Štev. 11.
V Trstu, 26. septembra 1869.
Tečaj I.
Slovenci !
Ne udajmo se!! Živio ! ! !
Slavjani! Zjedinimo se!! Živio ! ! !
PUŠO
Dolgočasen list — za Lakone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — —
JURI S PUŠO zabavlja vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu. — Ako bi utegnola Policija kako število konfiscirati, — pa saj imamo tiskovno svobodo !
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga po vsi avstrijski deželi le za malo denarjev, i sicer celo leto za 1 f. 20 kr, 6 mesecev za 60 i četrt leta za 30 kr.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knjigarju Münstrn, in v tobakarni nasproti c. kr. pošte.— Za 5 kr. ga lehko vsakdo, še Lahon ! — v žep vtakne
Našim nasprotnikom.
\	Vsake reči je enkrat konec-
Kfo-j	Narodni pregovor.
^Of«i?a®a moč vže vidno pésa, vaša slava vsa je preč — fetó?Rod slovenski noče biti vaš pokorni sluga več;
Na razrušenem poslopji vaše slave in moči,
Bomo sezidali srečno, zlato si bodočnost mi.
Narod naš močan je, hraber, je ponosen in čestit, Ne spodobi se mu toraj, sužni jarem delj nosit ;
Le odprite zgodovinskih starih naših bukev list,
In poglejte, kak pregrehe vse Slovan bil zmer je čist.
Domu vdan in trden v véri vže Slovan je stari bil,
Z delom pridnih svojih rók je deco svojo on redil ; Nikdar mu po tujem blagu hrepenelo nej srcé —
A domača tla od nekdaj sveta njemu so bilé.
Da pa manj poznan je svetu širnemu naš rod ostal, Da je žar omike njemu tako pozna zasijal;
Kdo pač kriv je vsega tega, kot ošabni tujec ti? Al’, le čuj ! hudobi tvoji uže k pogrebu zdaj zvoni !
Kmalu boš namesti himen tužno miserere pél, Takrat pa Slovan bo prosti brata prostega objel ; Zvezda slave vaše vže za zmirom se je skrila vam, Solnce lepših dnij pa prisijalo je Slovanom nam!
Torej „živio“ vesélo zavriskajte z mano vsi,
Ki se vam pretaka v žilah gorka, čista slavska kri ; Glas vesélja naj razléga se povsod iz mesta v vas, Majki Slan naj razjasni zopet tužni se obraz !
Vredni svojih starih dedov, ki vže v črnej zemlji spe, Naj otroci njuni zdaj za srečo svojo se boré;
Vojske nam je treba hude, toda vojske brez krvi,
Da se zmaga tujec silni, ki nam vsem duha mori.
Kad oj rad bi tujec ta še z nami delal ko nekdaj,
Al’ zastonj včs trud njegov je, ker so drugi časi zdaj ; Po slovénski celej zemlji zdaj veseli glas doni :
„Duh slavjanski se je zbudil — duh slavjanski naj živi!»
Filodemns.
To daje „Jur’ s puš o“, trstin
„Nesložnim“ Slovanom v spomin.

Klunu.
Zakaj si v Trst prinesel hlače Povem Ti jaz prav po domače.
V Ljubljani so se tresle straha,
Kar si za mrzlico Ti vzel,
Si menjat zrak semkaj prišel.
Za strah zdravništvo n i j m a praha.
„Pauerskcmu kmetu Wretzelnu!“
Mislim za Tebe bi bolje bilo, ko bi šel med planine Osle in voliče past, ter jih učil abc.
Lipov štor.
Prof. Reichlnu.
Ti, ki sam še ne veš, kjer Te porodila je mati Pojdi in zvedi svoj dom, potlej znaš prašat po nas.
lipov štor.
Dr. Jugu.
Mislim, na Jugu ne bivajo taki „mastnjaki“, ko Ti si, Toraj se bodeš od zdaj „sever“ pri nas imen’val.
Lipov štor.
Davorinu.
Al črnilo sej’ usušilo? Ali pero ni za nič?
Al pretegnol si si žilo ? Al odgnol Te je berič? Da molčiš že tako dolgo Ter ne pišeš črkice —
Od zdaj boš imel nadlogo,
J ur j u sem Te dal v roke! — Ti pa Juri koj nastavi Mu na prsi risanco,
Ce bo molčal — ga podavi. Dregaj ga, da bode šlo.
Lipov štor.
Slavni gospod Brandstetter
doktor blamaž itd. itd.
je na „verfassungstagu“ v Rad v an ji apostoljsko vero spremenil v sledečo liberalno :
Verujem v konštitucijonalno društvo, stvarnika kapitala in inteligencije. In v verfassungstag, sinu njegovega, edinorojenega, ki je bil spočet od nemškutarjev, rojen na slovenskej zemlji. Trpel je pred grdimi besedami slovenskih časopisov, vstrašen bil, na kloštrski vrt preložen. Šel je pred Leitmayerja, drugi dan težke glave iz postelje vstal ; šel je v Radvanj , tu stoji pred možmi konštitucijonalnega društva in bo pred njimi sodil Slovence. Verujem v liberalizem , liberalno nemškutarsko kazino, obščestvo turnarjev, odpuščenje neumnosti, vstajenje nemškutarjev na Slovenskem in večno Germanijo. Figa!
*
* *
Svarilo.
Ljudje božji! Varujte se dotike z narodnjaki, ker oni imajo neko strašno bolezen, kteri se „narodna zavest“ pravi i ktera je še huja od kolere. Bolezen ta miroljubnemu Slovanu pamet tako zmeša, da zahteva tudi on za se narodno svobodo i neče več dalje Nemcu, Talijanu i Magjaru hlapčevati. Grde te bolezni se je treba posebno tudi zato varovati, ker je ta pošast tako nalezljiva, da se je zdaj celo slovanskih mornarjev in c. k. vojakov prijela. Sčasoma bi utegnilo še vse slovanstvo znoreti. Podpisani se sicer med norci prav dobro počuti, tega pa vendar ne želi, da bi od Drave do A d rij e vse znorelo. Zatorej, ljudje božji ! učite se n e m š č i n e, da boste „Laib. Tagblatt“ prebirati i z njegovo pomočjo norosti obvarovati se mogli. — — To vam živo priporoča slavno znani prijatelj Slovanov	Käsmacher
zdravnik kranjskih norcev in učenik nemškega modroslovja Nr. 1. *
*	o
Osa:	Zakaj se vendar Nemci federalizma tako strašno boje?
Sršen : Dokler je nemški centralizem po vsej Avstriji zvonec nosil, bila je cel a Avstrija, v dualizmu pa je vsaj Cislajtanija gospodom Nemcem i nemškutarjem prava Kalifornija, cinsleut-anskim Slovanom pa, ki v nemški rog ne trobijo, je njih lastna domovina tako rekoč — Sibirija. Slovani žele se te krivice rešiti, i do pravice dospeti, kar je le v federalizmu mogoče. To bi pa nemško Kalifornijo na slovanski zemlji nekoliko oslabilo — hin n ilice lacrimcc!
*	*
*
Osa. Govori in piše se, da slovanski „bikoglavni galgenvogli“ brez potrebe opozicijo delajo, ker se na Dunaji Nemcem posebna pogača ne peče, nego za vse narode se ene iste „svobodoumne“ postave sklepajo.
Sršen. Nemško ali nemškutarsko gospodstvo v slovanskih deželah, ktero te nove postave utrjujejo i pospešujejo. je vže samo na sebi za Slovana velika šiba. Ako pa se vže kdo s šibo gostiti mora, všečko jedno mu je, naj je na šibi beseda „absolutizem“ ali „liberalizem“ zapisana. Kdor ne veruje, naj poskusi, ali pa naj se z — Ižanci posvetva, ki imajo v tej zadevi vže mnogo skušnje. —
Zopet jedna!
(Kakor: „Al me bos Al se boste vi kaj bali?
Rusi bodo primahali,
To so kaj kosmat’ ljudje,
Majo hlače pisane.
kaj rada imela?“)
Le zato jih tak’ črtijo Ker za Slavjanstvo gorijo ; Prišel bo pa kmalu čas, Bodo delali za nas.
Kaj se bomo neki bali ! — Yam so se ljudje legali ; Rusi so ljudje ko mi, Zraven pa še S1 a v j an i.
Pa kričijo krog po sveti : To so res vam vsi prokleti, In med njimi Pogodin, On je prav peklenski sin.
Jaz jim vendar ne verujem In vam to-le prerokujem : Kam Slavjanje ste prišli, vas preži !
Rus strašno na * *-•
Jožko in Jurko.
Jožko: Jurko ! ali veš zakaj so nemškutarski ljubljanski profesorji izvrstnega osmošolca Resmana iz šole pognali? Jurko: Ker si mislijo s tem pomagati, da ne bi sami — pognani bili.
Jožko: Povej mi še: zakaj sta gg. Hočevar in Pajk od vlade pohvaljena bila ?
Jurko: S tem je sedanja visoka vlada pokazala, da ne ljubi le želodarjev, ampak tudi — vsako suho vejico na lipi slovenski.
Jožko: Se eno! Zakaj nemški turnarji še posebno dunajsko „Presse“ vesele?
Jurko : Lej ga no ! kaj ne veš da nosijo želod na klobucih ? !
*
* *
Samogovor znanega ps evdoliberaluha g. Švicvofna o priložnosti neke b esede v Kamniškej čitalnici.
Ti pjekjeti Sjovenci, Jusi, Pansjavisti, kjejikajci aj kako se imenujejo se vse te nesnage — ne vem kaj bi jekej o nih. Te mejhe — naj jih zemja požje — so ze davno zjeje za pekov, pa hedic se vendej noce po ne. Aj ni to vec ket pjevec! Deb’ se maj umij pjed sedajno vjado, pji kteji so ze zapisani cjni ket stjgajji, zato napjavjajo besede v pjosjavjenje cesajjevega jost-nega dne po citajnicah — v sjcih pa pjaznujejo je jojstni dan juskega cajja. To je očitna pjegjega, kajti vsaka nespodobna misej je ze gjeh. Skoda, da nimajo Visnanje pji dezejnej vjadi nie opjaviti, oni ki so stjafaj kozja zavoj hudobnih mišji, b’ gotovo tudi te pjekjete sjovenske kozje. Saj pjavim, ce se nas
Pius kmaj ne usmij, pa pjidemo vsi pod Jusa.
*
* o
Dr. Jug,
znani ustavoljubnež, je spisal v svoj zapisnik krasen govor, kterega misli na prihodnjem verfassungstagu govoriti, i sicer po slovensko, da bo več senzacije vzbudil. „Juri s pušo“, ki je pol preroka, ve že naprej koliko vtiska bo naredil ta govor na zbrano občinstvo, ki slovensko ne umeje. Zato že dr. Jugu to naprej oznani, da se bo vedel veseliti. Govor se glasi tako-le:
Strašni se delajače možji ! (gromovita „suva“ o Kaj ne da smo že me imele veliko ustavoljubnih zborov, ker smo hotel perjatelstvo nazaj prpelat med Slovencami Nemcam, ki se še nkol sovražile niso. (Ro» je!) Na teh zboram smo me djale, da se kar po domače imenujemo ustavoljubneži, to je take možji. k’ stavo lubjo, al’ pa konštitucjonelarje, to je pa take k' so konštitucjonelarje. (Dobro!) Al poglejte moja kunštna glava zmeraj tuhta in misle, pa si čas iztuhta kakšno preklet pametno, (živio!) Toko je tud’ tuki! Saj mende veste, ker vse slovenske cajtenge berete (Kaj p»!> de nas „Danica“ imenuje liberaluhi ; al zloslavne možji, mene je že samo te besede strah, toko se grdo glasi (Uj ! uj o Me nočmo tega imena, (Nikakor; noiSomo g«!) zato vam jest predlagam, da se imenujemo —
F anprUSi. (8trašno navdušenje, vsak nazorih spije vrček piva.) Ta ime näm Ue
bo na sramoto , koker Slovencam panslavisti, ampak, — kaj vam čem druzga reč — to je prekleto fajn ime (rajn! rajni) Ce nas slovenski cajtenge še zanaprej liberaluhi imenujejo, to nas nič am ne gre. sej vem, da jih nobeden zmed vas ne bere. (ite»jci Nobeden!) Še enkrat: me smo od denes naprei Panprusi!
(Občno navduSenje ; nek kmot plača dr. .lugu vrček piva.)
* *
*
Praprot i Ostrovrhar.
Praprot (navdušeno poje) : Bratje, mi stojimo pevši, kakor zidi grada —
Ostrovrhar (priskoči ter mu na uho zabrenči) : če pa Nemec kaže hlebec, vse — na tla popada! —
ETIMOLOGIJA.
BismarkJ= pižmar je razširil po svetu čuden duh, od kar -»fc* - Lje bil na železnični postaji v malej hišici zaprt, ki ima napis „§ter". Najbolj se je zakadil NJEMU na Seni.
Čudež je tudi to, ako pajčevina na tujim očesu Tvoje okó slepi.
Germanija do Adrije je grda manija Anastazija i druzih zelencev, bolezen kojej nijma téka, niti jej pomaga apoteka.
Hunci , ne Huynci, kakor se napak piše, so bili barbari, ki so tudi po Ljubljani razsajali; to pa je bilo v prostarih časih.
Jadranska Zarja se je v Trstu pokazala, pa se bojim, da bodemo še čakali, predno Slovanorn ob jadranskem morji zazori lepši dan. Žalostna nam majka !
Klun je tiček, kojega so ljubljanski prvaki vloviti mislili, pa jih je on vlovil. To pa je le zato bilo, ker pogostoma perje menja, pa tudi poje kruhoborsko pesem, a ne kakor mu je kij un zrastel.
Kolar = Wagner, namestnik v Pragi ; ne zamenjaj ga z namestnikom v Zadru. Kolesa mu dobro ne tečejo, ker jih ne maže z narodnim mazilom. Magyar je požrešen, rad Slovane jede kakor Lah , zato bi sodil da mu je korenika mangiar. Za to koreniko pa bi se ne hotel s Trstenjakom prepirati. Prostata — SFovfteljei' ■■ Stufe, bolezen (pri nas redka). Prostata = šliorftefier = (Semetnfjett, bolezen (pri nas navadna). Prusija je velika država na severu; če jej prvo črko vzameš ne postane manjša, ampak veča.
Srbi so narod, ki je že večkrat pa še bode počesal Turka, kjer ga ne srb i.
Wagner = Kolar, namestnik v Zadru ; ne zamenjaj ga z namestnikom v Pragi. Kolesa mu dobro ne tečejo, ker jih ne maže z vladnim mazilom.
Životopis junaka Zvekauovca Palueta.
Rodil se je na Hrvaškem in to v mesti Reki na dan sv. Uriha 7. julija leta gospodovega narojenja 6481. Vsi Bogovi so se tisti dan veselili ; zatorej je precej poslal Jupiter Muze po njega, ktere so ga na nebesa prinesle. Ker se je pa bližalo leto 8481, potreboval je Jupiter veliko orožja za Madžarje, postal je on Jupiterov kovač Hefajstos. Potem je bil velik prijatel Jupitra. Eden dan, ne vem prav kako je bilo, bilje Jupiter jezen, mislim zato, ker so tisti dan Hervatje Madžarje pobili, in v ti jezi videl je svojega vernega kovača v razgovori z boginjo Ljubezen. To ga je hudo razjezilo, zgrabil ga je in vèrgei z nebes na zemljo, kadar pa je na zemljo padel zlomil je eno nogo in od tega-le vremena zmirom po treh nogah hodi. Ko je videl junak da je v sovraštvi z nebeškimi Bogovi, gledal je sprijazniti se z bogovi zemeljskimi. Leta 1681, kadar so se Rečani začeli gibati, bil je naš Hefajstos v IV. gimnazijalni šoli, pa ga že zdaj vidimo kakor junaka z kolegom B—reličem na madjaronskem polji. Jaz sem takrat bil v II. šoli. Enkrat na sprehodu me ta junaka zagledata; kar potegneta spod suknje madjarsko zastavo in zapretita mi, da se jej moram odkriti. Vidši da je vse zastonj, hotela sta me z kamenjem traktirati, jaz pa sem pobegnol. Leta 1681 se je umirilo, in videč naš Hefajstos, da mu ta reč ne gre po všeči, obrnol se je na narodno hrvaško stran, in bil mu je zdaj edini Bog naš I. T., kterega učenega možaka vsak gimnazijalec reške gimnazije očetovsko ljubi. Zdaj je postal sovražnik z dušo in telesom reškik madžaronskih agitacij. Leta 4681 dokončal je nauke gimnazijalne , in podal se je, kakor narodnjak, na Dunaj. Ker je pa leta 6681 nektera žival M. M anasteriotti z pomočjo sitneža Starčeviča počela izdavati „Zvekana“, podal mu je precej naš Hefajstos svojo desnico in postav je Zvekanov zvest brambovec. Akoravno imel je ta le „Zvekan“ Hefajstasa in Starčeviča in Jakšiča in Baniča in nektere druge junake na svoji strani, moral je revež in diabolum in inferis ire mortus est in ceternum. Zdej pa ni naš Hefajstos nič vedel na kojo stran bi se podal. Za njegovo srečo prisijalo je solnce leta 7681, v kterem so se Rečani vsuli zoper Hrvate in združili z Madžarji, zdaj pa vidimo našega Hefajstosa kakor zvestega sovražnika levice madjarskega zbora. Vidimo ga, kako po Reki z sitnežem starim Matkovičem, — s fakini, otroki in placaricami vpije: Viva il nostro deputato Vukovič!
To je kratek životopis tega-le junaka.	Posavini«!,
Medvedove hrušice.
v	Trese jih Narodni postopač.
Čemu se dregate in lasate za hrušice? Da bi vas Tagblat popadel, 8rbopeta drobnica, da si že taka! Kaj poreko Slovenci, če vas kdo vidi, kako ste razposajeni ! Že ne vem, kako bi vas izgovarjal, prav v zadregi sem včasih, če ne ubogate, ne bom vam nikdar več kupil niti „keršenšlajna“ niti „kongelcukra“.
„O ja ja, meni ga boste že kupili, pa tudi fig, kaj ne, jih tako rad jem. če pa ne, vam pa tudi več ne bom za „špiceljna“, oglasi se Korelček.
„Tiho, denes se bomo malo učili. No Korelček, ki imaš ves namazan jezik, povedi: kterega blata se ogne Slovenec s senenim vozom?“
Korel molči. — „Povedi ti Fricek.“
„Tag-blatatt, zavpije Fricek ves vesel.
„Korel! kteri venci so nemškutarcem naj ljubši i naj draži?“ „Slo -venci“, odreže se Korel.
„Ti Žanerl! ktera leta so liberaluhom naj prijetnejša in kratkočasnejša ? “
„Dek -leta“, odgovori Zanerl.
„Ti Poldik ! kteri koli bodo v oči turnarje?“
„So-koli“, žalostno odgovori Poldik.
„Ti Nandik! kteri lan se ne daje mikati liberaluhu?“ Nandik nič ne vé. — „Povedi ti, Korel.“
„Kap-lan“, zavpije nepošakani Korel.
„Nu nekaj veste, če tudi le malo. — Sedaj bom pa povedal še nekaj novih pregovorov; dobro si jih vtisnite v glavo.“
(Frice skoči na Korelna, podere ga na tla, in začne mu tiščati glavo v blato. Korel brca. Poldik si vzeme korajžo in šnajt, ter Friceta potegne za pete stran. Sopet je mir.)
„Cujte ! Zarobljeni Slovenci vele :
Vrat na nos. Pravilno: Preklja na hrbet.
Vsak je svoje sreče kovač. Bolje: Vsak je svojih peta brusač.
Povsod dobro, doma naj boljše. Bolje: Povsod slabo, na J an če m naj s lab e j e.
Kdor laže, rad krade. Popravljeno: Kdor laže, rad iz Tagblata krade.
Kdor se med otrobe meša, ga svinje snejo. Bolje : Kdor se med nemškutarje meša, ga Brencelj pika, Juri pa strelja s ščetinami.
Govori, kakor bi otrobe vezal. Regenmož pa veli: Piše, kakor bi Tagblat vredoval.
Laže, kakor bi strelal. Ali pa: Laže, kakor da je „Jurijev“ brat.
-----«38S»---—
Nove narodne pesmi.
O pesniku vele ljudje: „Ima pevsko žilo“. Pevske žile se pa ne kupujejo nikjer, kdor jo ima, ima jo od rojstva. To trdi tudi Regenmož. Kar se tiče mene, rad dam veljati, ne bodem se pravdal. Pa tudi jez imam žilo, — toda volovsko žilo. Kedar jo napnem in začnem brenkati ter peti „ciganski bas“, takrat začno nemškutarji nosove vihati in ušesa maščiti. Pa kaj morem jez za to ? Kakoršen sem, takov sem, pa je, same laži me skupaj drže. Toraj :
Na žilo volovsko bom godel vesel,
Nemškutarjem besnim pa ostre bom pel.
Zapel od podplatov in urnih peta,
Od hudih možicev, nemčurskih gospa.
Bo Dragotin skakal in kazal zobe,
Se v Tagblat zaletal, da ktero pove.
Bo kričal in tožil, polcijo budil,
Da „Jurija s pušo“ pod ključ bi dobil.
Brezskrbno, veselo pa jez postopač Ostanem volovskih popevek kovač.
Ak žila mi poči in bas zastoji,
Za „Jurja“ bo trda, — kaj mene skrbi.
An Krain
1.
Wo des Sokol Fitt’ge rauschen Und des hribovc preklje steh’n, Werd’ ein Drittel meiner Heimat Ich verwundert wiederseh’n.
2.
Wo ich bied’re Schweine finde, Die da fressen — sam korùn, Werd’ ich in dem zweiten Drittel Meiner Heimat — zabavljün.
— Slovenieu.
3.
Und wo deklice slovenske Nicht begriissen freundlich, mild, Dort umschattet mich der ganzen Heimat klerikales Bild.
4.
Und so sei mir nun verfluchet,
Du mein neues Schweineland,
Wo ich brencelj, Juri s pušo Und Novice, Schmierblatt fand.
1,
2.
Janška sraga me polije Ko se spomnim turnarije, Vsemu svetu slaboznane, Od nikogar spoštovane.
Naša zgodovina.
3.
Kdo spominja se nekdanjih U Šentvidu podkovanih? Plaho turnarček koraka Mimo Sokola, junaka.
V zlatih črkah v zgodovini Se bero Sokolcev čini,
Al od naših nije glasa Ne od Ježce, ne od Jančja.
4. In če ura nam odbije,
Črna zemlja nas pokrije, Kdo bo še za nami prašal ? Niti polž ne bode kašljal.
5. Kako mož za možem teče, To povest je naše čete, Vsemu svetu slaboznane, Od nikogar spoštovane.
1.
2
3.
Slivar pod Vevškim gradom.
Stoji, stoji tam Vevški grad! Pod gradom teče rdeča kri, Rudeča, oh Rodeta kri !
Od groze vsim se pot cedi. Tam Slivar vojvoda stoji,
In palico v rokah drži,
On če imoti Vevški grad, Slovensko ljudstvo pa razgnat' !
4.	„Ne pridem zajcev jez lovit, Prišel Slovence sem podit: Leskovo palco bom vihtil,
In s črnim prahom bom kadil.*
5.	Zandarske puške pokajo,
Žene, dekleta jokajo ;
Možje podplate kažejo,
Prot domu plašni skačejo.
Ošabni kmet se mu smeji In Slivarju tak govori: „Si prišel miši ti podit, Al prišel zajce si lovit?“
6.
-<3SS>-
(ilej tak mogočen Slivar je, Premagal vse Slovenee je ; In dokler Vevški grad stoji, Naj slama Slivarju gori.
Nàrodni postopač.

Iz Gorice, 12 sept. — (Velika nesreča!) Nekega krojača, žalibog iz Solkana, čitalniški ex-pevec in ud, koji po naklučbi nij imel ravno likala (pegleža) pri sebi, vzela je z slovenskega polja — laška burja; kajti prvi dan rekrutbe je pei z ostalimi fanti slovenske pesmi, a drugi dan potrdili so ga za vojaka, in to je reveža tako osupnilo, da zleti koj v laški tabor; èes da mu je tega kriva Čitalnica i njeni predsednik (vrli solk. župan). Glejte, glejte! Čitalnice Avstriji vojake goje! —
Ta moder i značajen renegat, nota bene v zurki i z slov. zavratnico, pridobil si je še druzig malopridnežev te vrste, da po Gorici i Solkanu razsajajo i Lahom laško glorijo pevajo, ti pa jim hvaležno Evviva Salcanesi! odgovarjajo. — Mi Lahonom gratuliamo, da so dobili slovenskega krojača, vsaj ne bodo v zadregah, ko jim bode treba z u r k e nositi.
Narodnjaki solkanski ! vi pa pomnite, da kar veter odnese so le — smeti!	99
Iz Ljubljane. Dragi Jurček! Ta tedenj je somenj pri nas v Ljubljani, toraj sem ti kupil „štruce“, pa nekaj „hrušic.“ Kedar boš lačen, pa pojedi. Kakor se meni vidi, loti se te lakota vsakih štirnajst dni, a kedar se naješ, potem pa razgrajaš tako, da včasih mora policija vgnati te. Res je hudo, kedar se kdo preobje, postane prevzeten, zbadljiv, zarobljen, da se nobenega ne „šajha“. Rege n mož, moj gospod, veli: „Vedno pravim, da ječa pa post sta naj izdatnejša „mitelna“ ali pripomočka za „zavaljene Slovence“, pa me ljudje le premalo poslušajo in ubogajo.“ — Še nekaj. Včeraj je moj gospod očala asekuriral ali zavaroval. Tudi tebi ponudim jez ta svčt. Verjemi mi, jez sem izkušen človek. „Pušo“ zavarovaj pri policiji, tebe pa naj „Zarija“ nase prepiše, da potem nihče ne bo mogel blizu. Ce hočeš, ubogaj, če ne, pa sam sebi pripiši, kedar te bodo vrata bila po hrbtu.	Nàrodni postopač.
prstov, ktere smo našteli nemčoni, ali da govorim po nemškutarski : Sä boren 4000 »erfaffungStreue i. e. ginger; to besedo si mora vsak poleg misliti. Kaj ni res, da jo znamo previti, in nalegati celi svet? Slovenci! zakaj tudi vi niste šteli prstov na Vižmarskem taboru ? Lejte no, pa bi bili našteli 400.000. Kedaj vas bode pamet srečala? Ima pač pravo naš nemškutarski modrijan , ki je izrekel te-le globoko premišljene in jako pomenljive besede: „Slovenija je godla, ki jo meša Regenmož s Tag-
blatom.“	Nćrodm postopač.
Iz Gradca. G. S ajdi je bljuval „strup“ v deželnem zboru, ko se je proti njegovi volitvi šest protestov vložilo.
Kdaj bodo neki tisti, ki mi so velikodušno privolili, da si smem žejo s to posodo gasiti, — vendar enkrat spoznali, da si nisem s tem nič bolji, ker ta sapraboljska penjarica, ktero mi so dali, ima sto in sto lukenj !
Nemški Mihel in Brotfreser Schweinrih se raztovarjata o pesmi: Hali, halo želoda več ne bo:*j
* „Tagblatt“-ovo sporočilo o dijaškem zboru 4. t. m. v Ljubljani se glasi :
„Denes se je zbralo v rusofilskej dvorani 12—13 rusotilcev, mladih rovarjev, še neiskušenih, kterira se še mleko okoli zob drži. Na obrazih se jim je bralo rusofilstvo , obleko so imeli rusofilsko i vsaka beseda je dihala rusofilstvo. Govorili so slov, rusko — vendar so njihovi sklepi neveljavni. Pri komersu so dobro jedli i pili rusko vodko — to je očitno rusofilstvo. Napivali so tudi ruskemu carju, strašnemu Pogodinu, Popovu i naime celemu ruskemu narodu. Kaj pa ti porečeš, ljubica „Danica“, ki se Rusov tako bojiš ? !“
Iz Celja. Slovenci pa nemškutarji so se podajali zastran „f c r f a s u n g s cag o v c e v“, ali je bilo jih 400 ali 4000. — Slovenci so trdili : 400 oseb je bilo zaplankanih na vrtu, Tagblat. pa se je pridušal, da je naštel 4000 UcrfajTuitgStmtc. Kdo ima pravo? Oboji, samo da mi nemčoni smo napravili zvijačo. Da pa ne bodemo več si segali v lase, naj razvozlam vozel : Vsaka oseba na vrtu je imela po 10 prstov, tedaj je bilo v vsem skupaj od 400 oseb, ki so jih našteli Slovenci, prav res 4000
Nemški Mihel. Slovenci pojo: „Hali, halo —želoda več ne bo!“ od kot izvira to ?
Schweinrih. Pravijo, tisti želodarji, ki pri njih kruh jedo i njih zasramovati hočejo —, bodo morali domu pobegniti —: pa tamkej želod žreti ; torej ako želodarjem ostane ték, kakoršniga imajo do tujega kruha — urno bo po želodu, in pesem se bode vresničila !
Nemški Mihel. Kaj bo potčm iz mene, ki sim „želodar“ od glave do nog ?
Schweinrih. Tebe bodem pa jaz v sili prvi pokusil !
Nemški Mihel. Zato torej ti pravijo Schweinrich ! to so zadeli ! hahaha! ta je pa res dobra! !	Mir' Planinski.
Rešitev Rebusa v štev. 10 :
(Bog na S) ~ B o g n a s (v A RI) — vari (dež m -f- [prorok] z
anno) ~ Dežmano- (v E pinje, za mleko piniti) — ve pinje (proda-
jalnica kjer prodaja A. P. & [Comp.] narobe — in pa (proklet: IH — prokletih (G -J- rabelj) = grabelj.
Bog nas vari Dežmanove pinje in pa prokletih grabelj.
Rešitve Rebusa poslal ni n o b e den._____________