PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOtE j® |4.00 UnfciHM ta MIT South Unteh Ava Offl« PuUlMttMt Mlf ftoatk Lawn4sls Ava Eoekw*U 4*0« ■ U, itM, al ii S« « O—ii «f Mu* I, liti. CHICAGO* I L!.., ČETRTEK, 19. DECEMBRA (DEC. 19), 1940 SubacrlpLion |C.OO Y«erty 8TKV—NUMBKR >48 Aeccptapc« far aaaiHng at etetton UOt, Aet of O*. t, 1917, aotkoria«! M Jena 14, 1>1>. Fašistična baza I Libiji obkrožena v Angleti udrli v kali-janako Somalijo albanska luka bombardirana KAIRO, EGIPT, 19. dec—A»-rk4ke čete ao obkrožile Bardijo, Lvno i tali janako boao v Libiji, en, donpela poročila ae glaae, da 5 padec te baie blizu. Angle-ke motorne kolone In letalci so pretrgali italijanal» fcomunttca-eijske zveze in več fašistični* ivizij je v nevamooti uničenja. pBardija je tudi tarča bombar-iranja ia zraka in morja. Angleške bojne ladje obatreljujejo etične pozicije ob obrežja. Vrhovno angleško poveljstvo je objavilo kratko poročilo, v kate-rem pravi, da ae vojne operacije pri Bardiji nadaljujejo. I Angleške čete ao včeraj udrle i itaNjanako Somalijo In napadle El Kalk, mesto ob meji Konje, britske kolonije. .V bitki, ki je sledila, je bilo 50 italijanskih vojakov ubitih in 120 ujetih. Med ■jetniki je tudi italijanski polkovnik. Angleži ao sanlenlll veliko količino orožja In bojnega ■ateriala. London, 18. dec.—Poročilo časopisne agenture Reuter pravi, da so angleške mehanizirane enote pričele napadati Bardijo, talijansko bazo v Libiji. Prve enote so že doepele v bližino u-trjenih pozicij in razvila se je irdita bitka. Kairo, Egipt, 18. doc.—Angle-ške čete ao okupirale tri itali-ganake obmejne trd^ave v jem prodiranju proti Bardiji po (invaziji Libije, se glase sem dospela poročila. Ta dostavljajo, da se je pritisk na italijanske [pozicije, povečal, ko so na fronto dospele sveže angleške čete. Trdnjave, katere so Angleži okupirali, so Musaid, Sidi Omar in Shefferzen. Nekaj ur prej je bila zasedena trdnjava Ca-puzzo. Z okupacijo teh so Angleži dobili kontrolo nad velikim kosom libijskega ozemlja. Angleške bojne ladje bombardirajo libijsko obrežje. Komunikacijske zveze so bile že pretrgane v nekaterih krajih. Angleški letalci mečejo bombe na ewto, ki vodi iz Tobruka v Bardijo. Bombe ao porušile več italijanskih vojaških barak in •kladišč orožja ter municije. Britsko uradno poročilo ne omenja, koliko italijanskih vo-liakov je bilo ujetih od začetka ofenzive. Reporter ameriške kaopisne agenture Aeeociated Press je sestavil aeznam italijanskih izgub, iz katerega je razvidno, da se je samo ena iz-»ed petih italijanskih divizij,, ki so invadirale Egipt, izmota-14 »z pasti. Dve sta bili popolna zdrobljeni. Atene. 18. dec.—Grške čete eo 'kraj zasedle utrjene italijan-»ke postojanke v severnem eek-jorju albanske fronte, kjer so se Italijani najbolj upirali. Te po-*'ie se nahajajo v bližini ju-Movanske meje. Grško vojno Poročilo pravi: ' "V zadnjih 24 urah je bil eo-J*tnik poražen v vseh krajih, *J«r so se vršile bitke. Glavni Japadi so ae vršili severno od Vgyrokastrona in v pokrajini Klisuro in Tepelinom, kjer * odpira cesta proti Tirani, »vnemu albanskemu mestu. I*™ vojne, operacije v tem lektorju zadovoljivo napredu-r»°- Na fronti severno od Po-j« bil italijanaki baUljon lni<"". Italijanske čotc ee skript v soteskah med hribi in eo r** • "l»ardiranja H zraka, j Nadaljnja veat ee glasi, da '<>pov| bruhajo krogle na 2*«», albanako luko. Pro-grških čet proti Valonl, |J,n,i italijanski pomorski ba-f Albaniji, se nadaljuje. Eksploziji zahtevali 20 žrtev Pripetili tU ae v Ohiu in Weit Virginiji Cinckinati, O., 18. dec.-Eka-plozija, ki je nastala v teKki stanovanjski hiši v tem mestu včeraj, je usmrtila 18 članov petih družin. Med žrtvami sta Lilian Schnetzer in njeno dete, ki ga je rodila nekaj ur pred eksplozijo. Njen mož Frank in štirje otroci ao tudi izgubili življenje. Mnogo oseb si je otelo življenje, ker so se nahajale v gornjih nadstropjih poslopja, ki ga je eksplozija porušila." Padle ao na tla s podrtinami vred, ki pa jih niso pokopale pod seboj. Kaj je povzročilo eksplozijo, ki je razbila tudi šipe v oknih v poslopjih v bližini, še ni bilo ugotovljeno. Joseph Feldman državni pomožni gasilski maršal, je bil informiran, da so se v kleti poslopja nahajale eksplozivne snovi. Beckley, W. Va^ 18. dec.— Razstrelba v premogovniku, ki se nahaja direktno pod ulicami tega mesta, je ubila sedem rudarjev in ranila pet drugih. Ta je bila že šesta velika nesreča v premogovnikih v tem letu. Eksplozija se je pripetila v rovu št. 4 Raleigh Coal 6 Cpke Corp., ki obratuje tri druge premogovnik« zunaj Beckleyja. Ellsvvorth Shriver, nadzornik te je izjavil, da se bo »ričela jutri. On ni eksplodirali plini ali praJi. Ta je bila prva premogovniku te kor-[je, ki ga obratuje že 40 let. Sest federalnih rudniških inšpektorjev je prišlo aem, da ugo-tove vzrok eksplozije. Nesreče v premogovnikih so zahtevale letos več človeških življenj nego v katerem' koli letu v zadnjih desetih letih. Število v tem letu ubitih rudarjev je 274. Nemšhe baze bombardirane J Poročilo o angleških izgubah London, 18. dec.--Angleški letalci ao ainoči ponovno nap%dli nemške letalske in pomorske baze na francoakem obrežju na drugi atrani Rokavskega preliva. Letalski minister poroča, da so bombe, katere ao angleški letalci vrgli na Mannhehn, nemško industrijsko središče, povzročile veliko škodo. Sinoči objavljeno uradno poročilo pravi, da so nemške bombe v novembru ubile 4688 civilistov in ranile 6206. V oktobru je bilo število žrtev letalskih napadov na angleška mesta večje. Bomtfc so ubile 6334 in ranile 8696 ljudi. Admlraliteta je tudi objavila poročilo o izgubah na morju. V tednu, ki se je končal 8. decembra, je znašala tonaša potopljenih angleških, zavezniških in nevtralnih parnikov 101,190 ton. Premier Winston ChurchiU je na v parlamentu stavljpno vprašanje, ali je potrebno in zaže-Ijivo ponižanje nemštega naroda, odgovoril, da bo mi zadovoljen s porazom Nemcev. Vprašaje je bilo stavljeno potem, ko je laborit R. R. Stokes hotel vedeti, ali se vlada strinja z izjavo Roberta G. Vansittarta, glavnega svetovalca zunanjega ministra, ki jo je podal v svojem govoru po radiu, kateri je bil razširjen tudi na Amerike, "da mora biti nemški narod atrt, drugače Evropa ne bo varna." Churchill je dejal, da vlada ne more biti odgovorna za izjave posameznikov. Sovjetski tisk I svari Finsko Predsednik mora biti naklonjen Rusiji Moskva, 18. dec.—Sovjetski tisk je dal sinoči razumeti Finski, "da mora izbrati predsednika, ki bo naklonjen Rusiji in garantiral normalne In prijateljske odnošaje s sosednimi državami. Novi predsednik ne sme korakati po poti, ki bi vodila v pustolovščine." Kjrosti Kollio, bivši predsednik, je resigninral 28. novembra. Takrat je dejal, da je 16 storil zaradi slabega zdravja. Finske avtoritete še niso določile datuma glede Izvolitve novega predsednika. Sovjetski Časopisi so objavili poročila iz Helsinke, v katerih je rečeno, "4a ao reakcijonarni finekl elementje na delu v škodo državi." Eksekucija nemškega špiona v Angliji London, 18. dec.—Charles Vsn Den Kieboom. ki je Wl spoznan za krivega špionaže v prilog Nemčiji, je bil obešen na dvorišču londonske jetnišnice. Naznanilo notranjega ministra pravi, da je bil obsojen v smrt na obravnavi, na kateri ata dva Nemca dobila ieto kaeen. To sta Zveza med Italijo in Nemčijo trdna Faiisti govore o sporazumu z naciji Rim, 18. dec.—Kljub porazom italijanskih čet v Afriki in Albaniji, ao fašistični voditelji zavzeli stališče, da bosta Italija in Nemčija izšli kot zmagovalki iz sedanje vojl^ Ti naglašajo, da Italija ne bo apelirala na Nemči jo za pomoč ln da je zveza med Rimom in Berlinom še vedno trdna. Sporazum obetoja med dr žavama glede Egipta in Grčije. Italijanski in nemški krogi ne vidijo možnosti ameriške intervencije v prilog Veliki Britaniji. Naclji trdijo, da nemške industrije producirajo 4000 bojnih letal na mesec, Amerika pa okrog tisoč. Ameriška letalska produkcija ne bo dosegla nemške, ka* pomeni, da Združene države ne bodo mogle nuditi velike pomoči Angliji. Gotovo je, da bo Nemčija napela vse sile, da zdrobi Anglijo. V Rimu trdijo, da Italijanski le talci sodelujejo z Nemci pri bom bardiranju angleških mesten Industrijskih središč. Nspsdi, ki ao že parallzirali angleško Industrijsko življenje, se bodo poostrili v prihodnjih mesecih. Belgijci v Chicagu ee morajo prijaviti konzula _ Chicago, 18. dec —Belgijci v starosti 20 do 26 Ist, ki žive v Chicagu in okolici, eo bfll pozvani. naj se prijavijo v uradu E. Roslerja, generalnega belgij-skega konzula v Chlcagu, za službo v belgijski armadi. Poziv j« izdala belgijska vlada v Izgnanstvu. Belgijski poslanik v VVaebingtonu je dejal, da je bil poziv Izdan z namenom, "da ae ojači jedro belgijske armade, katero tvorijo vojaki, ki so po ka-pKulaciJI kralja I*opolda pred Nemci dospeli v Anglijo." Po-jasnjeno je bilo, da belgijska vo ja ameriška pomoč veliki britaniji I I % Pfd—dmh RooMvelt program FINANCIRANJE AN« GLESKIH NAROČIL Waahington, D. C„ 18. dec*— Predsednik RooeeVelt je IfnoČt orisal dalekoeešen program glede vaeatranake pomoči Veliki Britaniji. Na podlagi tega programa bodo vaa ameriška sredstva na raspola«4 Veliki Britaniji, da bo lahko vodila vojno proti Nemčiji in Italiji. Kakor hitro je federalni zakladnik Henry Morgenthau informiral kongreani pod od sok za apropriacije, da Anglija ne bo mogla kupovati bojnega materiala v Združenih državah, če ne dobi finančne pomoči, je Rooae-velt v razgovoru i reporterjl dejal, da je eeetavll načrt, ki bo iz-očil nesmiselni dolaraki znak, ki ovira ameriško polnoč Veliki Britaniji. Ta načrt bazira na teoriji, da je najboljša obramba Amerike obramba Velike Britanije. Po Rooseveltovtm načrtu naj bi Amerika prevzela vaa bodoča angleška naročila za orožje In strelivo v> tej deželi. Ta uključu-jejo tudi bojne ladje In letala, katera Velika Mantis potrebuje v vojni proti Nemčiji. Kongres ne bo samo preskrbel sredstev sa financiranje naročil, temveč bo pomagal tudi privatnim induatrijam pri gradnji novih tovarn, v katerih fe bo izdeloval potrebni material, .Skladi naj bi prišli ia davkov, kAeae bodo plačevali Američani. Amerika bi pošNJala orožje ln bojni material Veliki Britaniji in ob zaključen ju vojne, če slednja amaga, bi vrnila Ameriki, kar Je dobila od nje, zaeno z zmerno najemnino. Predsednik je. izjavil, da' je načrt Izvedljiv, ker Amerika In Velika Britanija rabita sllčno orožje. Roosevelt nI omenil, kaj bi ae lahko zgodilo, če bi bila Velika Britanija poražena - v tej vojni. I^ondon, 18. dec.—Poročila, da se je Roosevelt Izrekel za večjo pomoč Veliki Britaniji, ao bile z veaeljem vzeta na znanje v Londonu. Politični krogi ao izjavili, da Je Rooseveltov način praktičen, ker predvideva večjo ekonomsko kooperacijo med Atnerl-ko in Veliko Britenljo. Laval odpotoval v Pariz Petain konf eriral t Hitlerjevim odposlancem Bern, Švica, 18. dec.—Ia zanesljivih virov ae doznava, da e Pierre Laval, ki je bil odstranjen ia Petainovega kabineta kot predaednik vlade in zunanji minlater, odpotoval iz Vichyja v Paria a Abetaom, nemškim KMlanikom in poaebnim Hitler-, evlrn odposlancem. Slednji nI »menil, ko je odpotoval v Paria, kaj bo povedal Hitlerju glede odatranitve Lavaia hi kabineta. Mjatvo, da je Laval šel s njim, e dokaz, da bo JLaval igral še nadalje važno vlogo v od noša-ih med Francijo in Nemčijo. Slišijo ee govorice, da bo Hitler aabteval, da mora Laval apet poatati član Petalnove vlade. Vlchy, Francija. 18. dec.-Ot-to Abetz, Hitlerjev odposlanec, e včeraj konferlral a premierom Petalnom In drugimi fran-coekimi voditelji. Predmet razgovorov ni bil objavljen, toda adi ae, da ae bo politika kooperacije med> Francijo in Nemčijo nandaljevala Abetz ae je dvakrat sestal i Lavalom, prvič v Petalnovem stanovanju, drugič pa v hotelu Majeptic. O čem ata govorila, nI znano, SinočJ je bila sklleana sred na aeja Članov Petainovega kabineta. Berlin, 18. dec.—Tu pravijo, da ae Nemčija ne aanlma sa naslednika Pierra Lavaia in apre-membe v Petainovi vladi, temveč za vprašanje možne revizije francoske politika. Premier Petain je ponovno zagflttfHl Hlt-erja, da bo Francija kooperlra-a a Nemčijo v vaeh ozirlh. Odstranitev Lavaia Iz vlade ne pride v pošte v. Lloyd George noče biti poelanik London, 18. dec. — Lloyd George, predsednik angleške vlade v Času svetovne vojne, je izjavil, da ne more sprejeti pozicije kot angleški poslanik v Ameriki. Premier Churchill ga Je nagovarjal, naj Jo sprejme, kar pa je odklonil z izjavo, da je prestar. Lloyd George je star 78 let. Gradnja nadaljnjih bojnih ladij naznanjena VVashlngton, D. C., 18. dec.— Mornarični Ujnlk Frank Knoa Je naznanil, da ao bile oddane po-godbe glede gradnje 40 novih rušilcev v zvezi z izvajanjem programa narodne <*>rambe. TI bodo stali čez dVeeto milijonov dolarjev. Program določa pove-fenje števila bojnih ladij vseh vrst na »66. k^jj ' | skega oorezja. Izgredi v irskem taborišč u . . Dublin, Irska H dee.—V kr vavlh Izgredih, kl ao nastali v formacijskem taborišču pri Cu-raghe. je bHa ena oaebe ubita Hi več ranjenih. Nemiri so se za čeli zadnjo edboto, ko je uprav a taborišča inducirala odmerke živil. Med ranjenci sta dva Irska vojaka. Nemške vojaške čete prihajajo v Italijo Domače vesti Nesreča mladega rojaka VVashlngton, tD. C.—Mirko Krulc is Strabana, Pa., atar 27 let in ošenjen, ee je pred nekaj dnevi težko pobil pri d^u. Padel Je a hangarja, ki ga grade na novem letališču v glavnem mestu. Pobit je na glavi in ima notranje poškodbe. Nahaja ae v bolnišnici. PoneareČenec je Član društva 689 SNPJ. Nov grob v Celiforalji Graaa Valley, Calif,—Dne 7. decembra je tu umrl aa rakom Mike Grič, atar 66 let In rojen v Ajdovcu pri Žužemberku na Do-ienjakem. Bil je član društva 746 SNPJ In tu zapušča ženo, aina In Mer. Vesti la Pannaylvanlje Crafton Branch, Pa—Dne 1. decembra ao šil alovenakl fantje nad rogače v pennaylvanake gore in loveka areča jim Je bila mila. Dva avtomobila ata pripeljala domov kar aedem rogačev. Med arečnlmi lovel ata tudi dva člana SNPJ iz Presta, Pa., namreč Anton ln Carll Petrovčič. Čestitke! 239,000 oseb U na )ffkaški relifni lieti Chicago, 18. dec.—Poročilo, kl bilo pravkar objavljeno, kaže, da je bilo 289,000 oeeb na relifni Usti ob koncu oktobra. Ta uključuje orib, ki dobivajo direktno podporo in one, kl ao uposlenl pri relifnih delih. Število ae Je znižalo samo za 82,000 v prvih deaetih mesecih tega leta, čeprav ee Je upoelenoat v člkaških ln okoliških tnduatrijah dvignila na najvišjo točko v zadnjih deaetih etih. Okrog 640,000 delavcev upoelenib v Industrijah, katerih skupna mesečna plača inaša okrog $64,600,000. Na splošno se je število brezposelnih delavcev Illinoisu znižalo za 166/kK) v prvih deaetih mesecih tega leta. Mirovne nagrade ne bo letoe I Oslo, Norveška, 17. d«*. m> No-blova mirovna nagrada ne bo podeljena letos, ae glasi tu objav* Ijeno poročilo, Pred l^ruhom vojne je possbnl odbor petih članov določil, kdo dobi nagrado. Odbor Je Imenoval norveški parlament, ki nima zdel, ko je deže-pod nacijsko oblastjo, nobene oblasti. Možnost nemške invazije Anglije Lord Beaverbrook ^ svari ljudstvo JLondon, 18.. dec,—Lord Beaverbrook, minister za letalsko produkcijo, je sinoči v svojem govoru po radiu Izjavil, da se Nemčija pripravlja na Invazijo Anglije* Ta lahko pride pred pomladjo a kopnega In morja, a v glavnem Iz sraka. "Hitler mobilizira svojo silo za Invazijo Anglije," je rekel Beaverbrook. "Priprave, ki so v teku v Nemčiji, kažejo na možnost Invazije. Te nam m(* rajo biti v svarilo pred onim, kar lahko pride v nekaj mesecih. - Priznati moramo, da je Hitler še y«gino vojaški gospodar Evrope, čeprav v manjšem obsegu kot pred nekaj meseci." Beaverbrook je dalje rekel, da je Anglija ojačilg avojo letalsko silo. Ameriška bojna letala stalno prihajajo In U se lahko primerjajo s najboljšimi angle šklml letali. Upanje je, da bo Anglija dobila v prihodnjem letu 26,000 bojnih leta! iz Amerike. Živilski minister Woolton je priporočal ustanovitev centralnih kuhinj v angleških mestih, zlasti v onih, kl so tarča bombardiranja iz zraka. Dejal je, da so take kuhinje prav tako potrebne kot gasilske brigade. VVootton Je naznanil ustano vitev kuhinj v zakloniščih, v katerih Imajo ljudje zavetje v času letalskih napadov. Kuhinje so bile ustavljene v več sto zakloniščih samo v Londonu. ■Tu Aretacije komunistov Franciji Vichy, Francija, 18. dec. jc bilo naznanjeno, da je pollcUe aretirala 114 komunistov v Ly«w»-su In okolici) ker so razpečevali komunistične tiskovine. Policijska gonja ae nadal/(i]e. Mehiški rebeli se podali M*xlco Clty, IS. dec.—Avtoritet* so naznsnile, da ao se člani treh rebclnih grup, k1 so bile aktivne v državi Jalisco, podali. Policija je sas#gls velike saloge pušk In drugega orožja v Guer-reru, središču rebelnlh grup. > Okrog 80,000 vojakov v Bariju in Neaplju VZDR2AVANJE REDA V ITALIJI Helgrad. 18. dec.—Nemške čete so v Italiji, ae glaae aem dospela poročila Koncentrirane eo v Bariju, prlataniščnem meatu ob Jadranskem morju, in v Neaplju. Z vojaki vred ao prišle ogromne količine bojnega materiala. Kollkp nemških vojakov je že v Italiji. nI znano tukaj. Sodijo ie, da se nahaja v obeh italijanskih lukah okrog 60,000 vojakov. Ia Barija odhajajo italljanake vojaške čete v Albanijo, la Neaplja pa v Afriko. Italijanski vojaki, ki ao pobegnili la Albanije v Jugoslavijo In ae podali jugoalovanakl vojaški atraži pri jeaeru Ohridu, eo povedali, da ao videl) vojaške čete nemških uniformah v Italiji. Jugoalovanakl millta-rlatlčnl krogi s prvega niao dali dosti na poročila, da bodo nemški vojaki odrinili li italijanskih luk v Albanijo lo* Afriko. Danea ijutraj ao prišla nadaljnjp poročila, ki po mnenju milJtariatlčnJh veščakov potrjujejo domnevo, da ae je vrhovno poveljstvo nemške oborošene sile odločilo ia pomoč Italijanom, kl ao utrpeli ogromne lagube v bitkah t Grki v Alba-niji in Angleži v Afriki. Možnoat je, da bo Nemčija po-alaia več vojaških divliij na pomoč Italijanom, It nekega vojaškega vira je prišla vcei, da bo mnogo nemških vojakov oatalo v Italiji, "kjer bodo vvdržsvall red." „ M Delavske grupe v Rumuniji zatrte Vlada prepovedala izvoz živil ~ * Bukarešta, Kumunlja, IS. dee. •Vae delavske organlaacije ao bile včeraj proglašene sa nelegalne na podlagi vladnega dekreta. Strokovne unije ao bile odpravljene že pred dvema letoma, nakar ao bili ustanovljeni delavski sindikati in zveze po vzorcu Italijanskega zadružnega načrta, katere Je vlada zdaj zatrla. Diktator Ion Antoneecu Je prepovedal Izvoz več važnih živilskih produktov. Izvoz drugih potrebščin/ kater« dežela aama potrebuje, Je bil prepovedan še prej. Liat Curuntu! piše, da draginja stalno narašča In da Je morala vlada nekaj storiti v zadevi Izvoza živil. Med Živili, katarlh Izvoz je bil prepovedan, so krompir, sladkor, moka, čsbula, riž, čaj, čokolada In orefoi. » Ogrska kneginja mora zapustiti Ameriko , VVashlngton, Dr C.,alH. dec.— Ogrska knoglnja Marla Walden burg Hohenlohe, kl je bila pred nekaj meeeci v angleškem !>«r lamentu omenjena kot notorična članica Hitlerjeve špionske or gsnlsaclj*, je bila informirana po J mitičnem departmentu, da mora zapustiti Ameriko v prihodnjih treh dneh. Ona je dospela v New York na pernlku V«N*odham pr««d enim letom s /»grškim potnim listom. Kneginja je bila v uradu Krltr.a Weid Radiogovor justičnega tajnika o registraciji VVashlngton, D. C.—Prihodnjo soboto (21. decembra) zvečer od 10:16 do 10:30 bo Justlčnl tajnik Robert H. Jackson govoril v radiu o registraciji Inoaemcev, katera bo prihodnji teden zaključena. Ta govor bo prenešen na vas večje radiottoataje po Zdru-žeulh državah. (V Chicagu ga 1m> slišati s postaje WBBM ob 9:16 svečer.) Pet oseb zgorelo v poiaru Johnstown, Pa, IS. dec—Pet os«*) je našlo smrt v ognju, kl je uničil hišo v bližnjem Mineral Pointu. rt v* so bile Kthel Ma manna, nemškega konsula v Han rle Bartl*beugfc, njena dva otro-Franriacu. ko so Jo federalni ka In dve nečakinji. John Bart-apentje obvestili, da mora zapo-j lebaugh. njen mož, se Je stfll a atiti Ameriko. [akokom na cesto. PROSVETA Ht rjxrxr n r-—..........f........ PROSVETA TRE FNLIGHTENMENT . _ guiilo im lastnina ilovimu nalodni PO0TOBNB iMOn Oma * mmd M>M*II fcr ItottMMl S—a< llMl^M m UrukM M. »IM i*rt UU; M Cklc«o 1* CUmv - -rto Uto. MU •• M UU; u ImmMN $t.M. ButeerlpOon rmU»J for UM VallU SUU» («u«pt Cblem«o) •»4 C*M* M *0 p*r mm. cku*m* md CWo P M »ar r«. fur*tjrD eoMMUtei »« M*r. CMM octaMV »r 4noowu. MuvU la MIKHMUI «Uoko* m a« mUi*. lUkopUl litmnm tM**«. po- hMJ, dram«. Mi M.) M "Mla pnllljMOl« I* v *.tej«. U i« prikrtU poilnlno. A4v«rtiain* ratea oa m—st —Maau—o# tosasal-(aUoB* and uiwollftUd artlcka wUJ M* k« Nturaad. Otk« Nada« M »*. k»r la. na i Urfa. HIOBVETA 1(1741 Sa. Lawa4aU Aru. Chleaga, OUaato MKMBER Of THE FEDIIATID -- ncrer....... Datum v (A Upa ju na primer (Dee^aUr II, UM), pat««; valapa bmIovu pMMfci, * Mi h • ta« datumom potakU »a-Poaovtta Ja praro*Maa. Glasovi iz naselbin Seja klube 8ND domu na božični večer. Vae za Akron, O. — Člani kluba Slovenskega doma bo vabljeni, da se udeleže letne seje v nedeljo, 22. dec., eb t. pop. Ne pozabite, da je to glavna seja, da ne bo potem zopet kakšnega nezadovoljstva. Kdor bo izvoljen v odbor na tej seji, tiBti bo tudi u-pofttevan. 1 . -;::Jj Na* klub je letos obiskalo precej zunanjih rojakov. Kdo' ao bili, ne vem njim imen, toda vsem lepa hvala in ae priporočamo še za bodoče obiske. Klub ni še nobeno leto tako napredoval kakor letos in želimo, da bi se v prihodnjem letu malo predalo \fL moderniziralo. Martin Klarič, blagajnik. Božičnica Slovenske šole S.N.D. Kapitalisti na dveh straneh Današnja svetovna konfuzija ustvarja Čud-itt reči, zato ni nič čudnega, če je ustvarila v Združenih državah dve skupini kapitalistov, kf se med seboj pridno kevsajo. Ena skupina se ogreva za čim večjo pomoč Angliji in pomaga odboru časnikarja AUena WJhteja, ki se imenuje "Committee to Defend America by Aiding the Allies," druga skupina pa pobija WWtejev odbor in v U namen je organizirala svoj odbor, ki nosi ime "Save America First Committee." Pravijo, da med drugimi tudi velebankir J, P. Morgan podpira prvi ali Whitejev odbor, nasprotni odbor pa podpirajo sledeči znani kapitalisti in njihovi prijatelji: Henry Ford, Jiobert M. McCormick (lastnik tfkaške Tribune), W. R. Hearst, Ernest T. Weir, bivši Sedsednik Herbert Hoover, Charles A. Lind-rgb, WHllam R. Castle in drugi. Razume se, da obe skupini imata na razpolago močno časopisje in glavne radiopostaje; Obe skupini podtikata druga drugi zelo nečedne stvari. Na primer odbor "America First" očita pristašem odbora "Defend America by Aiding the Allies," da so vojni hujskači (war-mongers), ki tirajo Ameriko v vojno, dočim slednji odbor očita pristašem prvega odbora, da Roosevelta bolj sovražijo kot Hitlerja ln bi raje videli Hitlerjevo zmago namesto angleške z RooševeltoVo pomočjo. • <■••■-- .....- » ■ 'i WhRejev odbor — kakor poročajo — bo zdaj pritisnil na novi kongres, čim se ta snide prihodnji mesec, naj takoj odpravi zakon nevtralnosti in s tem postavi Združene drŽave na ? stran Anglije, kateri naj Amerika potem pošilja bojni material na ameriških parnikih in v spremstvu ameriških bojnih ladij; dalje bo Whitejev odbor pritisnil za preklic Johnsono-vega zakona, kateri brani nove kredite onim državam, ki dolgujejo Ameriki izza zadnje vojne. Ce bi bil ta zakon odpravljen, bi Anglija lahko dobila nova poaojila. Alf Landon, republikanski kandidat za predsednika leta 1986, je pa koračil Še dalj; on bi enostavno podaril Angliji eno ali dve milijardi dolarjev, kajti posojil itak ne bo nikoli vrnila . . . Odbor "America First" seveda ostro pobiju te korake in sklicuje protestne shode, obenem pa y svojem tisku porfkušn narediti vtis, du gre evropsku vojna itak h koncu in še to zimo pride pogajanje za mir. Amerika mora gledati samo za mir in ne za razširjanje in podaljšanje vojnel . . . — Wbitejev odbor opozarja izolacioniste okoli odbora "Američa First," da imajo v Ameriki zelo gprke idejne zaveznike, ki agitirajo za Hitlerjev mir že od začetka vojne, v ameriških — komunistih, nacijlh in fašistih. Kar njim naj se pridružijo v bratskem objemu!-- liearsta ln McCormicka, ki sta znana kot dve največji "rdeči zdrašbi" (red-baiters), ae-veda to peče in zadnji je v svoji čikaški Tribuni godrnjajo odgovoril, seveda neposredno, da Roosevelt in Hitler — govorita enako, kar pomeni, da sta New Deal in nacizem eno in isto! Nadalje pravi McCormick, da bi Amerika storila največjo budalost, če bi pomagala Angliji do zmage in a tem do socializma na Angleškem, kajti s tem bi postavila syoj privatni kapital v največjo nevarnost . . . Tu imamo zanimive reči, ki se dogajajo med ameriškimi kapitalisti. Največja kriza nu ■ svetu, ki morda nima i>ara v zgodovini človeštva. je razklala ameriške kapitaliste na ideološkem toriŠČuv— in zda^ ne vedo, kje so. Zanimivo dejstvo je, da najreakcionamcjši ameriški kapitalisti (Hearst, Ford. McCormick, Welr Itd.) s svojimi najreakcionarnejšimi pribočniki (Hoover, Lindbergh, Castle, kardinal 0'Connell itd.), od prvega do zadnjega sami "apizarjl", s«) v strahu, da zmaga Anglije prinese Angležem — socialistično revolucijo, ki bo po njihovem mnenju slabša kot je Hitlerjeva nacistična diktatura. Tega se boje! In zato so danes izolacionisti in nasprotniki vsake izdatne ameriške pomoči (Dalj« V zadnji koloni.) Cleveland, O. — V torek, 24. dec. ob 7:30 zvečer, se vrši v avditoriju S. N. doma na St. Clair Ave. krasna prireditev ali božičnica, katero prirede in podajo učenci in učenke Slovenske šole pod pokroviteljstvom prosvetnega kluba S. N. doma. Odrasti! oddelek Slovenske šo le poda ob tej priliki pod redijo učiteljice mrs. Antoinette Ken-hick lepo božično enodejanko "Oj hišica očetova", spisal Andrej Kobal. V tej igri soilo 15. Ogledali smo si ahtične nuzeje, mostove, parke in grozno veliko cerkev, katedralo. Po štirih dneh jo odrinemo iroti Parizu. Vožnja po Italiji :e bila ugodna, v Franciji pa smo iobili vlak brez luči in brez gor-' pred nekaj leti po dramskem društvtf A. Verovšek, so vsi tisti, ki so jo videli in uživali globoke prizore, izrazili željo, da bi bila ponovljena. Tisti, ki je niso videli, jim je bilo potem Žal. Ker igra tako močno posega v naše socialno življenje, naj vse naše misleče ljudstvo odloži vsa druga pota in pohiti v nedeljo popoldne v SND. Tudi iz naših bližnjih naselbin pridite, ker ukljufteno je tudi vaše Življenje. Želim, da nas obiščejo moji prijatelji Stolfovi iz Toleda, Joe Marko in Andy iz Loraina. Na svidenje! A. Skapin, 312. Roosevelt oni. Slovensko petje po radiu New York.—Ulju dno naznanjam naši slovenski javnosti po Združenih državah in Kanadi, da bo slovenski mešani pevski zbor iz New Yorka pel božične pesmi na tukajšnji radijski postaji WEAF v pondelj«flt, 28. decembra, ob S. zvečer do 6:16 (vzhodni čas) pod vodstvom Jer-ryja KOprivška ml. Program 'bo oddajan po "rtečem on#ežju" in ga boste lahko slišali vsi, pa če ste še tako oddaljeni od New Yorka. V oddaljenih krajih vprašajte pri svojih lokalnih postajah, katera postaja ima zvezo s tukajšnjo postajo WEAF. Blagovolite sporočiti po programu vaše mnenje glede pirtja bodisi z dopisnico ali pismeno na ftaslov: Slovenian Mixed Chorus, Station WEAF, New York €ity. Pomnite, kolikor več pisem ali ddpisnic prejme omenjena radijska postaja, toKko lažje boihd v bodoče zopet nastopili z našo slovensko pesmijo na tako veliki postaji. Nadalje naznanjam rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku In okolici, da pevski zbor Slovan priredi veliko zabavo s polnočnim prizorom na Silvestrov večer, 81. dec., v Slovenskem narodnem domu na 258 Ir-ving ave., Brooklyn, New Yerk. Vstopnina 50c. Za ples bo iumla izvrstna godba, Slovan pa bi^a pel nekaj primernih pesmi, itar se tiče okusnih jestvin ln dobre kapljice, bo za vse dobro preskrbljeno. Pridite v velikem številu, da se bomo skutmo po domače zabavali in skupno pričakovali novega leta in si voščili vse najbolje. To leto baš nam ni bilo preveč naklonjeno, nadejamo pa se, da bo prihodnje leto bolje. Na svidenje na Silvestrov večer!. ^nlhony Svet. To in ono Iz Sharona Sharon-FarreD, Pa,—Zadnjih par tednov ae je v tukajšnji oko-[lici nekoliko izboljšalo z delom. | Tako so tudi nekateri naši fllo-| venci pričeli delati po 9-meeeč-nih počitnicah, ko je tovarna zaprla vrata 10. febr. prošlo zimo. Seveda s tem ni rečeno, da smo dobili isto delo kot smo ga prej opravljali. Sedaj moramo biti zadovoljni s tem, kar nam dajo/ —^ • .......... Dotična tovarna je obratovala okrog 40 let—4menovall so jo Tin Mfll in j* last C4rnegle-!lli-nois Steel Corp. Prej nas je delalo okrog 2800, sdaj pa pravijo. (Dnijo ns «. "trzni.) Tehnokratje se ponašajo, da "so Drutn„ riško gibanje, ki se jeTazvilo Tu^Tl' ameriških razmer in katero ni Tn^ni z importiranimi "izmi". z zadnjih prvi vrsti socializem, komun.zen/Tn^S: k, ao prišli iz Evrope in katere tehnok3 klanjajo; istotako odklanjajo politični , kratizem (nadaljnji "izem" , k e d ^ razvil v Združenih državah. fip J^U^ vse politične teorije hi filozofije. (Dali kratfe odklanjajo tudi katolicLem p tt 'T tizem m ostale verske "izme," ki so tudfS W Evrope, še nise povedali.) Pmlj V ožjem smislu ni z njimi spora glede tm Ideja tehnokracije ae je res porodil« v A™ nki - toda v širšem smislu glede importira" mh i sinov so v protisloviu. Tehnika in tehm. logija, ki sta jedro tehnokrata teorije 1 tudi prišli iz tujine, namreč iz Anglije! Tehno točka znanost je porodila moderne industrije ki so prinesle človeštvu pred 200 leti nov «J spodaraki red — kapitalizem. A to je postransko v tej razpravi o tehno kraciji. Svet je danes tako tesno povezan ekonomsko in znanstveno — da ne omenjamo kulturnih vrednot, kolikor jih še ostane po današnji svetovni socialni katastrofi — da je že malo pristno originalnega med nami.^^H Tehnokracija datira od leta 1919. Takrat je inženir Howard Scott ustanovil "Tehniško zvezo" iz skupine svojih kolegov in drugih tehnikov. Ta skupina si je vzela nalogo, da prouči vsoto mehanične energije .v Severni Ameriki. 'Z vseh strani bo zbirali statistične podatke o stanju in količini fizične opreme za proizvajanje sile, katera goni vse mogoče stroje in podatke o odnošajih te sile s konzumom ali odjemanjem porabnega blaga — in rezul-tat teh študij je bila tehnokracija ali "tehno-vlada". To je bilo dobro delo, ki ga je izvršil Scott s svojimi, tovariši. Statistika o tej zadevi in strokovnjaška analiza zbranega materiala je bila potrebna. Ampak Scott se ni ustavil pri tem, temveč je šel dalje. Celih deset let je nadaljeval z zbiranjem podatkov o energiji in končno je sestavil načrt za nov socialni red, ki ga je krstil za "znanstveno gospodarstvo obilja". Načrt tehnokracije je prišel na svetlo leta 1931 — vsekakor namenoma med največjo gospodarsko krizo v zgodovini Amerike — in vest o tem načrtu se je razširila kakor prerijski požar po vseh Združenih državah; ves ameriški tisk se je razpisal o tej stvari kakor o nekakšni rešilni bilki, za katero se oprime potapljajoča se ameriška ekonomija. Listi so prinašali članke iti sliko Scotta, avtorja tehnokracije. Bile bo. burne razprave v tisku in na sestankih — in že je bilo misliti, da je Ameri ka našla v načrtu tehnokracije ključ do rešitve svojih glavnih ekonomskih problemov. Ali v enem letu je vse to razburjenje popolnoma zaBpalo. Leta 1982 je še bilo nekaj glasov, leto dni kasneje pa nič več. Tehnokracija je prišla kot prava senzacijk h Hollywooda in čez tioč je odšla, kakor da se je studenec njene pu^llcitete posušil popolnoma. Tehnokratsko gibanje pa ni umrlo, le izpre menilo je taktiko. Howard Scott je s svojimi pemagači ustanovil v New Yorku centralo in tamkaj leta 1983 inkorporiral svojo organiza cijo pod imenom "Technocracy, Inc." Na ti hem je začel s sistematičnim delom svoje propagande za razširjanje tiskovin in pridobivanja pristašev. Središča tehnokratske propagande so New York, Cleveland, Akron, Los Angeles in Van-couver (zadnje mesto je v Kanadi). Ves kon-tinent Severne Amerike je razdeljen ns tisoč divizij in vsaka divizija ima direktorja, ki vodi agitacijo in prejema navodila iz centrale v New Yorku. Divizije bo označene s številkami, ki se nanašajo na geografska dolžinska in širinska števila kirajev; ha primer Chicago i«-ži na stopnji 87 zapadne dolžine in 41 severne širine, torej je člkaška divizija označena z K D. (Regional Division) 8741." Direktor čikaski divizije Je Theodore Longabaugh in njegov urad je v Ashland Blocku, 185 N. CIart st. Tehnokratska organizacija šteje danes približno 100,000 članov v Združenih Kanadi - če so podatki iz njene čfkaške*^ trale resnični, kajti drugih virov n»n«mo in publicirala je okrdfe deset pamfletov m<^ učno knjigo. Poleg tega izdajajo enzj*t ca pisov in najbolj razširjen je mesečnik i nocrat", ki ga publicira divizija v Les Ang su. Vodijo tudi agitacijo v radiu »n rU men se poslužujejo kratkova ovne ? Osem predavateljev stalno potuje iz drrizj divizijo ln zadnje čase so začeli orf«*^ tudi mladino. (Dalje prihodnjič) (Daljo »S prv® kolone ) » Anglijo! Zato "•pi»rji". ki pride Hitlerjev mir! . TI re.kcion.rji ne d.jo nje M b* razen Mikar jim te Uiti njihov. P" - ,„-ffMtv. ; h MiNKtajo New De.1, ki Jim ntln*. ' ke in ki je d.l Ameriki kone. ki ovirajo njihovo UkorIK.nJ' P rem načinu. ^ _ „ Upajmo, d. ti reakeion.rji prop*«^,, v»j irti. Vfajmo. d. rike »m prej daM#* P«**— litarskim barbarstvom. PttOSVETA Novice Kritiki ao rekli o njej, da j« bila enostavno "divna in neprekoalji-va . — Njen prihodnji nastop s loscaninijevim orkestrom bo ao. pet h Nea Yorka ponovno s radijskim prenosom N&C po vsem svetu v »oholo, dne 28. decembra, ko bo pela v Beethovenovi skladbi "Missa solemnia" ob o-smih zvečer EST. Potemtakem pač ni nič Čudnega, da je U sijajna jugoslovanska zvezdnica angažirana sa vso sesono . metropolitanske va žena, ki je tudi slabotna in izčrpana, se po svojih močeh trudi, da si prisluži kakšne dinarje. Kako pa bo, če bo draginja še dalje naraščala? Veliko dpbroto bi storili pri-stojni činitelji, če bi zdaj, ko so prišli že vsi drugi na vrsto, pretehtali tudi obupni položaj takih ljudi, ki si ne morejo več redno zaslužiti vsakdanji kruh in morajo živeti le od milosti drugih. Ukrenejo naj torej, da bo tudi bratovska skladnica pokazala razumevanje za te ubožce in povišala pokojnine onim, ki še niso bili deležni povišanja. «w*uiiu meiropouianske opera, po zaključku leta pa še za turnejo od polovice marca do polovice aprila meseca, ln tako jo bodo rojaki imeli priliko slišati tudi v mnogih krajih izven New Yorka. Naj jo poslušajo in bodo ponosni nanjo kot rojakinjo, ki ni bila samo rojena v njihovi "stari domovini", nego je dobila tamkaj tudi svojo glasbeno, umetniško šolanje in vsekdar s ponosom poudarja svojo narodnost. Ob priliki otvoritve operne sezone na Metropolitanu in ob raznih njegovih jubilarnih slavjih so bile posnete slike "News reel" za predvajanje po Ameriki in pa tudi po drugem svetu. Dve veliki kinematografski tvrdki, ki sta posneli tiste slike, preskrbita s temi vsako bijoskopsko gledališče v Ameriki in mnogokatera tudi po drugem svetu. In danes se še lahko vidijo te slike po vseh večjih gledališčih. Na vsaki je Milanova imenovana "Yugoslav opera atar" ob najlaakavejših poklonili njeni umetniški veličini. Jngeelav. Kurir. % Glasovi iz naselbin T v ' (Nadaljevanje rg, atrani.)(, da jih bodo uposlili okrog 000, kar je seveda velika razlika. Moram tudi omeniti, da se je prej še precej dobro zaslužilo, čeprav nismo stalno delali. Ko je prene-hala z obratom, so si potem nekateri naši mladi poiskali delo v drugih mestih, kar seveda škodi naselbini. Sedaj v tej "pteharar podirajo vse stare furnaze ali plavže kakor tudi stroje, katere nadomestijo z novimi. Kakor pravijo, bodo izdelovali tanke za vlado. Kot je bilo že poročano, priredi tukajšnjl-mtadinski krožek «t. 21 SNPJ lepo igro na božični večer, 84. dec., ob 7. uri. Prav lepo ste vabljeni vsi okoliški Slovenci, da pridete omenjeni večer v Slovenski dom. Malčki nam bodo zapeli tudi nekaj lepih pesmi. Njih voditeljica se zelo trudi, da jih nauči. Vstopnina bo samo 16c, otroci s starši ps so prosti. Po igri nastopi tudi Miklavž, kakor vsako leto. (Drugo bo v tednika—urad.) Frank Stambal, tajnik 262. ' tiihn I o P A L A N 0 E C H9 S« YU80SL«V-AM£fllCAN RADIO BROIDCAST Kvsry Saturday, 1:JO te 2:30 P.M. STATION WHt P. 1410 kilsejeles -..... | (First Statlsa sa Toar Dtsl) I Ftaturiag a program ef | Yug oslav Folk Music Od leta 1929 do zdaj sem p<* bolnišnicah največ premišljeval, ne toliko o bolečinah in o smrti, marveč kaj bo z mojo sbirko. Sedaj je deloma v varnosti. Imel sem jo po raznih podstrešjih in v krajih nevarnih uničenja. Da to pišem, me je k temu napotilo poročilo o smrti moje najmlajše sestre, ki je umrla zadnjega oktobra v Celju na Štajerskem. Sedaj imam samo Še enega brata Janeza v rojstnem kraju na Planini pri Rakeku na Notranjskem. Mesec smrti moje sestre omenjam zato, ker je bilo v Prosveti pomotoma poročano, da je umrla v novembru. Obenem naj omenim, da me veseli, da je mod politično precej razcepljenimi Slovenci y severnem delu železnega okrožja Minnesota prišlo vsaj nekaj napredka. Pri zadnjih volJtvsh so izvolili vssj nekaj nalih rojakov v urade. Drugače pa gre v prvotnih krajih naših farmarskih 'Naseljencev. Kmalu po letu 1860 Je okrog St. Olauths, St. Josephs in Albsnyjs, Minn., prevlsdal nemški duh. Matija Pogorele. 1 Zora puca, bit če—šta? Cleveland.—Ko pre>mgm Pre-I sveto, ns j prej prečiUm dopise, j uredniški članekln domače vesti. Petem pride drugo na vrsto— I novosti ns prvi rftrsni ps tako ! dobimo v lokalnih listffm ln kaj me najbolj zanima v uredniškem članku? Zanima m«• to. da imamt^ pri Prosveti ureditiks.Jrt se berij za to. ds le ostsne demokrseljsi v Združenih držsvsh—ns pspir-Ju. In to Je lepo od našega ared-j nika. 1 Se lepše ali bolj demokratično Ibi bilo. da bi ti uradniki preveč SLOVENSKO ■ AMKH1K ANSKI T/ 1 I n »A UCT0 Koledar 194 Pestra abirlcm kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovina, zemlja- in narodo-oicja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov »vata ... Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zaile-duje svetovne dogodke. Naznanilo in zahvala 4*atrtaga iru naznaniam« ftalaataa vn< vaaai aaradnlkiria. »naarrm ta prljalalja*. d« )a g« kratki M»»*t gr*arteel mu) dragi aagrag. »in in bral Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH, ki ga je spisal Fr. Troha ANTON CVETKO JM«a |a Ml v Mm« ari MraUrah lata 1SS7. I mrl |a v balnlftaicl v IJalaetavae, Pa« Ji. navmbra lf«S. pudlaaat Ja sa laika aparaafja l'«»k«»pan I« bil na HI. Macj'* pokopala v raiaaKmn. Pa« W. m*. 1,4 mik teitfk dr. #l 14S II M In Jlaa MNIM nad SS la«. Na|lag*a hvala grsftr- Crakavlsb i« < ontiaaaul I. sa vaa dan« p«a».rf ta ta laibo v fa.u buNirtt in «b s«rti. Rnaha laga hvala vaaai grl|ata||e», mam , m fn Miaadaia sa r%* bar m dahrags Mar III. V dallno.« »I Mafesa. da m -na Um m*+Ut eajlagfc- sahvali«« bi »ta galaftlli darila, kraaa« »#r»ar la rvatllaa ob krati drair«*« aagrajp. aCats. -»«• Hi brata, lakraaa hvala vaagl. SI ata darovali sa a»ia. ItoiJ« aa)iap*a hvala # lanom drafttva It. I4S KN4*J la »aaei dragim abalUkiia draMaa« »a /lanrna hi aa aa»lli knrfp la ga 9 tak« Upam rada agrajmlli aa ajagavi sada)! gah k aUrnaaia pafttka na mirmlvar. Srfoa hvala taam, II sta MbUkalt pokojnika ab g)a*«*aa» mrtvakk»m odra, kakor ladi vaa«. M »1*. daU aa r»t p«lago evUmeMI*. Hvala g aa. eia«Pa sa apravl|ae» gijrshž obrad« Nailagka hvala vaaai »kapa). IV bi. drag« aaerag. aln.' o*a la brst aa* ga taHai« p.rfiva| v mira In lahka aa« Ti bada^rišba aamia ««aaa* aaa. v tra)aaai -gaariaa v arrlb aa*lb d« kanca *l»l)a«ja nstags SSiaMi aalaS labaaa TvHba aafraga: SVMtaal. min: HHt» iS iaaata. b/rri t Naa Salaar »talan «i Adatgb Caatba. bral; Varaelba (MakSalah la Halan Kalaaa. aaalrt V fabagataaa. iMitai dv/aaa«H Nkl la J nika v atarl dasiavlnl. *. Slo veni« Publi»hing 216 W. l»th Street New York, N. Y Cena 50c ^ Posebna priloga: Trt|r »aaSiavtan t barvah, LI.Tt IIId.| r»w»n I iAM*) %OJNet rvn«r ^»a I). \Mfp |n nirnm J, — — -----— - i nreoiKTa zaavnis. mjuu je bila že pet; general, ki se je bal, da utegne p amerilka statistika zakonov priti v soteski Stonne do boja, je smatral za dokazutie, da je 37.7 od- najboljše, da opusti namen, dovršiti dnevni lja*n0 marš, ki ga je bil maršal ukazal. Ustavili so se in utaborili; tren je stal po travnikih, zastražen z eno divizijo; topništvo se je razpostavilo zadaj po gričih, dočim je brigada, ki je imela naslednjega dne opravljati posel arijergarde, zaostala na višini nasproti Saint-Pierre-monta. Druga divizija, pripadajoča brigadi Bourgain-Desfeuilles, je bivakovala za cerkvijo na široki planoti, ki se je obrobljala z dolgim hrastov- nesrecnrn zaauuuv — jem. 2e je padala noč, ko ae je mogel 106. polk, 4 ^ zyMf ^ bi ge lj(udje porciali vendar enkrat nastaniti na robu tega gozda; « ...... tolikšna je bila zmešnjava v izbiranju in dolo- gtotka zakonov nesrečnih. Kaj je torej ta ljubezen? In čemu jo potrebujemo, če daje tako šibko jamstvo za zakonsko srečo?" '^Popolnoma vašega mnenja sem," je pritegnil mladi zdravnik. ' * "Vidite 1 Najina naloga bi torej bila dokazati, da bi se odstotek nesrečnih zakonov prav nič oške poevetovalnice v New Yor-ku. Nikoli ne bi bila verjela, da bi takšna Krtka utegnila postati ^rsnku nevarna; zdaj je mora-a pa pretresena ugotoviti, da ta Frank je Rosemary pač vrnil poljub. Vračal ga ji je dolgo in predano.* Potlej je pa dejal: * "Ne. Tega ti ne obljubim. I," je dejala spet z žen- * D 1 udi Franku, ki si je bil vzel rav- Bko prisebnostjo. "Potlej mi ne no pol ure časa za Rosemnry. ostane nič drugega, kakor da še 5ovedala je vse, kar ji je ležalo to uro odpotujem iz Mišmi j a." na srcu, precej odločno in je na- Frank je odvrnil: , posled celo rekla: "Ce misliš, da je v mejah na-I7r-- ~------, - ,- 'To je vendar zelo graje vred- jinih raziskovanj to potrebno.." ^ » tniki Tnt^lt no, da me začenjaš že na poroč- "Vsekako. Nobenega drugega pr0našli, da daje dober apetit, poma-nem potovanju varati." izhoda ne vidim. Kajti napo- ga prebavi in oživlja iivčni sistem. "Oprosti," je dejal nekoliko v ded vendar ne morem zaradi na- in da se ojača uspehe se je dodal« zadregi, "saj vendar nisva na po- jinih raziskovanj prispevati žrt- Vltfmin f 1 " ilboJj4anj" ^ j ročnem potovanju. Saj sva na | ve, da se tu osmešim." Po krkt-'prebmve in " var,tvo iivoU proU kem preudarku je dejala: "Prva etapa najinega poskusa je torej s tem končana. Vr- nem se v New York in te prosim,. ™ ■ ViUBi. da mu daš na pot svoje zapiske I ^ ^ n\: Jogeph Trlner Corp, prvih šestih tednov in štirih 1883 so. Ashland Ave., Chica*o, m., dni." in dobite ga poštnine prosto. Ko se je Rosemary sama v —(Adv.) oddelku 1. razreda vračala s svo-1 ..............................— raziskovalnem potovanju." "To je čisto vseeno!" se Je branila. "Za druge so to pravi medeni tedni. In s svojo filmsko igralko me boš tu kratko in malo onemogočil." "O, prosim!" je ugovarjal Frank nič manj živahno. "Nisem se obvezal, da bom najina živčnim boleznim v formulo Triner-jevega grenkega vina. Vi lahko dobite to pri vašem lekarnarju. Ab ne, tedaj pošljite $1.25 u eno iUk-lenico ali $6.50 za iest steklenic Tri- raziskovanja izvedel po načrtu, kakršen tjTbJI tebi povšecl. Kajti to bi vrednost najinih ugotovitev takoj zmanjšalo na ničlo. Da, ljubimkam s to mlado damo. In to delam z nekim namenom. Saj takšne epizode vendar nastopajo v vsakem povprečnem zakonu." "Da, v vsakem povprečnem zakonu," je že skoraj zajokala Roeemary.~ "Toda najin zakon vendar ni povprečen zakon. Sklenila sva zakon, kakršnega ni še nihče pred nama. Računala sem pač z vsemi možnostmi. Toda prav gotovo ne s to, da me boš že prvi teden varal z majhno, neumno hollywoodsko gosko. Po-dobrikala se mu je in ga poljubila. Prvič, odkar sta skupaj delala poskuse. In potlej ga je prosila, prav nič tako kakor svetovalka v zakonskih in-ijubezen- TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dofa I Tiska vabila za veselice in shode, vizltntee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TI8KARNI wwwwwwwww Vsa pojasnila daje vodstvo tiskaroe.-One smerne, tmijsko delo pnrs mU Pišite po informacije aa naslov: INPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLIN018 —. Tel. Ropkwell 4904 -----------------------. v-..«., i skfh zadevah dr. Rosemary Fo- paj sta obiskovala f^^ft! ^n.Pageova, temveč kakor boje-koncerto, bare, si izkazovala f * ' Tako imenovana ljubezen Napisal W. L. Rosemary je "Prosto 1" je nekoliko nejevoljen vzkliknit dr. Frank Foran, ko je nekdo precej živahno potrkal na vrata. In vstopila je dična doktorica, če-pruv je iz nejevoljnega "Prosto!" in navzočnonti obupanega pacienta lahko sklepala, da v tem trenutku prav gotovŠHrt"bila dobrodošla. Dr. Krank Foran Je zagodrnjal m^kaj, kar ni zvenelo ne kakor da, ne kakor ne, toda dr. Roaemary je kljub temu sed la na Mtol v kotu in čakala. Dr Foran je Ae nekajkrat z neugod jem |*>gle