje zahvaljujemo gospodu banu dr. Pucu za velikodušno podporo v znesku Din 10.000'—, ki nam jo je naklonil na posredovanje našega župana g. Ivana Kirbiša o priliki poseta naših krajev.
Krvav gostilniški pretep. V Snahovem pri Tržiču sta se te dni sprla 301etni Janez Perko in 271etni Jože Močnik zaradi neke čisto zasebne stvari. Okrog polnoči sta se vračala oba iz gostilne domov. Spotoma sta se zopet pričela prepirati in metati, pri tem pa je Močnik potegnil revolver in Perko je smrtno zadet obležal.
f Fran Krapež. V petek so pokopali v Ljubljani splošno znanega in priljubljenega gostilničarja in kavarnarja g. Frana Krapeža, zavednega narodnjaka in velikega dobrotnika in podpornika siromakov, zlasti dijakov. Za olepšavo svojega podjetja — kavarne ^Zvezda« — ki je danes v okras celi Ljubljani, je žrtvoval veliko denarja. Bil je član skoro vseh ljubljanskih narodnih društev, ki so mu ob pogrebu izkazala zadnjo čast. Naj počiva v miru!
Važno za vse kupce. Radi izredno velikega zahtevanja vzorcev poročam vsem onim, ki naročujejo pri meni vzorce, da počakajo 5 do 10 dni, dokler jih druge stranke ne vrnejo. — STERMECKI, CELJE.
Prijet vlomilec. Orožniki so prijeli 501etnega italijanskega državljana, našim varnostnim oblastem dobro znanega vlomilca Franceta Klemena, ki se je po izgonu iz naše države zopet vrnil v Jugoslavijo, da bi tu nadaljeval svoje posle. Prijeli so ga v Št. Jurju pri Grosupljem, ko se je smukal okoli nekega hleva. Pri njem so našli celo zbirko vlomilskega orodja.
Pri požaru se je ponesrečil 391etni Jože Grum, kateremu je nekdo z zlobnim namenom zažgal kozolec, kjer je Grum spal. Ko se je prebudil, je bil že tako opečen, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
Zakaj kupujejo skoro vsi Celjani in okoličani Celja že 30 let svoje potrebščine v Trgovskem domu Stermecki in zakaj tudi naročujejo
iz vse Jugoslavije blago pri tvrdki Stermecki? Zato, ker kdor je samo enkrat kupoval v Trgovskem domu Stermecki, se je prepričal, da se prodaja samo dobro blago po nizkih cenah. Pred 30 leti je tvrdka začela z enim pomočnikom in danes zaposluje v trgovini in tovarni za perilo in obleko preko 100 ljudi, kar je dokaz, da se v Trgoskem domu Stermecki res dobro kupuje, ker se drugače ne bi mogel tako razširiti. Ako še niste odjemalec, poizkusite, ter zahtevajte še danes novi, veliki ilustrirani cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno.
Trgovski dom Stermecki, tovarna perila in oblek, Celje št. 63.
Zakaj se nogavice tako hitro raztrgajo? Zato, ker jih prav ne perete. Ne čakajte, da bi' znoj razjedel nogavico, perite jo pogosto in sicer v raztopini Schichtovega Radiona natančno po navodilu na drugi strani zavitka.
Strast in beda. V Zagrebu je te dni ubil s sekiro 261etni uradnik Božidar Ninkovič svojo »prijateljico« 421etno vdovo Vero Gostenčnikovo, njeno sorodnico Marijo pa je težko ranil. Ninkovič je bil že dolgo brez službe, Gostenčnikovi pa je tudi zmanjkalo denarja, da bi ga bila podpirala. — Istotako v Zagrebu pa je zabodel 61 letni Ambrož Oblovšek, doma nekje od Konjic, vdovo Ano Pekšičevo, Ljubico Korenovo pa, ki je prej živela z njim, pa je težko ranil. Pekšičevo je ubil, ker je mislil, da je ona kriva, da ga je Koreno-va pustila.
Proračun ljubljanske mestne občine je finančni minister potrdil. Izpremeniti bo treba samo nekaj manj važnih postavk.
Za 2 kokoši — 1 mesec zapora je dobil mladi Janez B., pogojno na 2 leti, ker je ukradel posestnici Malenškovi pod Šmarno goro pri Ljubljani 2 kokoši.,
Briljant v smeteh. Te dni se je /glasila pri nekem mariborskem draguljarju 171etna Marija Bručko iz Prekmurja in mu ponudila v nakup dragocen obesek z briljanti. Dekle samo ni vedelo, koliko je obesek vreden. Draguljar pa ^a je cenil na Din 30.000"—, in ker je sumil, da gre za kakšno tatvino, je poklical policijo. Na policiji pa je dekle povedalo, da je našlo to dragocenost v smeteh na dvorišču gradu pri Radgoni. Ker je pred 10 leti neka baronica tam res izgubila nekaj nakita, je izpoved dekleta prav verjetna.
Zelo nujno in važno. Vse one, ki so vzorce prejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce, katere nujno potrebujem za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, zakar se v naprej zahvaljujem. — STERMECKI. CELJE.
Ogenj in zopet ogenj. V Ivanovcih je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestniku Trplanu, zalogo sena in slame Francu Zrinskemu, gospodarsko poslopje pa Josipu Koltarju. V sosednji občini sta pa pogoreli poslopji posestnikov Škafarja in Balažiča. Škafar ima okoli 200 tisoč dinarjev škode.
Grozilna pisma prihajajo zopet v modo, kakor dokazujejo nekateri slučaji. Tako je te dni potrkal nekdo pozno zvečer na okno pri posestnici Tereziji Urbančič v Vukovju pri Sv. Marjeti, in ko je ta okno odprla, ji je nekdo položil na okno pismo, kjer zahteva jedi, pijače in 500 dinarjev. Žena je od strahu tako zakričala, da se je prebudil hlapec, ki je spal v hlevu; neznani izsiljevalec se je hlapca tako prestrašil, da je zbežal. Izsiljevalca pa so orožniki kmalu prijeli v osebi 571etnega bivšega hlapca pri Urbančiče-vih, Valentina Senčarja.
SOletnico je slavil te dni g. Radovan Matjašič, ravnatelj Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev v Zagrebu. G. ravnatelj je naš rojak iz Kranjske gore. Njegovo obsežno znanje ga je vsposobilo, da se je udejstvoval kot naš zastopnik skoro pri vseh mednarodnih pogajanjih naše države z drugimi državami, kjer je šlo za denar in je nam prihranil težke milijone. Posebno hvalo pa so mu dolžni naši izseljenci, ki danes prejemajo kakšue starostne rente, za to ima glavno zaslugo baš g. ravnatelj Matjašič.
Sceziie
*
t Kako je Nemčija oborožena
Sovjetski komisar za vojsko Tuhačevski je sestavil natančen pregled nemške vojne sile, ki so ga te dni objavili razni francoski in angleški listi.
Iz tega pregleda je razviduo, da šteje oziroma da bo štela nemška armada že v nekaj tednih 849.000 mož, torej za 40 odstotkov več kakor jih ima Francija in skoraj toliko, kolikor jih ima Rusija, ki pa ima skoro trikrat toliko prebval-cev kakor Nemčija.
Posebno dobro je organizirano nemško letalstvo. Letalcev je 12 polkov, ki razpolagajo z 2100 bombnimi in lovskimi letali. Letalska armada šteje 8000 častnikov in 52.000 podčastnikov in pilotov. Za vojno pa prihajajo v poštev tudi športne letalske skupine, ki štejejo okoli 60 tisoč izurjenih letalcev.
Na eni nogi iz Milana v Benetke
Nedavno je krenil neki brezposelni delavcc iz Milana na pol v Benetke. Ta pot bo revežu prinesla nagrado 3000 lir, če izpolni pogoj, da cele poli ne bo prehodil, ampak da jo bo pre-skakal na eni nogi. Počivati sme, kadar hoče in kolikor hoče, ioda sme se samo vsesti ali pa vleči, nikdar pa ne sme slati na obeh nogah. Mož upa, da bo pol preskakal v 5—6 tednih.
Kravate iz somovega usnja
V južnoafriškem mestu Durbanu so ustanovili fabriko za izdelovanje kravat iz somove kože. Iz somove kože izdelujejo prav mehko, a zelo trpežno usnje, ki se da barvali kakor suk-tio. Te vrsle kravate so že tako prišle v modo v Južni Afriki in v Zedinjenih državah, da resno konkurirajo svilenim kravatam.
Lokomotiva za bolgarskega kralja
Bolgarski kralj Boris se kot zasebnik največ peča s strojno tehniko in je tudi izprašan strojevodja. Poznavajoč veliko ljubezen kraljevo za stroje je fabrika za lokomotive v Burgasu poklonila kralju prvo v lej fabriki izdelano lokomotivo. Kralj je darilo z veseljem sprejel in je začel lokomotivo takoj preizkušati
Potomci Robinzonovi
Knjiga o Robinzonu Crusoe-u ni menda nikomur neznana. Sedaj so pa angleški časnikarji iziaknili neko rodbino, ki izhaja baje naravnost od Robinzona, oziroma od mornarja Selkirka, kakor je bilo Robinzonovo pravo ime. To je rodbina Websler, kjer še danes zvesto hranijo slare Robinzonove zapiske, iz teh zapiskov je razvidno, da se je pred stoletji Robinzonova
hči oinožila z gostilničarjem Websterjem. Robinzonova kri v tej rodbini deluje še danes, kajti pravnuk Robinzonov se ravno pripravlja na pot preko oceana v čolnu, l<i so znani pri nas pod imenom kajak.
Nekai za gospodinje
Tirolska juha. Skuhaj 15 dkg graha v juhi od suhe svinjine ali pa na vodi. Nato razrezi nekaj krompirjev in eno zeleno na drobne kosce in to duši na masti, skupaj z zarumenelo čebulo in nekaj moke. To zalij z juho.
Dobra goveja juha. Nalij v lonec poldrug liter vode in jo osoli. V vodo deni 10 zrn popra in nekoliko muškata (orešča). Operi v mrzli vodi pol kg mesa in ga deni v vrelo vodo. Med tem opraži pol kg govejih kosti, 8 dkg zelenjave (pe-teršilj itd.) in drobno zrezana jetrca na malo masti v kožici in zakuhaj. V juho deni še eno celo čebulo z lupino vred in košček zeljnate glave. Tako pripravljeno juho kuhaj 2 do 2 in pol ure. Vode ne dolivaj več. Ko je juha kuhana, odvzemi odvisno mast in precedi.
Cmoki iz mozga. Šest dek govejega mozga tenko razreži in nekoliko segrej. Pogreti mozeg raztepaj, da se začne peniti, potem ga pa osoli in dodaj 3 namočene žemlje ali pa ravno toliko sredice belega kruha (ki ga pa moraš prej ožeti), eno jajce in nekaj peteršilja; peteršilj in jajce pa moraš prej drobno sesekljati in na masti opeči. Dodaj še dve žlici drobtinic in 10 dek moke. V»e to dobro premešaj in pregneti in napravi majhne cmoke, ki jih nekaj minut vreš na juhi.
Jetrni cmoki. Zmešaj dobro 6 dek surovega masla z 2 rumenjakoma in enim celim jajcem. Potem zreži na tanke koščke 8 žemljic ali primeren kos belega kruha. Kruli polij s četrt litra hladnega mleka in to zmešaj skupaj s 4 dekanu tenko zrezane prekajene ocvrte sla-nin z mastjo vred. Nato sesekljaj 18 dek govejih jeter in jih pretisni še skozi sito. Vse to dobro zmešaj in pusti mešanico stati 1 uro. Potem pa namazi prtič z mastjo in vse to meso zavij v obliki cmoka v prtič in kuliaj v slani vodi približno 1 uro. Kuhan cmok razrezi na rezine in tp potrosi z drobtinami, ocvrtimi na maslu.
Telečja jetra pripraviš dobro takole; Jetra očisti kožice in jih nabodi s slanino. Tudi kožico obloži na dnu z narezauo slanino, na to pa položi jetra, tako da leži nabodena stran zgoraj. Jetra osoli in popopraj. Zalij jetra s par žlicami vode, pokrij in cvri približno 1 uro. Nato vzemi jetra iz kožice in jih razreži, mast pa po-beri s soka. Sok zalij z malo rdečega vina in ga polij po jetrih, z mastjo pa zabeli pražen riž, ki je k jetrom odličen dodatek. Kar jeter ostane, sesekljaj in »mešaj z ostankom riža; to je za naslednji dan dobra zakuha za juho.
Radio
Program Radio Ljubljane od 21. do 28. aprila.
Nedelja, dne 21. aprila. 8.30: Orgelski koncert (Blaž Amič) — 9.45: Versko predavanje (p. Valerian Učak).
Ponedeljek, dne 22. aprila. 7.30: Kakšni posevki in nasadi kmetskih rastlin se bodo priznavali (ing. Mikuž Franjo) — 10.00: Vajeniško razmerje, po obrtnem zakonu (dr. Bajičl — 11.40: Otroška ura (Manca Komanova) — 16.00: Velikonočni običaji. Vrsta zvočnih slik.
Torek, dne 23. aprila. 18.20: Zgodovina kruha (Zajc-Boškovičeva) — 20.00: Volilno in politično poročilo — 21.50: Magistrov šramel-trio.
Sreda, dne 24. aprila. 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Sokolstvo in delavstvo (dr. Makso Kovačič).
četrtek, dne 25. aprila. 18.40: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. R. Andrejka).
Pelek, dne 26. aprila. 18.00: Filozofski sprehodi (dr. Veberl.
Sobola, dne 27. aprila. 18.15: Aktualnosti (Ljudevit Mrzell — 18.50: Volilno in politično poročilo 19.05: Zunanji politični pregled (dr. Jug).
Sejmi
22.	aprila: v Motniku, Sevnici, Ponikvi, Šmarju pri Jelšah.
23.	aprila: v Radečah pri Zdm., Leskovcu pri Krškem, Novem mestu, Sv. Barbari, Podčetrtku, Šoštanju, Lučah, Muti, Novi Štifti, Ptujski gori, pri Sv. Duhu v Ločah, Dolnji Lendavi.
24.	aprila: v Škof j i Loki Planini, Radovljici, Črnem vrhu, Žužemberku, Izlakah, Zdolah obč. Pleterje, Framu, Hočah, Sv. Juriju ob j. ž., Sv. Juriju pri Hrastovcu, Sv. Jurju ob Svičini, Kaniži, aLškem, Mozirju.
25.	aprila: v Bučki, Grosupljem, Hotavljah, Mozelju, Sv. Jurju po Kumom, Novi cerkvi, Rakitni, Št. Volbenku, Št. Vidu pri Stični, Žireh. Kostrivnici, Sv. Juriju ob Taboru, Lavbeku, Oplotnici, Dobovi, Vuzenici, Turnišču, Beltincih.
26.	aprila: v Semiču, Polšniku, Kozjem.
27.	aprila: v Sv. Volbenku, Lukovici, Veseli gori pri Sv. Rupertu, Vel. Slevici, Trebel-nem, Zagradcu, Dobju.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	4360
Din	17'50
Din	1425
Din	211 —
Din	290
Din	1'84
Din	364
O EN AR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev fer kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Ceke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12V3 in od 3 4Vs, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12l/? ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000'-
4823000001010001000100010001002300010001534800020001000201010001020100020201000200010001000000020101000153480001534801234823005302010001000200015348000100020001534800010002000153530001000200010000010100020002020100020101000200010001000100022301000202010001000200010000
55555555585555555O555X
TRBOVELJSKI IN PRVOVRSTNI SPLITSKI PORTLAND CEMENT, nadalje prvovrstno banatsko pšenično moko, debele in drobne otrobe, umetna gnojila, razna semena, semenski oves, ječmen in semenski krompir ima po najnižjih cenah vedno v
zalogi
Ljubljana
Kolodvorska ulica 7
€€
Čebulo,
lepo in zdravo Lupujem
Ponudbe z navedbo cene In količine na FRANC SLAMIČ - LJUBLJANA
r
Tudi z & Vas
bo koristno, če se vsedete in pišete še danes Trgovskemu domu Stermecki po popolnoma nove vzorce sukna, kamgarna, ševijota, melto-na in blačevine za moške obleke. Prepričajte se o ogromni izbiri in o zelo znižanih cenah.
TRGOVSKI • DOM
fcnnviM
k
K8TIA'PERILA'lil OBLEK Vzorci in ilustrirani cenik zastonj!
Celfe št. 63.

Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki nudijo svoje blago v Kmeiskem listu
Najboljšo
modre
0cxlice
izdeluje iova&nez
^Zerfea^ v &Mbctici
po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki j'e zajamčeno 98 — 99% in najcenejša, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede.
Dobavlja
Kmetijska družba v
»
prodajalne čevljev „i>ri Pollaku
(Dunajska) Tyrševa 23
v Kolodvorsko ui. 11
Pri tej priliki se prodajajo čevlji z izrednimi popusti:
otroški od t©-—, 30-—. 50* Din
so—, ©o-
90-
ženski „ moški „ 90*—, 1IO -, 115 - „
razsortirano po dogovoru.
Prodajalna čevljev znamk „Standard" in „Triumf" d. z. o z. Kolodvorska «1.11
Moko, koruzo, oves, riž, kavo, olje, vseh vrst semena kakor ostalo
špecerijsko blago
Zaloga stavbnega materiala kakor: cemenla, strešne in zidne opeke od priznane tovarne Bohn, lepenke, žebljev, betonskega železa, apna ter vseh v zidarsko stroko spadajočih predmetov
Za praznike posebno nizke cene za srajce, kravate, nogavice, moške že od 5, ženske od 8 dinarjev naprej!
Velika izbira vseh vrst manufakturnega blaga po najugodnejših cenah nudi znana vpeljana trgovina
£1. Jegflič
POLEG KOLODVORA V LESCAH PRI BLEDU Zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil z navodili brezplačno!
V nevarnosti
Je tvoj denar, če s a držiš doma!
Roparji
prežijo za najmanjšimi prihranki
denar domačim hranilnicam!
svoje prihranke v
(PREJ KRANJSKA HRANILNICA)
V LJUBLJANI
Zanjo jamči vsa Dravska banovina z vsem premoženjem in vso davčno močjo


Vel. 9-11V2
m ftU9IJi%*£ UiH 9il!Jf
L| ub 1J ana - Komenskega ulica 1® lavarovanja. Takoj sprejme zastopnik« v vseh krajih Dravske banovina
Igflai« SA ^oosoceii ITM mu«. - Tisto Urtuaft Merkur (ficfidibuntk tastom«; 0. flUJutakl« idttfeMuu.