Pcšlno tskoči račun št. 24. 8t. 47 V Gorlel, dne 25. novembra 1930* Posamszna itev. — 20 stotink. Letnlk III. Iriek opoludne. Velja za nJo leto 12 L, mesečno 1 L, /a inoiemstvo 16 L. Na ajročila brez doposlane na- jočnice se nc bov.a ozirali. rosamezne Stevilkc stanejo V razprodaji 20 stotink Uredništvo: Ulica Vettuiiii $, uprara ul. Vetturini 9. ^EBh/B*'' ^HRHf^ BW M HB ^^RHBi^ ^BF w«|p 9HP ^*"*^^^ *^W s^P *• ^Pf VrMBHIMHHf flv HW Rokopisi se iie vračajo. Ne- frankir-ii' pistna se nespre- jem3jo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovorm Jzdaja lconsorcij »Qorisko Strsže'. Odgovomi ured- iiik : Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- oa« v Oorici, ulica Vet- turini štev. 9. Po rapalski pogodbi. lz komentarjev, ki jih prinašajo sedaj slovenski listi in iz predzgodcvine vsch pogajanj, tičočih se jadranskega' vpraša- nja, je razvidnc^ da je sklenil Trumbič, pogcdbo v času, ko so tile sause za nas najslabše. Kateri motivi so &a privedli do tega, o tem danes ne bomo razpravljali. Gotovc- je toliko, da so morali biti vzroki tehtui in da je edino teniu pripisovati raz- vo] dogodkov v Rapalu. Rckriminaujc nam, dancs ne pcmagajo, ne pcmaga nani vzdihovanje, računati moramo z istino —¦ siccr dosti bridko za nas ......in giedati, ka- ko svoj pcložaj z lastuimi sredstvi izbcij- šamo. V nas samih je rcšitev. Edino srcci- Ätvo, ki prihaja tu v poštev jc .sairxpo rnoč. To je gesk-i, ki nuj velja od sedaj im- prej. Pri samcpomcči pride v poŠtev naj- prcj naš pclitični polcžaj. Dosedaj smo bi- li pC'Iiticno mrtvi, ker nas ni nikdo zasto- pal niti priznaval. Stavili smo veliko nade vpogodbo, kisc je sklenila v Rapalu brez našega sodelovanja. Mislili smo, da naj- derno incd oniir,i devctimi členi pcgodbe kako drobtiuico, vrženo s polne mize.. ka- ko hescdo o našem položaju z ozirom na našci politična; in npnc-dnostna prava. To- i!a <: tem ni v pogodbi niti bescdice. Člcn 51. scnžermenske pogodbe pra- vi: lirvatsko-slovenska'država je spora- zurnna s tem, da sprejemejo zavezne in prid.ruženc vclevlasti v pogodbi, ki se bo- (¦'.: pr.tcm sklenib. tudi določbe, ki služijo v za-ščito narodncstnih interesov, jczikov- nih in vcrskih manjsin v jugostcarcnski dr;:>avi. Nc priznava sc pa isto načelo g!ede. manjšin, ki ostatiejo pod oblastjo ve- ievlasti. Te so žrtve. izročene politični vSmrti. To ju duh scnžcrmcnske pc^odbe. Toda navzlic tonn? nas je navajala stro^a lo^ika in pravicoljubjc k nadi, da čc skle- nt Jugoslavia pcgodbo z Italijo, bo po- vlcdtMa rnisiila na nas iri na nas mucen po- fožaj in da se bo v cčigled tclikih žrtev, fco-1 jih je (le facto doprinesla Jujroslavija, izrckla v tcj pogodbi, kako in kaj mis-li z nami. Edino čL 8 pogodbe pusča inedel žarck upanja, ker se v njem obljublja.. da bl se nain znaia vsaj na kuluirncm polju konccdirati kaka malcnkost. Kaj bcde z našo avtonomijo? Kaj bo- de z našimi polltičnimi pravi? Tu vlada temna negotovost. Pred menoj leži izjava visokega do- stoja-nstvenika v upravi Tridentinske F3e- nečije glede avtonomije. Nernci v Trideti- tjnski Benečiji zahtevajo zase pcsebno vo- Filno okrožje in avt^noniijo v najširšem smislu kot nekako popolnciua samouprav- no državo. V tem ppgledu pravi omenjeni dostojanstvenik, da se bode dala Nenicem avtcnomija, sicer ne taka kot si jo želijo, ampak po načinu administracijske decon- tralizacije, tako da bodeta deželna vlada in n}ej ob strani deželni zbor odločevala v vsch zadevali, ki so obično njuna kom- petcnca. Tudi gled« žcleznic na nemžkem ozemlju jim je obljubjeno, da se ne bo od- puščalo neniškega c&cbja, da se pusti na a „Etimalogitls Koharidsnsis Učene etimilogične razpravt), ki sem jih čital o bcsedi in imeiiu »Kobarid«. in ki jim ni konca ne kraja in ne jasnosti in ne po- zitivnega rezultata, so me neprestano in vedno bolj silno vznemirjale. Hotel sem resnici do dna, hotel scm poznati čudovl- to skrivnost te#a svetovnoznanega imc- ¦a, vso nezapripadliivo mistiko njegovega ^orneiia. Neprestano, noč in d:m sem mi- sh'l in ponavljal: »Kobarid! Kobcrt! Kob! Koba! Rid! Ert! -« Prelistal sem vse xgodovinske knjige, vse slovarjc. slovni- ce, leksikone, vse učene etimdogične raz- prave vsch jezikov, vseh časov in krajev! Nentešna slä po resnici, neodoljivo hrepe- *enje po odkritju mistične skrivnosti mi ¦ista dala več mini in pr koj:i. In nihčc ni bll več varen pred menoj; četudi sem ve- del, da ne zna druge besede kot: »Ja, ja, »e, ne!« — četudi sem vedel. da ne zna ¦iti dobro zlogovati svojega molitvenika, ¦isem da! mini, zapletel sem ga v učcno, «Jolpotvüino etimologično razpravo o ne- pojmljivi kobariSki skrivnosti in njeni vz- tiseni mistiki. Vsako knjigo, vsak listič, ki sem ga dobil v roke. sem stokrat preo- brnil in pregledal, čc ni v njej skrita in «avita kcbariška skrivnostna tajnost; nič Ka to, če je bila to prvosolska začetnica postajah na prveiu inestu nemški naziv postajc in na drugem šele italijanski. Smo- si mi Slovenci dobili kedaj taka zagctovi- la? Ne, vsaj javnost tie ve o tem ničesar. Najprej moramo biti sami na jasnem, kaj hcčenso, samj s .'-oboj nioramio n:.pra~ vili računc. Tu je'ln.ba od vsake si rani precej iskrenosti, zaupanja, nesebičncsti, torcj samih lastnosti, ki so v tej materija- listično navdahnjeni cri redke. Moramo se dccela osvoboditi cneRa avstrijskcga duliti, ki je zivcl — avstrijska država je bila anonialija, ki je obstajala 1c na zgodo- vinski tradiciji ob geslu divide et inipc- ra. Ta 'hü tiitii incd nami Slovc-uci occplje- ni duh je sicer pc< prevraiu in po pest-mku cnotne narodric stranke precej ponelial, in li.ikakor nesimmo vet: pripustiti., da bi med nami nanovo zadivjale strankarske stra- sti, ki bi zaneiii-.: razder in napravilc med nami razkol. Jugoslyvcnov, ki smo posta- li po rai;alski pogodbi italijanski državlja- ni, je tako majhno stevilo, "da si nikakor nc smeino privo^-citi luksusa mcdsebolnc- ga strankarskeg'a beja. Kakor smo bili do- sedaj. r-d prevrata sen;, tako morar.;.-..- o- stati tudi v bc-docnosti edini in složni. Ne delimo se vcč na pripadnike te ali one nckdanje stranke. V politiki bodimo samo ¦)uv;c;;!oveni in nič, čisto nič drugega. Vsi, ki smo si bili pC'prej poliiični nasprotniki, si nioramo danes podati roke, bodimo drug napram dnigemu iskrenl, zaupliivi, kcr ista osoda nas veže vse, vse nas ča- kajo isti trdi trdi beji za narodni obstanek. Nc dajmo se zavajati od nciiaravnih slrankarskih razprtij. Ne snujino krozkov po mctcdi prcj^njih strank. Vsaka crgani- zacija naj bo io strc-go narodna, kjer naj se z uhjektivnostjo z one in z druge strani in z medsebojnim sporazumljcnjem doku- mentira, javnosti, da sn.o se oprastili onih strankarskih predsodkov. Ncv duh naj pri- de med nas. Zastopniki vsch sl( jcv naj od- vr/cjo vsalvH pristransko jx>stODanje iz vi- dika prejsnjih strank. Bodimo si drug dnt- geniu za dokaz. da ne živinio vcč v str?n- karskih ra/m.crali kot pod bivSo Aystrijo. Začnimo del-C' duŠevncga čiščeifja. od zgoraj cioli. Ako bode tu gori iskrenosti, ncsebičnosti in pravega rodoijubja, bode .tudi na?) clovck to posnemat. Posebno vc- ljaj to za one kraje, kier še dancs vlada nezaupanje in prikrita strankarska mržnja. Pclitičncga društva »Edinost« naloga je ogromna. Veliki zadatki Cakajo to dru- stvo. Prihajajo časi, ki nas ne smejo injti nepripravljene. Trcba nasprotno, da sto- pimo sami po vzgledu Ncmcev s svojirnl zahtevami na plan v pogledu aebninistra- cije, Sol uporabe jczikä v uradu in izven njega. Doscdaj nas je uspavala nada na pomoč, ki nam bi imela priti od naših bra-' tov onkraj meje. Sedaj pa se moranno en- krat iztrezniri in rcči: v nas samih je spas, samih jc spas. Zahtevati moramo, da se preprečijo nakan-e, s katerimi se nas na- merava priklopiti k videmski provinci in na ta način razkosati... Zahtevama avto- noinijo za naše ljudstvo, naj se nam odlo- či središče, naj se dopuste naši ljudje v urade, naj se nani da praivica vsaj v cnem ali pa šolska računska kazen! Naročil sem bil vse svetovno znanstvene revije in po- litične liste in iskaj po njili kobariško taj- nost.. Vse se me je bale, začeli so se me izogibati najboljši prijatelji! Nekaj pa se jih je vendar zavzelo zame, reveža; zve- zali so me in me gnali k zdravniku. UŠe- sa pa so si zalili z veskom, da jih nc umori moja večna pesem: «Kobarid! Kobarid! Kobarid!...« Zdravnik, hud učenjak. je resno zmig- gnil z rameni, ter žalostno konstatiral. »Etimolcgitis Kobaridensis! Kpide- mična blaznost! Ena izmed iwihuj^ili no- vejših bolezni, kar jih pozna lnoderna psi- | hijatrija! Ako dobite strokovnjaka-etimo- loRa. kateremu bo pacijent trdno zaupal, g-a morda še utegne rešiti! Pobrigajte se!« Koj me cdvedejo k najboijšcmu lin- gvistu in ctiniologu. On je bolezcn že po- znal in zagotvil je, da ima tudi zdravilo proti njej. Povabil me je, naj scdem in za- čel niirno in stvarno sledeči razgovor: »Poznate-li nekje med Podmelcem in Tolminom hrib, ki mu pravijo Kobilja glava?« »Da, poznam ga! Dva vrha ima in dve imeni: Jalovnik in Kobilja glava!« obsegu, ' r^. snuo jih iineli poprej. Ako ho- čemo 7S> ;ti boj za najenostavncjsa pra- va, akdril.aj se iz suženjstva šele polago-, ma dvo';amo, potem je bila on a iskrenost, ki jo iToudarja italijanska vlada in zurnali- stika, najnižje stopnje, ki ne bo imela ob- st unka. Edino na ta način je incgoc spcrazum z nami, ako sc nam daje vsa prava,, ki jih po idejah, katere so bile med vcjno in po vojni tclikokrat izražene, moraüiio dobiti, ako se nas Sinatra za ravnopravne držav- ljane in ne za državljane druge ali tretje vste, ki imajo same dolžnosti in nobenih piavic. kakor da piačujejo davke. Italija Sf.nKla ponaša s svojo staro kulturo. To- da - ne govorimo iz zlobnosti -- dosedaj smo občutili od italijanske kulturc zapore. dcjaiske napadc in tcrorizem od strani k'Otovih liudi in ncsigurnost itnovinc. Nase gospoclarsJvo. Rapaiska. pogodba je kar na man pre- duigačila gospodarski položaj naše deže- k. Dosedanje oinahovnnje radi nedicdoče- nih političnih razmer i:rencha in potrebno jc. da se naglo orientiramo. Dovolj nain' je škcdila disorientacija — ni časa sedaj 7.i scntin'.nitalnosti, auipnk vsi, ki hocejo dobro svojemu narodu, se morajo oprijeti niiših gospodarskih -örganizacij, ki žal ^e diemljejo, morajo računati z novimi dej- sivi, z novimi mcjaini, zavihati rokave — \v pogumno na dclo! Enoten ßCspodarski načrt. K nam pride še lep kos kranjske zem- lj;; na tem ozemlju obstojajo zadrugc, ki S3 včlanjene v razne višje organizacije on- 1.n\'i neve meje. Do sedaj so te zadruge Cukale, da se dvigne demarkacijska črta I i'l se zopet ^družijo s svojimi srcdišči. Te- ¦ :..¦>¦ .•'.irt'.nip. ^cdaj ni vee. Tc uctarove se PS * morajo sedaj cdločiti in r-riklopiti naŠim zvezam, ali »Tržaskemu kmeM.j. d.ruštvu« ali »Gcriški zvezi«. Ni treba nam rnenda poudarjati. kako nujno potrebno je, da se vse zadružno življcnje toga ozcmlja potom j višjih organizacij strne, da se v bodoče razvije po jasno zycrtanih načrtih. To se more zgoditi le, ako so vsa naša narodna | zadružna pod jet ja v tesnem medsebejnem ' stiku. Obstoja žc. kolikor nam znano, tudi med »Tržaškim km. društvom« in »Oo- risko Zvczo« nekak dogovor. ki zasleduje j ta namen, Upanx«, da se bo sedaj iz tega dogovora razvil najožji stik. ki nam bo ga- rantiral enotno in močno gospodarskO' fronto. Razcn tega obstoja v raznih krajih še po vec zavodov, ki so nastali pod uplivom raznih političnih strank. Ker so se politič- ne stranke radi razmer združile v dose- go skupnih narodnih interesov, in spada Rospodarsko vpražanje gotovo tudi med najnujncjše narodove interese, smatraruo, da v sedanjih razmerah nima več pomena,f ako v enem in istem kraju delujeta 2 so- rodna zavoda vzjwredno, kot pred vojno, še vedno naprej in lcčita gospodarstvo po | nepotrebnem v dva tabora. Malo dobre I volje od strani odbora in dcležnikov in gotovo se bo povsod na^el način, da se doseze sporazum in ustvari iz dveh en sain zavod. Zaiipanje Ijudstva do naših gicspodarskih ustamov se mora dvigniti! Dosegli bomo to zlahka. če se resno in živahno poprimemo dela. Ljud- stvo mcra videti, da nam je v resnici nje- jiova korist pri sreu. Ni dovolj, da so lju- dje člani kake zadruge, tudi zanimati se m-orajo za to zadrugo in sploh za zadruž- no organizacijo in to bomo vzbudili, če vi- dijo, da živimo in delamo. Primanjkuje in- tcligentnih voditeljev. Res je to. Ali temu se bo pri vzstrajnem delu tudi odpomoglo. I">ovc-lj inteligoitnih mladeničev in mož imarno. ki se bedo radi odzvali, če bodo poučeni. kaj je zadružniStvo in kako važ- no jc za nas. Novega življenja • jc trcba in živahnega gibanja. Sedanje ; nirtvilo mora prenehati. Novih impulzov -•- in ptc-giima! Saj dela ne manjka. Sedaj je zadružno polje še vedno podobno po vojni razrušeni vasi. Dela je bilo teliko za obnovitev, da so ljudje skoro obupovali. -- K'dor sc je udal •cbupn, ima še dancs raz- bito bajto, prazno polje — kdor se }e pa takoj lotil dela, žc uživa sadove svojega truda. Ni jela brez dela, kako bomo orga- nizacije o/iveli, če le tuhtamo in premišlju-. jtmc, kaj bi začeli -¦¦ in držimo roke krl- žem. Denarja je seveda tudi , treba. Primanjkuje ga povsod. Pa odkod? Ne kaže, da bi jemati posojil pri podjetjih, ki so našemu zadruž- ništvu tuja ali celo nasprotna, ker to bi po- menjalo od ene strani nepotrebno odvls- nost, od druge pa Škod-c na obrestih. ki b! sic v tuje roke. Dovolj je menda med na> Sim narodom ljudi, ki so si napravili med vojno denarja in ki ga nalagajo po raznih nam tujih bankah. Ves ta denar bi moral v naše denarne zavode. Tako bi isti denar zopet koristil našim ljudem, ki ga posebno v sedanjem času nujno rabijo. Tudi trg*cv- ske kroge moramo pridobiti za naše stremljenje. To se nam bo pa posrečilo le, če jim hemo mogli nuditi iste ugodnosti, kot jih nudijo tuja podjetja. To je nekaj misli, ki smo jih kar v naglici zapisali vsem že organiziranim in neorganiziranim zavodom, naši inteligen- ci in vsemu ljudstvu. Zadružna organizä- cija je ¦— ustancva, ki je največjega so- cijalnega ix>mena. katere se more vsakdo brez razlike udeležiti, je ustanova, kjer ljudstvo, narod sam sebi pomaga, — je so- la, odprta vsem, ki nam bo vz^ojila kme- tov in obrtnikov, da bodo res kos svojim nalogam, crganizatorjev in voditeljev, v katere bo ljudstvo moglo staviti vse svoje zaupanje, — zadružna organizacija nam je jamstvro boljše prihodnosti! ..... D. F. D. »Dobro! Nikar se ne razburjajte! Po- vejte mi, ali poznate nekje na Krasu ne- kam slično ime?« »Da, da! Kobja-glava! To je skrajša- na oblika — Kobja, — ki jo 2e Pohlin po- zna! Pleteršnik iina kobilji in koblji: kob- Ija muha, koblji kumič koblja kumena! Pri njem stoji čisto natančno: koblji adj. " kobji Poh.« Ako se je oblika take- spreminjala, krajsala, ali ne mislite. da bi se dala §e dalje krajžati: kobüja, koblja, kobja, koba! To krajšanje je povsem iogično!« »Razumcm to! Vendar —« »Le potrpite! Tu imcte najlepši slu- čaj etimologične analogue: Kobja glava in ! Kobja-rit! Predstavljajte si nekako geolo- j gično kobilo, na kateri bi bil Tolmin za jezdeca! Pred njim je Kobja (Kobilja)-gla- va, za njim je Kobja-rit! Čisto logično! ! Kaj ne da?« »Da, daT da!« »Labjal »bj« se je strdil v »b«, zato pa se je trdi »t« omehčal v »d«; a pomni- te, da ljudstvo ne pozna na kbncu mehke- ga »d«, ampak iz^ovarja tvdo: Kobarit; medtem ko ljubi Kraševec mehkejšo obli- ko »Kobja«, je v kribih zmagala trša obli- ka »Koba«. Iz etimologičnega izvajanja slcdi tudi, da je gramat. oblika tega ime- na fern, in ne masc. gen. V Trdinovih spl- sih srečate zelo pogosto ime: Kačja rit; tu imamo: Kobja rit!« Odšcl sem pomirjen! Izpoznal sem vso skrivnost — in sedaj je izginila vsa mistika, vsa bajna čarodejnost tega ime- na. Mislil scm, da sem ozdravljen; a moja; bolezen je bila recidivna, ker sein se pre- malo varoval. Po strokovnjakovem navo- dilu ne bi smel vec misliti na to ime. A ko sem prišcl (1oitk.iv, jc ležala na mizi najno- vejša štcvilka učene ethnolocričnc revije,, ki je imelai med drugimi razpravo o naj- aktualnejsVm problemu: »line Kobarid«. Kobja-rit je izginila, vstala je kobara leš- nikov. — »Etimcdogitis Kobaridensis« me je nanovo i^opadla; v svojega zdravnika sent izgubil vsa zaupanje po svoji lastni { neprednosti. Njegov ctiinolcigični dokaz mi je izpodbila kobara icSnikov, a tudi ta kobara ali kopica mi ni stala dovolj trdno, | podirala se mi je, se mi z.dela preneznatna, } če sem mislil na tlsto velikansko kobilo, ki se je pretegovala preko So.^ko dolino. Etimologični napadi so me grczovito nm- čili. r5o dolgotrajnih posvetovanjih pri raz- nih učenjakih so me odvedli na prvovrstno vseučili^če. ki je zgrajeno na sedlu tiste velikc zemljcpisne kobile. (Ne imenujent imena, ker bi me utejmili popasti novo- vrstni etimologični krči.) Dopisi. Iz Sovodenj. Na dopis, priobčen v »Goriški Straži« pred par tedni v zadcvi poučcvanja italijanščine v naši. ljtidski šc- li, dovoljujem opomniti slcdcce: Res jc, da se jc priglasilo 26 otrok za poučevanje italljanščinc. Res pa je tudi, da sc danes tak pouft še nc vrši. S tem, da sc je goto- vo število stariSev priglasilo, da bedo po- Šiljaii svoje otroke k prostovoljnim Itali- janskirn uram, še ni rečeno, da morajo to besedo tudi držati, ker ta prijava ni ob- vezna. — «Domen« v Prvačini. V Prvačini obstoja vrli dramatični klub. V zadnjem času je priredil že štiri predstave. Prete- čeno nede'io je igral znano Jurčič-Cesni- kovo narod.no igro »Dc-:;cn«. Ta igra zah- teva precej rutiniranih igralcev< a kljub temu so splošno prvaški igralci rcšili svo- je težke ulcge povsem častno. Posebno nioramo pohvalifi gdč. Zofko Černe (An- ka) in gdč. Ftirlani Fanioo, ki je igrala ja- ko dobro Meto. Le tu pa tarn se je ta sled- nja izpozabila, da igra ulcgo starke Mete in pokazala s svojnii mladostnimi kretnja- mi sveja leta. O. ßudalu Josipu, ki je igral grajščaka Sovo, sejc poznalo, da je na o- dru doma. Tudi g. Cerne Albert nam jc bil v Domnovi ulogi jnko siinpatičen. Pripc- ročamo mu pa, da izčisti svoj glas, ki ]e v visokih legah preveč hreščeč. Nad vse pn- čakovanjc dobro je igral g. Batič Ziga, ki je tipično predstavljal berača Urha. Le tu pa tarn se je preveč zadiral, tudi ko mn ni bilo treba, in tudi v kretnjah je bil preživ. Kar se tiče scenerije in režije, bi pri- poročal, da si društvo poskrbi vsaj še eno »sobCKc, kajti vedno ene in iste kulise v vseh dejanjih motijo gledalca. Režija naj pazi bolj na izgovorjavo, sosebno naj eli- minira iz domačcganarečja vzeti g., ki jc preveč hreščcč. Dcjanje »Dornna« se vrši v Časih, ko so šc »fante lovili k vojakom« na Gorenjskcni, vsled tega bi priporočai, da si driištvo za ponovitev predstave pre- skrbi gorenjske narodne nose, ki so za to igro. predpisane. Tudi petje bo treba bolj vaditi. Med cdniori je igrala nekaj komadov prvaška godba in pel prav dobro pevski zbor iz Rene. Cehi prircd.itcv jc uspela prav lepo. Dramatičnemu klubu častitamo na uspehu in kličeino —- naprcj! — Auko. — Iz Dobrsvelj. Ob nedcljah nas več- krat poseča neki goriški trgovec-cvctli- čar, ki hodi k nam na lov. Ta človek bi nas dalje ne brigal več kot lanski sneg, ako bi pustil naše ljüdi v mini. V nedeljo pa sent Fc vozil po opravkih v Gorico v aj- dovskem avtomobilu. Van] sc je ukrcal tu- di navedeni trgovec. Svojo omiko je izka- žoval na ta način, da je psoval sopotujo- čc Sloyence s »Ciči« in jih pošiljal v Ljub- ljano. Tako nam plačujc mož gostoljub- nost, ki jo uživa rncd nami Vipavci. Pa si zapomnimo; če prej ne, čez sedem let vse prav pride, pravi naš pregovor. Vi- p'avec. — Požar nažagi. Dne 22. t. m. ob 10 uri zvečer nastal je požar v hiši vdovc Marije Zagar list. 134. Požar se je blisko- ma razširil na sosednja poslopja in v par urali uničil tri hišc. Izven domaeili družin stanovali so v hišah tudi drugi begunci, kateri imajo lastne hiše porušene, tako da je sedaj v tern mrazu pet družin brez stre- he. — Od pogorclcev bi! je samo eden zavarovan. Vsem tern posestnikom je lan- sko leto voj. genio popravil hiše, radi tcga nihče ne more pričakovati knke odškod- nine. Ta nesreča je spravila vse pogorel- ce v skrajno Ik do, katero povečuje se dej- ; stvo ponianjkanja stanovanje vsled po ] vojni porušenih hiš po stevilu SO. Revezi ! so na cesti brez strehe, zato se prosijo I usmiljena srea,, naj se spomnijo z darovi } v d-enarju ali blagu teh nesrečnikov. — ] Vsak še tako majhen, pogorelcem naine- j njen dar sprejme s hvaležnostjo županstvo I na 2agi. ! — Iz Strnica pod Mangartom. Prvi teden, ko smo poslali italijanski držav- Ijani, hoteli sta dve ženski iz Strmca v Rabelj. Okoli 7. zjutraj sta šle minio trd- iijav€ na Prcdelu, ne da bi videlc kake straže, ki bi ju bila ustavila. Ko ste bili od- daljcni kakih pctdesct korakov od stražni- ce, priteče iz nje napol oblečen stražnik, jima zakliče, naj se ustavite. Ženski stc takoj obstale. V tistem hipu pa "~ poči strcl. Scveda sta se ženski nioči. pre- strašili ter naglo tekli k straži. Stra-.iik ju je zmerjal s ščave. Zahteval je od njiju potno dovoljenje, kar se že dolgo časa ni več zahtevalo in kar se tudi dm god ne zahteva z ozircm na pi'omet med sosed- nin;i vasmi. Stražrikovi tovariši v baraki so stražniku prigovarjali, naj da ženska- ma zaušnice. Kaj naj rečemo k takemu postopanju? Tarn na tistem visokem učiteljisču so bije nastavljene prvovrstne lingvistične »kapac-itcte«. One cdine me baje utegne- jo resiti. Ustavili so vse sole in sestavili velcučenc komisije samih »kapac-itet«. Po mukotrpnih razpravah je komisija v urad- nem slovensko-šolskem jeziku tistih po- krniin izc'nla proti bolezni., nazvani »Eti- molcgitis Kobaridensis«, slede recept: »Capo-retto! (Id cst: Olava pokonsu!) Italiano sarä — com'c stato! Etimologicamente dimostrato- Firmato: ??« (Podpis nečitljiv!) To je bila čudovito grenka «pirola«! Neprestano sem stresal z glavo in vskli- kal: »Capo-retto! Capo-retto! Glavo pokencu! Glavo pokoncu!« Po noei sem sanjal :^roznc sanje! Vi- del sem jrrozanske kobile v Soski dolini, nekoč je bila po riti ndarjena in je grozno sunila s svojirn kopiKm! J^ipoma se mi je zmešalo: tarn, kjer sem. rnislil, da je zad- nja pot — je dr/ala kobila glavo pokoncu, z ostroi-apctiiri ušcsi in z bistrim P^'glc- dom ie F.trm<"-la v tujiro kakor mogočen čuvar! In slišal sem glasen in mogočen kllc: " »Oj Kobarid, cj Kobarid! Ne klr-ni glavc! Ne kloni glavc! Glavo pokoncu! Glavo pokoncu! Po dp is an: ?? Polillčni pregled, Jugoslavija. Iz Belgrada poročajo, da je zunanji minister dr Trumbič predložii regentu v ]>odpis pogedbo, sklenjeno incd Jugoslavijo in Italijo v «apaiu. Jugosla- vija je torej po svojem regentu pogodbo ratificirala^ preostaja snmo, da jo ratiiicira šc Italija, nakar se potem izvrši ancksija. Istočasno je Trumbič podal ostavko kot jugoslovcnski zunanji minister, ki jo je regent tudi sprejel. Ostavko utcmeljujc z neko svojo izjavo pred dvcuia letoma. Takrat je Trutnbič rekel. da t\stanc na mestu zunanjega ministra samo tako dol- go, da se rcši jadransko vprašanje. Priča- kuje sc pa, da Trumbič uniakne svoj sklep. ker je ostalo še mnogo vprašanj nc- rcšeuih. V Belgrad se je vrriil tudi min. dr. Korošec, ki je takoj po svojem prihodu imel daljši pogovor z Vesničein. V razgo- voru je najencrgičucj?e protcstiral proti mirovni pogodbi. Z c-zirom na to, da zah- teva položaj države, da mora preiti v mi- rovno stanje, da sc izogne vojni, je rekel, da bo podpisal s protestom in težkim sr- cem to pogodbo. Proti pogodbi se še vedno oglašajo v Jugoslaviji razne kcrporacije in združe- nja. Med drugirni je imel v Sarajevu dal- matinski in vrhboi-enski duhovniški nara- ščaj protestne zborovanje. Oglasili ko se iz Prage jugoslovenski študenti pražkega vseučilišča in izročili jugoslovenskemu poslaniku v Pragi protcstno noto, s pro§- njo, da jo odpošljo v Belgrad. V Radičevi stranki, ki je dosedaj ro- varila proti enotnosti jugoslovenskc drža- ve in tako zakrivila neugodno rapalsko pogodbo, je nastal razkol. Po proglasu so- diti» ki ga jc izdal sedaj na svoje pristaše, bo postavil svojo kandidatno listo in poj- dcjo izvoljcni poslanci njegove stranke v Belgrad, kar dosedaj niso storili, ker so se potegovali za samostojnost Hrvatske in za hrvatsko zbornieo v Zagrcbu. Iz Radičeve stranke je izstopil poslanec Hr-/ voj, ki agitira proti svojemu bivšcmu še- fu. — V Kolašinu v Črnigori je ustrelil neki orožnik bivšcga črnogorskega min. pred- sednika drja. Drljeviča. Vzroki so baje politični, kcr je vodil Drljevič v Črnigori propagando za njeno samostojnost. Jugoslovemka prebiscitna delegacija je 22. t. in. zapustila Celovec. Zagrebški »Jutranji List« poroča — kakor sam pravi — iz zanesljivega vira, da jc bila v Rapalu sklenjcna k znani po- godbi šc druga dodatna pogodba med Ita- lijo in Jugoslavijo, na podlagi katcre se priznava reška luka Baroš Jugoslaviji. To vest prinašojo za navedenim zagrebšklm listom tudi italijanski časopisi. Za italijanskega zastopnika v Belgra- du je imenovan grof Manzoni, ki bo imel nalogo pripraviti tla za prijateljsko sodelo- vanjc nied obcma državama. Bclgarski ministrski prcdscdnik Stam- bulinski je poslal poslaniski konferenci v Pariz spomenico, v kai:eri zahteva Bolga- rija popravo meje napram Jugoslaviji pri Brezovu, na severu ob Timoku» in pri Ca- ribrc'du. Itrli.fa. Komaj konča poročilo o enem krvavem konfliktu, že pride drugo. Koma] se razkadi aim ročnih eranat in bt^mb v cnem mestu, že počijo druge drugod. Zdi se, da divja hujša državljanska vojna ka- kor v Rusiji. V Bologni so se v nedeljo spopadli fašisti in socijalisti. Vsled izida zadnjih občinskih volitcv., je dobila socija- 1'stična stranka v občinskem z.nstopu vc- čino. Ob trch popoldne je imel občinski svet, sejo, v kateri je izvolil novega žu- pana. Dan prvega za sedanja novega ob- činskcga sveta se jc zdel primercn za pc>- litičue manifcstacije i fašistcm i socijali- stom. Prvi so priredili demonstrativen ob- hod po mestu okoli poldne, dve uri kasne- jc pa socijalisti, Dočim je prebivalstvo vsled poziva fašistov razobesilo trikolore, so razobešali socijalisti svoje zastave. E- no teh zastav so fašisti odstranili in se na- potili nato proti rnettni hiši, pred katero so bili na trgu zbrani socijalisti, ki so se ravno vrnili z obhoda. Dasi je vojaštvo in orožništvo zastražilo dohod do trga, se je fašistom pssrečilo priti na trg, kjer je kmalu začclo živahno streljanje. Iz oken mestne 1'iiše je bilo vrženih par bomb. Mnogo ljudi se je bilo zateklo v me&tno hišo, da bi se izognili ognju, toda naleteli so slabo, kajti iz prvega nadstropja je za- čclo iz uradnih prostorov pokati in bile so vižene tudi bombe. Učinek ene teh bomb, je bil grozovit. Padlo je sedem cseb. Ljud- stva se je polastilo ucpopisno razburjenje. Do strelov je prišlo tudi v zbornici sami. Od strani občinstva so jeli padati streli na zastopnike manjšin, pri Čemur je bil smrt- no zadet obč. zastopnik Giordani, neki drugi pa jc bil težko ranjen. Varnostni or- gani so bili prisiljeni rabiti orožje. Mrtvih je osem oseb. kakih sedemdeset pa je ra- njencev. Tekowv preiskave, ki je bila takoj uvedena, je bilo zaplenjcnega mnogo cro- žja in municije v občinski hiši. Preiskava sc je izvcdla tudi v lokalili fašistov, toda listi pripovedujejo, da je bila... brezu- spešna. Italijanska zbornica je sprejeia v seji due 38. i. m. predlog, da se da tudi žen- skam volilna pravica. Na isti sejj se Jc odklonil predlog, da se da za občinske vo- lilve volilna pravica ne samo častnikor.i in podčastnikoin, temvcč tudi moštvu. So- časno se je odklonil tudi predlog, da se u- vede volilna dolžnost. Na FrancGsfeffi razpravlja zbornica o vprašanju obnovitve diploniatr.l-:ih sti- kev z Vatikanom. Razni državniki zago- varjajo obnovitev, kažeč na usluge, ki jih je napravil Vatikan francoski državi za časa uelško-francoske vojnc leta 1871 in tekom svetovne vojne. Po Venizclosovem pci'azu se ie poli- tični položaj na Grškem popolnoma izpro- rnenil. Vcnizelos je bil primoran zapustit! domovine in je na potu v Francijo. Po- vratek krejsujega kralja Konstantina, ki je moral svojčas radi svoje centralism silam prijazne pclilike pobegniti v inczemstvo, je gotova stvar. Vsled dernisijc regenta Kcnduriotisa je prevzela regentstvo kra- Ijica Olga, Konstantinova scstra. Vsa važ- nejŽa mesta, ki so jih imcli dosedaj veni- zelisti, so zascdli Konstantinovi pristašl. Borba frcev za svojo svobodo se na- daljuje z vedno luijšo silo in vedno hujšimi sredstvi. Po Dublinu se vršijo pravcatc bitke! Pri nogometni tekmi v Dublinu so sueljali na pol'cijske agente. Castniki, ki stanujcio izven vojašnic, so bili na svojin stiinovanjili napadeni. Enajst je bilo mrr- vih in pet ranjenih. Umorc so izyrsile ban- de )2 do 24 ljudi. Zrtye so napadSc, Ko ao ležali v postdji. Anglcški listi poročaio, da Francija tajno podpira Madžs.rsko z orožjcm in municijo in da je Madžarska vpoklicala nadaljne letnike pod orožje. V svrho prc- važanja čet se je omcjil na inadzarskih progah osebni promet. Madžari trdijo, da se je to zgodiio radi pomanjkiinja premo- ga. Cetc so baje poslane na sever proti Cehoslovaški in 5in(>st)5iiH naznanja, da otvori IS. novembra 920 gospodinski tečaj za gospodične. Nataiiftnejša obvcstila se zvedö prt :: predstojništvu iiuoiiovanega :: Huniostana. m ...________________________________________________ Kmečka banka reg. eadpuga z omejeno zavezo v GORICI posluje Piazza De Amicis -- prej Koren št 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- nikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 °/j. Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovoljuje posojila na vknjižbo in menice pod ugodnimi pogoji. Scrišlfa züßza gespodarshih zadrug in društev v Borici registrovana zadruga z omejeno zavezo v 6oricif Corso Verdi 32, I. nadstr., «radaje vsak delavnik od 8. do 141 stranke se sprejemajo le do poldneva. TRsislVlNA na deželi išče učenca. MT PETER DHL - LINZ ~^g H r u Š e v j e pri P o s t o j n i. Radi preselitve se proda popolnoma novo moderno hišno opravo (mobiljo). Naslov pove upravnišlvo „Goriške Siraže". : Miad gospod : s trgovsko šolo — zmožen slov. nemSk. iu zadostno italijans. jezika želi primcrnc službe. Naslov pove uprava „Gor. Str.* Lepa prilika! — Kinematojrrafični aparat skoraj nov, iz nemSkih tovarn, se proda za nizko ceno - v Gorici, = ulica Cesare Lomhroso St. 15. Poitvo (mobilja) obrabljcna se prodaja in kupuje v Gorici, ul. Sv. Antona. St. 22. Tipk *% •**L**** /možno sloven- .€*rid»O skega in italjan- sprdjme takoj MAKSIM1UJAN POBHRAJ arhitekt, Qorica, na Kornu št. 1. (Piazza de Amicis). Javna dražba. Dne 7. decembra 1920 ob 9. uri do- poldne bode priredilo Upravnišivo državne kobilarne v Prestranku pri civünem ko- misarijatu v Posfojni javno dražbo. I. 1500 (tisočpetsto) približno 10.000 q) drv za kurjavo skoro popolnoma suha, prve vrste in sicer gabrova in bukova, sežagana in razsekana v metre. Ta drva so ob vozni cesti po kateri lahko vozijo tudi motorna vozila, oddaljena 2 km od postaje Prestranek (proga Trst-Logatec). II. 300 (tristo) jelovih debel, stoječlh, dolgih od 12 do 16 m. III. 100 (sto) hrastov, stoječih, v pre- meru od 0.40 do 0.80 m, dolgi od 4 do 10 in. Kakor jelova tako tudi hrastova debla se nahajajo v gozdu v ravniui manj kot 1 km oddaljenem od postaje Prestrauek. IV. 480 kilogramov (štiristoosemdeset kg) volne I. vrste, deioma izprane, deloma surove. V. 100 (sto) ovac, mešane pasme, domače in pincgavske. Stroški draž.bc bodo sorazmerno pla- čani od kupcev. Pregledovaiijo in dražbeni pogoji se poizvedo od 1. decembra 1920 v gradu Prqstranku pri gozdnem čuvaju Plesničarju. S» V Podružnica Ljubl. Kred. Banke v GORICI, Corso Verdi „Trgovski Dom." Obr«stu|« Yl9ie na krtjižice po 3 fl2 °|o, na daljio odpoved ezaric vljge p^ ddlovoru. Nüknp in p-?H ,, ODBOR. Trgovina dvokoles in sivalnih. strojev ^C? T T T & t^% W VIF' sudni izvedenec Sto?n? trg 9. (leva) - CORIGA. priporoča svojo bogato zaloeo, sivainih strcjev, dvokoles, kmetijskega orcdja, gremofonov i. t. d, ter si dovoljuje opo- zoriti si. občinstvo na velik dohod dvolcoles | „PUCH" šivalnih strojev na izbero. ij*^ Priporoča svojö mehanično dclav- jj^k nico za najrazličnejša popravila. H^Ll Zagotovlja točno i»soüdno prstt ežbo.l TRGOVINA j TEOP- HRIBÄR - i^^iKi ? $ggr- Oorso V rdi št« 32, *"!M? j S^ pr^peročsjo sSavnemu občinstvu v mestu in na dez^ü sa obUen obSsk, 3LA30 SOLIDKA. QZUZ ZMERUE. ----------ZOßOZDRAVHlSKI ATEUE = Dr. A. SERJUN in M. KOVAClC, dentist — V TOLMINU----------- izvišuje zobozdravniška dela vsake vrytc po najnovejäi lehniki v zlatu Š in kavčuku, solidno in v najkrajšem času. 1 1 Plombiranje zob ter izdiranje brez bolečin. — Gene zmernc. I ===== Tvrdka = Kuštrin & Marmolja - Gorica ulica Carducci it. 25 (prej Gosposka ulica) priporoča svojo trgovino in zalogo špecerijskega, kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov na splošno toliko meäCanom kakor deželanom, trgovcem, krčmarjem in zasebnikom. Za solidno in konkurenčno poskežbo jamčita Zgornja. MITR ATMPR VELIKA ZAL08A MA UFAKTURNEGA BLAGA ( • ffe.I\.r&AroL«I% NA DROBNO == NA DEBELO i GORICA, VIA RASTELLO 34-37. i ¦ ¦¦ ii ¦!______________________________________________________________________. Volneno in borubažaato sukno za možke in žonske. Velika izbera poriU, ftifo.n», raznoTrstnega platna za rjuhc, bri.Mič vsnke vrsts», serviet, belih in bar- vanih natuizuih prtov vsake velikosti, žeptiih robcer, Toh'.cnega, bombažaslcga in sukaneg» blaga za b!azin<>, volnone in bombažaste odnje, bele in barvane poateljtio prcvlakc, z volno na- polnjene in s klotoai raznih barv, volaenim por- hatom, zesirjem, etaminom in batiutom prerlečene odeje. Velika izbera - potrebščin za krojače in šiviije - Obleke za možke, dame in otroke. Bde in barvane možke srafce in spodnjc hlačc. Sprejemajo se ludi umerjeiia naro- čila oblek in perila za moške, d une = in otroke. =======