Ali iz tramu, ali iz sovraštva! Slovenski izseljenec je vedno podpiral 1 Po poročilih, ki jih imamo, ta carina svojce v domovini. V rednih razmerah neredko presega vrednost blaga. Saj do- je ta podpora bila denar, s katerim so domači lahko dobili, česar so potrebova¬ li, v izrednih razmerah, ko niti za denar ni bilo mogoče vsaga dobiti, pa so se te podpore spremenile v blagovne pošiljke, ki so domačim pomagale, da so se prebi¬ li skozi kritične čase. Po prvi svetovni vojni so blagovne podpore presenetljivo hitro prenehale. V nekaj letih se je položaj mlade države gospodarsko ustalil in na domačem trgu je bilo za pametno ceno kmalu vsega do¬ volj. Naš denar je imel na mednarodnem trgu svojo veljavo, ki je predstavljala njegovo resnično kupno moč in tako so pošiljke v blagu nadomestile denarne nakaznice, za katere je prejemnik dobil resnično vrednost v domačem denarju. Po drugi svetovni vojni je preteklo že sedem let, pa vse kaže, da so posledice vojne v domovini danes bolj občutne kakor prvo leto po vojni. Do pred krat¬ kim je manjkalo prav vsega, razen za par tisoč privilegirancev, in tako je bi¬ la vsaka pombč v blagu za domače ka¬ kor blagovest iz raja. Dobivali so v pa¬ ketih stvari, ki se nam zde vsakdanje, za nje so pa pomenile izrednost, na ka¬ tero skoro misliti niso več upali. Zadnje čase pa pravijo, da je vsega, kar si srce poželi v izobilju na prodaj, toda po takih cenah, da nikomur, ki živi od dela svojih rok, teh stvari ni mogoče kupiti. Zato svojci še prosijo blagovnih pošiljk, zla¬ sti obleke in obutve, ki ima tam astro¬ nomsko ceno. Roparska devizna politika Titove vla¬ de onemogoča vsako denarno pošiljko, zakaj, kdor pošlje denar po banki, da Titu štiri petine, eno petino vrednosti pa dobi prejemnik, Nedavno je hotel slov. izseljenec narediti uslugo prijatel¬ ju v domovini, ki ga je prosil podpore za nakup čevljev. Informiral se je na ban¬ ki in izvedel, da bi moral odšteti 500 argentinskih Pesov, da bi prijatelj tam mogel kupiti par najslabših čevljev. Za ta denar se v Argentini dobi pet parov kar dobrih čevljev. Kakor hitro bi Titova Jugoslavija pri¬ znala uradno svoji šibki valuti tisto vel¬ javo, ki jo na mednarodnem trgu v rfes- rici ima, bi blagovne pošiljke kar na mah prenehale in se spremenile v denar¬ ne nakaznice. Toda našim komunistom ni za to, da bi se stvar rešila v korist prizadetih in po¬ trebnih. Prav nasprotno je res! Rada bi preprečila te pošiljke. In to iz dveh razlogov. Prvič: nepretrgana veriga pa¬ ketov, ki iz vseh strani sveta prihajajo v Jugoslavijo, je glasna obtožba za Ti¬ tov režim, ki ni zmožen dati svojemu ljudstvu najpotrebnejšega, kar se je po¬ srečilo že zdavnaj Lahom, Avstrijcem, , celo Nemcem, kjer so pomanjkanje bla¬ ga ali pretirane cene potrebščinam že davno pozabljena zadeva. Komunisti ču¬ tijo, kako jih sodi svobodni svet. V de¬ želo, ki je včasih izvažala tisoče vago¬ nov žita, stotisoče glav živine in praši¬ čev ter perutnine, ki je veljala za eno sega za skromen paket oblačilnega blaga vsoto 10.000 dinarjev in črez, to se pra¬ vi, toliko, kolikor povprečen uslužbenec zasluži v treh mesecih. Imamo dalje do¬ kaze, da se ta carina ne prisoja po vred¬ nosti blaga, ampak po priljubljenosti ali osovraženosti prejemnika. Ne nas, ne o- nih doma, ta neenakost ne preseneča, ker oboji vemo, koliko veljavo imajo uredbe rdečih oblastnikov. Tako se sedaj dogajajo slučaji, da svojci pošiljke ne morejo sprejeti, ker ne zmorejo carine. Prav tako ne zmorejo poštnine, da bi pošiljko vrnili — ta zna¬ ša do 4.000 din — in tako bo paket “ob¬ tičal” na pošti, šel po preteku določene¬ ga časa na dražbo in za par desetakov ga bo dobil — komunist. Hud je ta udarec, pa ga bomo prebole¬ li. Iskali bomo drugih potov, kako po¬ magati tistim, ki trpe, in našli jih bomo. Taki in podobni ukrepi so za nas, ki že nekoliko poznamo življenje, podobni kretnjam človeka ,ki se potaplja: veči¬ na njegovih kretenj gre v prazno in v njegovo škodo. Komunisti napovedujeje novo Korejo - v Nemčiji V Parizu so prejšni teden le sestavili koncept za pogodbo, ki naj organizira evropsko obrambno oboroženo silo. To je šele koncept — vendar ga na zaho¬ du smatrajo kot velik uspeh na poti ev¬ ropske unije. — V Bonnu so razgovori med drjem Adenauerjem in zahodnimi visokimi komisarji tik pred koncem; se¬ daj se pogaja dr. Adenauer z voditelji treh glavnih vladnih strank, da bi dose¬ gel njih pristanek na pristop zahodne Nemčije k Atlantski obrambni zvezi in na besedilo tiste pogodbe, ki bi konča¬ la okupacijski statut v zahodni Nemčiji. Dr. Adenauer je optimist in računa, da bodo vsi razgovori uspešno izvedeni ta¬ ko, da bo pogodba v Bonnu lahko pod¬ pisana dne 20. maja. — Sovjeti pa so v Vzhodni Nemčiji pognali vse svoje sile v boj proti izvedbi teh načrtov: v Berlinu so začeli izvajati “malo bloka¬ do”, ko so zaprli promet zavezniškim patrolam na cesti Helmstedt — Berlin; ministri vzhodne nemške komunistične vlade pa so začeli groziti zahodnim nemškim politikom. Nekaj groženj je celo takih, da se lahko računa z držav¬ ljansko vojno v Nemčiji, ako se zahod kom. grožnjam ne bi uklonil. VAL NEZAUPANJA V FRANCIJI Poleg ameriških zastopnikov imajo pri organizaciji evropske unije vodilno besedo francoski državniki. Glavne na¬ črte so izdelali v Parizu, gospodarsko združevanje je v rokah francoskih za¬ stopnikov. In vendar so ravno v Parizu najbolj malodušni nad bodočo unijo. Sproti zapadajo v dvome in terjajo no¬ vih garancij proti nemški udeležbi v u- niji. Angleška in ameriška vlada sta že pojasnili obseg garancij, ki jih ima Francija v vseh predlaganih pogodbah, pa vse le malo pomaga — v Franciji menijo, da je neverjetno, da bi se s podpisom nekaj pogodb odpravil prepad, ki loči dva naroda, ki sta se v zadnjih 80 letih trikrat spopadla — in napad so vedno sprožili Nemci. Poleg tega se at¬ lantska in evropska oborožena sila or¬ ganizira pod novim vidikom: zahodna Evropa se mora zavarovati pred komu¬ nističnimi invazijami. Toda komunisti imajo vso svojo silo daleč na vzhodu; v slučaju vojne bi tedaj moralo nemško te bosta Gibraltar in Carigrad, dočim bo Severna Afrika glavno oporišče sil, ki bodo nato reševale Evropo. Zahod¬ no Evropo da bodo sovjeti v prvem na¬ valu zasedli, sile iz juga, to je iz Sre¬ dozemlja in Afrike bodo šele pozneje krenile na pohod za osvoboditev Evrope. “Le Monde” povdarja v svojih raz¬ kritjih, da so njegovi podatki točni. Si¬ cer bodo v Washingtonu vse to zanikali j (seveda se je to tudi takoj zgodilo), vendar drži, da v USA računajo samo na to, kako bodo Evropo ne “branili” ampak “osvobojevali”. In kako se Evro¬ pa more osvoboditi, dokazuje razdejanje ob koncu druge vojne v I. 1944 in 1945, ko so ameriške sile šle skozi Francijo in dokazuje tudi sedanje razdejanje v južni Koreji, kjer se že en del sveta re¬ šuje izpod kom. terorja. Ako bi bilo točno, da slone računi a- meriške strategije na Fechtelerjevih načrtih, tedaj v USA niso iskreni, ko pripravljajo obrambo Evrope v okviru Atlantske in Evropske obrambne zveze. Sile teh dveh formacij ne bodo branile prvih obrambnih linij v sredini Evrope, ampak bo glavna sila slonela šele na armadah v severni Afriki in na bro- dovju v Sredozemskem morju. — Ako pa je tako, tedaj je položaj Francije v nekem oziru že vnaprej izgubljen: sov¬ jetski naval jo bo pohodil in osvoboje¬ na bo za ceno da bo izginila v popol¬ nem razdejanju atomskega vojskovanja. “Le Monde” je naslednik “Le Temp- sa”, ki je bil glasilo vodilnih bank in francoske težke industrije. Pred nekaj meseci se je v USA med velikimi indu- strijalci že začela uveljavljati struja, ki terja drugačno politiko do sovjetov. Sedaj se tej skupini priključuje del ena¬ ko mislečih francoskih gospodarstveni¬ kov, ki menijo, da je vojni obračun v vsakem slučaju velika izguba. V trenotku, ko se uspešno zaključu¬ jejo pogajanja za pristop zahodne Nem¬ čije v evropsko skupnost in Atlantsko obrambno zvezo, je bilo pač najbolj “primerno” potegniti na dan veliko bombo načrti. Presidio e! general Juan D. Peron el ado de dausura del Congreso Universifario de Odonfologia En una lucida ceremonia que conto con la presencia del Primer Magistrado GRAL JUAN D. PERON quedo clausurado el viernes pasado el PRIMER CON¬ GRESO UNIVERSITARIO PANAMERICANO DE ODONTOLOGIA DE BUENOS AIRES, realizado con el auspicio del SUPERIOR GOBIERNO DE LA NACION Y DE LA FUNDACION EVA PERON. Despues de ejecutar el Himno Nacional el Presidente del comite ejecutivo del Congreso DR. GUILLERMO A. BIZZOZERO pronuncio el discurso de clausura si- giendole en el uso de la palabra los representantes de otros paises Americanos. Todos los oradores destacaron en terminos significativos el apoyo brindado al congreso por el presidente de la Nacion GRAL PERON y su esposa Senora EVA PERON, que posibilito la realizacion del certamen. En medio de largas ovaciones se dispuso ha hablar el general PERON y entre lo demas en su conceptuoso discurso destaco lo siguiente: “Nosotros deseamos un mundo mas justo y mas libre y tratamos de realizar entre nosotros un pueblo mas libre y mas justo. Cuando la humanidad se integre con pueblos justos y libres, desapareceran las cortinas que dividen a las naciones, no habra naciones imperialistas ni naciones satelites, y el hombre un poco menos azotado por el dolor y por la desgracia, rea- lizara su destino con mas fe en la eternidad de sus valores esenciales. Todos los esfuerzos de nuestra doctrina y de nuestro trabajo tienden a ello y esperamos que los hombres y los pueblos del mundo sepan ver en nuestra buena voluntad acaso el primer esfuerzo generoso y honrado que realiza un pueblo auten- tico por una felicidad autentica del mundo”. Predsednik general Peron na slovesni zaključifvi Vseučiliškega kongresa za zobozdravnišfvo Prejšnji petek je bil v Buenos Aires slovesno zaključen PRVI VSEAMERIŠKI VSEUČILIlŠKI KONGRES ZA ZOBOZDRAVNIŠTVO. Slovesnost je povzdignil s svojo navzočnostjo predsednik Republike general JUAN D. PERON, ki so ga ob prihodu vsi navzoči delegati toplo pozdravili. Po odpeti Narodni himni je povzel besedo predsednik izvršnega kongresnega odbora DR. GUILLERMO A. BIZZOZERO ter je imel zaključni govor, za njim so pa govorili predstavniki ostalih ameriških držav in se iskreno zahvaljevali predsedniku generalu PERONU in njegovi gospe EVI PERON za vso podporo, ki sta jo nudila temu kongresu in ga tako sploh omogočila. Kongres se je namreč vršil pod pokroviteljstvom ZVEZNE VLADE in FUNDACION EVA PERON. Med splošnim navdušenjem in odobravanjem je nato vstal predsednik republi¬ ke general JUAN D. PERON ter je imel vsebinsko bogat govor, v katerem je med drugim naglašal: “Mi želimo svet, ki naj bo bolj pravičen in bolj svoboden. Med sabo skušamo ustvariti narod, ki naj bo še bolj svoboden in še bolj pravičen. Ko bo človeštvo povezano s pravičnimi in svobodnimi narodi, bodo odpadle zavese, ki danes delijo države. Tedaj ne bo imperialistov pa tudi ne satelitskih narodov, človek, ki ga nesreča in stiske ne bodo tako tlačile, bo svoje poslanstvo izpolnil z večjo vero v večnost svojih bistvenih vrednot”. “Vsi napori naše doktrine in našega dela stremijo za tem. U ver jeni smo, da bodo ljudje in narodi sveta videli v naši dobri volji primer največjega plemenite¬ ga napora, ki ga nudi naš narod za srečo sveta.” najcenejših na svetu, kjer je tujec živel ozem Ue biti glavno bojišče in prihra- bolje nego doma, prihajajo sedaj paketi z moko, makaroni, kepico masti, stekle¬ ničko olja. škatljico konzerv, da ne o- menjamo sto drobnih predmetov, ki so jih včasih Dalmatinci ponujali od hiše do hiše za vsako ceno. Res je, vsak paket, ki potuje proti Jugoslaviji, je propa¬ gandist, ki kliče svobodnemu svetu, ka¬ ko korupten in nezmožen je rdeči režim v naši domovini. Drugi razlog je pa mor¬ da še močnejši: sovraštvo in nevoščlji¬ vost. Pošiljke prihajajo večinoma v ro¬ ke ljudem, ki imajo v tujini svojce in pri¬ jatelje protikomuniste. In to večinoma od ljudi, ki jih je Titova propaganda doma slikala kot čredo brezpravnih, lačnih, bolnih in ušivih zapeljancev, ki hirajo po taboriščih, ali pa tlačanijo za sramotno ceno tujemu kapitalu, sedaj pa že leto za letom pošiljajo skromne, a dragocene sadove dela v svobodi njim, ki žive v lažni svobodi. Za to so pripra¬ vili predvsem tem ljudem novo oviro: carino. -•! njeno bo vojskovanje tistemu, ki bo v Evropi ostal nevtralen. In na to nevtralnost se sedaj obešajo v Franciji in to ljudje z levice, kakor tudi z desnice. Komunisti obljubljajo po nalogu iz Moskve marsikaj — in ker se Moskve marsikdo boji, je mnogim kar prav, če se že danes prikupijo mo- Amerikaneš zahtevajo odločitev «a Moreji “Mirovni” razgovori na Koreji se na¬ hajajo na nevarni točki. Amerikanci so predložili svoj zadnji in nespremenljivi predlog o izmenjavi vojnih ujetnikov, po katerem bodo vrnili ok. 70.000 ujetnikov, med tem ko jih 100.000 ostane v južni Koreji, ker se nočejo vrniti pod komuni¬ stične krvoloke. To stališče zavezniške delegacije v Pan Mun Jonu so potrdili z izjavami tudi Truman,, Eden in Ridg- way ter objavili, da je to njihov “zadnji, trden in nepreklicen predlog”. Vodja amer. delegacije Joy je predlagal, da se KOMUNISTI PA GROZE Z NOVO KOREJO V NEMČIJI ne sestanejo, dokler komunisti ne hi s takozvanimi Fechtelerjevimi , pristali na ta predlog. Komunisti so za- | htevali novo sejo naslednji dan ter se ; to stanje sklicevanja sej sedaj vleče j dalje. Komunisti izrabljajo seje za svo¬ jo propagando ter so v ponedeljek obto- i žili Amerikance, da so postreljali na i stotine vojnih ujetnikov. Joy je to trdi¬ tev zavrnil kot Laž. Med tem časom so pa komunistični vojni ujetniki na otoku Koje pripravi¬ li svetu senzacijo, s katero so pokazali, da nimajo prevelikega strahu pred po¬ veljstvom vojaškega taborišča. Komuni¬ sti so namreč ugrabili poveljnika ujet- niškega taborišča ameriškega brigad, ge¬ nerala Dodd-a, ga odvlekli v svoje ba¬ rake in ga imeli v njih 78 ur kot talca. Za njegovo izpustitev so zahtevali kon¬ cesije, ki so jih seveda tudi dobili, nakar so komunisti generala izpustili. Na bojišču vlada skoro popoln mir. V nedeljo je prišlo do manjših prask na srednjem delu bojišča, v zraku pa ni po¬ sebne delavnosti. Večjo operacijo so iz¬ vedle nekatere ameriške bojne ladje, ki so obstreljevale zahodno korejsko oba¬ lo. Opazovalci splošno pričakujejo vsak trenutek konec pogajanj in pričetek ve¬ like komunistične ofenzive. V Moskvi je list “Rdeča armada” v posebnem uvodniku pozdravil te spore v družini zahodnih zaveznikov. V Berlinu pa člani kom. vlade trdno računajo, da se bodo pogajanja na zahodu uspešno zaključila in se na odgovor za te po¬ godbe že pripravljajo. Tako groze, da bodo organizirali svojo armado na vzho¬ du in da bodo krenili z oboroženo silo skovskim agentom. Toda sedaj se je, proti zahodu, da tako prepode zahodno pridružil temu levičarskemu taboru mo¬ čan blok na desnici. Ofenzivo desničar¬ jev je sprožil vodilni konservativni dnevnik “Le Monde”, ki velja v veliki meri celo za glavno glasilo francoske zunanje politike. Ta list je objavil sen¬ zacionalno poročilo o načrtih ameriške¬ ga admirala Fechtelerja, ki je poveljnik vse ameriške mornarice. List pravi, da je Fechteler izdelal poseben načrt za obrambo Evrope pred vzhodom. Ta ad¬ miral da meni, da je obramba možna samo v Sredozemskem morju. Glavni sunek proti sovjetom da bo izveden iz tega predela in glavni oporišči te fron- nemško vlado v Bonnu in izvedejo zedi¬ njenje Nemčije z oboroženo silo. Ul- bricht, podpredsednik vzhodne nemške vlade je kar odkrito zagrozil, da bo Nemčija postala nova Koreja, ako bi Adenauerjeva vlada podpisala pogodbe, ki se pripravljajo. Zahodni vojaški opazovalci sicer dvo¬ mijo, da bi vzhodna vlada mogla imeti pred pomladjo 1953 oboroženo silo, ki bi lahko krenila proti zahodni Nemčiji. Tudi še ni v Nemčiji dovolj goden te¬ ren, da bi kom. mogli računati na od¬ ziv na svoje pozive na državljansko vojno. Tudi bodo sovjeti verjetno orga- VISOKO IMENOVANJE G. P. DR. HUGA BRENA Iz Rima nam sporočajo, da je bil v vodstvu frančiškanskega reda v Rimu imenovan dne 28. aprila t. 1. za generalnega definitorja fran¬ čiškanskega reda g. p. dr. Hugo Bren. Iskreno čestitamo! nizirali vojskovanje v Nemčiji tako, da sami ne bi bili potegnjeni bolj kakor to sami hočejo, to je, da še vedno ne žele prave tretje svetovne vojne. — To¬ da bodoča vzhodna nemška vojska bo lahko računala na prostovoljce — ko¬ muniste iz drugih delov sveta. Orožje bodo dali sovjeti... Tako kakor se nakazuje ta prva sli¬ ka nemirov in spopadov v Nemčiji, bi bil za enkrat najbližji sovjetski cilj ta, j da v zahodni Nemčiji izzovejo tako raz¬ dejanje in tak kaos, da nemška težka industrija ne bi mogla producirati za j zahodno zavezniško oboroževanje. 1 PESOS ZA BOLNE SLOVENSKE BEGUNCE V EVROPI V nedeljo 25. maja t. 1. bo Druš¬ tvo Slovencev organiziralo de¬ narno nabirko pod geslom ”1 Pe- sos za bolne slovenske begunce v Evropi". Pred cerkvami, kjer se Sloven¬ ci zbirajo k sv. maši, bodo fantje in dekleta pobirali v ta namen denarne darove. Ne pojdite mimo njih, ne da bi izpolnili svojo dolžnost do trpečih bratov! Darujte 1 peso za bolne slovenske begunce v Evropi! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. V. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Stavka v jeklarski in petrolej¬ ski industriji traja še dalje. S stavkami pa groze, po nekaterih državah tudi že¬ lezničarji in uslužbenci brzojavnih ura¬ dov. — Po štetju 1.3.1952. ima USA 156.197.000 prebivalcev. Od lanskega le¬ ta je naraslo prebivalstvo USA za 2.707.000 ljudi. — Letalski minister je objavil, da ima ZSSR za tretjino več le¬ tal kakor USA. Po njegovem ima ZSSR 20.000 prvolinijskih letal ter ravno toli¬ ko v rezervi USA pa 15.000 prvolinijskih in 13.000 v rezervi. USA ima prednost V težkih in dolgoletnih bombnikih, ZSSR pa v lovcih. Nad 900 lovcev MIG-15 je ZSSR poslala kitajskim komunistom. — l5a Kanarskih otokih delajo poskuse za pridobivanje pitne vode iz morja, ka¬ tero nameravajo uporabljati tudi za na¬ makanje otokov in prodobivanje elek¬ trične energije. — V USA so izvedli uspeli, poskus prevoza in odleta lovske¬ ga letala z veletrdnjave B-36. Atom¬ ski bombnik je pri poskusu v višini 8000 -metrov . spustil s. krova najhitrejše lov¬ sko letalo. Thunderj.et, .— Avstrijski kan- cleri ng\ Figi je prišel na uradni obisk v USA. PANAMA: ¥ nedeljo so bile predsed¬ niške yolitve. Kot . kandidat je nastopil tudi polkovnik Remon, biv. poveljnik pa¬ namske policije in z njo najmočnejša o- sebnost v, republiki. Po končanih volit¬ vah je. izjavil, da je dobil veliko večino glasov. BOLIVIJA: Vlada Narodnega revolu¬ cionarnega gibanja je odpustila iz držav¬ ne službe 1,1 generalov, 14 polkovnikov, 10 podpolkovnikov in enega majorja, ka¬ terim očita odgovornost za pokolje ne¬ dolžnega prebivalstva . — Predsednik dr. Paz Estensoro je izjavil, da bo boli¬ vijska vlada kmalu nacionalizirala rud¬ nike cina. BRAZILIJA: Vlada je začela z veliko čistko med vojsko, v katero so komuni¬ sti vrinili polno svojih članov in simpa¬ tizerjev, Policija je zaprla nad 100 vi¬ šjih častnikov. — V bližino kraja,, kjer je nedavno treščilo veliko ameriško pot¬ niško letalo so se že spustili padalci ter sedaj krčijo pragozd, da bi omogočili pristanek helikopterja. Po radiju so za¬ prosili za granate, ker so dognali, da se pri razbitinah letala nahajajo divji indi- janci. — V Rio de Janeiro so fotogra¬ firali “leteči krožnik'’, Brazilsko časopi¬ sje je posnetke tudi objavilo. Letalski strokovnjaki preučujejo resničnost pri¬ kazni. FRANCIJA: Pariški časopis “Le Monde” je objavil, da je amer. admiral Feehteler pismeno sporočil ameriški vla¬ di, da je vojna neizogibna v času do 1. 1960.” Po istem poročilu admiral trdi, da bo Anglija kot letalska baza izgublje¬ na zaradi sovjetskih atomskih napadov in da zato pride v poštev kot izhodno o- porišče za osvoboditev Evrope samo se¬ verna Afrika in Bližnji Vzhod. Fechte- ler zanika to poročilo. Zanikajo ga pa tudi ameriške in angleške vojaške obla¬ sti. V Franciji sami so nekateri zahte¬ vali od vlade, naj nastopi proti listu ra¬ di objave tako alarmantnih vesti, ki u- tegnejo samo še bolj povečati maloduš¬ je naroda in mu ubiti vsako vero v mož¬ nost obrambe pred sovjeti. Radi omenje¬ nega poročila je notranjepolitični ured¬ nik lista ”Le Monde’’ odstopil. — Vla¬ da je odobrila načrt za sklicanje konfe¬ rence evropskih prometnih ministrov, na kateri bodo izdelali načrt za enotno evropsko prometno ministrstvo. ANGLIJA: Churchill je izvršil prvo spremembo svoje sed. vlade. — Pri ob¬ činskih volitvah prejšnjo soboto v An¬ gliji in na Škotskem so laburisti znova dosegli veliko zmago nad konservativci. Dobili so 641 novih mest, konservativci pa izgubili 420 mest. Laburisti so zma¬ gali v Bristolu (ladjedelnice) in v Pres- tonu, Boltonu, Wolverhamptonu in.Swin- donu (tekstilni centri). Vlada je pred¬ ložila parlamentu zak. predlog o dena¬ cionalizaciji cestnega prometa. — Sed. ang.l kraljica Elizabeta II bo kronana 2. junija 1953. Vsa ceremonija bo stala okoli 1 milijon funtov. NEMČIJA: V Berlinu je bila tridnev¬ na konferenca Mednarodne Zveze svo¬ bodnih časnikarjev, — beguncev iz 11 držav za železno zaveso. Na konferenci so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo zahodni svet na čimprejšnjo osvoboditev vzhodnih narodov izpod kom. jarma. — Po podatkih zavezniškega statističnega Veličastno romanje Slovencev v Lujan že tradicija je pri argentinskih Slo¬ vencih, da imajo vsako leto drugo nede¬ ljo v maju romanje k Materi božji v Lu¬ jan, da ji izpričajo svojo vdanost in se ji priporoče v. svojih težavah ter jo po¬ prosijo za nadalnjo zaščito in varstvo. Tako je bilo vseslovansko romanje v Lu¬ jan tudi letos 11. maja. Iz Buenos Aires je vozil posebni vlak s postaje 1° de Maržo, ki g-a je dala na razpolago za slovenske romarje železni¬ ška uprava. Z njim je potovalo 1.200 ro¬ marjev. Priglasilo se jih je pai še veliko več ter so potovali v Lujan z vsemi dru¬ gimi prevoznimi sredstvi, predvsem z velikimi omnibusi, ki vozijo iz Bs. Aire¬ sa v Lujan. Vseh Slovencev je prišlo na letošnje romanje nad .2.000 ter jih toli¬ ko v Bujanu še nikdar ni bilo. Po prihodu romarskega vlaka v Lu¬ jan so se slovenski romarji pred posta¬ jo uvrstili v procesijo ter se med molit¬ vijo in prepevanjem slov. Marijinih pes- . mi napotili, proti veličastni Marijini ba¬ ziliki. odkoder so jih že pozdravljali s svojo mogočno pesmijo vsi zvonovi. V Marijini, baziliki je Slovencem go¬ voril g. dr.. Filip Žakelj, spiritual v slov. hogoslov. semenišču v Adrogue. Nagla- šal je predvsem, potrebo po ohranitvi ve¬ re. Za njeno ohranitev, sta pa dva bist¬ vena zakramenta in to zakrament sv. pokore ir Sv. Rešnjega Telesa in redna molitev. Mašo za slov. romarje je imel g. župnik Orehar, med njo je pa bilo ljudsko petje. Po maši so se romarji zbrali v cerkve¬ ni kino dvorani. Versko zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora za to romanje g. Avgust Horvat. Med drugim se je spominjal tudi let. zlato- mašniškega- jubileja buenosaireškega nadškofa kardinala Copella, kateremu je bil z zborovanja poslan brzojavni po¬ zdrav. Prav tako škofu g. dr. Rožmanu v Cleveland. Nato sta pa imela lepa go¬ vora ga Marjana Marnova in g. Franc Kremžar. Govorila sta o katoliški reformi celot¬ nega našega življenja o nje potrebi in praktični izvedbi na različnih popri- ščih. Govora sta izzvenela v naslednje j solucije: 1. Branili se bomo proti materializmu, ki je najhujši sovražnik naših duš. 2. Vsako nedeljo in zapovedan praznik se bomo udeleževali sv. maše, ker se zave¬ damo, da v njej prejemamo milosti in moči za življenje čez teden. 3. Sloven¬ ski izseljenci bomo držali skupaj; drug drugemu bomo pomagali in ljubili bomo svo.io slovensko domovino. Slovenska šolska mladina je imela med tem časom prireditev zase z izbra¬ nim sporedom in pogostitvijo otrok. Opoldanske ure so slov. romarji prebi- 1’ v prijetni domači družabnosti na pro¬ stranem, romarskem vrtu, kjer so se na¬ šli rojaki z vseh strani in krajev. Ob pol treh pop. so se romarji zbrali zopet v Marijinem svetišču. Poslušali so najprej govor g. župnika Janeza Hlad¬ nika, ki je rojakom govoril o glavni božji zapovedi, o zapovedi ljubezni do bližnje¬ ga. Polagal jim je na srce, naj bližnje¬ mu v potrebi na njegovo prošnjo prisko¬ čijo na pomoč. Poudarjal je tudi potre¬ bo, naj rojaki spoštujejo slovensko skup¬ nost, jo grade naprej, nikakor je pa naj tej je pa sledila močna skupina sloven¬ skih deklet in fantov v narodnih nošah, za katerimi so fantje nosili podobo Brezjanske Matere božje in kip Lujan- ske Marije.. Sredi med številnimi slov. duhovniki je lazarist g. Ciril Demšar, ki deluje ves čas v Argentini v lujanskem svetišču, nosil Najsvetejše, nato so pa žene in dekleta zaključile procesijo, ki se je vila po prostranem trgu pred ba¬ ziliko in se vrnila nazaj v svetišče. Ves nihče ne razdira. Skupna slov. zadeva i ^ as 80 P° trg u odmevale slovenske. Ma¬ je tudi slov. semenišče. Končno je ro¬ jake še prosil, naj se še bolj zbližajo vsi dobri in pošteni Slovenci, da ne bo več razlik med “starimi” in ‘‘novimi’’. Po Hladnikovem govoru se je. začela ob zvonenju zvonov pomikati iz bazili¬ ke mogočna procesija, najlepša, kar so jih Slovenci dosedaj še imeli v Lujanu. jine pesmi ter so se njih mehke melodi¬ je mešale z donenjem zvonov z mogoč¬ nih zvonikov. V Marijinem svetišču so bile še pete litanije Matere božje z. blagoslovom, nakar so se romarji zopet uvrstiti v pre¬ vod in odšli proti postaji. Romarski vlak je bil že pripravljen. Z njim so se Začela jo je dolga vrsta mož in fantov. ■ vrnili v Buenos Aires vsi zadovoljni in Za njimi je stopala slovenska mladina, j v veselem raspoloženju. Londonski sporazum glede Trsta zaostril razmerje med Jugoslavijo in Italijo Razgovori predstavnikov ameriške, an¬ gleške in. italijanske vlade v Londonu za podelitev večjega vpliva Italiji na upra¬ vo zone A na področju STO-a, so spro¬ žili vrsto protestov med Jugoslavijo in Italijo radi medsebojhih napadov in izjav oficielnih osebnosti na obeh. stra¬ neh. Neposredno pred zaključkom london¬ skih razgovorov je Titov poslanik na Du¬ naju Viktor Repič imel pred neko sku¬ pino Avstrijcev govor, v katerem je na¬ padel italijansko vlado radi zatiranja slovenske manjšine, za De Gasperija je pa dejal, da glede Trsta igra na “sovjet¬ ske karte”. Navzoči so po Repičevem govoru napadli prisotnega dopisnika “Giornale dTtalia” in ga pretepli. Italijanski poslanik na Dunaju je radi Repičevih napadov na Italijo vložil oster protest pri avstrijski vladi in zahteval od nje zadoščenje. V takem vzdušju med Jugoslavijo in vlado napadel ter ji oči,tal izdajstvo radi tega, češ da je uzakonila delitev tržaške¬ ga ozemlja s sedanjim londonskim spo- zumom. V Jugoslaviji je prvo poročilo -o pod¬ pisu sporazuma v Londonu objavila ko¬ munistična “Borba” v Beogradu. Obe¬ nem ,s tem poročilom tudi že izjavo predstavnika, zun. ministrstva, ki je de¬ jal, da sporazum predstavlja korak k enostranski rešitvi problema STO-a in da Jugoslavija “ne more sprejeti dogo¬ vorov, pri katerih njena vlada sploh ni sodelovala.” “Borba” je objavila tudi be¬ sedilo sporazuma in je posebno napadla točko 7, za katero pravi, da je naperje¬ na naravnost proti slov. manjšini in da ta pogodba obe državi oddaljuje od re¬ šitve tržaškega problema, namesto, da bi ju zbliževala. V soboto, 10. maja, je bil Tito na ne¬ kem zborovanju v Krapini, kjer je tudi . govoril o londonski pogodbi. Naglasil je, Italijo je bilo v petek 9. maja v Londonu „ da Jugoslavija ne bo prizna i a odloči- objavljeno sporočilo, da so trojni razgo¬ vori glede zone A STO-a zaključeni in da so v Foreign Office-u podpisali ame- riško-angleškodtalijanski sporazum. Za Anglijo ga je podpisal Sir Pierson Dixon, podtajnik v zun. min., za USA Julius C. Holmes, min. svetnik na am. veleposlaništvu v Londonu in za Itali¬ jo njen. veleposlanik v Londonu Manlio Iirosio. Ob podpisu te -pogodbe so v Londonu izjavili, da je bil Tito o poteku razgovo¬ rov za sklenitev tega sporazuma stal¬ no obveščan in da bo vsebina pogodbe pred objavo sporočena njegovi vladi. tev treh sil v Londonu glede tržaškega vprašanja”. Omenjal je tudi, da je Ju¬ goslavija zav. država in da so Titovci leta 1945 morali zapustiti Trst, ker da so “hoteli rešiti mir”. Od zaveznikov Tito pričakuje, da bodo razumeli, da Jugoslavija zasluži, da se ji priznajo nje¬ ne pravice. Poudaril je tudi, da Jugosla¬ vija vztraja na taki rešitvi tržaškega vprašanja, kakor je to on nedavno pred¬ lagal. “Borba” je londonski sporazum nato znova napadla in pravi zanj da je “akt pritiska in mešetarjenja italijanske di¬ plomacije” in da predstavlja flagrantno med 2. svet. vojno utrpela strahotne iz¬ gube, že skoro obnovila ter ima njena trgov, mornarica sedaj že 3,350.000 ton. — V Neaplju je umrl tam. nadškof kar¬ dinal Alessio Ascalesi. Z njegovo smrtjo se je število kardinalov od normalnega števila 70 znižalo na 47. EGIPT: Kralj Faruk in njegova Vla¬ sta končno odbila zadnje angleške pred¬ loge za rešitev spornih vprašanj med o- bema državama glede izpraznitve pod¬ ročja sueškega prekopa in sudanskega problema. Egiptska vlada je objavila, da razgovorov z Anglijo sploh ne misli več obnoviti. TUNIZ: Francoske oblasti so izpusti¬ le na svobodo predsednika prejšnje tu¬ niške vlade in njegove ministre, ki so jih imele 2 meseca internirane, istočasno so pa poslale v konfinacijo na samotne morske otoke vse prvake tuniških nac. strank. 20. t. m. bi se morala začeti po¬ gajanja med predstavniki tuniške vlade in francoskimi oblastmi radi spremembe j statuta tega franc, protektorata, pa sed. tuniški predsednik ne more dobiti niti enega vplivnejšega tuniškega nacionali¬ sta, da bi šel v ta odbor. Po vsem Tu¬ nisu so se začele zopet sabotaže in a- tentati z bombami. Franc, oblasti so poostrile policijsko uro. PERZIJA: Predsednik vlade Mosadek ima tajne razgovore z ZSSR za pošilja- Podpis trojne pogodbe, s katero so j kršitev jug. nac. koristi in je enostran- Angleži in Amerikanci dali odločilno be- j sk j ak t za re gjtev tržaškega vprašanja, sedo Italijanom v upravi zone A v STO-u j na katerega Jugoslavija ne bo nikdar je imela za posledico: V Italiji splošno ^ pristala. V nedeljo, 11 maja je pa bil zadovoljstvo, v Jugoslaviji pa ogorčenje ; v Zrenjaninu v Vojvodini. Tu je imel oster govor, v katerem je napadel tudi zahodne zaveznike, predvsem pa Italijo. Dejal je, da jugoslovanska vla¬ da in ljudstvo v celoti odklanjata lon¬ donski sporazum in ga smatrata za na¬ pad na državo. Dejal je tudi, da si jugoslav, vlada pridržuje pravico za.pod- vzem potrebnih ukrepov radi tega na¬ pada, ki sicer ne bodo prejudicirali kon¬ čne rešitve tržaškega vprašanja. Napa¬ del pa je tudi Vatikan, za katerega sma¬ tra, da je igral “glavno vlogo na lon¬ donski konferenci” proti Titovini. Da bi kot premeten komunist izkoristil javno mnenje, je vpil na vso moč: Vatikan in kat. Cerkev hočeta z vsemi sredstvi zlo¬ miti današnjo Jugoslavijo. S tega mesta izjavljam, da so tisti kat. duhovniki, ki se ozirajo na Rim in ne delajo za ko¬ risti naše države, agenti tuje politike ter jih ne bomo pustili več delati proti , nam.” To je povedal, da bo še lažje u- in proteste. De Gasperi je po podpisu londonskega sporazuma časnikarjem najprej povedal, češ, da je bila Italija zelo skromna in ni hotela “delati težav” zaveznikom gle¬ de rešitve tržaškega vprašanja. Zato, da ni vztrajala na dokončni rešitvi teg'a problema, ampak samo na tem, da bi Italija v večji meri sodelovala v upra¬ vi zone A. To pa da so v celoti dosegli. Glavne določbe londonskega sporazuma so po njegovi izjavi naslednje: Ustano¬ vi se položaj političnega svetovalca, ki ga bo imenovala italijanska vlada. -Ta bo imel iste funkcije, kakor jih imata angl. iri am. polit, svetovalec. Notranjo upravo zone A bodo prevzeli Italijani, ki bodo tako nadomestili ameriškega glavnega ravnatelja Whitelos-a. Italija¬ na bosta tudi ravnatelja za gospodarstvo in finance ter bo od italijanskih upravni¬ kov tudi odvisno predsedstvo zone in d ™g\ uradi - Zav - vojaška uprava si je ' daril po kat . duho vščini in kat. Cerkvi, pridržala samo še nekaj uradov, ki so v ' urada v Berlinu je Nemčija v pretekli I r ’je perzijskega petroleja v Sovjetsko vojni izgubila 2500 ladij, med njimi sko¬ ro 1000 podmornic. 90% nemškega bro- dovja je bilo uničenega. ITALIJA: Pred vojno je imela Ita¬ lija trgovskega ladjeva 3.500.000 ton. Po vojni je svojo mornarico, ki je zvezo in druge kom. države. Tako infor¬ macijo je poslal svojemu listu dopisnik New Vork Post. ZSSR: ZSSR ima doslej tri televizij¬ ske oddajne postaje: v Leningradu, Ki¬ jevu in Moskvi. zvezi z njihovimi mednarodnimi obveza¬ mi in z varnostjo njihovih čet. Spora¬ zum, da ne prejudicira končne rešitve tržaškega problema. Po tem De Gasperijevem sporočilu se je o londonskem sporazumu močno raz¬ pisalo vse it. časopisje. Tako “II Momen- to” naglasa, da londonski sporazum ni še končna rešitev tržaškega vprašanja, toda gotovo je, da se ji je Italija pribli¬ žala bolj, kakor je pa sama pričakova¬ la. “II Tempo” pravi, da bo treba poča¬ kati, da bo Tito pokazal več razume¬ vanja za dosego “pametnega sporazu¬ ma” med Jugoslavijo in Italijo. Po mnenju tega lista naj bi tak sporazum temeljil na etnični črti, ki naj bi jo do¬ ločili s plebiscitom. “Popolo di Roma” pa piše, da bo londonski sporazum imel še večjo veljavo potem, ko bodo zavez¬ niki “bolj razumeli it. položaj”. Komu-, nistična “Unita” je bil edini it. list, ki je | Odklonilno stališče Jugoslavije do lon- ! donskega sporazuma je sprožilo tudi in- ! terpelacijo v londonskem parlamentu, j Interpelantu je odgovoril sam zun. min. Eden in ponovil, da je bil Tito poučen o vsebini trojnih razgovorov v Londo¬ nu. Vse njegove očitke, da ta sporazum predstavlja kršitev določil it. mirovne pogodbe, zavrača in Tita končno tolaži, da londonski sporazum nikakor ne pre¬ judicira dokončne rešitve tržaškega vprašanja. Poročila z dne 13. maja iz Beograda pa pravijo, da je Titovo zun. ministr¬ stvo potrdilo prejem besedila london¬ skega trojnega dogovora in da je nanj tudi sporočilo svoje odklonilno stališče. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo ARGENTINA Senat in poslanska zbornica sta imeli prejšnji teden seji, na katerih sta sklenili podeliti v znak priznanja za vse storjeno delo za republiko častna naslova predsedniku republike gralu Peronu in njegovi soprogi ge Evi Peron. Gralu Peronu sta podelili častni naslov Libertador de la Re- publica, ge Evi Peron pa Jefa Espi- ritual de la Nacion. Obe zbornici na¬ rodnega kongresa- sta ta sklep spre¬ jeli z velikim odobravanjem. V Argentini je bila prejšnja sreda .dan grafičnega delavstva in ta dan časopisi niso izšli. Istega dne je pa imela tudi rojstni dan ga Eva Pe¬ ron ter so ji prišli čestitat v vlad¬ no palačo člani zvezne vlade, poslan¬ ci, senatorji in člani tajništva CGT. Gral Peron je pred dnevi obiskal prostore glavne policije v Bs. Airesu, kjer ga je sprejel poveljnik prestol- niške policije gral Bertollo in mu pri¬ kazal vse delo, ki so ga organi var¬ nostne službe opravili na dan 1. ma¬ ja. Gral Peron je vse policijsko usluž- benstvo pohvalil za vestno izvrše¬ vanje zaupanih mu nalog. Dan rezervistov, ki je bil določen za 25. maj, je preložen na 9. julij. Kakor vsako leto bo tudi letos tega dne velik mimohod rezervistov. Predsednik gral Peron bo 4. junija t. 1. nastopil drugo dobo svoje pred¬ sedniške funkcije (1952-1958). Tega dne bo pred. gralom Peronom kot vrhovnim poveljnikom vseh argentin¬ skih oboroženih sil mimohod vojske, ki je navadno bil druga leta na držav¬ ni praznik 9. julija. Po odredbi mini¬ strov vojaških resorov bo radi varče¬ vanja in kot prispevek vojaških ob¬ lasti za izvedbo letošnjega gospodar¬ skega načrta mimohod samo pehote. Mar del Plato, znano argentinsko morsko kopališče, je v času od no¬ vembra lanskega leta do konca mar¬ ca letošnjega leta obiskalo 1.172.000 turistov. V Buenos Airesu je bilo te dni XVII. tekmovanje južnoameriških držav v lahki atletiki. Zmagali so ar¬ gentinski lahko-atleti. Po končanem tekmovanju je vse domače in tuje športnike sprejel predsednik republi¬ ke ter je imel nanje nagovor o po¬ menu pravilne športne vzgoje. Na argent. ladji “Rio Santa Cruz” je na odprtem morju eksplodiral ko¬ tel ter je pri tej nesreči izgubilo živ¬ ljenje 6 mornarjev. Močno poškodo¬ vano ladjo so vlačilci privlekli v pri¬ stanišče Comodoro Rivadavia. V kraju Bell Ville blizu Cordobe se je v nedeljo zvečer med silnim ne¬ urjem zrušila 30 m 'dolga in 5 m vi¬ soka stena pokritega športnega igrišča, na katerem se je odigravala ravno tekma dveh boksarjev. Pri ne¬ sreči je izgubilo življenje 32 gledal¬ cev, 72 pa jih je bilo ranjenih. Observatorij vseučilišča Cuyo v Mendozi, ki je dobil ime po soprogi predsednika republike, so te dni od¬ prli v višini 3.000 m v Andskem go¬ rovju. Teden rudarjev je bil v Cordobi. Na sporedu je bilo več prireditev in raz¬ stav. Predsednik republike gral Pe¬ ron in njegova soproga ga Eva Peron sta zborujočim rudarjem poslala po¬ slanici, v katerih sta povdarjala važ¬ nost dela, ki ga vrše rudarji za osa¬ mosvojitev države na gospodarskem polju. Iz Buenos Airesa je te odpoto¬ vala s parnikom v Barcelono velika skupina argentinskih romarjev na Mednarodni evharistični kongres. Ar¬ gentinske romarje vodi kardinal Caggiano. D. Thor Thors je prvi islandski po¬ slanik v Argentini. V torek ga je sprejel gral Peron. V Buenos Aires bo v kratkem pri¬ spela skupina predstavnikov japon¬ ske težke industrije. Tu se bodo za¬ nimali predvsem za plasiranje loko¬ motiv ter ostalega železniškega ma- terijala, električnih strojev, avtomo¬ bilov, tekstilnih strojev ter Diesel motorjev. Ing. A. Cappa, podtajnik v min. za javna dela za tehnične zadeve se je vrnil s študijskega potovanja po Evropi in Severni Ameriki, kjer si je ogledoval ustroj in zgraditev naj¬ večjih pomorskih pristanišč. Kakor znano ing. Cappa izdeluje načrte za zgraditev velikega in modernega pri¬ stanišča v Rio Gallegos, v katerem bodo nakladali premog iz rudnika “Presidente Peron” v Rio Turbio. Buenos Aires, 15. V. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Olovice iz S&Menije^ Komunisti nimajo sreče a potvarjan¬ jem zgodovinskih dejstev. Komunisti do¬ ma skrbno pazijo in se trudijo, da bi pred zgodovino zabrisali vse sledove o svo- j cn i glavnem namenu pri sprožitvi dr¬ žavljanske vojne, da dosežejo zmago ko¬ munizma in ga vsilijo slovenskemu na¬ rodu, ki ga je ves čas kot vseskozi ver- s ko in demokratično usmerjen, odklan¬ jal. Vedno poudarjajo kot glavni namen komunistične revolucije narodno osvo¬ boditev, izvedba “socialne revolucije” pa da je šla vzporedno z njo. Vsi plača¬ ni komunistični propagandisti in pisuni so se tega načela komunistov strogo dr¬ žali in so vedno ostajali “na liniji”. Ko so se pa začeli spuščati v prikaz komu¬ nistične revolucije ljudje, ki so sicer s komunisti ves čas sodelovali in z njimi sede za isto mizo še danes, vendar pa kljub vsem svojim uslugam, ki so jim -jih napravili, v vse tajne komunističnih namenov in načrtov, le niso mogli prod¬ reti, so v svojih delih iz dobe komuni¬ stičnih zverstev doma le zapisali kako stvar tako kot so jo gledali. Pa niso za¬ deli pravega komunističnega tona. In komunisti so takoj udarili po njih. Tako so se nad Kocbeka radi njegove knjige “Strah in pogum” dvignili oficielni ko¬ munistični čuvarji čistosti kom. ideologi, je in so ga na najbolj surov način obso¬ dili. Omenili smo že tudi novico od do¬ ma, da bo Kocbek radi te svoje knjige najbrž pri komunistih kmalu odigral, ker je njegov prestopek v očeh pravih komunistov le prehud, ker je s svojim prikazom nekaterih stvari med partizani “narodno osvobodilno vojsko” prikazal v napačni luči. Razburjenje komunistov nad Kocbe¬ MISIJONSKI ZDRAVNIK DR. JANEŽ ZAPRT KOT VOHUN NA KITAJSKEM Argentinski kat. dnevnik “Ei Pueblo” je v svoji izdaji z dne 8. maja objavil naslednje poročilo francoske poročeval¬ ske agencije AFP: Šest katoliških jugoslovanskih misi¬ jonarjev je dospelo v Hong Kong iz rde¬ če Kitajske in to Msgr. Jožef Kerec, a- postolski administrator škofije Čaotung v Vunannu in 5 slovenskih redovnic. Msgra Kereca so s komunisti obtoževali, da je podpiral dr. Janeza Janeža, jugo¬ slovanskega begunca, ki je delal v mi¬ sijonski bolnišnici in so ga rdeče oblasti cbdožile vohunstva. Vseh šest je . bilo pred izgonom šest mesecev zaprtih.” Tako poročilo agencije AFP. Njeno poročilo je samo v toliko netočno, ker Mgr. Kerec ni bil v zaporu samo šest mesecev, ampak skoro celo leto. Dr. Ja¬ neža in slover-ske redovnice pa so pred nekaj meseci odpeljali iz čaotunga v Kunming, kjer -so. jih imeli zaprte na škofiji. Sestre so z Msgr. Kereeom na¬ to komunisti izgnali, kakšna je bila na- dalnja usoda zdravnika dr. Janeza Ja¬ neža pa še ni znano. kom radi njegovega “Strahu in poguma” se niti še ni poleglo, ko je Slovenski knjižni zavod v Ljubljani “ob desetlet¬ nici vstaje slovenskega naroda zoper fa¬ šistične osvajalce” izdal na 818 straneh knjigo “Belogardizem”, ki jo je napi¬ sal Franček Saje. V Predgovoru pravi takole: “To knji¬ go sem si zamislil kot zgodovino reak¬ cionarne buržoazije med narodno osvo¬ bodilno vojno, ki je pod klerofašističnim vodstvom zakrivila s svojim belogardi¬ stičnim narodnim izdajstvom težak zlo¬ čin nad pregaženo, razkosano in trpin¬ čeno slovensko domovino. V prvi knjigi sem osvetlil slovenski sistem kvislinštva, nastanek in razvoj Bele in Plave garde v tako imenovani Ljubljanski pokrajini do italijanske kapitulacije. V drugi pa bom obdelal ustanovitev in razvoj slo¬ venskega domobranstva, narodno izdaj¬ stvo na Primorskem, Gorenjskem in Štajerskem”. Tako pravi Saje v prvem odstavku svojega Predgovora. Da si je revež na¬ del težko nalogo, potrjuje sam v drugem odstavku Predgovora, ko pravi: “V za četku junija 1949. leta je širok odbor začel pripravljati knjigo najvažnejših listin o izdajstvu in zločinih klerofašiz- :ma. Odbor se je hitro ožil in čez nekaj mesecev sem ostal sam”. Tako avtor knjige v prvih stavkih svojega Predgovora. Revež je imel te¬ žave še predno je začel knjigo pisati. Katastrofo pa je doživel, ko je knjigo napisal in jo je izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Saje je zbral ves “obremenilni materijal”. Pa kaj se zgo¬ di. Ko so ljudje knjigo prebrali, so se najmanj prepričali o “belogardističnem izdajstvu” in “težkem zločinu nad pre¬ gaženo, razkosano in trpinčeno sloven¬ sko domovino”. Nasprotno so ljudje tudi v tej knjigi dobili dokaz, da so se “be¬ logardisti” in vsi nasprotniki komuniz¬ ma borili za svojo domovino in proti ko- '■ munizmu, ki je našo domovino spravljal in jo spravil v tako nesrečo. Ko so oblasti uvidele učinek te knjige, to je, da propagandno deluje ravno na- i sprotno kot so želeli, so enostavno pre¬ povedale širjenje te knjige, še prav po¬ sebno pa so prepovedali, jo pošiljati v , inozemstvo. j Ta knjiga in vse kar ji je sledilo je | nov opomin tistim, ki morda še kje ver¬ jamejo, da so se slovenski protikomuni- i sti borili za kaj drugega kot za svobo¬ do svoje domovine. Na Grmadi na Šmarni gori pri Ljub¬ ljani je nedavno izbruhnil ponoči požar, ki je uničil 8 hektarjev gozda. Požar so gasili gasilci iz Ljubljane, vseh okoliških krajev in tudi vojaki. Odbor za znanost in visoke šole pri Svetu za prosveto in kulturo LR Slo¬ venije je na svojem nedavnem zasedanju v Ljubljani razpravljal o učnih načrtih ; in programih ter o režimu študija na visokih šolah ter o akademskih naslovih kot. n. pf. dr. veterine, ing. ekonomije itd. Vsi člani odbora so na sestanku poudarjali potrebo po temeljiti reviziji sedaj veljavni učnih načrtov. Režiser prof. Osip Šest je nedavno v Ljubljani praznoval 40 letnico svojega umetniškega dela. Prof. Šest je vstopil v gledališče še v časih Slovenskega de¬ želnega gledališča, ko se je začel uve¬ ljavljati Milan Skrbinšek in je bil 6 let tudi učenec njegove zasebne gledališke šole; na Skrbinškovo priporočilo je bil sprejet nato na Ottovo izgralsko šolo na Dunaju. Po končani šoli se je vrnil v Ljubljano in je 1913 v Skrbinškovi režiji igral vlogo dijaka Feliksa v Schwayer- jevi tragediji iz dijaškega življenja “Red iz nravnosti”. Med 1. svetovno voj¬ no je bil vojni ujetnik v Rusiji, kjer se je seznanil z gledališko umetnostjo Hu- dožestvenikov. L. Ljubljano ter je Aleksander Železnikar, biv. predsednik ljb. sekcije Jug. novinarskega združen¬ ja, sedaj urednik “Ljb. Poročevalca”, Janez Česnik, Angela čertalič, roj. Jer¬ man in Frančiška Pečnik, roj. Sluga, upok. Tobačne tovarne na Viču, Anton Debevec, orožniški postajevodja v p. na Igu, Terezija Herman v Žalcu, Ivan Ka¬ stelic, učitelj v Ovsišah, Franc Knafeljc iz Šmihela, Andrej Kmetič, biv. gostil¬ ničar in mesar v Kranju, Franc Medve¬ šček, mizar in pos. v Radečah, Marija Prah roj. Bovha pri Mariji Devici na Pesku, Karolina Drganc, vdova Illow- ski, roj. šetina na Bledu, Neža Čemažar v Mali vasi, Mirko Hrušovar, uslužbenec elektrarne v Trbovljah, Janko Rebec v Litiji, Jože Trojer, v šiški, Maks Trop- 1919 se je vrnil v | pan, postajenačelnik v p. v Murski So- režiral Molnarjevo ’ boti, Marija Strnad, roj. Križman iv; “Bajko o volku”. S tem delom je prof. | Strugah na Dolenjskem in Ivana Meglič Šest započel svoje režiserstvo v ljubljan- ! pri Sv. Ani. ski drami in se je v tej umetnosti pov- spel silno visoko. Izredno pomembno je Šestovo delo tudi v preoblikovanju odrske scenerije, s čemer je dosegal ve¬ like uspehe. Njegova je tudi zasluga, da je s svojo režijo Shakespearejevih del toga velikega svetovnega gledališkega umetnika približal tako našemu narodu, da so nekatere njegove igre postale pri ras doma že kot nekake narodne igre, n. pr. Hamlet. Vreme v začetku aprila v Sloveniji zo¬ pet “ponorelo”. Na Gorenjskem in v Ljubljani je zapadel težak južni sneg, ki je napravil na drevju novo škodo. Drugod po Sloveniji snega ni bilo in so iste dni n. pr. na Ponovičah pri Litiji sadili krompir. V Beogradu pa so v za¬ četku aprila zabeležili rekordno vročino 34° Celzija. Umrli so: V Ljubljani: Oblak, roj. Krnc, Alojzija Petek, Viljemina Boltar, upokojenka, Ernest Jeras, član fin. nad¬ zorstva Društva upokojencev LRS, Mi¬ lan, Klemenčič, miličnik, Uršula Jurca, roj. Senica, Franc Korošec, urarski moj¬ ster, Antonija Novak, žena biv. mesar¬ skega mojstra, Jožefa Klemenčič, Josip j Kardelj težko bolan. Titov zunanji minister in podpredsednik njegove vla¬ de, vodilni jug. komunist Edvard Kar¬ delj se je moral prejšnji teden podvre¬ či težki operaciji hrbteničnega mozga. Operirat se je prišel v Ljubljano, kjer je v oskrbi kar štirih tamošnjih zdrav¬ nikov. Po operaciji tako ugledne komu¬ nistične veličine so zdravniki izdali se¬ veda takoj poročilo, v katerem pravijo, da je “stanje tovariša Kardelja zado¬ voljivo, vendar bo moral ostati v bol¬ nišnici več tednov”. Na širši konferenci OF v Celju so po obravnavanju političnih in gospodarskih zadev govorili tudi o “protiljudskem” delovanju celjskih duhovnikov, med ka¬ terimi ni nihče član OF in tudi ne Društ¬ va sv. Cirila in Metoda. Posebno so se spravili na tam. opata dr. Petra Kovači¬ ča radi njegove akcije za zbiranje pri¬ spevkov za popravilo celjske farne cer¬ kve, zbiranja podpisov za čim večjo u- deležbo otrok pri verskem pouku in ra¬ di zasebnega verskega pouka otrok. 0- pata dr. Kovačiča so na sestanku ozna¬ čevali kot človeka, ki je znan “po svoji nestrpnosti do komunistične partije in Bizjak, krojaški mojster, Marija Škofič, I podcenjevanja ljudske oblasti.” Slovenci v Argentini Muemios Aires Vse naročnike “Svobodne Slovenije” prosimo, da čim prej poravnajo naroč¬ nino za tekoče leto. Naročnina je za ce¬ lo leto pri enkratnem vplačilu $ 60.—-; pri plačevanju v obrokih: za pol leta' $ 34.—i n za četrt leta $ 18.—. Kdor pa je še v zaostanku z naroč¬ nino za leto 1951, naj nam z naročnino za to leto nakaže tudi dolžno naročnino za leto 1951. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 10. maja t. 1. sta se poročila v baziliki Matere božje v Lu- janu g. prof. Lojze Gerzinič in gdč. Ma¬ lija Fink. Mladi par je poročil in imel tudi poročno mašo vseuč. prof. g. dr. Ignacij, Lenček, za priči sta pa. bila ne¬ vestin brat g. Božo Fink in njen oče g. Ignacij Fink. Novoporočencema ob vsto¬ pu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova! Popravi! V oglasu tvrdke “America” v zadnji številki Slobodne Slovenije je telefonska številka netočna. Pravilna je 37-6904. Mendozn ZANIMIVOSTI NA ŽVEPLENI GORI S pošastno brzino se spušča gorska struga Atuel, v dolino Sosneada, in ji daje rodovitnost, ter zelenega okrasa. Cesta, ki spremlja reko, je .precej raz¬ rita, a kljub temu služi številnim turi¬ stom in domači industriji. Gorska lepo¬ ta se razgali popotniku šele na posled¬ njem ovinku, pod mogočnim Sosneadom, ko zavije cesta povsem sever: Pašniki, polni divjih konj, lagune in jezerca — zbirališča divjih rac, nekaj gošče, na levi in desni, pa strmi vrhovi. Neverjetno hitro beži čas ob vsej lepoti, ko se pora¬ ja nova; 5000 m. visok hrib, popolnoma rumen na eni, in bel na drugi strani na katerega predrzno udarja naša pot. Žveplo in led! Človeku se zdi, da potuje na ogromno kuhano jajce; “Azufre!”, se čujejo vzkliki od vseh strani, in se vrste vse tja do vrha, ob pogledu na težko obložene kamijonei ki vlačijo to bogato rudo navzdol, skozi številne snežne pre¬ dore. “Živ, žav”, kmalu potihne, ko ženski spol preneha z ekspedicijo. Šele tedaj se nudi človeku prilika, da si pošteno ogle¬ da čuda narave, in ohrani vso lepoto, ki se ponuja. Številni vagončki, zračne železnice, razstreljevanja, vse deluje brezhibno kljub pošastnemu vetru 'in ( mrazu. Trdo si služijo kruh “peoni”, večina Bolivijanei in Čilenci, toda vso bol jim tolaži dober zaslužek. Rudnik je drugi največji na argentinskih tleh, in dandanes zelo pomemben, kajti žvepla povsod primanjkuje, kljub temu, da ga ponekod poizkušajo pridobivati iz apnen¬ ca (yeso). Ti poizkusi tu zaenkrat še ni¬ so potrebni, kajti žvepla je dovolj; pro¬ blem tiči le v izčrpnem prevozništvu (5 mesecev v letu). Težke kepe se vale v poseben mlin, in iz'njega žvepleni prah na tekočem traku, na katerega pronica smrekovo olje, ki pospešuje ločitev nerabnih sno¬ vi. Vse skupaj lije nato v lesena kori¬ ta napoljnjena z vodo, katerih vsako ima poseben stroj, ki dobro premeša vso snov in povsem koncentrira žveplo. Vse to, in še več, si človek lahko brez¬ plačno ogleda, le kaditi ne sme, v času svoje radovednosti; ne dolgo od tega je izbruhnil resen požar, in napravil pre¬ cej škode, ki pa ^ ob veliki množini rude ne pozna — “kaplja v morje”.. Za slovo si lahko vsakdo odnese kepi¬ co žvepla, topel spomin, na mrzlo Cor- dillero. J.D. V nedeljo t«, junija 1952 točno ©Is 5. uri popoldne bo v dvorani zavoda Šolskih bratov na ulici Rio Bamba 650 SPOMINSKA PROSLAVA, ki jo prireja Društvo Slovencev v počastitev padlih protikomunistič¬ nih borcev in vseh žrtev komunistične revolucije v Sloveniji. Na proslavi bo petje mešanega in moškega zbora Slovenskega pev¬ skega zbora “GALLUS", recitacije, spominski govor in drugo. Na proslavo vabi vse Slovenke in Slovence Društvo Slovencev ČEZ IZ ARO Mohorjeva knjižnica v Celovcu, 1. zve¬ zek. Uredil dr. Tine Debeljak. Brez let¬ nice, str. 141. Vsebino in nekakšno obliko so sloven¬ ske knjige vedno imele .V zadnjem času pa ima skoraj vsaka vidnejša slovenska knjiga tudi svojo usodo. Sicer je že pred 45. leti Finžgar — še Finžgar dobrega spomina — napisal povest o usodi knji¬ ge “Življenje in! smrt Mohorjeve knji¬ ge”, toda to je bila le usoda enega iz- v oda. Pred lanskim je v Ljubljani izšla znanstvena knjiga,'ki je imela uvodno poglavje z naslovom “Pojasnilo o po¬ stanku in usodah te knjige”l). Še pred svojim porodom je torej knjiga imela najmanj dve usodi. Kakšne so bilo uso¬ de celih naklad slovenskih knjig ob za¬ sedbi Štajerske po Nemcih, o tem bi se dali pisati romani! Več usod ima tudi knjiga, o kateri nam je tu govoriti. Pred rojstvom so jo pisali na obeh poloblah, a levji delež na zapadni; urejali in oprem¬ ljali so jo na jugozapadni, tiskali ob rojstvu na severovzhodni četrtobli, pri eemer se je pripetil slučaj, . da ima na ovitku n’mav drugačen naslov kot zno¬ traj. A najlepše šele pride: knjige ni ni¬ kjer več dobiti, ne v Evropi, ne v Sever- U Stele, Slovenski slikarji. ni, ne v Južni Ameriki. Semkaj ie sicer prišlo nekaj izvodov, a nimajo je niti njeni avtorji, niti uredništva tukajšnjih listov. Povsod so menda ljudje planili nanjo kot muhe na med. Ljubljanski li¬ sti so bruhnili žveplo, pa knjige niso dobili v recenzijo. Tudi mi je ne moremo zamolčati, saj so jo spisali člani naše Balantičeve družine in jo podarili Mo¬ horjevi družbi za njeno stoletnico, kot pravi na uvodnem mestu knjige ponatis¬ njeno pismo. Za tem pismom je objavljena repro- | dukcija i Ahčinovega Novačana. Sledi u- j vodnik dr. Tineta Debeljaka, ki označi I slovensko begunsko in izseljensko litera¬ turo na splošno, posebej pa še prispev¬ ke v tej knjigi in se tudi s toplimi bese¬ dami spominja dr. Antona Novačana. Da sežemo takoj še na konec knjige: tam je reproduciran Tršarjev Balantič, temu rja sledi A. Kocila Kronlika Pisa¬ teljske družine France Balantič. Vmes je na 119 straneh 21 pesmi, pripovednih spisov in dramatski odlomek enajsterice avtorjev. Gotovo na tako skromnem prostoru ne more biti kakšnih celotnih velikih tekstov; tudi je število besednih umetnikov v izseljenstvu znat¬ no večje kot 11; vkljub temu nudi ta ' izbor kar dobro sliko emigrantske knji¬ ževnosti. Pesmi so natisnjene med dru- | gim berilom, pa jih vendar naštejemo \ skupaj v začetku. Tu je najprej begun¬ skega rapsoda Jeremije Kalina obisk “Pri Stari Šembilji” v.Kumah, priča ti¬ ste negotovosti, ki nas je štiri leta na¬ zaj vse spremljala. Potem je tu njegov 1. del Vetrinjskega trospeva, čigar 2. del je prikazal že Koledar — Zbornik Svo¬ bodne Slovenije za lansko leto: poleg črne maše drugi veliki pesniški tekst, porojen iz strahote petinštiridesetega le¬ ta, nekakšen literaren oratorij, med dramo in liriko pa izzivajoč glasbeno spremljavo. V tej zvezi naj omenim še “Španski motiv” in drugo ljubko — ža¬ lostno romanco dr. Tineta Debeljaka na koncu: Ded in vnuki, ki jim je le še vrnitev v domovino vredna pravljična snov. — V 5 pesmih razgibanega ritma najde Stanko Janežič vedno rešilno bil¬ ko iz nemirnega tavanja po vsakodnev¬ nih tegobah. — Formalno bolj uglajen, a miselno bolj kompliciran je Janko, ki • je prispeval dve pesmi. — Bogdan Bud- nik je spesnil svojo “Mojo vžiganko” v širokih stavkih, s kakršnimi lahko vsa¬ ko misel do izčrpnosti razprede in reši. — Igor ima tri koroške: vsak verz kra¬ tek, a zaključen vtis ali misel, kakor jih je dojemal in so se mu misli poraja¬ le ob prehodu čez to našo deželo, ki hrani toliko neizčrpnih pobud za umet¬ niško ustvarjanje. Oplodila je ta čudovita dežela prav iz¬ datno tudi gorenjskega pripovednika Karla Mauserja. Svojo slikovito gorenj- ščino je z lahkoto prilagodil sorodni ko- roščini. V ljubezenski zgodbici “Kočar¬ jev Vorenc”, kot tudi v drugih, drugod objavljenih tekstih s Koroškega si sledi¬ jo v pestri menjavi izvedeni daljši stav¬ ki s kratkimi glosami, podobno kot pri Jalnu, pa tudi v Debeljakovi pesmi. Nič psihološkega utemeljevanja ali opravi¬ čevanja ni v teh stavkih: kot ozke in širše poteze čopiča so nanizani, pa tako prepričljivo, da se zgodba ne more dru¬ gače razvijati in končati, kakor dejansko se. — Zgradba Kociprovega stavka še komaj kaj razlikuje od daljšega Mau- serjevega stavka, če ju primerjaš. V njegovem “Slepem Vaneku”, tudi ljube¬ zenski zgodbi, je slikovita pestrost dru¬ god: v živahnem prepletanju krajinskih opisov, opisov zunanjih dogodkov in du- šeslovnih opazovanj. “Gorenjska za- dirčnost in prleška blebetavost” bi mor¬ da rekel Pregelj in bi z grobo primero označil nekaj prav lepega. In je kar ne¬ verjetno ,s kakšno sočnostjo zadeva Ko¬ ciper po desetih letih, kar je šel zdoma, svoj domači kolotit: to in druge prleš¬ ke, povesti piše namreč zdaj v Argenti¬ ni! — Fr. Bazilij je obnovil spomin na resničen dogodek srečanja in slovesa od “Mojega brata”, Rusa, ki ga je doletela podobna usoda kot, toliko naših borcev. — Jože Krivec je predelal in raširil pod naslovom “Svet za žico” taboriščno no¬ velo, ki je svoj čas že izšla v Svetu in Domu. Njegov jezik je najbolj kultivi¬ ran v smislu splošne knjižne slovenšči¬ ne in tu, ko opisuje Slovenca “sploh”,, se' je hote ali nehote izognil haloških posebnosti. Kot iz Vorenca in Vaneka veje še prav posebno iz Krivčeve stva¬ ri strastna ljubezen do zemlje, ki je po¬ stala že del programa te generacije prav predno so jim jo vzeli. — Jagned v pam¬ pi je nekoč recitiral na nekem literar- nm sestanku pisatelj Lojze Novak sam, v svojih prekmurskih nijansah glasu se¬ veda in je bilo to prav intimno doživetje. Pri branju tega lokalizma ne čutiš toliko razven v kolikor je snov izrazito prek¬ murska. Novak je napisal doslej največ stvari iz našega argentinskega okolja; zbirka teh novel morda skupaj s Simči¬ čem in , Debeljakovim črnim Kamnitni- kom bi bila nad vse mikavna knjiga! Znani dramatik Jože Svetlin ja zasto pan z odlomkom iz 2. dejanja trodejan- ske drame “Tabor brezpravnih”. Iz tega odlomka sluti bralec težo dogodkov, ki se pripravljajo “za kulisami”, iz njega pa diha vendar tudi tisti zdravi, pošte¬ ni humor, ki je za Svetlina tako znači¬ len, da se kar vleče za njim, kot posta¬ vim “Fiči” za rajnim prof. Grošljem. Da bi le res že v tej sezoni videli to igro r.a odru! Ovitek je s smelo potezo napravila Bara Remec. M. M. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. V. 1952 SLOVENCI PO SVETU Avstralija Pri Torbičevih v Greti so na cvetno nedeljo krstili Marijo-Zofijo. Botra je bila gospa Kajzer Vida, ki je za Časa odsotnosti 'gospe Torbičeve čuvala osta¬ le otroke. Več takih vzgledov požrtvo¬ valnosti do bližnjega, pa ne bomo tako osamljeni. Žrtev je bila še toliko večja, ker se je gospa Vida, predno je odšla iz Camden-a v Greto (170 milj) pone¬ srečila. Ko se je namreč odpravljala na vlak, je na domačem pragu spodr¬ snilo in si je občutno zvila nogo, tako da je morala po povratku domov v bol¬ nišnico. Sedaj ji je že bolje. Gospa Olga Dežman je bila za botro pri Pichlerjevih v New Castle. Punčko so krstili na ime Marija-Veronika. Dru¬ god so v zadregi za kuhinjo, ko gre že¬ na v bolnišnico, tu pa se tega ni bilo treba bati. Mož Andrej je namreč sam izvrsten kuhar in mu je to delo še v veliko veselje. Res, da nekaj noči ni spal. Razen dela doma je namreč mo¬ ral še na nočno službo. Pri belem dne¬ vu so se mu oči zapirale, ko sem prišel na obisk in proslavo krsta. Gospa Dež¬ man pa spada tudi med tiste, ki so vedno tam, kjer je treba priskočiti na pomoč. Sama ima družino in je tudi iz Camden-a, pa se vendar ni pomišljala iti na tako dolgo pot, da tako prinese radost v drugo slovensko družino. Slovenci nismo kar tako. Družina Malalan je prinesla h krstu in to v stol¬ nici v Sydney hčerkico Evo-Marijo. Ma¬ la, ki je stara že šest mesecev je hote¬ la sama držati svečo v potrdilo svoje¬ ga krsta. Gospa je nečakinja znanega slovenskega telovadca Kermavnerja. Za botro je bila gospa Ljudmila Plazer. Imeli smo se prav luštno in porabili to priliko, da svoje poznanstvo še bolj utrdimo. P. K. O. NOTRANJI RAZKROJ TITOVE VOJSKE Po sporu Tita s kominformom so se Stalinovci v Titovini potuhnili. Navide¬ zno hlinijo vdanost Titu,, v resnici so se pa tajno povezali med seboj in delajo na tem, da Tita ob danem povelju spravijo s poti. So povsod in so o vsem točno pou¬ čeni. Tudi v Titovi vojski jih je polno. O njihovem delovanju objavlja zanimive podatke poročevalska služba Krščansko demokratske zveze za Centralno Evropo. V zadnjem svojem biltenu navaja, da je general Otmar Kreačič, vrhovni politični komisar v Titovi vojski, meseca ja¬ nuarja t. 1. poslal Politbiroju KPJ po¬ ročilo, v katerem navaja, da je okoli 30 odstotkov vseh častnikov kominformi- stov ali vsaj simpatizerjev kominforma. Poročilu je priključil seznam vseh teh sumljivih častnikov, katere bi bilo tre¬ ba po njegovem mnenju takoj prestavi¬ ti na upravne položaje in jih postaviti pod strogo, toda neopazno nadzorstvo. Meseca januarja t. 1. je bil v Beogra¬ du tudi sestanek glavnih funkcionarjev Rankovičeve tajne komunistične polici¬ je UDBA in nedavno ustanovljene vo¬ jaške policijske službe radi koordinacije nastopanja organov obeh tajnih policij. Sestanka so še udeležili Tito, Rankovič, FRIZERSKI SALON "VENA” Calle Ersilla 6120 (blizu Liniersa) Se vljubno priporoča svojim sta¬ rim strankam za nadalnji obisk, no¬ ve pa vljudno vabimo, da nas čim prej obiščete. Postreženi boste čisto po domače. Trajna ondulacija, vodna ondulaci- ja, frizure itd. Frizura in obleka naredita človeka! Važno! Iz Liniersa pridete 2 kva¬ dra peš do postajališča sedaj kolekti¬ va No. 217 (prej 15). Vožnja traja manj kot 10 minut do Calle Acassuso, nato pojdite peš v smeri kolektiva eno kvadro in nato eno kvadro na desno! Obiskujte domače tvrdke Frizerski salon “VENA” Kardelj, in Vukmanovič. Rankovič je kot poveljnik UDBE podal na sestanku naslednje ugotovitve: Avgusta meseca 1951 je bil s sedežem'v Pragi ustanov¬ ljen štirinajstčlanski odbor kominforma. Tri člani tega odbora, ki ga verjetno vodi kot politični tajnik major Krsta Po¬ pi voda, delujejo še v Jugoslaviji. Komu¬ nistična stranka kominforma ima po Rankovičevi izjavi v Jugoslaviji okoli 4.000 članov, en tisoč od teh jih je v voj¬ ski. Delo kominformovske komunistič¬ ne s*ranke je organizirano v podzemlju. Rankovič je ob navedbi teh podatkov tu¬ di naglašal, da je prepričan, da vsaj 100 kominformovcev deluje tudi v sami UDBI. Na sestanku so sklenili, da bodo s čistko v Titovi komunistični stranki po¬ čakali do novembra meseca t. 1. v pri¬ čakovanju, da bodo v tem času mogli zbrati še več podatkov. Kominform izdaja tajno v Jugoslaviji tudi svoje glasile “Proleter”. Poročila, ki jih objavlja, dokazujejo, da imajo nji¬ hovi sestavljaci zveze z najvišjimimi o- sebnostmi Titove komunistične vlade in državne uprave. Rankovičevi in Kreačičevi podatki o organizaciji kominforma v Titovini in njegovi razpredenosti v sami Titovi voj¬ ski, dokazujejo dovolj jasno koliko je da- dati na Titovo oboroženo silo, ki se bo ob prvi preizkušnji razbila v drobce še prej in še bolj, kakor je bil to sločaj s prejšnjo kraljevo vojsko. Ir. to tem bolj, ker vojska v narodu absolutno nima no¬ bene zaslombe. sem kose, penice, slavčke in grlice, gle- i Prošnjo napiše uradnik v omenjeni pi- ^SarsllitSa dal sem cvetoče trnje in dišeče ostre tra¬ ve, a to mi je bil samo oddih pri iska¬ nju novega, globljega odnosa do življe¬ nja družbe...” Druga knjiga v let. knjižnem daru Goriške Mohorjeve družbe je pa povest Janeza Jalna “Sončne sence”, ki je po¬ natis iz “Lovca”. Društveni oglasnik Februarja t. 1. je argent. vlada izda¬ la nove predpise glede naseljevanja tujcev v republiki. S to odredbo je na¬ seljevanje tujcev v republiki odn. nji¬ hova naselitev v poljubnem kraju neko¬ liko omejena. Ker se na rojake njihovi svojci doma ali v drugih državah več¬ krat obračajo s prošnjo za informacije glede prihoda v Argentino, nam je Dru¬ štvo Slovencev preskrbelo točne podatke o zadnjem zak. predpisu glede naselje¬ vanja tujcev v Argentini. V dan. števil¬ ki objavljano podatke o možnosti stalne naselitve v Argentini, kako je mogoče dobiti dovoljenje za stalno naselitev in podatke glede možnosti naselitve v bue- mosaireški zoni. V prihodnji številki bo- se ne ve .., sarni (Informes). Sorodstvo in vse os¬ talo (da je zdrav, da ni bil kaznovan, • • • da je bilo V USA leta l,95l itd.) bo moral sorodnik dokazati z do- izvršenih 1,882.160 zločinov, t. j, kiimenti (originalnimi) pri najbližnjem 5.1' p /o vec kakor leta 1950. Največ argentinskem konzulu v deželi, v kateri zločinov SO zagrešili moški Stari prebiva. ok. 23 let. Aretiranih je bilo li„ j Opomba: Kadar kdo kliče (prosi do- več žensk, kakor leta 1950, med. voljenje za) svoje starše, sme obenem ko so aretacije moških narasle klicati samske mladoletne brate in se- za stre, ki bodo morali potovati skupno s ■ ■ • imenuje nikotin po svojimi starši. (Same brate in sestre, j f r ancoskem diplomatu in literatu čeprav so mladoletni pa se ne da dobiti JEANU NICOTU, ki je bil za oa¬ za buenosaireško zono). Sodnijsko loče- j Henrika II. njegov poslanik v na hčerka (tudi z mladoletnimi otroki) 1 Lizboni, kamor je prišel prvi to - tudi lahko pride za stalno k svojim staršem v Buenos Aires in okolico. Prav tako, če je vdova z majhnimi otroki. Zaročenke in zaročence se ne da več klicati (zaradi poroke). Zahteva se po¬ roka “na daljavo” (casamiento por po- der). če take poroke po zakonih dežele, kjer prebiva zaročenka (ali zaročenec), niso mogoče, je treba dobiti potrdilo na konzulatu v Buenos Airesu. S takim potrdilom in kavcijo (navadno 2.200 pe¬ sov) — giro del Banco de la Nacion a la orden de la Direccion General de In- migracion por la suma de 2.200 pesos — je postopek isti kot n. pr. pri dovo- mo objavili podatke o možnosti naselitve ! ljenju za vselitev žene. v notranjosti države (izven buenosaireš ke zone). Vse naročnike prosimo, da si te številke Svobodne Slovenije shranijo in da nanje opozore tudi druge rojake. MOŽNOSTI STALNE NASELITVE V ARGENTINI Tehniki in specijalizirani delavci (ki nimajo nobenih sorodnikov v Argenti¬ ni). — Za dovoljenje mora prositi po¬ djetje (tovarna), ki specijalista potre¬ buje zase in mu nudi stanovanje poleg zaposlitev za tri leta (kot minimum). (Nadaljevanje v prih. štev.) Ob koncu meseca februarja leta 1952 je argentinska vlada izdala dekret, s katerim omejuje naselitev tujcev v tej deželi. Zaradi pomanjkanja stanovanja in prevelike gostote prebivalstva v Buenos Airesu in okolici hoče, da bi se inmigracija usmerila v notranjost drža¬ ve, kjer so mnogi predeli skoraj prazni. Tako so določili buenosaireško zono | utva in Mira (glavno mesto Buenos Aires in okolica j Q^g do 100 km), kjer se morejo za stalno j y ec j e ž : Splošni žepni koledar za leto naseliti le tehniki in specijalizirani de- 1942 2 806 SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE Trošt Ivan: Podoba izza mladosti. (Po¬ vest). 1.517. Trošt Ivan: Pod robom. 69, 69a, 69b. Twain Mark: I. Mulaček: Mali klatež Tom Sawyer. 3.741. V. Cotič: Pravljice bak iz Amerike. .. .da angleški listi na široko razpravljajo o reformah na an¬ gleškem dvoru, ki jih bo verjetno izvršila sed. mlada kraljica ELI¬ ZABETA II. Tako pišejo, da bo ukinila salonski dvorni vlak za svoja potovanja ih se bo vozik samo v svojem vagonu, katerega bodo priključili navadnemu pot - niškemu vlaku. .. .da pa nosilec jugoslov. ko - munistične diktature, ali kakor tam pravijo “progresivne demo - kracije” Tito za vsako svoje poto- vanje uporablja kar štiri vlake. Po progi, katero straši na vsakih 50 m po en miličnik ali UDBAš, vozi najprej izvidnica, za katero potem vozijo v kratkih časovnih presledkih tri čisto enako pobar¬ vani vlaki z enakim številom va¬ gonov. In v enem teh treh vlakov potuje njegovo rdeče veličanstvo s svojim izbranim spremstvom. lavci, ki jim kako podjetje (firma) nu¬ di stanovanje in zaposlitev (v njihovem poklicu) za tri leta. Od sorodnikov se Vodnikova družba: Velika pratika 1927. 2.267. Velikonja Narte: 888|3 anekdot. 3.720. imajo pravico naseliti v omenjeni zoni Velikonja Narte: Višarska polena. 81. samo starši, žena (ali mož) ter samski i otroci (sinovi morajo biti mladoletni — manj kot 22 let) tistih, ki so že za stal- j no naseljeni v buenosaireški zoni (Do¬ kaz za stalno naselitev — cedula de identidad argentina). Vsi ostali, ki nimajo navedenih pogo¬ jev, t. j., ki niso specijalisti, ali ki ni¬ majo omenjenih ožjih sorodnikov (poro¬ čeni otroci, polnoletni sinovi, bratje, se¬ stre, strici in tete, nečaki in nečakinje ter bratranci in sestrične), se morejo za stalno naseliti le v notranjosti države (več kot 100 km od Buenos Airesa). Velimir P. B.: Žganjar .(Povest). 44. Vernes Jules: Carski sel. T. del. 76. Verne Jules: — A. Anžič: Južna zvezda. Dežela demantov. 994. Verne Jules: Mojster Zaharija. Kaj si je izmislil doktor Oks. Drama v zraku. 2.556. Verne Pules — Janez Gradišnik: Pet¬ najstletni kapitan. 2.554. CERKVENI OGLASNIK V nedeljo 25. maja t. 1. bo ob pol šti lih popoldne tradicionalno vsakoletno romanje Slovenicev v Lurdes. FATIMSKA MATI BOŽJA je na svo¬ jem obisku sedaj v svetišču Marije v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia iit bo tam ostala do nedelje, 18. maja. Te¬ ga dne ob pol enajsti uri bo tudi slaven ska maša s pridigo in ljudskim petjem. Vsi vabljeni! OBVESTILA Socialno-organizacijski tečaj Družab ne pravde bo v ponedeljek, 19 maja toč¬ no ob pol osmi uri zvečer v prostorih Društva Slovencev, Victor Martinez 50. Predava vseuč. prof. g. dr. Ivan Ahčii Novice iz Trsta “Kačurjev rod” je zbirka črtic, ki jih je v založbi Goriške Mohorjeve družbe izdal v Trstu živeči slov. pesnik in pi¬ satelj Vinko Beličič. O svojih črticah pravi avtor v predgovoru: “Te črtice so sadovi samotnih ur, ki so me očiščevale zemskih bridkosti. .. Ko sem pisal o lepoti pomladi, da mi ni bilo treba govoriti o ljudeh, se je z mno¬ gimi teh listov igral kraški veter, ki je sopel v borih nad mano. . . Poslušal. KAKO SE DOBI DOVOLJENJE ZA STALNO NASELITEV? A) Naselitev buenosaireški zoni. "ČASA lt O YI — urama In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Ob priliki PREUREDITVE trgovine nudimo po izjemnih cenah: Damske zapestne ure elegantne oblike po 146.— pesov; Moške elegantne zapestne ure (3 leta garancije) po 245.— pesov; Budilke znamke “HOP”, močne izdelave po 88.— pesov. VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA — strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. Kdor stanuje v Buenos Airesu ali o- kolici (do 100 km) ter ima stalno na¬ selitev (t. j. cedula de identidad od zvezne policije ali pa iz province), lah¬ ko vloži prošnjo za stalno vselitev per- miso de libre desembarco ali permiso de ingreso definitivo) za ožje sorodnike (starše, ženo ali moža in samske otro¬ ke; če so moškega spola, morajo biti mladoletni). Javiti se mora v pisarni Informes v Direccion General de Inmi- gracion (nasproti Inmigrantskega hote¬ la ob cesti, v zimskem času ob 11. uri) z naslednjimi dokumenti: cedula de identidad (iz glavnega mesta ali prov.), nravstveno spričevalo (certificado de buena conducta od glavne policije ali iz province) in potrdilo o življenjskih sred¬ stvih (certificado de solvencia), ki je običajno potrdilo o zaposlitvi (certifica¬ do de trabajo), ki ga izda gospodar, pri katerem kdo dela ali pa lokalna polici¬ ja ali Juzgado de Paz, če kdo dela na svoje. Kdor ima svojo hišo, zadostuje titulo de propiedad. Potrdilo o zaposli¬ tvi (Certificado de trabajo) mora biti napisano na posebnem papirju iz po¬ djetja (papel con membrete) ter mora, imeti pečat osebe, ki podpiše, sicer pa mora biti podpis overovljen na banki, lokalni policiji (comisaria) ali pa na Juzgado de Paz (tudi notar — eseriba- j no puhlico). Treba je vedeti točne oseb- | ne podatke sorodnika, ki ga kdo kliče. I SLUŽBE DOBIJO: Družina na velikem posestvu v leto¬ viškem kraju blizu Bariloche. Plača sprva v denarju, pozneje polovica vseh 1 pridelkov. Po izjavi gospodarja, donaša posestvo nad 30.000 pesov letno. En zidar in en mizar — samska ali z družino — za redno ohranjevanje ve- , likih poslopij v Buenos Airesu. Služba i je združena s stanovanjem. Prijave sprejema pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50. Slovenska družina brez otrok potre¬ buje deklico od 12-13 let za lahko po¬ moč v gospodinjstvu Gualeguaychu 2404, Buenos Aires Slasti tuf© de Idiomas GUALEGUAYCHU 2404. Slovenski, castellano, angleški, latinski, francoski, nemški in ita¬ lijanski jezik se poučujejo po $ 20.— mesečno. P © bbi © e d r a ž 1 » a m v Sloveniji BOGATA IZBIRA PAKETOV z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike. E UROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna, peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintaike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. Sprejmem izvežbanega krojača kot družabnika v samostojno in vpeljano krojaško delavnico. BLANKA ŠTRUKELJ calle Esparza 61/1. Piso - Capital POZOR SLOVENCI! Ne pošiljajte svojcem paketov na isti način kot dosedaj! V Jugoslaviji sou vedli nove omejitve in carine na pakete! SUDEKPORT ki pošilja pakete z vsemi živili v roku 20 do 30 dni iz Trsta v Jugoslavijo. Vam lahko postreže z najtočnejšimi navodili. Zahtevajte cenike. Glavni zastopnik: Oton Frešl, RECONQUISTA 656/1-2. Tel. 31-2241 Uradne ure: od 9.30—1. ure dopoldne in od 3.30—7. ure. 1 Ob sobotah samo dopoldne. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires