Janko Samec: Legenda o Krasu«
Minull so oeliki dneoi atourjenja in končno dozidun bil bozji je soet, ko pai je \' sem&njegu jasni pngled z nebes na ostanke prsti in kamenja.
;O. kje si, arhangel Gabriel, -. Bog DzkHkne Čez daljno obzorje, »dti vse to kurnenje boš o nrečo mi del in nesel oiopil gu o morjeh
Res, trd in odločen je bozji ukaz, a trša sr> angela pleča. In nesel kamenje je o morje čez Krus. in nič ni težila gn oreču!
Po poti zu njim /m priplazi **> orug in oi-ečo nu skrionj prereže — — O, k&j si, urhangel, res tak junak, da nič oec ne Čutis na hrbtu teže?
Zučudeno an^el natzuj se ozre, srce tnit vztrapeče od jadu, pa gleda, kako preko kraške zemlje iz ureče za kamenom kamen padu.
Brž orne v nebo se pred božji obraz,
da tam izpooe ne t duso poirto.
A Bog ga. odposlje: *Kar brž apel na Kras,
pu Krašeocem daj o zameno io trtol*.
In bilu je trta najboljse zvrsii. od Milosii boŽje odbranu, ki Kraševcerti daje za žulostne dni ix sladkega grotdja (eruna.           *