^SEOVENEC^
Sffi ^^ m^ m	»J	^ 1	*»	Upr« »o: Kopitar-
y j jeva 6. telefon 3999 Telefoni nrednlitr.s dnevna .Inib. 20» - idiiu 2994. 2994 im »M	--Uhaja ml da. sjutraj. raze. ponedeljka in dneva po praznika
Beck: »Korak naprej!"
Snoči je poljski minister odpotoval
Trajno sodelovare med Jugoslavijo in Poljsko
Belgrad, 28. maja. m. Poljski zunanji minister Jožef beck se je v teku današnjega dopoldneva z vsem svojim spremstvom in poljskim poslanikom na našem dvoru g. Romanom Dembickim ob 9' odpeljal iz hotela »Srpski kralj« na postajo, kjer je bil že pripravljen posebni vlak, s katerim se je g. Beck odpeljal v Mladenovac. V Mladenovcu se ]e g. Beck in njegvo sp-emstvo podalo v avtomobilu na Oplenac, kjer se je poklonil spominu blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedimtelja ter je položil na njegov grob venec, na katerem je bil pripet trak v poljskih državnih barvah, na njem pa napis: »Jožef Beck, poljski zunanji minister«. Ni Oplencu je g. Becka sprejel upravnik dvora polkovnik Josip Leko, ki mu je nato tudi razkazal cerkev in grobnice. Z Oplenca se je g. Beck vrnil na Avalo ter tam položil venec na grob neznanega vojaka. Tu ga je pričakoval že predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič, ki mu je v hotelu na Avali priredil kosilo. Po vrnitvi v Belgrad je ob 4 popoldne g. Beck obiskal Jugoslovansko,poljsko ligo na Kolarčevi univerzi ter je ostal nekoliko časa v razgovoru s predsedništvom te lige in številnimi člani. —
Zatem je poljski zunanji minister na poljskem poslaništvu sprejel nekoliko uglednejših političnih osebnosti. Ob 17 sta se dr. Stojadinovič in g. Beck sestala v kabinetu zunanjega ministrstva ter nadaljevala razgovore o vseh mednarodnih |x>litičnih vprašanjih, ki zanimajo obe prijateljski državi. Po prihodu v salon sta se oba [»zdravila ^številnimi časnikarji, nato je pa poljski zunanji minister zbranim prečital naslednji komunike:
»Ob priliki oficielnega obiska, ki ga je napravil g. Jožef Beck pri kraljevski jugoslovanski vladi dne 27. in 28. t. m. v Belgradu, sta zunanji minister Poljske republike in predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič imela več konferenc, na katerih sta pretresala aktualna vprašanja mednarodne politike, posebno še glede poljsko-jugoslovanskega sodelovanja pri reševanju teh vprašanj.«
»Ko sta g. Beck in dr. Stojadinovič v podrobnostih izmenjala svoje misli, sta ugotovila, da popolnoma soglašata in da bosta pri sodelovanju v zunanji politiki svojih držav in v sedanjem mednarodnem težkem položaju nudila v mejah obvez, ki zanju obstojajo, in kolikor bo to mogoče, svoje sodelovanje pri konstruktivni politiki, ki se bo opirala na načelu mednarodne pravičnosti in solidarnosti in na spoštovanje dostojanstva in legitimnosti interesov njunih držav.«
»Ta osebni stik obeh ministrov je nov dokaz za prisrčne odnose, ki ie itak od vedno obstojajo
med tema dvema slovanskima državama. Odločila sta se, da bosta še naprej prijateljsko izmenjavala svoje misli v istem duhu in v interes« politike sporazuma in mednarodnega miru.«
Nato je poljski zunanji minister Beck časnikarjem še izjavil, da je to resničen korak naprej za utrditev miru v Evropi.
Ob 8 priredi na čast ministru Becku poljski jsoslanik Dembicki e soprogo slavnostno večerjo, po kateri bo velik sprejem. G Beck bo ob 10.06 zapustil Belgrad ter se vrnil v Varšavo. Na železniški postaji mu bodo priredili ravno tako prisrčno 6lovo, kakor je bil prisrčen sprejem.
Poljski časnikarji, ki so v velikem številu prispeli obenem s [roljskim zunanjim ministrom v Belgrad, eo se danes tudi odpeljali i. avtomobili na Oplenac tor tam položili venec na grob blago-|x>kojnega kralja. Na Oplencu jim je odbor Zveze jugoslovansko-poljskega tiska priredil l;o.silo, nato so se pa v spremstvu svojih jugoslovanskih tovarišev odpeljali na Avalo ter položili venec na urob Neznanega vojaka.
Jutri dopoldne bo v prostorih Jugoelovaneko-jioljeko lige zaključen kongres jugoslovanskih in poljskih časnikarjev. Na njem bodo sprejete tudi vse resolucije, ki so jih izdelale vse tri komisije.
Krof ta: „Z zavezniki
in s pripravljeno vojsko
a
Praga, 29, maja. AA. Češkoslovaki zunanji minister Krofta je dal ekspoze na skupni seji poslanskega in senatnega odbora za zunanje zadeve. Dr. Krofta je med drugim izjavil, da je mednarodni položaj resen. Minister je dejal, da je bilo pri razpravah o položaju, nastalem zarali razveljavljenja vojaških določb versajske pogodbe z oborožitvijo Porenja govora o morebitni sklenitvi n e n a p a-dalne pogodbe med Nemčijo in Češko-s 1 o v a šk o. Češkoslovaška je pripravljena voditi morebitne razgovore z Nemčijo na evropskem temelju, čeprav se to vpraSanje za zdaj nahaja šele v priprav jalni lazi.
Nato je zunanji minister prešel na vprašanje srednje Evrope in omenil razgovore, ki jih je imel v začetku t. 1. v teh stvareh predsednik vlade dr. Hodža. Dejal je med drugim, da Češkoslovaška sodeluje z zahodnimi velesilami in je odločno za neodvisnost Avstrije in proti revizioniz-iuu l.er proti težnji po restavracij Habsburžanov. Pripomnil je, da Mala zveza želi sodelovati v duhu gospodarskega sodelovanja podonavskih držav. Odnošaji Češkos/ovaške z drugim! državami so korektni, posebno je pa govornik poudaril tradi-cijoncno prijateljstvo s Francijo, Dr. Kroita je odločno demantiral vesti o dozdevnem bivanju sovjetskih vojaSkih osebnosti na Češkoslovaškem. Glede Nemčije je dr. Krofta pripomnil, da je predsednik republike dr. Bcneš že večkrat izjavil, da nima češkoslovaška nikakih neposrednih sporov z Nemčijo. Dr. Kroita misli, da lahko
Schachi v Bolgarijo ,..
Sofija 28 maja. AA. Poluradni list »Dni« pri-občuje v svoji današnji številki tole brzojavko svojega bclgrajskega poročevalca:
Prve dni junija prispe v Sofojo nemški gospodarski minister in upravnik nemške narodne banke dr. Schacht. Vrnil bo obisk upravniku bolgarske narodne banke Dobri Bozilovu.
V	Sofiji bo dr. Schacht stopil v stike z zastopniki gospodarskih krogov, ki se zanimajo za uvozno in izvozno trgovino. Razpravljali bodo o klirinški pogodbi, ki v kratkem poteče in o vprašanju nove pogodbe glede uvoza nemškega blaga, ki ni nemškega izvora, in sicer zaradi izmenjave za izvoz bolgarskega blaga.
List zaključuje svojo brzojavko s tole opazko: V Sofiji sestavljajo program za sprejem dr. Schachta.
V	vseh političnih krogih v Sofiji je napravila vest o prihodu dr. Schachta v bolgarsko prestolnico precejšnjo senzacijo. - Znano je, da
znašajo terjatve bolgarske narodne banke proti nemški narodni banki 600 milijonov levov za blago, ki ga jc Nemčija izvozila iz Bolgarske. Na nedavnem obisku upravnika bolgarske narodne banke pri dr. Schachtu je Bozilov predlagal, naj bi nemška narodna banka plačala del te vsote bolgarski narodni banki v tujih devizah, da bi mogla Bolgarska nato naročiti za svojo industrijo potrebne surovine. - Ostanek terjatve naj bi pa Nemčija poravnala z lastnim blagom. Dr. Schacht ic tedaj ta predlog odbil. Predlagal je s svojo strani, da bi Nemčija dobavila Bolgarski tudi surovine nenemškega izvora, tako da bi bilo mogoče vse bolgarske terjatve poravnati s kompenzacijskimi naročili Kaže, da so o stvari že dosegli sporazum, in sicer tako, da dobavi Nemčija Bolgarski blaga nenemškega izvora v znesku 200 milijonov levov, za ostalih 400 milijonov levov pa da ji dobavi lastno blago Podobno pogodbo naj bi Bolgarska in Nemčija sklenili tudi za bodočo medsebojno trgovino. —
tudi zdaj podčrta, da je razmerje med čeikoclo-vaško in Nemčijo dobro.
V tistem delu svojega govora, ki se nanaša na Malo zvezo, ju zunanji minister omenil sestanek stalnega sveta Male zveze dne 6. in 7. maja, ki je odločneje kakor kdajkoli prej doslej manifestiral, da je Mala zveza odločena braniti mir in spoštovati mednarodne obveznosti v okviru Zveze narodov. Dalje je Mala zveza odločena sodelovati pri delu za mir in se upreti vsem poskusom, ki bi jim bil namen delati zmedo v srednji Evropi. Kakor v preteklosti, hoče Mala zveza delati tudi v bodoče skupno z velikimi zahodnimi državami za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Prav tako je Mala zveza sklenila nastopati z isto energijo zoper revizionizera in zoper obnovo Habs-burgovcev. Politika Male zveze je prav tako dosledna tudi glede razmerja do raznih evropskih velesil. Mala zveza ne bo nikoli pristala na kršitev pakta, ki bi vseboval izpremembo mednarodnih dogovorov, ki so jih podpisale tudi države MtVe zveze, če bi sc o takšnih izpremembah razpravljalo brez nje in če teh izprememb ne bi sprejeli v skladu z načeli mednarodnega prava.
Ko je zunanji minister Krofta govoril o razmerju Češkoslovaške do drugih držav, je podčrtal tradicijonalno prijateljstvo s Francijo in zvezo s sovjetsko Rusijo. Vnovič je zavrnil glasove o bivanju sovjetskih čet na Slovaškem. Z za-dovoljstvom je ugotovil, da je razmerje z Nemčijo ostalo dobro, in dejal, da bi morebitni spor s to državo moge' nastati edino kot posredna posledica evropske vojne. Razmerje s Poljsko se je nekoliko popravilo, toda Poljaki slej ko prej izganjajo člane češkoslovaške manjšine. Razmerje z Madjarsko se ni občutno izpremenilo. Ma-djarska doslej ni raztrgala določb mirovnih pogodb. Krofta je izrazil nado o zboljšanju razmerja zlasti na gospodarskem polju.
Ko je končeval svoj govor, je g. Krofta poudaril, da sta sedanjemu nejasnemu položaju vzrok dve neurejeni vprašanji; italijansko-abesinski spor in zasedba Porenja. Češkoslovaška bo v primeru, da se začno razgovori z Nemčijo, sodelovala pri njih v popolnem sporazumu z državami Male zveze in drugih prijateljskih velesil.
Glede inicijative za izpremembo sta-• t u t a ZN, pravi Krofta, mislimo, da ni treba na-j stopati v tej smeri. Koristnejše bi bilo, če bi dali ; večjo učinkovitost raznim važnim določbam za ! ohranitev miru in varnosti ter določili jasna in obvezna pravila za njihovo izvajanje. S podporo j naših zaveznikov, s pripravljeno vojsko in s kon-j solidiranim gospodarstvom se nam ni ničesar bati | v bodočnosti. Pri vsem tem bomo pa odločno nadaljevali svoja prizadevanja, ki jim je namen po-I večanje naših lastnih moralnih in gmotnih sil, da I tako zagotovimo zunanjo varnost države.
Dr. Anion Korošec -
30 let parlamentarec
Dne 23. septembra 1905 je umrl na Dunaju državni poslanec župnik Žičkar, ki je zastopal Spodnjo Štajersko kot poslanec splošne kurije od leta 1897., ko je bila uvedena. Takrat so Slovenci na Štajerskem še nastopali kot politična enota in so se kot taki udeležili tudi prvega katol. shoda 1. 1892. Štajersko politiko je vodilo 1. 1882. ustanovljeno »Slovensko politično društvo za Spodnji Štajer«, ki mu je bil predsednik L. Gregorec, urednik »Slov. Gospodarja«, tudi še potem, ko ga je L 1885. prestavil škof Stepischnegg iz Maribora za župnika k Novi Cerkvi pri Celju. Na Kranjskem je bila jx>polna strankarska ločitev medtem že izvršena. Shod zaupnih mož je 1. 1801. ustvaril podlago za narodno-napredno stranko. Katoliško-narodna stranka pa, ki je začela 1. 1894. ustanavljati katoliška politična društva, se je brez ozira na dotedanjega voditelja kanonika Kluna, ki se že 1. 1892. 1. katoliškega shoda ni udeležil in leta 1896. v Budimpešti nenadoma umrl, zradikali-zirala pod vodstvom dr. Kreka, dr. šušteršiča in A. Kalana ter začela s svojim organizatoričnim delom. Takrat je mladi dr. Korošec navezal prve stike z dr. Krekom. Na velikem shodu delavskih stanov v Ljubljani, 15. avgusta 1896 je že govoril za Zedi-njeno Slovenijo.
V istem letu 1897, ko je bil Žičkar izvoljen za državnega poslanca iz splošne kurije brez slovenskega protikandidata, se je izvršila volitev na Kranjskem v najhujšem boju, iz katerega je izšel kot zmagovalec z veliko večino dr. Krek.
Razkol se je pojavil na Štajerskem pri državno-zborskih volitvah 1. 1901., ko se je v slovenskem taboru pokazala pofiolna nediscipliniranost. Za peto kurijo je nastal boj med Žičkarjem, ki je postal medtem jako jiopularen, in Dragotinom Hribarjem, ki bi bil že 1. 1877. rad kandidiral, pa mu ni uspelo. Zmagal je Žičkar, ki je z Berksom na Dunaju vstopil v šuštaršičev klub »Slovanski cen-trum«, poslanca Robič in Ploj pa sta postala člana >Hrvatsko-«lovenskega kluba«. L. 1902. sta se oba kluba združila kot »Slovanska zveza«. Med tem je kanonik Gregorec odložil predsedstvo »Slovenskega političnega društva«.
Po nenadni Ži.čkarjevi smrti je bila volitev za peto kurijo razpisana na dan 29. majnika 1906. Tedaj je bil pa jioložaj na Štajerskem že popolnoma drugačen kakor 5 let poprej. S svojim pozitivnim delom, zlasti prosvetnim, ee je dr. Korošec v družbi z Jerovškom in Kolaričem že uveljavil, elasti odkar je kot prefekt v bogoslovju 1. 1898. prevzel Slov. Gospodarja, čegar naklada se je v par letih skoraj potrojiia, in 1. 1901 začel izdajati ceneni »Naš dom«, ki se je neverjetno hitro širil med ljudstvom. Sicer je dr. Korošec 1. 1902 propadel pri deželnozborskih volitvah proti Kočevar-ju, a intenzivno organizatorično delo v teh letih na prosvetnem polju mu je ustvarilo tudi zanesljivo politično podlago. Učinkoval je seveda tudi vpliv iz Kranjske, kjer je bilo takrat izredno živahno na vseh poljih. Začele so se snovati kmečke zveze mesto kat. političnih društev, dotedanja kat. narodna stranka je izpremenila 1. 1905 svoje ime v Slov. ljudska stranka. En dan — 22. oktobra 1905 — je priredila stranka 16 shodov za splošno in enako volilno pravico. Reorganizirale sta se Gospodarska in Zadružna zveza, prva je postala 1. 1903 zgolj blagovna centrala, slednja pa jx) obč. zboru aprila 1904 čista zadružna centrala z izločitvijo vseh trgovskih poslov in združila takoj 212 zadrug. Slov. kršč. soc. zveza se je izza 2. kat. shoda 1. 1900, posebno pa fK) prvem shodu kat. elov. nepolitičnih društev 1. 1902, mogočno raz-rastla in j>ostala prava prosvetna centrala slovenskega naroda, ki je 1. 1904 zbrala na mladeniškem taboru na Brezjah 8000 mladenicev, med njimi jrosebno inijx>zantno skupino Štajercev pod dr. Koroščevim vodstvom. Glavne organizacije, ki eo nastale na Štajerskem v tej dobi, so bile namreč »Mladeniške zveze«, ki je prvo ustanovil župnik Gomilšek 1. 1901, in »Dekliške z v e -z e«, ki jih je vodil dr. Koroščev sotrudnik dr. Hohnjec in prvo ustanovil v dr. Koroščevi rojstni fari, Sv. Juriju ob Ščavnici. Že od 1. 1902 dalje se je vrstil tabor za taborom, zdaj mladeniški, zdaj dekliški. Ideološko je pa to gibanje storilo najdaljši korak naprej, ko se je po dr. Krekovi pobudi ustanovil jjoseben jiododbor Slov. kršč. soc. zveze in Kršč. ženske zveze 1. 1902 v Mariboru. Nekak pregled dotlej doseženih uspehov je podal veliki shod Slov. kršč. soc. zveze 1. 1905 v Mariboru. Tako so bile ustvarjene osnove za politično delo, ki je rodilo prvi sad že 1. 1906.
Ko je bilo sproženo vprašanje, kdo bo Žičkar-jev naslednik, se je prvo, predno je bila še volitev razpisana, oglasilo Kat. pol. društvo, ki sta ga vodila dr. Jankovič in župnik Tomažič. in imenovalo dr. Koroščevo ime. Vendar se je volilno gibanje razvilo šele komaj dober mesec pred volitvami, ki so bile zelo pozno razpisane za dan 29. majnika 1906. Ker je med tem umrl tudi drž. poslanec Berko, bi se bilo treba odločiti tudi o njegovem nasledniku. V dunajskem parlamentu je bil v tem času položaj zelo napet in kritičen: vršil se je boj za splošno in enako volilno pravico. Ministrski predsednik Gautsch, ki je s cesarjevo odobritvijo predložil 23. februarja 1906 dotični zakon, jo moral 30. aprila 1906 demieijonirati, ker mu ni uspelo kljub veliki avtoriteti, ki jo je imel, da bi izravnal glede na volilno reformo velika nasprotstva med kurijami, strankami in narodi. Ravno tako ni uspel njegov naslednik, bivši tržaški namestnik, »rdeči« princ Hohenlohe, ki je de-misioniral 27. maja. Ko ee je bilo treba odločiti, kdo bo Žičkar Je v naslednik, se je na štajerskem živjhno razpravljalo, da se mora v vladni predlogi določeno število 6 štajerskih mandatov brezpogojno zvišati. Še bolj pa jo takrat razburjal javnost 1 slovenski mandat na Koroškem ki niti ni bil Siovencem popolnoma zasiguran. Zahteve narodno napredne stranke glede kranjskih mandatov so se smatrale za manj resne.
tim so bile volitve razpisane, je pol. društvo
»Naprej« v Celju sklicalo na dan 22. aprila 1906 javen shod, da odloči o kandidaturah. Kot kandidati so bili jKileg dr. Korošca priglašeni Pukl, ki se je pripeljal nalašč z Dunaja na shod, in župnik Zdolšek, ki je kandidaturo takoj odklonil, pač pa pristavil, da mora vsak kandidat, ki pride v po-štev, stati na katoliškem programu. Imenovala so se še druga imena: dr. Povalej, dr. Vidic, Miha Vošnjak in velejioeestnik Zdolšek. Končno se je pa sklenilo, naj se prepusti postavitev kandidata shodu zaupnikov. Med tem so ee razne pol. organizacije in sestanki županov začeli oglašati za dr. Korošca. Take izjave so prišle na pr. iz naslednjih krajev: pol. dr. za brežiški in sevniški sodni okraj, Št. Pavel pri Preboldu, Šmarje, Konjice, Sv. Benedikt, Sv. Lenart, Gor. Radgona itd.
Zaupni shod v Celju 11. majnika je sklical poslanec Robič, ki je sporočil, da je dr. Povalej odstopil od kandidature. Proti dr. Korošcu sta se izrekla nadučitelj Gradišnik in ključavničar Re-bek, ki je predlagal župnika Voduška. Za dr. Korošca se je zavzel zelo energično dr. Jankovič, češ, da deluje že osmo leto nesebično in požrtvovalno v slovenski politiki. Veleposestnik Žemljic je sporočil, da se je 95 županov gor. radgonskega okraja izreklo za dr. Korošca. V imenu poslancev se je Robič izjavil za dr. Koroščevo kandidaturo. Isto kanonik dr. Mlakar, predsednik pol. društva za Sp. Štajersko v Mariboru. Pri glasovanju je dobil dr. Korošec 63 glasov, župnik Vodušek, ki je takoj nato odstopil od kandidature, 29 glasov, Pukl 1 glas.
Med tem so Štajerčijanci (nemškutarski kmetje, tako imenovani po svojem zloglasnem glasilu »Štajerc«) postavili kot svojega kandidata orehov-»kega Vračka.
Kljub izidu glasovanja na. celjskem zaupnem shodu se je začelo očitati dr. Korošcu, da ruši 6logo in na ehodu 13. maja v Trbovljah je bil postavljen za kandidata celjski Rebek. Socialisti so pa po Cobalu izjavili, da kandidata ne |x>stavi.jo. Zadnje dni pred volitvijo, zlasti 20. in 24. maja, je bilo na Štajerskem polno volilnih shodov. Na nekaterih je govoril tudi dr. Korošec. Tako je na ehodu v Šoštanju, ki se ga je udeležil tudi Miha Vošnjak, razvil glavne točke svojega programa: zvišanje števila štajerskih mandatov, boj proti nemškemu centralizmu in za odeepljenje od Gradca, zlasti pa podrobno gospodarsko in narodno delo. Če vlada ne odneha, je treba iti v skrajno opozicijo. Starina Miha Vošnjak je priporočil kandidata. »Narod< je pisal konsekventno proti dr. Koroščevi kandidaturi, zanj pa »Novi slovenski Štajerc«, ki je vprašal: Kdo hoče biti tako brezvesten izdajalec, da bi s svojem glasom hotel narodnemu sovražniku do zmage pomoči in pomnožiti število nasprotnikov vsake pravične volilne pre-membe? Celj6ka »Domovina« je najprej molčala o volitvah in bila popolnoma pasivna, končno pa prinesla velik volilni oklic za Rebeka, omenila pa, da je oficijelni kandidat dr. Korošec. Par dni pred volitvami so izdali na volivce |>oseben poziv štajerski državni in deželni poslanci in izjavili: Slovenski poslanci ne bi storili svoje dolžnosti, ako ne bi 5e v zadnjem trenotku opominjali k slogi. Narodna disciplina zahteva, da se udeležijo vsi volivci te volitve in glasujejo za kandidata, ki ga je potrdila večina zaupnega shoda. Dr. Ploj, Robič, dr. Jur-tela, dr. Hrašovec, Kočevar, Roškar, Roš, Vošnjak. Zanimivo je bilo. da je »Domovina« tiskala ta poziv z navadnimi črkami, poziv učiteljstva ia Rebeka takoj spodaj pa z debelimi.
Dr. Korošec je pri volitvah sijajno zmagal, dobil je 19.153 glasov, Rebek 2807 in Wratschko 7065. Analiza volilnih izidov je zelo zanimiva. Tako ima Wratschko n. pr. večino v Celju (405, K. 34, R. 64), v Ormožu (109, K. 34, R. 2), v Ptuju 408, K. 53, R. 12), v Slov. Gradcu (102, 24, 1) itd. »Slovenec«, ki jc med volilno kampanjo priobčeval le dopise o volitvah v »Štajerskih novicah«, je prinesel v četrtek 31. maja članek »Glose k štajarski volitvi«: »številke eo prave, iz njih se zrcali mišljenje južnostaj. slovenskega ljudstva. Duh pa ni pravi: ta žalostni aparat še obstaja v imenu sloge. Slovenska udeležba je majhna, zadostna pač, premajhna pa z ozirom na važnost zadnjih volitev. Treba bo še dela. Pribijmo pa eno: predvsem proč od celjsko advokatokracije, ki je igrala z »Domovino« vred v zadnjem boju tako eraniotno vlogo. Zalo zaslužijo edini odgovor, da se jih izolira in jih pusti, da skrbe za evoje žepe in organizujojo svoje sinekurne denarne zavode. Korošca je volilo ljudstvo vkljub »Domovini« in celjskim prvakom, vkljub zaupnemu shodu in njegovim glumačem. Brez organizovanih strank ne pojde. Celjska advokatokracija naj organizuje, kar ima, ljudstvo naj si pa osnuje po kranjskem vzgledu svojo slovensko ljudsko stranko. Samo |x>manj-kanje politiške organizacije je krivo, dn jo vrlo trboveljsko delavstvo šlo proti Korošcu. Ce bo za politiško organizacijo s Koroščevo volitvijo se pri cela nova doba. prav. Če no. jo pa naše veselje Ic trenotne vrednosti in močvirja še no bo konec. Na vsak način pa velja zdaj bolj kot kdaj na vse stra ni odkrita beseda. Jaz som jo jmvedal, naj jo Sr drugi.* Podpisan je dr. J., po slogu sodim: dr, Janez Krek.	—nj—
Mussolini: ff Ukinite sankcije
in Italija bo zadovoljna"
London 28. maja. Današnji »Daily Telegraph objavlja razgovor, ki ga je imel njegov diplomatski urednik z Mussolinijem. V tej svoji izjavi je Mussolini še enkrat podčrtal, da Italija še enkrat zahteva ukinitev sankcij. Rekel je, da bo po ukinitvi sankcij stopila v vrsto zadovoljnih velesil. Italija Je čvrslo odločena spoštovati prijateljske pogodbe, ki jih je sklenila s posameznimi sredozemskimi državami. Dodal je, da so neupravičene bojazni nekaterih sosednjih držav glede politike, ki jo bo Italija izvajala na bližnjem vzhodu.
Tekom nadaljnega razgovora je angleški novinar postavil Mussoliniju nekoliko vprašanj o bodoči italijanski politik na Sredozemskem morju. Vprašal ga je, če bi bil Mussolini pripravljen zavarovati sedanji status guo v Sredozemskem morju samo s pogodbami 7. velesilami ali pa z vsemi sredozemskimi državami. Mussolini je med drugim tudi odgovoril: Dokler se bodo izvajale sankcije priti Italiji, Italija ne more podvzeii nobene inicijative za kakršenkoli sredozemski pakt. Ko se pa ukinejo sankcije, bo Italija začela proučevati la problem v duhu sporazuma in sodelovanja in v skladu s svojimi težnjami, da se ohrani mir.
Dopisnik je nato vprašal Mussolinija, če je žc izdelan načrt o ustanoviivi velike italijanske domače kolonijalne vojske v Vzhodni Afriki. — Mussolini je nato odgovoril, da lahko Italija samo v domovini mobilizira 8 milijonov vojakov-llalijanov in da zato Italiji ni potrebna vojska iz črncev, niii v Afriki niti v Evropi.
Nato ie dopisnik vprašal Mussolinija, če bodo druge države lahko trgovale v mejah novih italiianskih kolonij. Mussolini je izjavil, da italijanska vlada v tem trenutku še proučuje trgovinske odnošaje novega italijanskega imperija z inozemstvom. Vendar pa bo rešitev tega vprašanja zmerna in tolerantna. Mussolini je še dodal, da bo treba počasi proučevali možnost, kako spraviti v sklad francoske, angleške in italijanske interese v Vzhodni Afriki. Prav tako pa se morajo pretresli vsa vprašanja za ustvaritev prijateljskih odnošajev med temi tremi velesilami. Kar se tiče angleških interesov na jezeru Cona, jih bo Italija strogo spoštovala. Mussolini je poudaril, da je to že večkrat izjavljal, in da je sporazum zelo lahek in enostaven.
Mussolini je podčrtal v teku svoje nadaljne izjave, da ne ve, zakaj bi moralo priti do tekmovanja v oboroževanju zaradi dogodkov v Afriki. Italijanske posadke v Libiji niso lako velike,
kakor se misli in te posadke se ne bodo
umaknile vse dotlej, dokler bodo angleške vojne ladje v Sredozemskem morju. Ko se bodo vojne ladje umaknile, bo Italija odpoklicala svoje čete iz Libije.
Mussolini je dodal, da je zbližanje med Italijo m Anglijo potrebno in da bo on storil vse, kar je v njegovi moči, da do lega zbližanja pride.
Dopisnik je nato vprašal, če je neodvisnost Avstrije še zmeraj nepreklicno načelo italijanske politike v Evropi. Mussolini jc odgovoril: Italijanska politika glede Avstrije je znana in to politiko potrjujejo ludi rimski protokoli. Zveza narodov lahko obstoji še naprej, če bo reformirana. Toda, če se bodo sankcije še nadaljevale proti Italiji, potem bo poslalo aktualno vprašanje, ali naj Italija še ostane v Zvezi narodov, ali pa ga naj zapusti. Ukinjenje sankcij bi izzvalo olajšanje splošnega položaja. Imelo bi pa tudi ugodne posledice za sodelovanje v Evropi. Ob koncu je Mussolini izjavil, da fašistična Italija želi mir in da bo storila vse, da ga ohrani. — Vojna v Evropi bi pomenila katastrofo Evrope, je zaključil svoje izvajanje Mussolini.
Sovleti - z Italijo
\
London, 28. maja AA. Glasovi o tem, da skuša sovjetska Rusija za kulisami stopiti v zvezo z Italijo, so vzbudili v tukajšnji javnosti veliko presenečenje »Mornmgpost« pravi, da je sovjetska Rusija zdaj zavzela stališče, da bi bilo j nevarno vztrajali pri sankcijah v sedanjem tre-notku, ker bi se okrepil položaj Nemčije zaradi ! čedalje večjega nasprotja med Italijo in drugimi velesilami. Sovjetski načrt bi bil ta, pravi list, da bi s pomočjo ZN, ki bi se naslanjal na spo-razum med Anglijo, Francijo in Italijo, držali Nemčijo v šahu. List zaključuje, da te vesti potrjujejo, da je sovjetska Rusija z vstopom v Zvezo narodov zasledovala samo svoje posebne cilje.
Ribentropp v Angliši
Berlin, 28. maja. c. Von Ribbentrop je danes odletel iz Berlina na severno Irsko, kjer bo gost lorda Londonderryja. Nasprotno s prvotnimi vestmi je sedaj bilo objavljeno, da se von Ribbentrop ne bo ustavljal v Londonu.
Dopisnik »Morningposla« pozdravlja to potovanje in pravi, da dela von Ribbentrop sedaj predvsem za blok Anglije, Francije in Nemčije, ki naj tvori izhodno točko za preureditev Evrope.
Revolucijo v poljski Šteziji so pripravljati EEUTS
Varšava, 28. maja. TG. Časopisje posveča veliko prostora ogromnemu veleizdajniškernu procesu, ki se bo začel proti 118 narodnim socialistom v poljski Šleziji, ki so obtoženi, da so pripravljali prevrat in nasilno odcejiitev poljske Slezije od Poljske ter njeno priključitev k Nemčiji. Proces začenja s 1. junijem. Obtožnica obsega več slo strani ter navaja, da je obstojal načrt revolucije v začetku meseca junija 1937. Državna policija v Beuihenu (v sosednji Nemčiji!!!) je po obtožnici, ki jo je sestavil državni tožilec, denarno in na druge načine podpirala priprave za upor. Glavni obtoženec je neki Jožef Sahonc, ki je organiziral tajno društvo
na celični podlagi in je tudi dosegel, da je spravil v svojo organizacijo okrog 4000 članov. Celice so štele vsaka po 10 mož. Vsak član je moral s prisego obljubiti pokorščino Kazen za prestopek prisege je bila neizprosna smrt. Eden njegovih poglavitnih sodelavcev Pavel Manurs je v preiskovalnem zaporu napravil samoumor. Poljska vlada je naprosila tudi nemško vlado, naj na svojem ozemlju preišče vso zadevo in aretira nemške državljane, ki so bili udeleženi, toda nemška policija je odgovorila, da nemška narodnosocialistična stranka odločno odklanja vsako sodelovanje pri tej tajni organizaciji v poljski Šleziji.
Komunistični dihtat Btumu
Preiskava
g *	sa o
drzavmkt
Strajki, ki so bili organizirani po velikem načrtu in ki se zaenkrat omejujejo na nekaj večjih aeronavtičnih in drugih tovarn, so začeli zelo skrbeti desničarske in zmerne meščanske kroge francoske republike. Vodstvo je v rokah komunistične stranke, ki ima v programu sovjetizacijo Francije, kakor «a, mo javno priznava po svojih glasilih. Strajki naj bi se razširili polagoma na vse važnejše panoge industrije, dokler ne bi zajeli ludi rudarjev, ki tvorijo v Franciji največjo armado komunizma. Od začetka naj se stavijo zmerne zahteve, ki gredo zaenkrat za tem, da bi Francija uzakonila soeialnopo-litične in delavske zaščitne zakone, kakor jih ima z izjemo Francije že skoro ves svel. Polagoma pa bi se delavske zahteve čedalje bolj stopnjevale, dokler bi potom kontrole delavskih odborov nad idusfri-jami ne bila postavljena na dnevni red socializacija vse produkcije v smislu skrajnega marksističnega programa.
Zaenkrat so delavci v stavki letalsko-avioinobil-skega koncema »Lava1ette-Newport-Ilotchkiss«, ki ima svoje tovarne v okloici Pariza in v Toulousi. Delavci ne zapuščajo tovarne, skrbijo sami za red in mir in si pustijo prinašati hrano z doma; komunistični občinski odbori pa skrbijo za kredit. Komunistični politiki in zaupniki so seveda v stalni zvezi z delavstvom, na nekalerih tovarnah pa plapolajo rdeče zastave. Zaenkrat je najbolj prizadeta industrija letal in avtomobilov, ki je odrezana od Pariza in imajo ravnatelja ene izmed teh tovarn, Pereza, delavci zaprtega v biroju. Zaenkrat gredo zahteve delavcev samo za izboljšanjem sindikalnih pogodb in plač; za pravico izorati svobodne zaupnike in popolno koalicijsko svobodo. V kratkem pa bodo francoski sindikati prišli z zahtevo po zakonu o 4 urnem delu, minimalnih plačah, plačanih dopustih v vseh industrijah in delavskih svetih, ki naj imajo kontrolo nad vsemi tovarnami.
Vprašanje je, čemu so komunisti te štrajke aranžirali, ko pa je Blum izjavil, da ima sam namen parlamentu predložiti tozadevne zakone. Eni menijo, da ima ta direktna akcija namen, da Blu-movo politično akcijo podpre, veliko bolj verjetno pa je. da gre za komunistično taktiko, ki naj počasi izpodkoplje Bluma samega. Sovjetisti hočejo iz Bluma napraviti drugega Kerenskega, ki sc bo naenkrat znašel pred nemožnostjo, da na eni strani o#odi delavstvu, ki bo po znanem moskovskem ge-mu zahtevalo »delu v9o oblast«, na drugi strani pa Jo seveda proti sebi imel kmalu združeno tudi tisto meščanstvo, ki mu ie pod egido ljudske fronte pomagalo do oblasti. Potem bo. tako računajo komunisti. prišel čas, da sc delavstvo oblasti polasti z enim samim udarcem. Ta taktika je podobna taktiki znanega Caballera v Španiji, ki je podobno nalogo nameril sedanjemu predsedniku španske vlade, kar pa ni pripeljalo do zaželjenega rezultata, da bi namreč komunisti pritegnili k sebi vse socialiste, ampak so se le socialisti razdelili in je večina španske
, kako so nekateri nenadoma obogateli
socialdemokratske stranke danes proti komunistom. Kaj pa bo prinesla podobna taktika generalnega tajnika francoske komunistične stranke Thoreza, pa še ni mogoče prerokovati. Na vsak način g. Bluma ne čaka prijetna naloga, komunisti pa se bržčas varajo glede levega meščanstva, ki jim oblasti gotovo ne bo kar tako odstopilo.
V p^lamentu samem bodo komunisti postavili sladeče zahteve: 1. velika javna dela; 2. velik naroden brezposelni fond; 3. zaščito otrok; 4. dvig cen kmetskih pridelkov; 5. razpust fašističnih organizacij; 0. zaščito franka proti špekulantom, ki se pripravljajo na devalorizacijo, s katero bi vnovič ogoljufali delovno ljudstvo, in 7. komisijo, ki naj preišče, kako so nekateri politiki prišli do svojega velikega premoženja. Ta slednja zahteva je najbolj razburila francoske meščanske kroge, ki so pomagali komunistom do zmage, in jih sili k preorien-taciji njihove »levičarske« politike. To ni čudno, če pomislimo, da vsi levičarski politiki spadajo med one, katerim hočejo komunisti sedaj preiskati žepe.
Blum - v četrtek
Pariz, '28. maja. b. V glavnih potezah je že izdelan program, kako se bo izvršila sprememba vlade v Franciji. Nova zbornica se sestane na binkoštni ponedeljek k prvi seji, na kateri bo izvoljen verifikaeijski odbor, ki bo v torek končal svoje delo. V sredo bo izvolitev predsednika zbornice, nakar bo Sarrautova vlada podala ostavko. Predsednik republike bo takoj nato poveril mandat za sestavo nove vlade g. Blumu, ki se bo 9. junija predstavila parlamentu.
Pri neredni stolici,
napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporabila Franz-Josefova voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi pri otrocih.
Kt*. po rotil. so«. pol. ln nar. zdr. S-br. lfHSS, J5. V. li.
Mariborski občinski svet
Maribor, 28. maja.
Nocoj je občinski svet imel že svojo sedmo redno letno sejo, kateri je prisostvoval tudi okrajni načelnik dr. Popovič. Uvodoma je mestni iu-pan pioročal, da je Mestna hranilnica predložila
računske zaključke za leto 1935, ki jih je pregledala komisija mestnega sveta in odobrila. Prejšnji občinski svet je sklenil, da se štirje dosedanji župani mariborskega mesta portretirajo ter za to določil znesek 20.000 din. Sklep se ni izpeljal ter se l>o sedaj obnovil. Občinski svetnik Ivan Sojč je vložil predlog, da se vsa dela na inagdalenski šoli oddajo samo mariborskim tvrd-kam. V bodoče bo vsa razpisana dela oddajal mestni svet sam. ne pa za to pooblaščeni odbor. Sledila so poročila odsekov.
Za prvi odsek je poročal dr. M ii 11 e r. Glede odškodnine za odstranitev hiše v Cvetlični ulici 3 se sklene s tvrdko Pinter & Lenart dogovor, da se (»ravna odškodnina z davščino. Vse pritožbe zoper predpis davščine na pse so se odložile ter se bo sedaj ugotovilo, ali njih navedbe odgovarjajo resnici ali ne. Upravni svet mestnih podjetij je predložil nov štatut, ki bo znatno poenostavil poslovanje te ustanove. O statutu je »Slovenec« že obširno poročal. Desetčlanski upravni odbor pa bo prva instanca, odpade pa ravnateljstvo. Seje upravnega odbora bodo odslej vsak teden.
Za drugi odsek poroča Aljančiž. Pravilnik mestnega mladinskega doma se prilagodi pravilniku, ki ga je izdelal minister za socialno politiko. Banska uprava je iz več fondov dala mariborski pomožni akciji znesek 100.000 din. Predlog odseka glede ubožnih podpor šestnajsterim prosilcem je bil brez debate sprejet. Zelo važno je vprašanje Društva ia varstvo delavske mladine. Društvo prosi, da se mu izroči delavski azil v najem. Mestna občina ga je zgradila z enomilijonskim posojilom, ki ga je dobila od Borze dela, v Gregorčičevi ulici. Vendar pa je ta azil že nad leto popolnoma prazen in se v njem ne nahaja nič drugega kakor Borza dela in pa stanovanje njenega ravnatelja. Društvo namerava v prvem in drugem nadstropju urediti ■ prostore za internat za delavsko in obrtno mladino, ki je v Mariboru brez staršev in brez nadzorstva. Poleg tega namerava tudi v prvem nadstropju prirediti nekatere prostore za prenočišča brezposelnega delavstva. Po krajši debati jo mestni svet z vsemi proti dvema glasovoma odobril, da se temu društvu izročijo prostori v delavskem azilu v najem za dobo petnajstih let proti letni najemnini 1200 din. Pogodba postane veljavna, ko jo odobri Borza dela. Društvo za varstvo delavske mladine bo investiralo v poslopje znatne vsote ter 'io ustanovo vzdrževalo popolnoma iz lastnih s -dstev. Vsekakor bo to zelo važna socialna in humanitarna ustanova za
Maribor, ki je doslej nekaj takega v resnici zelo pogrešal. „
Za tretji odsek je poročal občinski svetnik Štabe j. Na magdalenski šoli se fasada ne bo zgradila iz rezanega granita, temveč bo enostavnejša,
s čemer se bo prihranilo najmanj 200.000 din. — Banska uprava je odobrila načrte za okrepitev razsvetljave na glavnem mostu. V to svrho se določi kredit 80.000 din. Aktualno je postalo tudi vprašanje regulacije Slovenske ulice, ker namerava trgovec Schmidt na vogalu Slovenske in Strossmayerjeve ulice zgraditi hišo.
Betnjavska ulica se ho razširila od ustja pri Frankoj>anski pa do Stritarjeve ulice ter se dokupi za to od prizadetih strank 1091 kv. metrov zemljišča za 112.000 din. V stiku Poljske in Fran-kopanske ulice pa bo občina odkupila 127 kv. m zemljišča. Odobrijo se zaprošene parcelacije.
Za četrti odsek je poročal občinski svetnik ravnatelj Hrastclj. V občinskem gospodarstvu se vodijo razni skladi, ki so prav za prav brez sredstev. Ti skladi se izločijo sedaj iz ustanove ter se prenesejo na konto pomožne akcije. Glede razpolaganja s proračunskimi rezervami se obnovi stari sklep, da ima župan pravico razpolagati z zneskom 1000 din, z višjimi pa mestni svet. Zavrne se predlog gradbenega urada, da bi bila občina dolžna izvršiti priključek elektrike, vodovoda in plina na javna posloj>ja brezplačno. Zanimive ugotovitve so se slišale pri obravnavanju prošnje Narodne galerije v Ljubljani za podpore. Narodni galeriji se je odobril znesek 2500 din kot podpora, obenem pa se je tudi ugotovilo, da mariborske kulturne ustanove niso bile še nikdar deležne od strani ljubljanske občine in drugih javnih korporacij kakšnih podpor. Mariborskemu Kasaškemu društvu se odobri podpora 3000 din za izvedbo kasaških dirk. Odobrijo se nakupi parcel Ivanu Schomvetru in Greti Kristan.
Za peti odsek je poročal podžupan Žebot. Odobri se prošnja za podelitev koncesije Adamu Crešnjarju za hotel in restavracijo v Mariborskem domu. in Irmi Streicher za gostilno v Mlinski ulici št. 15. Veletrgovcu Leopoldu Guselju pa se prizna krajevna potreba za obrt za prevažanje tovorov z motornimi vozili.
Za mestna podjetja poroča ravnatelj Hrastelj. Mariborska tekstilna tovarna prosi za podaljšanje pogodbe za dobavo električnega toka, obenem pa zahteva, da se ji priznajo ugodnosti. Tovarna ima v načrtu, da zviša v teku dveh let potrebo električnega toka od 725.000 kilovatov na 2, 200.000 kilovatov. Sklene se odobriti popuste takoj, ko se doseže poraba toka 1,250.000 kilovatov. Starostna podpora se prizna delavcu mestne plinarne Štefanu Mastinšku.
S tem je bila javna seja zaključena in se je nadaljevala tajna.
Udeležencem
kongresa JRZ!
Tajništvo JRZ v Ljubljani sporoča:
Opozarjamo vse tiste, ki se hočejo udeležiti kongresa JRZ v Belgradu, da se lahko poslužijo polovične voznine, če pri tej priliki tudi obiščejo francosko razstavo v muzeju princa Pavla v Belgradu. Ko odhajajo z odhodne domače postaje, naj pri blagajni zahtevajo poleg celega voznega listka tudi rumeno legitimacijo. Pri dohodu v Belgrad naj potem voznega listka ne oddajo, ampak dobro shranijo. Rumeno legitimacijo naj si potem dajo žigosati na razstavi, ko jo bodo obiskali. Z žigosano rumeno legitimacijo in t voznim listkom, katerega bodo kupili na odhodni postaji, se bodo potem lahko brezplačno vrnili domov.
Ta vozna olajšava velja za tja od 29. maja do 15. junija. Vrača se pa na ta način lahko vsakdo od 30. majnika do 17. junija.
Pogreb f Jernejčiča
Belgrad, 28. maja. m. Danes popoldne ob 4 je bil pogreb uglednega belgrajskega Slovenca Josipa Jernejčiča, ravnatelja podružnice Vzajemne zavarovalnice v Belgradu. Za pogrebom je šla velika množica belgrajskih Slovencev, ki je s tem jx>kazala splošno priljubljenost, ki jo je užival pokojnik. Cerkvene obrede je opravil superior iazaristov g. Pohar ob asistenci župnika Tumpeja in Straška. Pevski zbor je zapel dve žalostinki. Na grobu se je poslovil od pokojnika predsednik Prosvetnega društva dr. Bojan Pire, v imenu Vzajemne zavarovalnice pa g. Kolar, vodja podružnice.
Položaj v Trepči
Kosovska Mitrovica, 28. maia. m. Tu so se danes nadaljevala pogajanja za sklenitev sporazuma med delavci in vodstvom rudnika Trepča. Delavstvo je po svojih zastopnikih predložilo pogoje, da se delovni čas v rovih zniža na 6 ur dnevno, ker je komisija ugotovila, da znaša temperatura v rovih povprečno 39 stopinj Celzija, kar vsekakor zmanjšuje delavno sposobnost. — Zaradi sporazuma med -delavci in vodstvom rudnika je danes prispela posebna komisija, ki jo je odredilo ministrsivo za gozdove in rudnike in ministrstvo za socialno politiko. Kot odposlanec gozdnega ministrstva je prišel inž. Gojkovič, od socialncga ministrstva pa višji svetnik g. dr. Gligorovič. Notranje ministrsivo je odposlalo kot svojega odposlanca Dragoljuba Savica.
80 letnica Nikole Tesle
Belgrad, 28. maja. m. V veliki dvorani Kolar-čeve univerze je bila danes proslava velikega jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle. Proslavi je prisostvoval tudi kraljev zastopnik polkovnik Rado-van Popovič, od kr. vlade pa so bili navzoči prometni minister dr. Spaho, kmetijski minister dr. Stankovič, prosvetni minister Stošovič in finančni minister dr. Letica.
Ljubljana, 28. maja. Nocoj sta Ljudska univerza in Pnrodoslovno društvo priredila v dvorani Delavske zbornice javno predavanje, na katerem je v proslavo 80 letnice Nikole Tesle govorjl univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar, ki je z njemu lastno živo besedo orisal njegove ogromne zasluge za moderno elektrotehniko in dokazal genialni podvig Teslovega duha v elektrotehnični skrivnostni svet.
V Palestini novi poboji
Jeruzalem, 28. maja. b. Do konca tega tedna bodo prispeli iz Egipta nori oddelki angleške vojske z nekaj baterijami topništva, ker so se angleške oblasti prepričale, da bo edino s topovi mogoče zadušiti revolucijo, ki jo pripravljajo Arabci. Doslej britanski vojaški oddelki niso mogli niti v najbližji okolici Jeruzalema utreti odpora Arabcev, ki m> dobro ohoroieni in so nočne nenadne
napade preprečili samo na ta naliin, dn so vso pokrajino okoli Jeruzalema razsvetljevali vso noč t močnimi žarometi. Danes so se pričele širiti v Jc-rnialemu vesti, da ho še tekom tega tedna vrhovni britanski komisar proglasil obsedno stanje. Ustreljen bo vsak Arabec, ki bo bres dovoljenja nosil pri sebi oroije. Dosedaj je bilo 40 smrtnih irtev arabske vstaje, 380 oseb pa je tet je ranjenih.
Golf na Bledu
Belgrad, 28. maja. m. Finančni minister Ar. Dušan Letica je odobril predlog banske uprave v Ljubljani, da se zaradi pospeševanja turizma v Sloveniji v bližini Bleda kupi zemljišče za sgra-ditev golfskega igrišča. V ta namen je banska uprava najela posojilo 500.000 Din pri Hranilnici dravske banovine. Prednjo odobritev nakupa zem-ljisca in sprejetje posojila je sedaj finančni minister predložil v soglaje ostalim članom ministrskega sveta.
Kongres Zveze hranilnic
„ Zagreb, 28. maja. b. Nocoj potuje zagrebški župan Rudolf Erber v Ljubljano, kjer bo predsedoval skupscini Zveze samoupravnih hranilnic. Danes popoldne je zagrebški mestni župan Erber predsedoval seji samoupravnega odbora mestnega zastopa, na kateri so predvsem razpravljali o personalni uniji.
Osebne vesti
Belgrad, 28. maja. m. S kr. ukazom je postavljen za višjega svetnika v III/2 na oddelku za graditev novih železnic Anton Kralj, višji svetnik iste skupine in stopnje v pokoju.
Upokojeni so: Antonija Šijanec, učiteljica v Razvanju, Jerica Zemljan, učiteljica v Ljubljani, in Franja Albert, učiteljica v Subotiei.
, z odlokom glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je prestavljen po potrebi službe Rudolf Tumpej, oficial IX. skup. osrednjega blagovnega skladišča v Mariboru, v osrednje blagovno skladišče na področju Belgrada, ravnateljstvo v Ba tajnici.
Nov duh v hrvatskem pokreta
Iz »Hrvatske straže« izvemo, da je hrvatsko kmetsko prosvetno društvo »Seljočka sloga« v Zagrebu izdalo čudna navodila za praznovanje rojstnega dne bratov Radičev. Po sklepu tega društva, ki mu predseduje in ga vodi Rudolk Herceg, bodo hrvatski kmetje in »ostali rodoljubi« praznovali dan 11. junija (rojstni dan bratov Radičev) kot kmečki praznik v znamenju kulturnega preporoda, in sicer takole:
1.	Sončni vzhod (točno ob 4) bodo to dan vsi hrvatski kmetje in kmetice skupno z mladino pričakovali v naravi — na travnikih, v sadovnjakih ali po vrtovih — s svežim poljskim cvetjem v rokah, kjer bodp dve minuti molče premišljevali :a) kaj sta bila brata Radiča za hrvatskega kmeta; b) kaj pomenita za kmeta celega sveta in c) kaj je še treba storili za uspeh kmečkega pokreta.
2.	Ob 8 istega dne — pri prvi jedi »b strogo domači (nekupljeni) hrani, kakor kruh, mleko, ribe, med, ne pa kava, sladkor itd. — bo gospodar ali kak drug zaveden član družine na glas povedal, kar je ob vzhajanju sonca premiš-heval. (Predsednik »ogranka« S. S., ali kjer teoa »ogranka« še ni, predsednik kake druge kmečke organizacije, naj poskTbi, da vsaj ta dan nihče v vasi ne bo lačen.)
3.	Ob 2 popoldne — in io samo takrat, oko ie na ta dan praznik, kakor letos, sicer pa naslednjo nedeljo - naj se zbero vsi kmetje in kmetice v vsak peti (šesti, deseti...) sadovnjak ah dvorišče, da v razgovoru ali s tiho starinsko pesmijo proslave brata Radiča kot kmečka pre-poroditelja. Ta dan nc sme bili nobene druge zabave ali skupščine.
Vsekakor je ta način proslavljanja narodnih praznikov popolnoma nov in dvomimo, če je — hrvatski. Vsekakor pa to močkovstvo ni več Mačkovo, ampak ga giblje že neki drugi maček Nekateri Hrvatje to tudi že vedo.
Dunajska vremenska napoved: še vremenske
motnje, toda kmalu zopet zboljšanje vremena.
Zemnnska vremenska napoved za 29. maj. V vsej kraljevini bo prevladovalo oblačno. Nalivi in morebitne nevihte. Temperatura bo na severni polovici padla. Sonce vzhaja ob 3.56 »n zahaja ob 19.14.
Kava sladkosnedeža. Odlična mešanica Iz .najboljših sadežev Jave, osrednje in južne Amerike. Glede kakovosti zares na višku in zato tudi kava za Vas. Pijača vsakega ljubitelja kave,
KAVA
ki se sicer hoče ogniti kofeinu, ne mara pa se odpovedati divnemu okusu in prijetni aromi čiste zrnate kave. HAG je pristna zdrava zrnata kava, zajamčeno oproščena kofeina.
VARUJ E VAŠ E
SRCE IN ŽIVCE
Katoličani!
Kako smo?
Težko kdaj v cerkveni zgodovini ie bilo stanje božjega kraljestva med nami tako resno in ogroženo kakor v naših dneh. Medtem ko nastopa staro poganstvo z novo propagando, a mohame-danstvo tako rapidno napreduje, da grozi katoli-štvo skoraj prekositi, — dviga novo poganstvo vedno drznejše svojo glavo, propaganda brez-božnosti pa divja čim dalje bolj po vseh delih sveta, šteje že mnogo milijonov pripadnikov in ne namerava nič manj kakor vero v Boga na vsem svetu zatreti. Vnel se je boj na življenje in smrt med kraljestvom satanovim in kraljestvom božjim. Človek je napovedal svojemu Stvarniku in Gospodu vojno do uničenja. »Zgrozite se nad tem, nebesa; ve, moči nebeške, žalujte močno!« Ali je svet, odkar sioji, že videl kaj takega? Vse sile pekla so sproščene. .
Kaj storimo mi katoličani proti temu strašnemu navalu pekla? Ali ne motrimo tega vrenja vse preveč mirno? Kam naj to vodi, če bo nevera vedno dalje napredovala? Ce se bodo peklenski nameni brezbožnikov, ki so si docela svesti zmage, posrečili?... Svetu preti nevarnost ogromnega obsega ...
Kaj želi sv. oče?
V okrožnici »Caritate Christi compulsi« z dne 3. maja 1932 kliče k organiziranemu odporu proti početju sovražnikov božjih. »Tolpe, ki s peklensko zlobo divjajo, si ne prizadevajo doseči svo-vij zločinskih namenov samo z besedami, marveč z vsemi združenimi močmi. Zato je potrebno, da postavimo »obrambni zid za hišo Izraelovo« (Ecc. 13, 3.), da združimo vse svoje moči v enotno in močno vojsko. V tem boju gre za največjo zadevo, za katero se ima odločiti prosta človeška volja: za Boga ali proti njemu. To je izbira, od katere je zavisna usoda vsega sveta. Zato rotimo vse v imenu božjem: Vsi naj se združijo, četudi za ceno težkih žrtev, in naj rešijo človeško družbo!«
Združimo se!
Tako sv. oče. Roti nas k temu! Od tedaj so potekla štiri leta. Ali je našel ta slovesno-resni poziv sv. očeta že odziv?... Ničesar otipljivega ne vidimo. Ali mar ta poziv ni bil resno mišljen? Pa kje je organizirani odpor? Kje »enotna, močna vojska«?!
Edini smo sicer v veri in cerkveno organizirani, toda preveč razcepljeni po državnih mejah" in različnosti jezikov. Manjka nam duha skupnosti'in skupnega postopanja. To je naša slabost, zaradi katere smo — kljub velikemu številu — skoraj brez vpliva na svetovne dogodke in proti organiziranemu divjanju zoper božje kraljestvo brez moči. Mehika!... Nad tem sami že dolgo ložimo. Toda pritoževanje samo ne zadošča Kaj čakamo? Kako dolgo nas bodo morali nasprotniki s svojim strašnim početjem še izzivati, da se jim bomo krepko postavili po robu? Skrajni čas je, da v resnici poslušamo papežev klic in da se strnemo v močno fronto proti fronti brezbožne internacijonale. Močni bomo samo, če bomo vsi, krepko kakor en mož, stali za svojim vojskovodjem, sv. očetom. V slogi je moč, ta enostavna resnica mora postati živo dejstvo!
Združitev brez primernih zunanjih sredstev pa bi bila zgolj platonična, neplodna, kar nemogoča. V ta namen se nam zde potrebne štiri stvari: 1. skupni sestanki in posvetovanja: kongresi; 2. skupno glasilo: svetovni katoliški list; 3. delovni program; 4. propagandna centrala. Ce hočemo namen, moramo holeti sredstva!
Kongresi Kristusa Kralja
Na teh naj bi se obravnavala vsa naša a!<tu-alna vprašanja, snovali načrti in delali sklepi za skupno krepko delo. Lahko bi se imenovali tudi svetovni katoliški shodi. Kako naj bi ne bili ti »času primerni«, ako se prirejajo v istem času tudi mednarodni brezbožniški in panislamski kongresi? Doslej so se vršili štirje kongresi Krista-Kralja: v Leutersdorfu, Berlinu, Mainzu in Sajz-burgu. To pa so bile šele predstopnje k pravim, mednarodnim kongresom Pričeli so se, kakor evharistični, v malem obsegu, in naj bi se, kakor ti, razvili v svetovne kongrese ter se ž njimi vrstili vsaki dve leti. Vrše se z odobritvijo in blagoslovom sv. očeta in pod pokroviteljstvom njihovih eminenc, gospodov kardinalov Avguština Hlonda iz Poznanja, Teodorja Innitzerja z Dunaja in janeža Verdierja iz Pariza, kot predstavnikov treh velikih evropskih narodnih skupin. Ze prihodnji kongres, 1937, naj bi bil svetoven kongres, ki naj zbere zastopnike vseh dežela, da se temeljito posvetujejo, kaj zahteva od nas naš resni položaj. Kraj zborovanja bo objavljen pravočasno. Program kongresa naj bi bil: Svetovna ofenziva proti zločesti brezbožni propagandi. Ves verni svet mora naglas protestirati, se organizirati in mobilizirati proti nezaslišanemu barbarstvu in tiraniji organiziranega brezboštva!
Svetovno katoliško glasilo
Polom tega naj bi se narodi med seboj sporazumevali in bratili, katoličani vseh dežela in narodov gojili prijateljske zveze, se vzpodbujali, navduševali, šolali in mobilizirali k skupnemu boju i proti poganstvu in brezboštvu. List, pisan povsem I aktualno, naj bi izhajal mesečno — pod skupnim i imenom »Regnum Christi« — v najbolj razširjenih j jezikih, ki jih večina katoličanov razume. Ze izhajajočim katoliškim listom noče in ne bo delal nikake konkurence; ti ostanejo prav tako nepogrešljivi kakor so bili doslej. Zamašiti hoče le veliko vrzel: biti vez vseh katoličanov. Ta vez je spričo organiziranega svetovnega boja proti cerkvi neogibno potrebna. Brez skupnega glasila je enotno in uspešno postopanje nemogoče. Saj nnm ni treba drugega kot nasprotnike posnematil Ti se poslužujejo seveda tudi nedopustnih sredstev; če pa se mi ne bomo borili vsaj z vsem dopustnim orožjem kakor oni, nas morajo prehiteti, prekositi, nadvladati. — Treba je le premagati finančne težave, ki še zadržujejo tako veliko podjdie. Kateri katoliški mecen bi bil pripravljen velikodušno Dripomoči, da se izvrši ta eminenlno
katoliška misel? Najboljše moči iz vseh dežela bodo povabljene k sodelovanju.
Delovni program
Za veliko stavbo je najprej potreben načrt. Ta se bo v podrobnostih polagoma izdelal na kongresih in v skupnem glasilu. V velikih potezah pa je začrtan že v knjižici: »Die Welt fiir Chrislusl«, ki je nedavno izšla v nemškem jeziku in ima iziti še v devetero drugih jezikih. Ce hočemo stvoriti močno fronto in delati vzajemno, je neogibno potrebno ta načrt poznati. »Knjiga, pisana z zanosom in ognjem, z besedo, ki dviga in užiga, živo pojasnjuje sedanji položaj in kaže gotovo pot v boljšo, kristjanov bolj vredr.o bodočnost. Zasluži najtoplejše priporočilo« (Škof Scheiwilerl. »Z veseljem priporočamo pred kratkim v založbi Tyrolia izišlo knjižico »Die Welt fiir Christusl«, ki s svetim navdušenjem in apostolsko gorečnostjo Dosveti v zmede in nevarnosti, da. jih dvigne k moči in bistveni akciji. Zato naj ta knjiga, polna moči in ognja, prav mnogo katoličanov vzdrami iz nevarnega in pogubnega spanja, naj kot glasnik Kristo-Kralja z velikim uspehom pripravlja pot kraljestvu božjemu na zemlji!« (kardinal Innitzer) »Ein Buch von voraus-zusehender Massenvvirkung« (Schonere Zukunff)
Tudi »Osservatore Romano« prinaša precej obširno in zelo priznalno oceno o knjigi in vsem v njej razvitem programu: »Dobrodošli taki pozivi in dela, ki se stavijo v ta sveti namen hierarhiji prostovoljno na razpolago! Pozivi in spodbude organizacije »Regnum Christi« s svojo gorečo propagando, s svojimi tvornimi kongresi, s svojimi prepričevalnimi publikacijami bodo brez-dvomno katoličane vzpodbudile in novih bojevnikov pridobile za križarsko vojsko z geslom: »Svet osvojiti za Kristusa!« Pove tudi, da so škofje in kardinali knjigo in njene načrte odobrili, da je italijanski prevod že gotov in izraža upanje, da ga italijanski bralci kmalu dobe v roke.
Propagandna centrala
Po odloku škofa dr Alojzija Scheiwilerja, št. Gallen, Švica, predsednika mednarodnega odbora za kongrese Kristusa-Kralja, je po zadnjem kongresu (v Salzburgu, 22.-25 okt. 19351 v Ljubljani (vsaj zaenkrat tu) otvorjena pisarna kongresov Kristusa-Kralja, ki naj bi bila obenem katoliška propagandna centrala. Ljubljana ni kako svetov-no-slavno mesto; a Bog izvoli v svoje namene posebno rad to, kar je malega in slabotnega. Mesfo stoji blizu meje treh velikih evropskih narodnih skupin: Slovanov, Germanov in Romanov ter na črti med vzhodom in zapadom. Preteklo leto je bil tu veličanstven evharistični kongres z blizu 200.000 udeleženci; v eni sami cerkvi je dnevno do tisoč sv. obhajil.
Namen propagande je v prvi vrsti organiziran odpor proti propagandi brezboštva, pa tudi izvedba vsega programa, ki je začrtan v spisu »Die Welt fiir Christus!«: kako razširjati, poglobiti in utrditi Kristusovo kraljestvo, promovirafi Katoliško akcijo po vseh deželah in na vseh področjih. Dopisovanje se bo vodilo v sledečih jezikih: angleško, češko, francosko, holandsko, hrvaško, italijansko, madjarsko, nemško, poljsko, portugalsko, rusko, slovensko, špansko. Vsi, ki uvidijo potrebo močnejše aktivnosti katoličanstva, so vabljeni, da stopijo v zvezo s propagandno centralo Naslov: »Regnum Christi«, Ljubljana — Leonišče.
Katoličani vseh narodov -združite se!
Sv. oče je v avdijenci dne 26. maja 1934 to prizadevanje za gospostvo Kristusovo na svetu odobril in blagoslovil: »Odobravamo in iz srca blagoslavljamo vse, kar boste v tem oziru storili.« Zato se z gotovostjo pričakuje, aa Dodo to prizadevanje tudi vsi dobri katoličani odobrili in pozdravili.
Od oficielne cerkve ne smemo zahtevati in pričakovati, da bi vse sama izvedla. Ona nam daje navodila; izvedba navodil je stvar nas vseh. Brez organizacije pa je vse delo razkosano, zato brez udarne sile. Pij XI. sam nam to zopet pove in poudarja v okrožnici »Quadragesimo anno«. »Nihče ne more tajiti, da se katoličani v svoji neumorni gorečnosti veliko trudijo in žrtvujejo na družabnem kakor cerkvenem področju. Toda vse to požrtvovalno delo nima primernega uspeha, ker so moči čezmerno razcepljene. Zato naj bi se vsi, ki so dobre volje, združili, da bi se človeška družba prenovila v krščanskem duhu«. — Kako pa naj pride do zaželjen združitve, če nihče ne prične z združevanjem? V ta namen je neogibno potrebna propaganda.
Zato naj bi se ta proglas in ustanovitev propagandne centrale ne smatral za neko prešernost in oblastnost. Morda je smel korak, — a v zaupanju na vsemogočno pomoč božjo. Propaganda hoče biti pomočnica, marna in pokorna dekla v službi cerkve ozir. hierarhije Nekoristni hlapci smo; storimo, kar smo dolžni storiti. Vsako navodilo, vsak predlog, vsak dober svet, vsak migljaj, kako nevesti Kristusovi bolje služiti, bo propaganda hvaležno sprejela in kar najbolj mogoče izvršila. Ravnati želi le po željah sv očeta, ki je 27. avgusta 1935 zneva poudaril: Brez organizacije ne grel Zlo je organizirano na čudovit način, ki vse moči pojača in delokrog mogočno razširi. Kaj je, če organizacije ni? Samo partiku-larizem in individualizem« Ali naj bo ta glas našega očeta in vodnika glas v puščavi?... Nikakor! Katoličani, ta opetovani glas z najvišjega mosta po edinosti in organizaciji kakor tudi organizirani svetovni naval na krščanstvo zahtevata neizprosno od nas tesnejšo organizacijo, organizirano in potencirano, proračunano in velikopotezno delovanje. Imejmo pred očmi, kaka sredstva rabijo nasprotniki, kako se ženejo, kako po načrtu in v velikem slogu, pa brezobzirno delajo, kako med seboj tekmujejo in vendar enodušno postopajo, da izvedejo svoje peklenske nakane! Otroci tega sveta so... razumnejši kakor otroci luči. Katoličani, ne dajmo se od njih več'sramotiti!
Biti moramo res katoliški: katoliško misliti, govoriti, delati! Širok pogled imeti po vsem zemeljskem krogu in široko srce, ki obsega ui ob-
jema ves svet! In čutiti se kol ena velika božja družina! Podajmo si roke od dežele do dežele, da, tesno zvezani s papežem, z združenimi močmi zmagovito vodimo sveto križarsko vojsko za kraljestvo Kristusovo nn zemlji! Tudi vsn druga prizadevanja sv. očela hočemo združeni krepko podpirati in pospeševati; v prvi vrsti kričeče potrebno socialno pravičnost. Da, »odločno in brc/, odloga«, kakor nas pozivlje v okrožnici »Quadra-gesimo anno«, hočemo na ccli črti delati za to propagando: razgibali močno ljudsko gibanje za nov krščanski družabni red, da se odvrne strašna, človeštvu preteča propast!
Nazaj k Kristusu! In za kristusom! Blago in kri za Kristusa, odrešenika človeštvo! V nikomer drugem ni človeškemu rodu rešitve! Ta klic sc mora razlegati po vsem svetu! Naš cilj ne sme biti nič manj kakor: osvojiti svet za Kristusa! Enodušno in krepko hočemo stremeli za tem visokim ciljem!
Iiiiorimatur! f Grcgorius, eppus. Deus bencui * joannes loseph, cpp. luvant
Ta po7.tv j c odobrntt od vo<* cerkvenih dostojanstvenikov, Samo ena Škofovska bestsla: .1 a/. molim 7.a voLiko sveto idc.jo, da bi ta ognjeviti pociv povsod poslušali iti da bi mu ros sledila dejanja: <Raapoe<lan bo po vseh ka.toliškib deželah -Osservatore romano (ta je ie prinesel, v obliko poročila, na čelu lista.
Biserna poroka
TEL. 22-21
KINO UNION
TEL. 22-21
Ob 16, 1916 ln 21-15 uri prekrasen velefllm (v nemškem tezlku) po nesmrtnem romanu
Charlcaa Dickensa
David Copperfield
To delo, kt Je daleč proč od pogostega filmfckega ,,kiča", ki Je prejelo I nagrado ua festivalu v Bruslju, st morale ogledati. - Brlljantna igra malega Kletnega Fredlja Vas bo globoko ganila, film pa Vam bo ostal trajno v spominu
■Hs^ m
Danes praznujeta v radovljiški župni cerkvi svojo diamantno poroko (J. Jožef Tepina, postajni odpravnik v p„ in njegova soproga g. Ivana roj. Ambrož, doma iz šmartinske župnije. Biserna po-ročenca sla duševno še popolnoma sveža in vedno dobro razpoložena. V življenju sta vzorna katoličana in naša somišljenika ter sta bila v mlajših letih vneta borca za verske in narodne ideale; razume se, da sta stalna naročnika in bravca naših listov in revij. Gospod Tepina jc praktikus na vrtu in v zdravilstvu in dober svetovalec v raznih kočljivih zadevah. Ga. soproga mu še vedno prijno gospodinji, zraven pa moli za svoje otroke, ki jih je bilo 11, pa od vseh žive le še 4, in sicer hči ga. Marija, poročena s poštnim uradnikom g. L. Hart-mannom na Dunaju, sin g. Anton, strojni nadzornik drž. žel. v Mariboru, sin g. Alojzij, elektrostroj-nik v Ljubljani, hči ga. Angela, poročena z g. Jo-škom Vidicem, industrialcem v Radovljici; vsem nepozabna je tudi pokojna hči Tinka, agilna učiteljica—Slomškarica, ki je bila poročena z g. inž. Rejcem v Boh. Bistrici. K izrednemu jubileju jim» iskreno čestitamo in želimo, da jima Bog da dočakati v zdravju in neskaljeni sreči še železno poroko.
Zveza Avstrije in Nemčije z morjem skozi Ljubljano
i. junija začne obratovati zračna zveza Berlin-Dunaj-Gradec•
Ljubljana-Sušak
Na binkoštni ponedeljek, 1. junija t. 1. bo vpo-stavljena nova zračna linija, ki bo zvezala neposredno Celovec z morjem preko Ljubljane, posredno pa bo tako izveden spoj Avstrije in Nemčije z Jadranskim morjem. Ta dan bo namreč priletelo prvo letalo v Ljubljano. Na njem se bo vozil celovški župan, v Ljubljani bo vstopil v letalo ljubljanski župan in oba skupaj se bosta odpeljala na Sušak, Na ta način bo simbolično posvedočen spoj dveh mest, kateri je dosedaj poleg državnih meja in Karavank ločila razdalja, ki jo je brzovlak premeril v treh urah in jo bo zračni ptič skrajšal na tričetrt ure trajajoč, prijeten polet.
V ponedeljek bo torej oficielna otvoritev te dolgo pričakovane in od ljubljanskega prebivalstva močno zaželene zveze, ki bo napravila Ljubljano za važno postajališče na direktni črti Berlin—Sušak ter pomogla našemu mestu, da postane v nesna točka na tej svetovni zračni liniji.
Zgodovina te zračne zveze sega nazaj v leto 1930 in 1931, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Tuj-sko-prometni svet za naše mesto, ki se je takoj začel zanimati za zračno zvezo Ljubljane s Celovcem in Salzburgom. Že takrat so se vršili razgo-vvri s tujsko-prometnimi osebnostmi Avstrije, tako z dvor. svet. Hoffmann Montanussom, načelnikom tujsko-prometne zveze za Salzburško na eni strani in z našim Aeroputom na drugi strani. Takrat pogajanja niso imela uspeha, ker so se Avstrijci bolj ogrevali za zvezo Dunaj—Gradec—Zagreb—Sušak, ki je bila nato tudi ustanovljena. Izkazalo pa se je, da proga Gradec*—Zagreb ni bila skoraj prav nič frekventirana in zato so se avstrijski krogi lan-'jko leto, ko je bivši župan dr. Ravnihar obiskal celovškega župana in na konferenci, ki se je ob tej priliki vršila, zagovarjal zvezo Celovec —Ljubljana —Sušak, prav radi pričeli baviti s to kombinacijo. Dne 9. novembra 1935 pa je bila ponovno v Celovcu seja, ki jo je sklical župan mesta Celovca in ki so se je udeležili poleg njega župan salzburški, načelnik tujsko-prometnega urada v Salzburgu, generalni ravnatelj Avstrofluga odnosno Oesterr. Luftverkerhrs A. G. ing. Deutelmoser, ialje dr. Rape v zastopstvu generalnega direktorja Aeroputa in obč. svet. Hribar Rado kot zastopnik ljubljanskega župana. Na tej konferenci je inž. Deutelmoser
predlagal, naj se tako zvana avstrijska južna proga Dunaj—Gradec—Zagreb—Borovo—Belgrad opusti, v kolikor sega na jugoslovansko ozemlje, ker ima močno konkurenco v progi Air France, ki leti v Belgrad preko Budimpešte, je hitrejša od avstrijske proge in zato mnogo bolj obiskana. Promet na progi Gradec—Zagreb pa je zelo majhen, često so letala na tej progi nezasedena, 'Jočim je nadaljnji del proge Zagreb—Belgrad, ker spaja glavni jugoslo-vanksi mesti, seveda dobro zaseden. Na drugi strani pa je v Avstriji in v Nemčiji veliko zanimanje za jugoslovanski Jadran in zato bi tudi že i? tega razloga kazalo prestaviti progo na linijo Dunaj— Gradec—Celovec—Ljubljana—Sušak.
Ta predlog inž. Deutelmoserja je bil vsem zbo-rovalcem simpatičen, krepko sta ga podprla tudi oba jugoslovanska zastopnika. Tako je prišlo do ustanovitve nove linije, ki bo vezala Berlin z Ljubljano in Sušakom. Potovanje po novi progi iz Berlina na Sušak bo trajalo le 6 ur. Vozni red bo približno ta-le:
Odlet iz Berlina ob 7.00 zjutraj, prihod na Dunaj ob 9.25, odhod ob 9.40, prihod v Gradec ob 10.35 v Celovec ob 11.30, v Ljubljano ob 12.15 in na Sušak ob 13. uri.
S Sušaka bo avion odlelel ob 14, bo na Dunaju ob 17.20 in eventuelno v Berlinu isti dan ob 20.10.
Na ta način dobi Ljubljana poleg dosedanje zveze z morjem še izredno važno vsakdanjo zračno zvezo z Gradcem, Dunajem in Berlinom, kar nas tesno spoji s srednje-evropskim zarčnim omrežjem, kajti z Dunaja in iz Berlina imamo zračne zveze z vsemi glavnimi mesti Srednje, Vzhodne in Zapadne Evrope; preko Sušaka, Zagreba in Belgrada pa smo zvezani z Aterami, Bukarešto, Carigradom in torej z vso južno Evropo, Balkanom in Orientom.
Te kratke navedbe nam pojasnjujejo vso važnost nove zračne zveze m zato zasluži otvoritev te proge, da jo smatramo v Ljubljani kot posebno slovesnost in jo na primeren način praznujemo. Trenutek, ko si bosta na ljubljanskem letališču podala roke celovški in ljubljanski župan, pomeni pričetek nove ere v razvoju Ljubljane, ki se bo s tem izdatno približala najvažnejšim srednjeevropskim centrom.
Sodba v procesu Vzajemne pomoči
Ljubljana, 28. maja.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Breliha se je danes celo dopoldne posvetoval v sobi št. 119 o sodbi v procesu Vzajemne pomoči. Ob 12,30 pa je bila nato v navzočnosti mnogoštevilnega občinstva objavljena v dvorani št. 79, ko je bila prekinjena razprava proti zdravniku dr. Debeljaku, sodba, s katero so bili obsojeni:
Rudolf Šinkovec zaradi prestopka prevare, da si je na škodo Vzajemne pomoči prisvojil najmanj 443.151.75 Din, zaradi prestopka prevare, da je popravil datume pri zavarovalnih prijavah v zadevi Zadnikar, ki je dobil nato izplačanih 34.C00 dinarjev in zaradi malomarnega bankrotstva na 1 leto 2 meseca zapora, na 1320 Din denarne kazni odnosno nadaljnih 22 Jni zapora ter v plačilo po-vprečnine 500 Din. Avgust Ogrizek zaradi prestopka prevare, da si je prilastil 247.000 Din in prestopka malomarnega bankrotstva na 3 mesece in 10 dni zapora, v plačilo denarne kazni 300 Din ali 5 dni zapora. Jakob Zadnikar, ker je naklepoma dovedel prvega obtoženca k popravilu prijav, zaradi prestopka prevare na 2 mesca zapora in 600 dinarjev denarne kazni odnosno 10 dni zapora ter v plačilo povprečnine 500 Din. Zaradi prevare posojilnega zneska 7000 Din obtoženi Janko Poljak, ki ni bil pri sodbi navzoč, pa je bil popolnoma oproščen. Vsi obioženci »o obsoiani v solidarno
plačilo stroškov kazenskega postopanja, vsak posebej pa v plačilo stroškov izvršitve kazni, ki so pri prvem in tretjem obsojencu izterljivi. Zasebni udeleženci se napotijo na pot civilne pravde.
Utemeljitev sodbe je nato trajala dobre pol ure. Branilci treh obsojencev dr. Pegan, dr. Per-šin in dr. Homan so prijavili proti sodbi revizijo ip priziv na stol sedmorice v Zagrebu. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Gorjanski župan Jan
čudežno ušel smrti
V torek. 26. t. m., se je vračal gorjanski g župan Jakob Jan od neke komisije s svojim tajnikom ob tričetrt na B zvečer proti domu. Naenkrat poči strel iz vojaške puške in zleti mimo tajnika. Nič hudega sluteč ozir. v misli, dn strelja kak divji lovec, gresta naprej svojo pot. Kar poči drugi strel in zadene g. župana v hrbet. Krogla ji šla skozi telo in pride ob levi strani nad kolkom ven. G. župan pa. trden kot je, je šel kar naprej do g. Fr. Poklukarja (Kacona), tam prosil za voz in se odpeljal na Bled k dr. Cešarku, ki mu je šele konstatiral, da je krogla šla skozi, ne da bi kaj posebnega naredila.
G. županu ž-alltno. da bi kmalu okreval.
Izginila je dragocena, več stotisoč vredna
Smaragdna ogrlica m^fflaraal
Drobne
Misijonarja Kerec in Majcen rešena
Salezijanska misijonarja Kerec in Majcen poročata, da so državne čete s pomočjo zrakoplovstva pregnale komuniste, ki so oblegali Junnanfu, in da življenje že zopet redno poteka. Komunisti so ujeti enega katoliškega duhovnika, ga sedaj tirajo s seboj in zahtevajo zanj odkupnino 150.000 Din, pa ta duhovnih ni naš domačin. Komunistična druhal se je obrnila proti severu in za nekaj časa bo mir.
Romarjem na Trsat
Vsi romarji odpotujte z doma v soboto, dne 50. moja tako, da boste imeli zvezo z večernim vlakom iz Ljubljane ob 18.23, iz Maribora pa ob 18. Romarji, ki boste čakali na postajah ob progi Ljubi jana-Zagreb, vediie, da bo romarski vlak iz Ljubljane vozil (iz službenih ozirovl 10 minut za rednim vlakom in ne bo spojen z rednim vlakom, zato nikar ne vstopajte v prvi vlak, ampak počakajte romarskega, ki bo okrašen in imel napise »Romarski vlak Trsat«. Naš vlak se pri Dev. Mariji v Polju ne ustavi, drugod pa povsod. — Redni potniški vlak iz Maribora ob 18 pa bo imel posebne romarske vozove in naj romarji na postajah ob progi Maribor-Zidaaimost vstopajo samo v te vozove, ki bodo v Zidanem mostu priključeni ljubljanskemu romarskemu vlaku. — Ako bo kdo od romarjev morda že čez dan šel v Zagreb, naj počaka ob 23 na kolodvoru Sava (ne na glavnem kolodvoru!) na naš vlak, ki bo vozil iz Zagreba kar naprej na Sušak kot izletniški posebni vlak. Na glavni kolodvor naš vlak ne bo zapeljal, ker bo tam velikanski naval in tudi naš vlak mora iz službenih ozirov naprej že ob 23.10 (s kolodvora Sava) in ne, kakor ie bilo prvotno določeno ob 0.30. — Vsak romar mora kupiti na svoji odhodni postaji (tudi Ljubljančani!) posebno železniško legitimacijo, ki se imenuje »obrazec K-13« in stane 2 Din; istočasno pa mora vsakdo kupiti tudi vozni listek do Zagreba. (To dvoje služi vsakomur za povratek brez vsakega doplačila.) — Kdor ima na Karlovec ugodnejšo zvezo, naj kupi vozni listek ne do Zagreba, ampak do Karlovca in tam vstopi na naš vlak okoli 23.30. — Ako je kdo zgubil našo izkaznico, ali pa je ni dobil, naj se nc vznemirja, ker mu bomo dali drugo. — Prihod na Sušak okoli 5 zjutraj v nedeljo, odhod v ponedeljek ob 21.10, ko se vrnemo z Rabo; prihod v Ljubljano 2. junija zjutraj ob 5.30. Presedati ne bo treba nikjer. — Vse druge zadeve glede vračila denarja itd. bomo uredili med vožnjo. — Prinesite cvetja in zelenja, da okrasimo naš vlak! — Vodstvo.
5 filmov
katerekoli znamke kupite pri nas dodali Vam bomo
1 krasen polnilni svinčnik
Specijalna loto-trgovina
joško Smuč
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
Vis-a-vis Julio Meinla
Koledar
Petek, 29. maja: Marija Magdalena Pazzi. devica; Maksim, škoi, mučenec.
Novi grobovi
+ Jakob Prelesnik. V Zdenski vasi v Dobre-poljah je zopet eden od stare garde zatisnil oči: Grmčv Jakob ali kakor je pisano v krstni knjigi Jakob Prelesnik. Po duši in zunanjosti pravi naš kmet, ki ni skrival žuljev na rokah in je bila tudi beseda in kretnja kakor tudi obleka priprosta: Značajen in veren. V tem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Župan videmske občine je bil kakih 25 let in precej časa tudi načelnik okraj, cestnega odbora velikolaškega. Kajpada je bil tudi odbornik posojilnice in kmetijskega društva. Povsod je bil vesten in varčen gospodar. Naj počiva v miru blaga duša!
+ V Ljubljani je včeraj umrl g. Emil Medved,
mestni uradnik. Pogreb bo v soboto ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Nat v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Na zagrebški univerzi je opravil 23. t. m. profesorski izpit za srednje kmetijske šole okr kmetijski referent v Konjicah g. ing. Mirko Pe-ternel, rodom iz Velikih Lašč. — Iskreno čestitamo!
= Napredovanje. Za arhivarja VII. pol. skup. pri banski upravi v Novem Sadu je imenovan g. Franc Golob, banovinski ekonom VIII. skupine.
= Izpil so napravili za čin aktivnega inž. majorja tehn. stroke mornarice inž. kap I. razr inž. Vekoslav Trputec, josip Šretner in inž. Ivan Roj-nik in za čin akt. strojnega majorja strojni kap. I. razr. Ivan Hrabovski.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj rta prazen želodec kozarec naravne »Franz Josef grenčice«.
—	Občni zbor Pevske zveze — polovična vožnja. Občni zbor Pevske zveze bo v sredo, dne 3. junija po občnem zboru Društva orgnni-stov ob pol 11 v dvorani Rokod. doma. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem polovično vožnjo, ki velja od 1. do 5. junija za vse vlake in razrede z vseh postaj Dravske banovine. Vsakdo si kupi pri odhodu celo vozovnico in žel. legitimacijo. Vozovnica bo s potrjeno legitimacijo veljala za povratek, zato je pri dohodu
v Ljubljano ne smete oddati. Pozivamo zbore, da pošljejo zastopnike k občnemu zboru, ki bo ukrepal o zelo važnih zadevah. — Odbor.
—	Občni zbor Društva organistov za ljublj. škofijo se vrši v sredo, dne 3. junija. Ob 9 bo v cerkvi Srca Jezusovega sv. maša s petjem, nato pa zborovanje v Rokodelskem domu. Vsi prijatelji društva vabljeni.
—	Gospodinjska iola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani. Ko se je v začetku leta 1936 začelo delovanje te šole, se je pokazalo, kako velikega pomena je ta šola za hčerke nailh gostilni-
novice
čarjev, posebno pa podeželskih. Kajti z vedno večjim raztojem tujskega prometa in z vedno bolj naraščajočimi zahtevami gostov je potrebno tudi za naše bojoče gosbilničarke povečanje izobrazbe, da lahko zadovolje zahtevam sodobnega življenja. Šola posluje zaenkrat v zmanjšanem obsegu, saj je v njej samo 12 gojenk in traja sedaj prvikrat aamo 6 mesecev, toda namera, ki se bo gotovo izvršila, ker so že izpolnjeni vsi pogoji in izvršene vse priprave, je, da se pretvori šola, kot to najbolj odgovarja razmeram, v enoletno šolo, kateri bo priključen internat za gojenke, skupno za 24. Tako bo v šolskem oziru dovolj poskrbljeno, poleg tega pa se namerava uvesti tudi daljše praktično šolanje v kakšnem obratu. Šola je v Gostilničarskem domu v Ljubljani, ki prav dobro odgovarja svoji svrhi in v katerem se da uspešno delati. Uspehi šole so že sedaj lepi, kar je pripisovati vestnemu delu strokovnih učiteljic na šoli, ki se na vse načine trudijo Jati gojenkam vso potrebno izobrazbo. Pa tudi organizacija celokupne šole je dobra, saj se zanjo briga poseben odbor, ki vestno vrši svojo dolžnost. Vsekakor zasluži šola ppzornost mero-dajnih faktorjev, pa tudi njih podpore v dosego svojih ciljev.
Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje raba naravne
Franz-Josefove
grenke vode, zavžita zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljo Franz-Josefovo vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg S. br 80474/35.
—	10-letnica »Zupana Permeta jame«. Bin-košino nedeljo in ponedelejk obhaja »Zupana Permeta jama« 10-letnico odkritja. V teku 10 let se jama urejuje leto za letom, tako da je sedaj že zelo dobro urejena. Vhod v jamo je od strani skozi znano Ledenico in je vsakemu lahko dostopna. Obenem je jama povečana na dvakratno dolžino. S tem je jama pridobila mnogo zanimivosti. »Zupana Permeta jama« slovi že daleč po svetu. Ob priliki 10-letnice bo jama električno razsvetljena. Pri jami pa bo preskrbljeno za dobro kaprico in prigrizek.
—	Prešernova koča na Stolu je od danes naprej sialno odprta in oskrbovana. Planinci, po-setile najvišji vrh Karavank.
—	V Berlin bodo pohiteli v dneh od 1 do 16. avgusta t. I. številni Slovenci, da izrabijo ugodno priliko za ta izlet in si ogledajo te prireditve tudi od blizu. Udeleženci tega izleta si bodo ogledali poleg olimpijskih iger, športnih prostorov, organizacijo te edinstvene prireditve tudi druge zanimivosti in kraje, ki so na programu potovanja. Ker pa pripravljalni odbor za ta izlet najbrže ne bo izdal obširne knjižice v slovenskem jeziku za udeležence potovanja, priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani tistim, ki se lahko poslužijo nemškega jezika: Griebens Reisefiilirer Berlin und Umgebung (mit Beilage: XI. Olympiade 1936 — olvmpische Spie-le in Berlin) 260 strani s 12 zemljevidi in mnogimi tlorisi javnih poslopij in muzejev ter več slikami. Cena 42 Din. Knjižici je priložen tudi načrt Berlina s seznanom ulic in trgov. Mala izdaja tega vodiča pa stane samo 21 Din. — Priporočamo!
Ljubljana
Slava 40. pešpolka Triglavskega
Včeraj je 40. pešpolk »Triglavski« praznoval svojo slavo, h kateri so se zbrali vsi odlični vojaški in civilni predstavniki Ljubljane. Vojaki so pred vojašnico postavili dva okrašena mlaja, za slavnostne goste pa so na dvorišču postavili zelo okusno prirejeno lopo. Slovesnost se je vršila po srbskem obredu »slave« z rezanjem kolača, zahvalne molitve pa sta opravila tudi katoliški duhovnik in muslimanski hodža. Vojake je pozdravil in obšel divizi-jonar general gosp. Nedeljkovič. Zgodovino polka in pomen praznika je v klenem govoru podal gosp. polkovnik Bakič, ki je zastopal gosp. polkovnika Mačiča. V imenu kr. banske uprave se je slovesnosti udeležil podban gosp. dr. Majcen, škofijski ordinarijat je zastopal mestni župnik, kanonik gosp. dr. K 1 i n a r , mestno občino »g. mestni župan dr. Adlešičin podžupan dr. Ravnihar, univerzo rektor gosp. dr. Samec in univ. prof. dr. Luk man, finančno direkcijo gosp. finančni svetnik K o v a č i č. Zastopane so bile tudi ljubljanske gimnazije po svojih ravnateljih in druge prosvetne ustanove. Združenje dobrovoljcev je zastopal gosp. Prinčič, Zvezo strelskih družin podpredsednik M. Hajnrihar. Navzoča sta bila tudi ravnatelj tobačne tovarne direktor gosp. 11 i n in polkovnik v p. gosp. Andrejka, naš zaslužni vojaški strokovnjak, ki je v knjigi »Slovenci v desetletju« izčrpno opisal zgodovino jugoslovanske vojske v Sloveniji. Avtoklub je zastopal gosp. Palme.
Dopoldanska slovesnost se je zaključila s slovesnim pohodom polka in pozdravom poikovi zastavi, na kar je domačin gosp. polkovnik Bakič pogosti! zbrane goste. Ves čas je odlično sodelovala vojaško godba, ki je povzdignila praznik tega polka, ki je po vsej svoji zgodovini tako ozko povezan z usodo našega naroda. Gg. častniki jjolka kakor tudi častniki drugih vojaških edinic so ob tem prazniku jx>kazali vso dovršenost naše vojaške organizacije, po dekoracijah pa tudi vzgojen čut za lefioto in veliko družabnost. Pofvoldne se je na dvorišču vojašnice razvila nevezano vojaško veselje, kjer so vojaki pokazali, da je v naši vojski tudi smisel in prostor za zdrav humor
Ob tem prazniku polku tudi mi izrekamo svoje najiskrenejše čestitke z željo, da bi bil kakor v preteklosti tako tudi v bodočnosti trden branik varnosti naših meja in miru v državi.
^amm kino sloga Telef. 27-30 ■■p*
I Nepreklicno posledntlč ob 1«., 19-16 ln 2116 uri ■
I Cigan baron	|
0 Koncert »lepih gojencev zavoda za slepe iz Zagreba bo v Ljbuljani dnnes ob 20 v Filhar-monični dvorani. Okrog 20 slepih gojencev nastopi kot mladinski zbor, dalje v mešanem zboru, tlodalnem orkestru, tamburaškem zboru, nastopajo pa tudi kot solisti na klavirju, faqoiu in rogu. Spored prinaša dela domače in tuje literature. Vstopnice od 20 Din navzdol v Matični knjigarni.
© Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje članstvo in esperantiste k posetu koncerta slepih otrok, ki bo drevi ob 20 v dvorani Filharmo-nične družbe. Na sporedu sta 2 točki v espe-rantu!
O Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani
obvešča cenjeno občinstvo, kakor tudi svoje člane, da bodo brivnice in česalni saloni izjemoma na podlagi odobritve banske uDrave na binkošt-
no nedeljo 31. t. m. od pol osmh do dvanajstih odprti. V ponedeljek, 1. junija t. 1. morajo biti gori imenovani obrati ves dan zaprti. — Uprava združenja.
0 Opozorilo! Obveščamo cenj. gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 20 v Radion poslovalnici no Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, katere so čez dan zaposlene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo danes zvečer ob 20 v Radion poslovalnico
O Kino Kodeljevo bo igral jutri ob pol 9 »Malega polkovnika« (Shirlev Temple) in »Na polju časti« (Brigita Heim).
O Nesreča na barjanski cesti Včeraj dopoldne je 36-Ietni Ivan Hrovatin iz vasi Goričice pri Preserju peljal voz živega apna po Ižanski cesti in Perucijevi poti proti Ljubljani. Med vožnjo po jc padel z voza in obležal s hudimi poškodbami na glavi in po životu. Konj pa je šel dalje in se ustavil kakšnih 200 m daleč od kraja, kjer se je voznik ponesrečil. Reševalni avto je Hrovatina prepeljal v bolnišnico
© Kosilni siroj povzročil nesrečo. Na Barju ! se je že pričela košnja in tako je tudi posestnik i Vidmar iz Črne vasi št. 245 - vas spada še pod Ljubljano — včeraj pričel s košnjo s kosilnim strojem. Stroj je vodil posestnik sam, ki je mora! pač nadzorovati konja, zato ni opazil, da v visoki travi teče za njim njegov dveletni sinček Vinko. Otrok je vtakni! med košnjo roke v stroj, nato po obupno zakričal. Stroj mu je poškodoval obe roki in sicer najbolj občutno desno, nekoliko manj pa levo, obe pa v zapestju. Otrok bo najbrže ob desno roko. Malega ponesrečenca je' v bolnišnico prepeljal reševalni avto.
NOVOST ZA DAME
je najmodernejši aparat sedanjosti za trajno kodranje brez elektrike in brez žic. Strokov-njaško izvršuje na tem aparatu trajno frizer- i ski salon
FRANCHETTI ENGELBERT, Tyrševa c. 20,
vis a vis kavarne »Evropa« — novo vodstvo. ;
Obenem se priporoča za vsa v to stroko i spadajoča dela, kot specialno vodno ondulacijo, moderno barvanje las itd.
© Tatvina znamk. V nekem znanem ljubljanskem lokalu imajo filatelisti, to se pravi zbiralci poštnih znamk vsak teden redne sestanke. : Pri nekem takem sestanku je dosedaj neznan tat ukradel dr. Leopoldu Ledeniku 5 malih zvezkov raznih znamk, vrednih okoli 2000 Din. O filateli-stičnih tatvinah sicer mnogo čujemo iz širokega | sveta, skoraj nedvomno pa je, da je ta tatvina te vrste in tega obsega prva v Ljubljani.
© Električna kuhalna plošča (reša) mora v | vsako hišo. Kako se kuha na njej, vidijo gospo- J dinje ob 16 popoldne na Bregu 8. Vstop prost.
Maribor
□	Ordinacije, Na binkoštni ponedeljek bo podelil prevzvišeni gospod škof v stalni in župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika ob pol sedmih med sv. mašo izbranim gojencem duhovniškega semenišča v Mariboru prvo tonzuro. Je to svečani obred, po katerem se sprejme laik med klerike. Za njimi posveti gospod škof še ostiarije in lektorje v eksorciste in akolite. Rimsko katoliška Cerkev ima za mašniško posvečenje sedmero stopenj ali redov: štiri nižje redove; namreč: ostiariat, lektorat, eksorcistat in akolitat, ter tri višje redove: subdiakonat, diakonat in presbiterat. Pri delitvi eksorcistata izroči škof posvečencem s pomenljivimi opomini svete knjige zarotovanj in blagoslovil. Ko pa posveti eksorciste (zarotovalce) v akolite, t. j. služabnike cerkvene luči, jim izroči svečnike s svečo z opominom naj bodo in ostanejo tudi 6ami sredi teme sveta »otroci luči«. Stariši in botri, ki pripeljejo na binkoštni ponedeljek evoje birman-ce v Maribor bodo imeli izredno priliko, da prisostvujejo tega dne v stolnici obredom posveče-vanja.
□	Spored birmovanja v stolnici. Na binkoštno nedeljo bo ob 8. uri po slovesnem vhodu prevzvi-šenega nadpastirja cerkveni govor in slovesna pon-tifikalna sv. maša. Okrog pol 10. se začne birmo-vanje. Birmanci z botri naj se postavijo pred bir-movnnjem v vrsto ob klopeh presbiterija, obeh kapel in stranskih ladij, in sicer dečki na listni ali moški strani, deklice na evangelski strani. Po sredi cerkve, med klopmi, se ne bo birmovalo. Ko bo prva vrsta bi rmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili že dotlej birmani, se zberejo zopet v cerkvi k sklepnim molitvam in blagoslovu. Ob 11. se začne birmovanje znova. Ob koncu se bo dalo znamenje z velikim zvonom za sklepne molitve in blagoslov. — Binkoštni ponedeljek se začne sv. opravilo ob pol 10. Okrog pol 11. se začne birmovanje, ki se vrši po istem redu, kakor v nedeljo.
□	Vozni red ob priliki birme. Policija je določila za dovoz v stolnico sledeč vozni red: Iz I. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ulice, iz III. okraja brez izjeme in iz IV. okraja desno od Samostanske ulice je dovoz: Slovenska. Gosposka in Ulica 10. oktobra, odvoz pa: Gledališka ulica. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja brez izjeme, iz IV. okraja levo od Samostanske ulice je dovoz: Glavni trg, Stolna ulica, odvoz pa: Orožnova ulica. Ta vozni red velja za izvoščke, avtomobile in zasebne vozove.
□	Birmanska darila, ure in zlatnino, tudi na obroke, dobite pri grajskem urarju )anu. Na Bin-košti popoldne odprlo.
□	Pogoji za poravnavo spora. Včeraj smo že poročali, da je končala stavka v tekstilni tovarni Vlach v Rušah. Kakor smo doznali, je bil med delavstvom in lastnikom tovarne sklenjen sporazum na sledeči podlagi: Tovarna je dala popraviti stroje, da bo sedaj mogoče na njih več producirati, kakor poprej. Poleg tega dobi vsak delavec tri stroje, dočim je dosedaj delal na dveh. Z akord-nim delom bo mogoče delavcu na treh popravljenih strojih zaslužiti samo z mezdo toliko, kakor je prej zasluižl z mezdo in premijo. Dokler se delavci ne bodo privadili delu na treh strojih, jim bo podjetje izplačalo razliko med prejšnjim in sedanjim zaslužkom, in sicer v prvih 14 dnevih celo razliko, v drugih dveh tednih pa še samo pol razlike. Po enem meseecu pa se ta razlika .ukine in ostane samo akordna mezda. — Tovarna sedaj obratuje zopet normalno ter je zaposleno okrog 90 delavcev. V kolikor se bodo navedbe vodstva o višjem zaslužku izpolnile, bo pokazala šele praksa.
(J Tako je brata vrgel, da si je zlomil hrbtenico. V St. Janžu sta se znašla pri Alojzu Viher-ju njegova dva brata Franc in Ivan. Pri tem domačem prazniku sta se brata Ivau in Franc za šalo
metala in — pri tem padala po tleh. Ivan se je dvignil, Franc pa je negibno ležal, kakor nezavesten. Šele čez nekaj časa se je zavedel in prosil, da ga dvignejo. Prepeljali so ga na dom in poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima strto hrbtenico. Po petdnevnem bolehatiju je Franc Viher umrl.
□ Nobenih sledov. Preiskava o vlomu v Zadružno gospodarsko banko še ni spravila na dan nobenih razkritij. Policija še vedno zbira materijah Vloma je osumljena neka oseba, ki se je še nedavno mudila v Mariboru. Policija je izdala za njo tiralico.
Celie
0 Slava 39. pešpolka. Včeraj je celjski 39. pešpolk proslavil svojo slavo kot spomin na zavzetje Črne ob priliki koroške ofenzive leta 1919. K tej lepi domači slovesnosti celjskega polka se je poleg oficirskega zbora in vojaštva zbralo številno celjsko občinstvo, predvsem polnoštevilno predstavniki vseh uradov, korporacij in društev. Najprej se je pred spomenikom, ki je postavljen na dvorišču vojašnice v spomin padlim vojakom 39 pp. na Koroškem, vršila spominska svečanost, katero je opravil prota g. Bulovan. Sjiomenik je bil lepo okrašen. Po tej spominski svečanosti je častna četa oddala tri salve, pevski zbor je pa zapel Oj Doberdob. Sledil je obred rezanja kolača, katerega je opravil prav tako prota g. Bulovan. Sledil je katoliški obred, ki ga je opravil opat g. Jurak. Nato je j>a domačin polkovnik g. Nečak imel lep spominski govor o zgodovini in delu ter uspehih 39 pp. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nakar je poveljnik polka polkovnik g. Nečak sprejemal čestitke. Po tej slavnosti je bila na Dečkovem trgu parada celjske garni-zije. Te parade kakor tudi vse slavnosti so se udeležili tudi inšpektor pešadije, divizijski general g. Grgur Ristič, brigadni general g. Leon Rupnik in bivši poveljnik 39 pp. polkovnik g. Golu-bovič. Po paradi je bila v oficirskem domu za-kuska, popoldne pa na Glaziji vojaška zabava.
0 Sestanek fantovskega odseka KPD bo drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici. — Istočasno bo v Domu tudi članski sestanek SK Jugoslavije. Udeležba za članstvo pri obeh sestankih obvezna.
& Strelska družina v Celju ima vsako nedeljo streljanje na strelišču v Pečovniku. Začetek ob 9 in traja ves dan. Sobno streljanje je vsak petek zvečer v Celjskem domu.
& Žrtve dveh surovih napadov. V torek se je vračal 39 letni zidar v celjski bolnišnici Točaj Ivan iz Rožnega vrha v Šmartnem pri Rožni dolini z dela domov. Na poti ga je napadel iz maščevalnosti neki hlapec s palico in mu zlomil nosno kost. — Na Hudinji pri Vitanju so v ponedeljek zvečer napadli dva brata in sestra s plankami 68 letnega posestnika Založnika Matevža in ga poškodovali po glavi in desni roki ter mu zlomili levo roko. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
& Lahko-atletski meeting dijakov in dijakinj celjske drž. realne gimnazije bo danes ob 4 popoldne na Glaziji.
Mala Nedelja
Lep jubilej. V Moravcih je obhajala včeraj, dne 28. maja, 6voj 80. rojstni dan vzorna krščanska mati, vdova Marija Spindler, mati znanega posestnika in umnega kmetovalca Lovrenca Spind-lerja, župnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in novinarja Vekoslava v Mariboru. Kljub visoki starosti še vedno pomaga pri gospodinjstvu in pri vzgoji svojih vnukov. Bog jo še dolgo ohrani njenim dragim, ki jo vsi tako ljubijo!
Kamnik
Novi šolski odbor. Poleg predsednika, ki je vsakokratni župan, so bili imenovani še sledeči gg. odborniki: dekan Rihar Matej, dr. Matjašič Mavricij, dr. Vidic Fran, Mejač Avgust, Pavlic Anton in Oregorš Peter.
V okrajni kmetijski odbor je imenovan gosp. Štele Matevž, posestnik in mlinar na Perovem. Dosedaj je to funkcijo zavzemal g. Ravter )ozo.
Tokovina. Večkrat smo že izražali željo v naših listih, da bi bilo zelo blažilno v današnjih težkih časih za vse meščane, da se uvede pobiranje tokovine mesečno. Vsakdo bo lažje izpolnjeval to obveznost vsak mesec sproti. Doslej se je iokovina pobirala za dva meseca skupaj. Pričakovati pa je, da se bo v kratkem iztirjevala zaostala tokovina, ki znaša od 1. 1931 do uradne revizije v 1. 1935 nič manj kot 33.068.50 Din. Meščani se jezijo, ker se ni pobirala tokovina sproti in upamo da bo sedanja mestna uprava dovolila za zaostanke no tokovini obročno odplačevanje Bivša občinska uprava je v resnici stremela za tem, da si ohrani trajen spomin!
Litija
Osebne vesti Dolgoletni upravitelj banovin-skega veleposestva v Ponovičah pri Litiji g. Ludo-vik Rupelj je te dni zapustil svoje službeno mesto ter nastopil svoje novo mesto pri okrajnem glavarstvu ljubljanske okolice. Marljivemu upravitelju, kateremu gre v prvi vrsti vsa zasluga za ogromno delo, ki se je izvršilo na tem veleposestvu, odkar ga ima v rokah banovina, želimo v Ljubljani obilo uspeha in zadovoljstva ter se mu za vse dobro, kar je storil na tem mestu v prid našemu kmečkemu življu, prav srčno zahvaljujemo. — Mesto okrajnega podnačelnika je nastopil g. Bogomir Deu, k" je prišel v Litijo iz Logatca.
Prva smrt v naši novi župniji. Prva je v naši novoustanovljeni litijski župniji umrla 52-letna žena predilničarja gospa Rakar Marija iz »Stavb« po daljšem, mučnem bolehanju. Zapušča več nepreskrbljenih otrok, med njimi sina Tončka, znanega malega harmonikarja. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naie iskreno sožalje.
flubllansko otedalttfe
DRAMA: Začetek ob 20.
Petek, 29. muja ob 15: J utira in Maksimiljan. Izven,
Dijaška prelistava. Cene od 5 do 14 Dim. Sobota, 30. maja: Tiran. Izven. Globoko znižane cene
od JC) Din navzdol Nedelja, ,11. maja ob '20: Gozd. Izven. Globoko znižane
cono od ao Din navzdol. Ponedeljek, 1. junjia ob 20: Mladi pospnd ief. Inven Globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
OPERA: Začetek ob 20.
Petek, 29 maja: Zaprto. (Opera gostuj« v M ari bom!
Sevlljtki brivec.) Sobota. 30. maja: Hala Florammje. I»,ven. Znižane oone
od 24 Din navzdol. Nedolja. 31. maja ob 15: Amopot, kaj dela Andulat Izven. Globoko anižaine cone od H Din navzdol. — Ob '10: Scviljskl brivec. Izven. ZiHžnne cone od 30 l>Sm nnv7,do1. Ponedeljek, 1. jna-ija ob 30: Alda. Xžvč>u. Zuihniie ueua od 30 Din navzdol.
Naš tujski promet
Poslovno poročilo delniške družbe »Putnik«, družbe za potniški in tujski promet v kraljevini Jugoslaviji prinaša mnogo statističnih podatkov o našem tujskem prometu,, ki so sestavljeni na podlagi uradnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo, pa se drugače ne publicirajo, odnosno z velikimi zamudami. Pripominjamo pa, da smo splošne podatke o tujskem prometu pri nas že prinesli (tako za Slovenijo kot za celo državo) in služijo naslednji podatki za dopolnilo.
Odsek za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije ceni donos obiska turistov takole (v milij. Din):
	jugosl	inozemci	skupno
1930	277.0	328.3	605.3
1931	279.5	251.5	530.8
1932	276.3	216.6	492.9
1933	427.5	273.6	701.1
1934	502.0	209.1	811.1
1935	510.1	317.0	827.1
Iz teh podatkov je razviden velik pomen turizma za naše gospodarstvo, še bolj pa za našo plačilno bilanco. Do leta 1030 nam je inozemski tujski promet prinašal več kot notranji, toda za valutnimi krizami vsepovsod je tudi inozemski promet padel, od leta 1032 naprej pa se dviga tako številčno kot v donosu. Čeprav je število domačih obiskovalcev napram tujim v razmerju 1:3, njih nočnine v razmerju 1:1.4, znaša donos domačega tujskega prometa v primeri z inozemskim 5:3.
V naslednjem navajamo še statistiko inozemskih obiskovalcev po državah: za 1935 (v oklepajih so podatki za 1934):
Češkoslovaška 67.037 (59.302), Avstrija 56.827 (65.388), Nemčija 29.160 (25.365), Balkanske države 12 434 (11.3+1), Italiiani 11.784 (12.030), Madjan 11.712 (13.129), Poljaki 11.196 (8458), Francozi
Zunanja trgovina
po državah
Objavljeni so podrobni statistični podatki o glavnih državah, s katerimi trgujemo. Iz te statistike posnemamo tele najvažnejše podatke:
Izvoz v Italijo je v aprilu zopet padel in znaša polovico marčevega izvoza. Izvoz kot uvoz sta se razvijala sledeče:
april 1935 november december januar 1936 februar marec april
Iftroz je praktično brezpomemben. Trgovinska bilanca 'z Nemčijo beleži znatno izboljšanje v korist Nemčije. Tako je uvoz iz Nemčije narastel na doslej neznano višino, dočim je izvoz v Nemčijo zelo padel. O tem pričajo naslednji podatki v milij. Din:
uvoz	izvoz
april 1935	47.8	76.1
marec 1936	88.6	83.0
april 1936	81.0	54.9
-v"-' Tako je postala Nemčija nas najvažnejši uvoznik, dočim za nas zlasti radi padca marke nima več odločilnega pomena. Kot smo že včeraj napisali, je eden glavnih vzrokov poslabljšanja naše trgovinske bilance zmanjšanje izvoza v Nemčijo od marca na april za 28.1 milij. Din.
Povečanje nemškega uvoza je šlo največ v škodo Češkoslovaške, odkoder se je naš uvoz v aprilu zmanjšal, kar Je pa zopet razumljivo, saj tvorijo tekstilije naš glavni uvozni predmet iz ČSR, pa se je baš uvoz teh v aprilu zmanjšal. Podatki so naslednji (v milij. Din):
uvoz	izvoz
april 1935	42.7	71.3
marec 1936	78.3	67.0
april 1936	58.8	51.0
Te številke pa istočasno kažejo manjšanje našega izvoza v CSR, kar brez dvoma vpliva na obojestranske odnošaje.
Trgovina z Avstrijo je kolikortoliko stabilna in daje sledečo sliko:
izvoz
uvoz	izvoz
39.4	63.6
27.3	53.8
4.5	4.0
0.1	4.1
_	6.2
„	7.2
_	3.6
april 1935 marec 1936 april 1936
uvoz 40.3
44.1
34.2
44.4 50.9 43.2
8850 (5602), Angleži 7244 (7008), Amerikanci 3518 (3288), Holandci 2202 (1474), norijske države 2164 (1698), Belgijci 1196 (1870), ostale evropske države 8428 (8096), ostali 2785 (2133).
Poslovanje Putniha
Putnik izdaja znatne vsote za reklamo: v začetku svojega poslovanja leta 1924. je izdal 13.907 dinarjev, pa je ta vsota narasla od 1930 nu 2.33 milijona dinarjev, kasneje Je padla 1931 na 1.27, leta 1932. celo na 1122 milij., nato pa ee je stalno dvigala in dosegla leta 1984 . 2.7, lani že 4.08 milij. dinarjev. Letna naklada propagandnih izdaj Put-nika je narasla od 1934 na 1935 od 653.000 na 713 tisoč izvodov.
Družba živi največ od prodaje voznih kart ter je prodala lani voznih kart za 121.2 (1934 121.93) milij. Din, od teg je prodala jugoslovanskih železniških voznih kart v inozemstvu za 42.95 (39.5), v tuzemstvu pa za 47.55 (52.9) milij. Din.
Iz bilance družbe je razvidno, da je družbi uspelo lani znižati svoje upnike od 16.35 na 6.26 milij. Din, zaradi zmanjšanja dolga državnim železnicam, na drugi strani pa so se najbrže zaradi točnega obračunavanja zmanjšali tudi dolžniki od 18.36 na 12.2 milijona. Povečala se je tudi likvidnost družbe. Družbena glavnica znaša 0.6, družbeni fondi pa eo narasli od 2.77 na 7.22 milijona dinarjev, zaradi ustanovitve dveh novih fondov (med njimi fond za osnovanje in vzdrževanje zastopništev v inozemstvu).
Poleg provizije za prodane železniške karte so znatni dohodki družbe od deviznega poslovanja. Tu pa moramo grajati, da družba ne sestavlja več tako preglednih računov zgube in dobička, posebno kar se tiče donosa. Pri skupnem donosu 14.35 (15.12) milij. znaša čisti dobiček 1.62 (1.49) milij. dinarjev in znaša dividenda zopet 5 odstotkov.
Še preglednejšo skupno sliko pa nam daje naslednja statistika, ki nam kaže pregled trgovin še drugih držav z našo državo.
Tako je v prvih 4 mesecih letos znašal naš uvoz (v milij. Din, v oklepajih podatki za 4 mesece 1935): Nemčija 297.8 (158.2), Češkoslovaška 251.7 (129.4), Anglija 165.3 (103.4), Avstrija 146.9 (136.1), USA 81.5 (57.8), Madjarska 43.3 (35.2), Francija 52.8 (56.0), Belgija 40.1 (20.3), Švica 33.6 (32.1), Ilolandija 18.1 (14.2). Uvoz iz vseh držav je narastel razen iz Francije, kjer pa mislimo igra vlogo tudi manjša repatriacija zlata, ki se izkazuje v statistiki našega blagovnega prometa.
Izvoz pa je bil naslednji: Nemčija 292.0 (216.8), Češkoslovaška 180.9 (199.8), Avstrija 174.5 (164.2), Anglija 78.3 (56.7), Belgija 71.9 (32.8), Madjarska 66.7 (40.0), Grčija 40.8 (28.0), USA 29.7 (104.2), Francija 28.7 (14.3), Švica 27.6 (35.7), Italija 21.1 (234.6). Izvoz se Je zmanjšal za USA, Češkoslovaško in Švico.
Zapuščinske pristojbine
V članku pod naslovom: »Izrodki davčne prakse pri odmeri zapuščinskih pristojbin«, ki ga je prinesel »Slovenec« dne 24. maja t. L, se pisec upravičeno pritožuje nad nevzdržnimi razmerami, ki nastopijo za tistega, ki podeduje kakšno hranilno knjižico zaščitenega denarnega zavoda.
Naravno je, da mora davčna uprava predpisati dedno pristojbino od podedovane vloge, naložene n a hranilno knjižico, in to iz razloga, ker so tn ostanejo vloge po svoji minimalni vrednosti polno-veljavne in se z nobeno uredbo niso nikdar napram nobenemu denarnemu zavodu devalvirale. Vprašanje ostane le, ali nam morda ne nudijo že sedaj veljavni predpisi dovoljne pravne podlage za to. da si dedič izposluje administrativnim potoin — potom pravomočno vložene prošnje — odlog plačila predpisane dedne pristojbine, ne da bi bilo nujno potrebno izprenieniti taksni in pristojbinski pravilnik. Ta, sedaj veljavni pravilnik iz 1. 1923. res ne predvideva te možnosti. Tod« pomisliti moramo, da zapuščinske ali dedne pristojbine v naši državi še niso izenačene in da bo moglo priti do izenačbe šele tedaj, ko bo enotni državljanski zakonik veljaven. Dotlej pa morajo v posameznih pravnih področjih veljati in se dosledno tudi izvajati stari — partikularni — zapuščinski predpisi. V pravnem področju Slovenije in Dalmacije velja v polnem obsegu pri6tojbinska novela od 15. septembra 1915, drž, zak. št. 278, kolikor niso nekatera posamezna določila izrečno razveljavljena ali izpremenjena s pozitivnimi predpisi. . Navedena pristojbinska novela, ki predvideva I v svojih ponatankostih vse mogoče primere de-
dovanja,, nam nudi dovolj pruvne osnove, da moro dedič si iz|>oslovati odlog plačila dedne pristojbine za one podedovane dobrine in terjatve, katerih likvidnost (zapadlost izplačila) še ni podana. Saj vendar podedovane knjižice v današnjih razmerah ne more nobeno upravno ohlastvo in tudi ne sodišče smatrati za gotov denar, kakor je bito to v navadi v prejšnjih časih, marveč Jo mora traktirati za to, kar v sresnici je, to je, za legitimacijo na denarno terjatev. Ako gremo iz tega stališča, potem se pač mora že na osnovi citirane prjstojbinske novele doseči vsaj odlog plačila, če že ne odlog odmere — dedne pristojbine dotlej, da postane terjatev likvidna, t. j. izplačljlva.
To je v sedanjem finančno-upravnem postopku mogoče doseči tem prej, ker je sedanja vlada zavzela stališče, da so pravna sredstva — brez predhodnega vplačila pristojbine — dopustna v vseh taksnih in pristojbinskih zadevah, ako gre za njih odmero.
Pri tem pa moramo žal javno priznati, da so predpisi pristojbinske novele v splošnem, kakor tudi v strokovnih krogih mnogo premalo poznani in da ni čuda, ako na tem področju mnogokrat v škodo stranke kaj spodleti.	S. š.
9tri$e bo konec
šele tedaj, ko bodo domači denarni zavodi zopet neovirano poslovali; že sedaj si pa trgovec ali obrtnik lahko izboljša položaj, ako pravočasno in v najbolj razširjenem časopisu seznanja svoje odjemalce s svojo zalogo in nizkimi cenami.
"Beden bliinjega Velesejma
in pa dnevnik
»Slovenec"
Vam nudita za to najugodnejšo prilikol
Vlaročite oglase pravočasno.
Skoda vsakega izgubljenega dne!
Zborovanje vinogradnikov v Brežicah. Vinarsko društvo za dravsko ban. bo imelo svoj letošnv občni zbor v soboto dne 6. junija 1936 ob 17. v Narodnem domu v Brežicah. V nedeljo dne 7. junija 1936 ob 9. bo istotam vinarski kongres s sledečimi referati: 1. Važnost selekcije v vinarstvu in načrt organizacije selekcijskega dela. Poroča g. inž. Serg. Goriup, kletarski nadzornik pri kr. banski upravi v Ljubljani. 2. Kupčija z moštom in vinom. Poroča g. Anton Šega, ravnatelj kmetijske šole v p. v Ptuju. 3, Gnojenje vinogradov. Poroča g. inž, Ivo Zupanič, ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. 4. Vinogradniške razmere na Bi-zeljskem in na Dolenjskem. Poroča Fran Kerin, posestnik, Sv. Križ pri Kostanjevici. Po kongresu bo otvritev vinske razstave združene z vinskim sejmom, ki jo prirede združene Vinarske podružnice brežiškega in krškega okraja v Narodnem domu v Brežicah. Razstava bo trajala 7. in 8. junija.
Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic sprejema do 2. junija ponudbe za dobavo mavca, krede, kleja, konsistentne masti, terpenti-novega in kostnega olja. vazeline, gladilnega platna, pleskarskih in belilnih čopičev. lesenih držajev za kladiva, krampe in lopate, gradla za zavese, merino-platna in vrvice za zastore. 1500 kg pisanih krp, umetnega strešnega škrilja, terasfalta in strešne lepenke, zidne in strešne opeke ter nadomestnih delov za zapornice.
Licitacija. Dne 29. maja bo v intendantun dravske divizijske oblasli v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 2250 kg kavinih konzerv.
Dne 25. junija bo pri ekonomskem odseku ravnateljstva pošte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2 ofertalna licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin.
Lastni dom! Ta misel vas je gotovo vodila, ko ste garali in varčevali vse svoje življenje. Ko I pa ste si prihranili dovolj, da lahko z.acncie z 1 gradnjo, vas prevzame nova skrb; kako naj ta j dom izgleda in iz kakega materijala bi ga bilo i najprimerneje zgragiti. »Ljubljanski velesejem« ' od 30. maja do 8. junija vam bo svetoval! Na posebnem oddelku za stavbarstvo bodo razstav-j ljeni in praktično predočeni vsi pripomočki in izsledki moderne gradbene tehnike.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB.
Društvo »Živalca« hoče s svoio razstavo na Ljubljanskem velesejmu og 30. maju do 8. junija zainteresirali naše ljudi za rejo onih vrst tli plemen malih živali, ki bi motile res nuditi uspeh in dobiček. V poštev za io prihajalo: perutnina, kunci plice pevke itd., ki jih bodo obiskovalci velesejma videli v ogromni izbiri na razstavi »Živalce«.
Ker so se za avtomobilsko razstavo na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maju do 8. |unija, naknadno priglasili številni novi razstavljalci, objavljamo ponovno seznam glavnih avtomobilskih znamk, ki bodo razstavljene. Posetniki in interesenti bodo tako imeli popolnejši pregled velike izbire, ki jim jo nudi velesejmska razstava avtomobilov. Od najelegantnejših Airokih limuzin, luksuznih odprtih voz, malih poslovnih avtomobilov, udobnih izletniških, do tovornih vozil, raznovrstne ja-kosti, oblike in cene: Adler, Amilcar, Austro-Daim-ler, Bedlord, Blitz, BMW, Buick, Cadillač, Chevrolet, Chrysler, DKW, Ford, GMC, Graham-Paige, llanomag, Harvester, Horch, Hudson, Lnternatio-nal, Krupp (Diesel, Junkers-Diesel), La Salle, Mi-this, Mercedes-Benz, Morris, Olsmobile, Opel, Ply-mouth, Pontiac, Praha, Puch, Renault, Sacks, Sau-rer, Steyr, Škoda, Terraplane, Vauxhall, Wandcret itd.
Borza
Jutri premiera prekrasnega velefllma, kakršnih )e gledala Ljubljana le prav malo!
Hl^jlJ^j Luise Ulrich	Toliko lepote, srca, ljubkosti in topline še ni bilo doslej v nobenem filmu ! Ljubljana bo z nav-
LUIS6 Uiricn	luutvu Jt^puic, dita, Ijuunuau iu iwpiuxt ot ui	v	»••
Adolf Wohlbruck dušenjem sprejela ta film in še dolgo govorila o niem ! Premiera jutri
KINU UNIONU
Dne 28. maja 1930.
Denar
V zaseunem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski bor/i neznatno popustil na 9.14—9.21, na zagrebški pa na 9.12—9.22, na belgrajski pa na 9.13—9.23. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 do 30.35, v Belgradu 30.03—30.73. Angleški funt je ostal v Ljubljani neizpreinenjen na 2-19.20- 250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.8250 do 6.9250. Nemški čeki so narasli v Ljubljani na 13.38 do 13.58, v Zagrebu pa ua 13.30—13.50, za ultimo junija 13.30—13.50, ta medio in ullimo julija 13.2250-13.4250, v Belgradu so notirali 13.380,) do 13.5895.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o ni. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2H78.8« 0993.45 Berlin, 100 mark ...... 1756.0«—1709.95
Bruselj, 100 belg...... 744.54— 719.60
Curih, 100 frankov...... 1424.22—1481.2SI
London, 1 funt.......219.19— 221.25
Newyork, 100 dolarjev .... 4374228—4110.59
Pariz, 1(X) frankov...... 290.23— 291.66
Praga, 100 kron.......1H2.IH— 183.58
Celotni promet na zagrebški l>orzi je znašal brez kompenzacij 1,806.171 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.37875, London 15.425, Newyork 309.625, Bruselj >2.33, Milan 24.35 Madrid 42.225, Amsterdam 209.15, Berlin 124.00, Dunaj 56.25, Stockholm 79^55, Oslo 77.50, Kopeli-hagen 68.90, Praga 12.80. Varšava 57.90, Budim peš ta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešti-2.50, Helsingfors 6.80, Buenos A i res 0.855.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo (H3.25). agrarji 48—40, vojna škoda promptna 860 den., 'begluške obveznice 6775 den., 8% Blerovo |>osojilo 83_84, 1% Blerovo posojilo 73.25—73.50 (78.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 84.50 den., 7% stab. posojilo 82 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80.50—82.50 (81.50), agrarji -18 den., vojna škoda promptna 858—368.50 (357), 6. 361» den., I begluške obveznice 64—65 (64), 8%Blerovo posojilo 1 f<3.50—84, 7% Blerovo posojilo 73.50—84, 1% poso-I jiio Drž. hip. banke 83.50—85, 7% slab. pos. 81.75 denar. — Delnice: Prav. agrarna banka 220—222, Trbovelja 125 den., Osj. sladk. tov. 150 blago.
Belgrad. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 82—83 (83), vojna škoda promptna 358 do 358.50 (358.50, 358), begluške obveznice 67.50 do 67.75 (67.75); 65.90 den., 8% Blerovo posojilo 83.25 —83.75. 7% Blorovo posojilo 83.18 den.. 7% posojilo Drž. hip. banke (85), 7% stati. pos. 83 do 83 50. — Delnice: Narodna banka 0325 bi., Priv. agrarna banka 223.50-224.50 (224, 223).
Žitni trg
Novi Sad. Borza zaprla.
S
Kulturni obzornik
Reciiacijski večer
slovenske lirike
Včeraj zvečer se je vršil v dramskem gledališču recitacijeki večer povojne slovenske lirike, s katerim so se prireditelji poklonili spominu tako zgodaj umrlemu pesniku Srečku Kosovelu na predvečer desetletnice njegove smrti. Poudariti moramo, da se je občinstvo v velikem številu udeležilo te spominske svečanosti, zlasti mlajši rod, ter je tako dokazal, da zna tudi današnja mladina elaviti e s n i k a. Uvodno besedo je podal Bogomir . atur, ki je v pesniških in slikovitih primerah ter tudi s pojočim glasom označil Kosovelov pomen za slovensko pesem ter ga označil za »centralno postavo povojnega slovenskega pesništva«. Mi je nato recitiral več Kosovelovih pesmi. Z veliko ljubeznijo je podajal Srečkovo pesem, sicer morda preveč patetično, brez končne kadence, da je melodija kot utrgana zvenela dalje, vendar sino mnenja, da bi lahko dal boljše kajti »Balada«, »Materion srce« niso med njegovimi najboljšimi pesmimi, poleg tega pa je druga še parafraza bretonske narodne. Pogrešali smo njegovih predsmrtnih sonetov. — Za njim je nastopil Miran J a rc, ki je bral — ne z dovoljnim spoštovanjem do samega sebe — samo iz svoje zadnje zbirke »Novembrske pesmi«, ki pa zaradi prevelikih razumskih prvin niso dobilo med občinstvom resonance. Vse drugačna je socialna pesem Toneta S e 1 i š k a r j a , ki se lije preko verzov v širok ritem, da s kontrasti vpliva kot stilizirana pesem v prozi. Recitator je dobro podal evoje izbrane pesmi. Kot tretji je nastopil Anton Vodnik, ki je poleg nekaj starejših pesmi recitiral same nove, še nepriobčene stvari, v katerih se kaže izrazito nova pot. Njegova pesem je velika umetnost, sicer še iz ekspresionističnega Juha. ie im močno cmoclOtinlna in dobiva že monu-
mentalne oblike prav v načinu vaških platen Toneta Kralja. — Za to prvo povojno generacijo je bil kratek odmor, na kar je nastopil mlajši rod. Prvi Edvard Kocbek, ki je bral iz zbirke »Zemlja«, morda preveč intimno za sebe, pa tudi premalo izbrane stvari — pogrešali smo njegovo ljubavno in socialno liriko — s katero bi bolj vžgal. Pač pa je Božo V o d u š e k dramatično podal svoje — deloma aforistične sonete, po gradnji spominjajoče na Prešerna in sploh 11 romansko renesanso. Največ vidnega uspeha je žel Mile Klopčič, deloma zaradi naturalističnih izrazov, vendar pa tudi zaradi močnih pesmi, med katerimi pa je »Razgovor med otrokom in materjo« vse preveč čuvstveno kramljanje in preveč župančičevsko posneta, da bi mogla biti izrazita pesem. Dobro ee je predstavila Vida Tauferjeva z nežno, res žensko poezijo, ki ni globoka, je pa čuvstvena in topla. Zaključil pa je recitacijo Bogomir F a t u r, katerega »Serenada je res čudovita pesem, z močnim disakordom socialne bede in vere v novo pravico. Njegova pesem Je tudi med najlepšimi in najpopolnejša ter dobiva že tudi barvo in zvok.
Tako je večer dal lep prerez povojne slovenske lirike ter je bila očitna razlika med prvo in drugo povojno generacijo. Če je prva pesnila bolj iz idejnih emocij, oblikovala z večjo skrbjo metaforo in vizijo, je druga zapela iz preprostih realnih gledani in čutnih odnosov do sveta, ter je prozornejša, pa bolj uklenjena v ozko formo, ponavadi že dano s sonetom, s skrbjo — ne za metoforo, temveč bolj za rimo. Videti pa Je bilo, da je drugi rod imel več odziva med občinstvom. — Lep večer je sprožil veliko problematiko, tako Srečka Kosovela kot vee povojne lirike, ki je preveč ogromna, da bi Je mogel na tem mestu vsaj nakazati.	tr
td
Umetniška razstava v Mariboru
Pretekli četrtek je bila v Mariboru v kazinski
dvorani otvorjena razstava del slovenskih umetnikov, zbranih ir. salona A. Kosa v Liubljani. Raz-
stavo je otvoril Franc Tratnik in pozdravil številno občinstvo, ki je tako po daljšem presledku spet imelo priliko, da se razgleda po zadnjih tvorbah naše likovne umetnosti, v kolikor se pač to v tukaj danem okvirju da. Na malem in neprimernem prostoru je bilo ipak pokazanih 17 slikarjev in kiparjev, z namenom, da najde čim več del svojo pot v domove mariborskih kupcev in da vzdrži naša likovna umetnost z meščanstvom še to malo, kar je ostalo medsebojnega stika. Zato pribijemo z veseljem, da zanimanje za letošnjo razstavo napram prejšnjim prireditvam ni popustilo v ničemer.
Če je bil član zadnje Kosove kolekcije v Mariboru Jama, tedaj je to letos nedomno Karla Bu-lovčeva-Mrakova, Tukaj jo vidimo prvič, tako, in sicer danes, ko so zmedene polemike za in proti njej že pozabljene in ko si je med tem našla svoje priznanje in sloves že izven meja svoje ožje domovine. To, kar razstavlja, zadošča, da ai ustvarimo najbolj ugodno prepričanje o njej, več, da smo Slovenci za veliko in pristno umetniško silo bogatejši in slepi, če je ne vidimo. Njena posebnost leži prav v originalnosti reševanja formalnih problemov in v neposrednosti najčistejšega umetniškega izražanja, tako da združuje obe plati v en sam sintetični akt likovnega upodabljanja. OJkar jo poznamo, vemo, koliko odkritosti in globine smo našli na njenih kompozicijah, baš to je bilo, kar ie izzvalo filistrski odpor na drugi strani, — tokrat pa smo v resnici presenečeni nad tolikšno dovršenostjo med notranjim in zunanjim delom njenih kompozicij. Take skladnosti še Bulovčeva preje ni poznala. Zdi se, da je forma intenzificirana, povezanost strožja in luč rembrandoveko oduševljena. Torej program v nam doslej nepoznani smeri. Razstavila je dva kipa in »tiri risbe. Med ostalimi bi omenili kot znamenitost Groharjeve Vrbe in Jakopftevo olje Pri klavirju iz iste dobe. Izredno lep je Jakopičev vlažnik med delavci. Med najboljšimi deli te razstave je Tratnlkova oljna kom- ' pozicija ženske figure, ki razodeva izredno harmonično združitev plastičnega realizma in barvne sli-
kovitosti. Žagarju se pozna tako grafična stroka njegovega strokovnega ambijenta kakor tudi življenje v socijalno tendenčni Belgiji, od koder je kot grafik prinesel najpozitvinejše elemente omenjenega kroga: jasnost in iskrenost. Odličen je Sternenov ženski polakt, dokaz njegove neizčrpne slikovitosti, polne in razgibane do viška. Vavpotič Ivan prinaša rože in steklo z refleksi in opali, stvari, ki so mu od nekdaj pri srcu, Vavpotič Bruno pa akvarelirane pokrajine. Seškove marine «o ie poznane, prav tako Pavlovčeve rože in deloma Sedej. Izredna je Pavlovče-va pokrajina in tudi Se-dejeva olja so s tako umetniško ambicijo dognana in dovršena dela, da nam za program tega dece-nija sigurno zadoščajo: Tiha in neumorna marljivost v stremljenju po sebi in svetovnem razgledu, V tej družbi je Slapernikov talent tretja rast. Č»« bi že bil, da bi videli vso imenovano generacijo, zbrano na kolektivni razstavi. Sicer bi pozabili, da imajo razstave v prvi vrsti umetniški pomen v pravem smislu besede.	F. 8.
Gostovanje tenorista Rijavca
Te dni je gostoval pri nas v naslovni vlogi Verdijeve opere »Trubadur« naš priznani In priljubljeni tenorist Josip Rijavec. Ta Verdijeva umetnina je s svojo belkantistično siiovjo, s svojimi zanesenimi arijami iti s svojo romantično razgibano čuv-stvenoatjo prikladna dovolj, da je mogel pevec v njej sprostiti vse znane odlike svoje pevsko umetnosti. Tako nam je bilo dano užiti zopet lepote mehko barvnega tenorskega glasu, ki je zlasti prikladen lirskemu občutju, ki pa s posebnim prizvo kom zmaguje tudi napeta dramataka razpoloženja, pa je pri vsem pokoren zakonom estetskih vrednot kljub temu, da se mu mladostna prožnost hoče že polagoma izmikati. Občinstvo ga je hvaležno in pri srčno pozdravljalo. — Predstava sama pa Je bila z raznih strani nekoliko »razglašena«.	V. U.
Knve orinSke pomole so zgradili v NcwYorku, da bosta ob niih mogli pristajati dve največji ladji sveia, francoska »Normandie« in angleška »Qucen Mary«
Šolarski izlet v smrt
31 šolarjev utonilo
Stare tanke je angleška armada izločila iz uporabe. Te ianke, ki so slali ležke milijone, sedaj razdirajo in jih bodo prodaii za staro železo
Blizu malega moravskega kraja Rakvice ob feki Taji se je v torek 26. majnika zgodila strašna nesreča, pri kateri je doletela smrt 31 šolarjev, 1 učitelja in 1 voznika.
Kakor je dandanes menda ic po vsem svetu navada, so tudi učenci češke ljudske šole v Rak-vici odšli na izlet v gore na oni strani reke Taje. Izlet je bil sklenjen že preteklo soboto. Da bi se mogli izleta udeležiti vsi, tudi revnejši učenci, je ačiteljstvo naprosilo nekaj premožnejših kmetov, da bi otroke vozili na svojih vozeh. Tako se je tndi res zgodilo. Šolarji so bili seveda pod vodstvom svojega učiteljstva. Izleta se je udeležil sam ravnatelj, z njim pa še nekaj mater šolskih otrok. Ob 7 zjutraj so odpeljali vozovi iz Rakvice ter so bili namenjeni v Spodnjo Bistrico onstran Taje. Cez reko pa ni mostu, ampak vozijo čeznjo samo z brodovi. Ravno tam pa, kjer se cesta nagne v reko, je voda precej široka in deroča, ker je blizu tam jez. Na tem kraju je Taja kakih 50 m široka. Že dolgo let študirajo, da bi tukaj napravili most, vendar se to doslej še ni zgodilo, čeprav gradivo sa most že več let leži v bližnjem gozdu pripravljeno. Brod, ki vozi ljudi in vprego čez reko, je last mlinarja Jožefa Veverke. Ta pa ima brod v najemu. Opravljata ga brodnika Jožef in Ana Šuster. Doslej tamkaj še nikdar ni bilo
Nekako ob tri četrt na oeem zjutraj je osem naloženih voz pripeljalo šolarje do broda. Najprej je skočilo na brod prvih 30 šolarjev, katere je brodnik naglo prepeljal na drugo stran reke. Ko se je vrnil po drugo partijo, so zapeljali na brod kmečko vprego z dvema konjema. Zraven tega pa je poskakalo na brod še kakih 44 do 45 otrok. S temi otroki sta se vozila dva učitelja. Ko se je brod začel pomikati od brega proti drugi strani, ja eden izmed učiteljev prijel konja za brzdo, da se ne bi premikala. Toda voznik je učitelju rekel, da je ta skrb nepotrebna, ker sta konja va-tepa broda ter se ne plašita. Ko pa je bil brod Se wedi reke, sta se konja začela nemirno premikati ter riniti nazaj. Mogoče, da je otroški živ-žav konja res malo zbegal. Ker pa sta konja ■»oj vos porinila nazaj, se je s tem brod na eno stran močno potopil v vodo. Voda je takoj segla otrokom do členkov. Brodnik je uvidel nevarnost ter je velel vsem, naj krepko poprimejo za vodilno vrv, da bodo brod prej spravili v ravnotežje in proti bregu. Oba učitelja sta z otroci res krepko zagrabila za vrv, toda na brod je voda vedno bolj silila. Otroci so bili kmalu do pasu v vodi.
Nastala je takoj velika panika. Otroci so se začeli v strahu prerivati in vpiti. V tem se je med prerivanjem brod res nagnil in prekucnil. Osem otrok se je prijelo za železno vodilno vrv. Z njimi ao se držali vrvi še brodnik in oba učitelja. Toda tri otroke in oba učitelja so močni valovi narasle reke potegnili z vrvi ter jih vzeli s
seboj. Tako so se od teh za enkrat rešili le brodnik in pa pet otrok. Učitelj Novotni, ki je padel v vodo, je plaval in se tako rešil na breg. Drugi učitelj in pa trije otroci so pa utonili.
Med tem je seveda nastalo strašno vpitje. Na onem bregu je neka gostilna, od koder so takoj hiteli ljudje na pomoč. Iz gostilne je bil strašen pogled na reko in oba bregova. Na obeh bregovih reke so stale gruče jokajočih otrok, sredi narasle reke pa se je prekopicevalo kakih 40 otrok in dva konja. Na desnem bregu je stala neka učiteljica in mati, katera je zdaleč morala gledati, kako se sredi reke bori s smrtjo njena hčerka. Mnogo otrok se je oprijelo lesovja potapljajočega se broda, ki se je na mestu, kjer je bil privezan, sukal v vodi sem ter tja. V vodi so se otroci obupno borili za svoje življenje. Komaj se je kje iz vode pokazala otroška glavica, že je znova izginila v valovih.
Učitelj Novotni, ki se je srečno rešil na breg, je naglo odvezal čoln in z njim odrinil na reko. V najkrajšem času je pobral iz vode v čoln 15 otrok. Ker pa je bila voda zelo deroča in čoln zelo obtežen, ga ni mogel več spraviti h kraju, ampak ga je struja zanašala proti jugu. Pri tem je voda preobloženi čoln obrnila in vseh 15 otrok je izginilo v valovih. Novotni sam se je komaj rešil s plavanjem in je s seboj prinesel na suho le svojo 9 letno hčerko. Ni pa mogel sam iz vode, ampak so ga morali potegniti, ker je bil ves izčrpan. V tem so priskočili na pomoč na eni strani ljudje iz gostilne, na drugi strani pa vozniki, ki so čakali na onem bregu. Posrečilo se jim je rešiti več otrok, ki so pa bili zelo obtolčeni in vsi premraženi. Šolski vodja je zaklical otrokom, ki so se premetavali v vodi okrog broda, naj se krepko primejo lesovja. Vendar je večina potonila, preden so jih rešili. Od 45 otrok, ki so bili na brodu, so jih z velikimi napori rešili le 14, 31 otrok pa je izginilo v mrzlih valovih reke Taje.
Žena orožniškega stražmojstra Lukeža je morala z brega gledati, kako se njena 9 letna hčerka krčevito oprijemlje lesovja na brodu. Vsa brez upa je klicala hčerki, naj se dobro drži. Toda punčki so omagale moči in izginila je v valovih pred očmi svoje matere. Oba konja, ki sta bila vprežena v voz, sta tudi utonila, ker nista mogla plavati, ker sta bila vprežena. Z njima je utonil tudi voznik, ki je vozil. Vse okolice se je polastilo veliko razburjenje. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz okoliških vasi ter 20 orožnikov. Začeli so iskati trupla utopljencev. Šele ob 3 popoldne so našli oba utopljena konja. Ob 5 popoldne pa so našli truplo prvega dečka, sinčka žandarmerijske-ga štabnega stražmojstra iz Rakvice, učenca 4. razreda.
Rakvica je malo češko mestece na južnem Moravskem ob železnici Brno—Lundenburg. Šteje 2400 prebivalcev in 580 hiš.
V velikih mestih, kjer je avtomobilski promet posebno velik, si močno prizadevajo, da bi pešce navadili na disciplino pri hoji po ulicah, ker je po dosedanjih skušnjah v velikih mestih marsikake nesreče kriv pešec sam. V Londonu pa se je ustanovila družba angleških pešcev, ki hoče z velikopotezno propagando občinstvo vzgajati k disciplini in pozornosti pri hOji po ulicah.
Lansko leto so avtomobili v Londonu do smrti povozili 6500 ljudi. Zaradi tega je londonska zveza pešcev sklenila, da bo to dejstvo uporabila pri svoji propagandi. Napravili so male letake, na katerih je bil naslikan angleški policist, ki pravkar dviga s tal krvavo in mrtvo truplo otročiča, katerega je bil pravkar povozil avtomobil. Pod to podobo so dali natiskati z debelimi črkami: >So-ferji! Pazite! Prihodnja žrtev bi utegnila biti vaš otrok! Vsakega izmed nas more zadeti nesreča!< To propagando pa je zveza šoferjev zelo zamerila. Organizirani šoferji so se zaradi tega pritožili pri prometnem ministru, češ, da zveza pešcev v svoje propagandne namene uporablja malo vzgojna •redstva, ki celo morejo škodovati vsemu prometu.
Toda angleški prometni minister je izjavil, da ae mu taka propaganda zdi vendarle dobra in da je treba smisel za vzajemnost, katera je v tej propagandi izražena, le pohvaliti. Minister je rekel, da ima pogled na povoženo otroško trupelce lahko veliko vzgojno vrednost in večji uspeh, kakor pa vsa predavanja in vse statistike.
Ribe prevažajo z letali
Med mestom Sables d'01onne in med Parizom no vpeljali redni letalski promet, ki bo imel skoro edino to nalogo, da bo še isti dan prevažal na pariški trg ribe, katere so zjutraj v ondotnem jezeru ujeli.
Prvi dan so v jezeru pri Sablesu ujeli 22.200 manjSih rib, katere so spravili v zaboje, te pa takoj naložili v pripravljeno letalo. Letalo je ob 1 popoldne odletelo iz Sablesa in bilo ob pol 4 v Parizu. Tam so bili pripravljeni trije avtomobili, na katere so naložili zaboje z ribami. Ti avtomobili so naglo odpeljali ribe v Pariz, kjer so jih izročili naročnikom. Sedaj bodo ta promet vzdržavali vsak dan, tako, da bodo Parižani lahko še isti dan zvečer uživali sveže ribe, ki so bile zjutraj ujete.
»Tale kanarček ie pa močno zelen.«
»Oh, nič ne marajte za to, gospa, na solncu bo kaj kmalu dozorel.«
*
»No, draga gospa, ali je vaš mož vzel zdravila, katera sem mu zapisal?«
»Spočetka jih ni maral. Odkar pa jih skupaj jemljeva, pa že gre.«
*
Gospodično Tinko je obiskal njen zaročenec, katerega bo predstavila danes svojemu očetu.
»Papana,« pravi gospodična Tinka svojemu izvoljenemu, »bo zelo veselilo da te bo spoznal «
Mali jakec, ki stoji zraven, to potrdi z besedami: »To je pa res. Kolikokrat je papa že rekel, da bi srčno rad vedel, kakšen bo tisti tepec, ki bo Tinko vzel.«
Ribe pod peskom Sahare
Iz Kaire poročajo: Sredi puščave Sahare so kopali studenec. Ko so prišli kakih 100 m globoko, so naleteli na vodno žilo. V veliko začudenje so pa v vodi, katero so zajeli, našli male ribice zelenkaste barve. Geologi to čudno najdbo razlagajo tako, da se pod saharsko puščavo v globočini zbirajo velike vode, morda reke in jezera, katera so najbrže v zvezi z vodami, ki teko v Maroku
Pariz gradi novo letališče.
Stenografija pred 1000 in 2000 leti
Ze v cvetočem klasičnem starem veku so imeli slenografska znamenja. Ta znamenja so imeli Grki in Rimljani. To je bila grška in latinska stenografija, ki je zrastla iz potreb državnega življenja. Znanost oozna mnogo stenografskih dokumentov iz starega veka, katerih pa doslej niso mogli raz.vozlifiti.
Kakor pa sedaj poročajo znanstveni časopisi, so našli dva dokumenta, napisana na papirusu, na katerih je označenih 800 stenografskih znakov ter zraven tudi povedano, kaj ti znaki pomenijo. Stenografija je bila med Grki in Rimljani močno razvita. To najbolje dokazuje ohranjeni nam nagovor, katerega je imel rimski učitelj svojim učencem, preden jih je pustil na počitnice. Ta-kol«, jim je govoril:
»Vse, kar ste se doslej pri meni naučili, boste morali po počitnicah zopet znati povedati. Med počitnicami ne pozabite računstva in stenografije! Sicer gorje vam! Trstika bo neusmiljeno žvižgala in plesala po vaših hrbtih!« Ta nagovor staroveškega učitelja je že sam na sebi zanimiv. Kdor je hotel dati svojega sina bolje izobraziti, ga je poslal v mesto, kjer se je moral učiti stenografije.
Le tako moremo razumeti, zakaj so nam mogla biti ohranjena mnoga dela starega veka. Katonove in Ciceronove govore zoper Katilino je stenografiral stenograf Toro, ki je omogočil, da so ta dela prešla v zgodovino.
V cerkvenem učeniku Originu vemo, da je imel sedem stenografov, ki so stenografirali njegove govore. Ko je bil pregnan, je tožil, da more le malo delati, ker nima stenografov. Mnogo njegovih pridig nam je ohranjenih samo v steno-gramih. Zato si lahko mislimo, kako važno bo za daljnji razvoj zlasti zgodovinske znanosti, če se res uresniči novica, da so v Londonu našli spisek 800 stenografskih znakov iz starega veka.
Varuh krščanskih stenografov je papež Silvester II., ki je bil zelo sloveč učenjak srednjega veka. Rodil se je v Auvergneu na Francoskem 1. 935 ali 940. šolal se je v benediktinskem samostanu Aurillac. Ime mu je bilo Gerbert. Mladi učenjak je mnogo popotoval po svetu ter se učil na univerzah v Sevili in Cordovi na Španskem zemljepisja in matematike. Te znanosti so namreč tedaj tamkaj pod vplivom arabskih učenjakov zelo cvetele. Papež janež XIII. je mladega učenjaka postavil za opata samostana Gubbio. Pečal pa se je tudi z fizikalnimi vedami ter je sam iznašel mehanizem ure s kolesjem. Vkljub temu, da je bil zelo učen in je živel zgledno pobožno, pa mu ni manjkalo zopernikov, ki so ga celo črnili, češ da je čarovnik. Z dovoljenjem redovnih predstojnikov je odšel na Nemško, kjer jc moral vzgajati sina nemškega cesarja Otona II. Potem je deloval v Reimsu kot tajnik ondotnega nadškofa. Leta 9% je sam postal nadškof v Reimsu, pozneje pa nadškof v Raveni. Leta 999. je stopil na prestol sv. Petra kot papež Silvester II. ter je umrl že leta 1003 .Njegova pisma, papeške bule in latinski teksti, katere je obdeloval, so polni stenografskih znakov in okrajšav, katere je sam iznašel. Njegov stanografski sistem je imel kakih 1000 znakov, katere pa je vedno sproti izboljševal in jih izpopolnjeval. Zato ga krščanski steno-grafi po pravici imajo za svojega zaščitnika.
Ameriški pomorski manevri. Slika iz zadnjih ameriških pomorskih manevrov, pri katerih sta
bili dve vojni ladji poškodovani. *
Majdici je padla iz rok njena punčka ter se razbila. Pestunja jo hoče tolažiti. Majdica pa pravi: »Saj ni to nič hudega, ko je pa moj atek zdravnik in bo punčko pozdravil.«
»Takle čuvaj v svetilniku mora pa res biti čudovito potrpežljiv! Nalašč sem štel in sem naštel, da mu je luč v svetilniku doslej 73krat ugasnila, pa vsakokrat ,o ie nn novo pr;žgal.« *
Stric: »Tvoj očka leži v postelji? Upam, da ni nič hudega!«
Jakec: »Mislim, da ne bo hudega, mama mu
krpa le njegove edine hlače.«
*
»Ali vaš mož tudi govori v spanju?« »Da, ampak žal le po kitajsko «
Dva avtomobilisla pred sodnikom
Dr. De beljak obsojen na 6 mesecev, Windischgrtitzov šoler
na 3 mesece
Ljubljana, 28. maja.
Naključje je hotelo, da sta se vzporedno vršili kar dve veliki razpravi o avtomobilskih nesrečah in njih žrtvah. V dvorani št. 79 je razpravljal s. o. s, g. Ivan Kralj kot sodnik-poedinec o tožbi, ki jo je drž. tožilec dvignil proti zdravniku dr. Gvidonu Debeljaku zaradi prestopka po čl. 205-11. k. z.,-da je v dveh primerih povzročil zaradi neprevidne vožnje iz malomarnosti hudo poškodbo pri ključavničarskemu pomočniku Al. Zajcu in smrt Ivana Usarja.
Najprej je dr. Debeljak že 16. junija lani proti večeru z avtomobilom na banovinski cesti Domžale — Dragomelj v bližini zadnje vasi povozil Alozija Zajca, sina posestnice iz Trzina. Zajca je dr. Debeljak naložil v avto in ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Tu je tri dni ležal v nezavesti, popolnoma pa še danes ni okreval. Zaje je zahteval za bolečine invalidnino in druge stroške okoli 115 tisoč dinarjev. Dr. Debeljak je zanikal krivdo pri poškodbi Zajca, priznal je, da je vozil svoj avto, toda le z brzino kakih 30 km. Zaje je sam zakrivil nesrečo, ker je vozil sredi ceste sem in tja.
Na nedeljo, 1. marca okoli 23.30 je dr. Debeljak v Šiški pri tramvajskem izogibališču povzročil s svojo neprevidno in naglo vožnjo drugo, še hujšo katastrofo. 0 tej smo že obširno poročali. Sluga Ivan Usar je postal nje žrtev. V nevarnosti pa so bili še drugi ljudje. Tudi ni vozil pravilno in ni dajal nikakih varnostnih signalov s hupo.
Tudi v tem primeru je dr. Debeljak sicer priznal, da je vozil 6voj avto, v katerem je sedela
Strašna nesreča na Dravi:
družba dveh gospodov in goepodičen, dajal je znake, a nesreče ni sam zakrivil. Dr. Debeljak je sklenil z vdovo Marijo Usarjevo poravnavo, po kateri se zavezuje, da ji bo plačeval mesečno rento, obstoječo iz diference med pokojnino in moževo mesečno plačo, to je okoli 900 Din. Dr. Debelja-ka je branil odvetnik dr. Josip Voršič. Sodnik je zaslišal 22 prič. Razprava je bila končana ob 15.
Dr. Debeljak je bil v obeh slučajih obsojen zaradi prestopka zoper javno varnost prometa na 6 mesecev in 15 dni zaporu, v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni in v plačilo povprečnine 500 Din. Dalje ima plačati zasebnemu udeležencu Alojziju Zajcu za bolečine, prestani strah in razne stroške skupaj znesek 16.351 Din. Glede višjih odškodninskih zahtevkov se je zavrnil na civilno pravno pot.
V posvetovalnici tik dvorane št. 79 je bila razprava proti šoferju kneza Wiiidischgratza, Berghol-du Fritzu. Sodnik g. Rajko Lederhas je danes zaslišal 10 prič o raznih bistvenih in drugih okol-nostih. Žrtev nesreče je postal car. inšpektor Andrej Bolč.
, Tudi o tej nesreči 18. marca srno že obširno poročali. Berghold je zvračal krivdo na Boleta, češ, da je prijel za volan. Zaslišane priče eo potrdile, da je bil vinjen in da je vozil po levi strani tik ob robu ceste. Berghold je bil zaradi prestopka po čl. 205-11. k. z. obsojen na 3 mesece zapora in v plačilo stroškov vdovi ge. Mariji Boletovi v znesku 5000 Din. V kazen se mu všteje dosedanji zapor od 21. marca naprej.
Reka odnesla b rod in brodarja
Jelovšhi brodar Josip Čaplja utonil
skega brega. Na bistriški strani je bilo več ljudi; ki so ga klicali, naj jih prepelje na drugo stran reke. Caplja je skočil V brod ter odrinil od brega. Ko pa je privozil nekako v sredino reke, se je železna vrv zaradi silnega pritiska deroče vode z močnim pokom pretrgala. Brodarja Capljo je vrglo na glavo iz čolna v vodo, brod pa je deroča reka odnesla. Vsi otrpli so ljudje na bregu opazovali strahovit prizor, pri katerem so bili brez moči. Brodar se ni več prikazal na površju umazane reke, brod pa je odplavil ter je izginil gledalcem za ovinkom. Nosilo ga je skozi Maribor ter ga bo kje v nadaljnjem toku treščilo na obrežje. Nesreča je povzročila v vsej okolici dazburjenje. Ljudje, ki so klicali brodarja, da bi jih prepeljal, so si čestitali k srečni rešitvi, saj bi bila katastrofa nedvomno mnogo strašnejša, če bi se bila vrv pretrgala kasneje, ko bi bilo še več oseb v čolnu.
Maribor, 28. maja.
Na Dravi se je danes dopoldne ob 11 pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Drava je zaradi neprestanega deževja že več tednov zelo narasla in dere s strahovito silo. Danes okoli 1130 so pasanti z dravskega mostu videli, kako nese reka prevrnjen velik čoln, kakršne rabijo v dravski dolini brodarji za prevažanje oseb. Ljudem je bilo takoj jasno, da se je morala nekje nad Mariborom pripetiti na Dravi nesreča in da je reka odtrgala nrod. Kmalu so se doznale podrobnosti, ki so jx>tr-dile usodno slutnjo. Nesreča se je pripetila okoli 11 v Jelovcu pri Kamnici. Med Jelovcem in Bistrico obratuje preko Drave brod, ki ga vozi brodar Josip Caplja. Velik čoln je z verigo pritrjen na železno vrv, napeto čez Dravo. Danes pred nesrečo je bil brodar doma, ko je zaslišal klice z dnesnega drav-
Novodobni rokovnjači po deželi
Ljubljana, 28. maja.
Z vseh strani prihajajo v Ljubljano poročila o početju raznih delomržnih potepuhov, roparjev in ciganov. Dasi ta poročila niso popolna in o marsikaterem ropu divjaškem napadu, o mnogih vlomih in tatvinah širša javnost niti ne zve, vendar pa je že iz dosedanjih poročil razvidno, da je nad Slovenijo navalila tolpa novodobnih rokovnjačev, ki se ne straše niti orožnikov, niti skupne obrambe prebivalstva in ki smatrajo, da je lastnina podeželskega prebivalstva tako rekoč nezaščitena. Največ teh roprskih tolp prihaja iz sosednje savske banovine. Tolpe pridejo, nato pa po izvršenem ropu naglo izginejo čez slovensko-hrvatsko mejo. Zaradi bližine meje posebno trpi zaradi novodobnih rokovnjačev Dolenjska, posebno pa Bela Krajina. Tudi med domačimi delomržneži se pojavljajo podobni nagibi, kar je najbolj dokazal dogodek v Go-ričah pod Golnikom, o čemer smo poročali predvčerajšnjim.
Davi ponoči, okoli 1, se je pripetil v naselju Kot blizu Semiča značilen dogodek. Skupina hrvatsko govorečih rokovnjačev je vdrla najprej v neko zidanico, kjer so se rokovnjači napili, nato pa se pijani odpeljali na štirih vozeh proti Semiču, kjer so v Kotu s streli iz lovskih, nekdanjih vojaških pušk in iz revolverjev ter s strašnim vpitjem navalili na trgovino Josipa Štefana. Domači prebivalci so se razbežali ter poskrili po podstrešju. Roparji so nato naložili na vozove mnogo manufakture, moških hlač, srajc, nogavic, pobrali so tudi ves sir, kar so ga dobili, nato pa so se odpeljali v smeri proti hrvatski meji.
Pozneje je prestrašeno prebivalstvo pripovedovalo, da so rokovnjači oddali med ropanjem trgovine okoli 100 strelov, vendar so orožniki med preiskavo na kraju dogodka našli komaj četrtino praznih nabojev. Pobrano blago je bilo vredno
Razmah naše nameščenske organizacije
Te dni so imeli naši nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije (zeleni) svoj redni letni občni zbor. Po komaj triletnem delu se je mlado na-meščensko gibanje razmahnilo krepko po vsej Sloveniji in doseglo tako lepe uspehe, da more biti tega vesela vsa slovenska katoliška javnost. Nedeljski občni zbor je začel poslovodeči podpredsednik tov. Smersu, ki je ugotovil, da so navzoči zastopniki vseh osmih podružnic in vseh socialnih zavodov. Spomnil se je v preteklem letu umrlega člana Vladimirja Pušenjaka. Dalje je omenil, da je med letom radi prezaposlenosti odložil mesto predsednika tov. K r e 111 ž a r , kateremu pošilja občni zbor toplo zahvalo za njegovo pijonirsko delo v naši organizaciji.
Sledila so poročila zastopnikov socialnih zavodov. Prvi je kratko, toda izčrpno poročal tov. Martelanc, predsednik Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter )>odpredsednik TBPD kot zastopnik teh dveh društev. Za njim je poročal zastopnik Pokojninskega zavoda tov. V r e v c. Sledilo je poročilo zastopnika Zveze pomočniških zborov tov. S i -t a r j a , ki je povedal, kako je prišlo do ustanovitve Zveze pomočniških zborov.
Tajnik tov. C u d e r 111 a 11 je navedel prav lepe številke o razmahu društva. Društvo je imelo v preteklem letu ogromno korespondenco na vse strani, ima sedaj osem podružnic, v pripravi je troje podružnic. Blagajnik tov. Cešnovar je poročal o bilanci in računu izgube in dobička.
Zanimivo je bilo poročilo poslovodečega podpredsednika tov. S m e r s u j a , ki je v daljšem
okoli 5000 Din, zaradi razbijanja po trgovini pa ima trgovec Štefan še dober tisoč Din več škode.
Rokovnjači so vzklikali tu.li dr. Mačku itd: Prebivalstvo je sicer prepričano, da so to rokovnjaško delo napravili hrvatski cigani, toda po epij-su napadalcev bi bila sklepati, da to niso bili resnični cigani. Imeli so namreč lepe konje, rdečkaste in bele barve, dobro rejene. Znano pa je, da takih konj cigani nimajo in da cigani tudi nimajo orožja v taki množini. Izgleda, da so bili pri Semiču. na delu hrvatski delomržneži, ki so si konje morda kje izposodili, odšli ropat v Belo Krajino nato pa hoteli izginiti čez mejo banovine. Semišk orožniki so poi vodstvom g. Purkoviča takoj uvedli zasledovanje ter del roparjev že zasledili v neki bližnji vasi. Pri roparjih so našli del ukradenega blaga, pa še to je po večini ukradeno.
Iz Podzemlja pa poročajo, da je pred dnevi bilo vlomljeno v čevljarsko delavnico Antona Šte-faniča, kjer so neznani tatovi ukradli 13 parov ženskih visokih čevljev, 20 parov moških visokih čev-lejv, 6 parov otroških čevljev, 5 parov nizkih žen skih čevljev, 5 celih kravjih kož in 15 parov pod platov ter več drugih čevljarskih potrebščin, tako da trpi Štefanič nad 6000 Din škode. Tuli tega vloma so osumljeni hrvatski rokovnjači, ki se kla tijo po Beli Krajini.
V bližini slovensko-hrvatske meje, toda že na hrvatski strani, v Lovrčan bregu v varaždinskem okraju, pa so neznani rokovnjači vlomili v zidanico v vinogradu, ki je last Dragana Bubnja iz Belgra-da ter mu pokradli mnogo obleke, več perila ter en revolver. Škoda znaša okoli 12.000 Din.
Neki tak rokovnjač je osumljen tudi vloma, ki je bil izvršen v občinski urad občine Brezno pri Dravogradu. Vlomilec je bi! pravočasno zasačen i ter je moral pobegniti, ne da bi kaj ukradel. ' Z dežele prihajajo neprestano poročila o tatvi I nah koles in sestavnih delov koles. Vsa ta kolesa romajo običajno pot na Hrvatsko.
referatu očrtal trnjevo pot, pa z uspehom kronano delo organizacije od fiočetka pa do danes.
Po soglasno podeljeni razrešnici so bile volit ve in so bili v novi odbor centrale izvoljeni: za predsednika tov. Baš Jože, za odbornike: Bergant Cuderman, Čatar, Cešnovar. Povše, Tirš. V nad zorni odbor: tov. Nosan in Presen.
Pri slučajnostih so poročali zastopniki podruž nic o delu, uspehih in težavah podružnic. Poročila so bila zelo zanimiva in jih je navzoče član stvo sprejelo s toplim priznanjem.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Petek, 29. maja. 11 &ol<fta ura: K.ukSon poklic st bom i7.bral (g»»n>. Vojko .Tagodič). — lt! Oporni spevi (ploSfe). — 12.45 Vromen«ka nn.poved. poročila. — 13 Najpovcd č.iusu, objavil «|>oroda, obvestila. — 13.15 Smetanove opere (R.itlij«kt orkester). — H VTenien«ko izročilo, borzni tečaji. — Ženska nra: Podobnosti ženske dutSe (gospa OtdrovSka). — Ui.30 Hrrprodnoirajn koncert.
—	».40 Delavska ura: O morali (gosp. Valant Milani).
—	m Napoved časa, vremenska napoved, objava sikv reda, poročila, obvestila. — lil..10 Nacionalna nra: .Tugo-»lamlija v kultnrnlli dokumentih ino7.etno.ev (Frnnja K11-lumdJiS 17. Belgrad«), — 10.50 Otvoritev kolektivne razstave slikarjev bratov Vidmarjev ((tovori g. dr. Fr. Štele) — prenos i7, Jakopičevega paviljona. — 20.1« Akademija slepih ta Zagreba (.prenos 17. TOharmoniftne dvorane). — 21..10 Lahka solistična gla«bn (ploSče"). — 33 Nai>oved ča»a, vremeni a napoved, poročala, objava »poroda. — 22.15 Radijski jasa.
Spod
Lahhoailetsho prvenstvo Jugoslavije
za moštva
Sobota ob 15, nedelja ob 14, igrišče Primorja
Lahkoatletske prvenstvo Jugoslavije za moštva se zadnja leta vrši v znamenju premoči ASK Primorja, ki si je trikrat zajx)redoma osvojilo ponosen naslov državnega prvaka.
Letošnje tekmovanje j>a je zveza bistveno izpre-menila kljub sklepu zadnje zvezne skupščine, kajti ne samo, da je neverjetno komplicirano, temveč v veliki meri omejuje možnost nastopa masi, kar je doslej bil glavni namen prvenstva moštev. Iu v masi so se doslej nahajali in dobivali atleti! — Tekmovanje je razdeljeno v štiri razrede, od katerih ima prvi razred celoten olimpijski program: teke od 00 do 1000 metrov, stateto 4x100 m. dva teka zaprek, štiri mete in štiri skoke. V vsaki disciplini smejo nastopiti trije tekmovalci, ki bivajo ocenie-vani po olimpijski tabeli. Možnost nastopa štirikrat do vključno 12. julija. Tekmovalec sme nastopiti v treh disciplinah, toda z omejitvami: trije teki do
Ugotovitve JZSZ v zadevi zimsfeo-športnih delavcev radi planišhih dogodkov
H komunikeju, objavljenem v dnevnikih v zvezi z demisijo člana upravnega odbora g. Dr. Pirca in načelnika tehničnega odbora g. Gnidovca, ter 7 članov tehničnega odbora ugotavlja-, predsedstvo JZSZ na podlagi sejnih zapisnikov sledeče!
1.	Komisija v zadevi Planice je imela glasom zapisnika seje upravnega odbora z dne 7. aprila zgolj nalogo zbrati gradivo v zadevi Planice, in kakor ugotavlja komisija v svojem poročilu, dobiti ppd-lago, kako se bo lahko uspešno zastopalo stališče JZSZ proti FIS-i v zadevi velike skakalnice. V smislu tega sklepa komisija ni imela naloge presojati zadeve, ter si je presojo in odločitev iz prvega početka Izrecno pridržal upravni odbor.
2.	Iz zapisnika komisije v zadevi Planice je razvidno, da je gradivo, ki ie bilo komisiji na razpolago, nepopolno, zlasti ker zaradi infekcijske bolezni ni bilo dostopno gradivo saveznega tajnika, ni bila komiisji na razpolago celotna korespondenca. Nadalje komisija ni imela prilike zaslišati vodstva tekem niti celotnega sodniškega zbora.
3.	Na seji upravnega odbora dne 19. aprila se je ob popolnem upoštevanju poročila komisije uvaževalo tudi gradivo, ki ga komisija ni imela na razpolago ter se je ves materijal že pred sejo stavil članom upravnega odbora v proučitev.
4.	Po izčrpni debati so se na isti seji sprejeli v komunikeju JZSZ z dne 20. maja objavljeni sklepi, da dajejo Udruženju smučarjev Planica in prizadetim funkcijonarjem polno zadoščenje, in sicer z vsemi proti enemu samemu glasu (člana komisije), dočim so se člani upravnega odbora, ki so bili prizadeti na stvari, vzdržali glasovanja.
5.	Iz navedenega se razvidi, da se razlogi, na katere motivirata odstopivšega člana upravnega odbora in 7 članov tehničnega odbora, ki so z eno izjemo člani Smučarskega "kluba Ljubljane, svoj odstop, ne dajo vzdržati.	. \
Lahkoatletski miting v Litiji
V nedeljo se je vršil v Litiji miting, ki je zelo dobro uspel in dal z ozirom na pomanjkljivost naprav in težkega terena nekaj prav dobrih rezultatov. — Gostovala je skoraj kompletna druga garnitura atletov ASK Primorja, pa tudi domači atleti so se v polnem številu odzvali in pokazali lep uspeh in razveseljiv napredek. — Litija ima nekaj izrazitih talentov. — V naslednjem prinašamo tehn. rezultate:
100 m sen.: 1. Weibl (Pr.) 11.6, 2. Eltrin (Lit.) 11.8, 3. Cerar (Pr.) 12. Lep uspeh talentiranega Eltrina. Proga nevarna in valovita.
Skok v vis: 1. Kosec (Pr.) 1.63, 2. Stane (Pr.) 158, 3. Vahtar (Pr.) 153, 4. Mazek (Lit.) 140.
400 m: 1. Štok (Pr.) 56.4, 2. Weibl (Pr.) 58.4, 3. Eltrin (Lit.), 4. Jančar (Lit.)
Met diska: 1. Kajfež (Pr.) 36.95, 2. Srše (Pr.) 35.88, 3. Stane (Pr.) 34.70, 4. Kosec (Pr.) 34.08.
100 m jun.: 1. Vahtar (Pr. 12.0, 2. Mulec (Lit.), 3. Battis (Lit.).
Skok v dalj: 1. Štok (Pr.) 5.53, 2. Kosec (Pr.) 5.41, 3. Stane (Pr.) 5.24, 4. Eltrin, (Lit.) 4.98. Skakalnica slaba, zaradi tega tudi rezultati.
800 m: 1 Kranjec (Pr.) 2.25, 2. Aleks (Lit,), 3. Robinšak (Lit.).
Met kopja: 1. Kajfež (Pr.) 42, 2. Stane (Pr.) 40.26, 3. Štok 39.80, 4. Eltrin 37.80.
5 km: 1. Srakar (Pr.) 18.16, 2. Jančar (Lit.), 3. Rebolj (Lit). Rebolj je izreden talent. Jančar je bi! le 10 m za Srakarjem.
Met diska jun: 1. Skaza (Pr.) 41.08, 2. Trampuš (Lit.) 26.80, 3. Hlebš (Lit.) 24.42.
Štafeta 4 X 100 m: v postavi Weibl, Vahtar, Štok, Stane 50.2, 2 Litija.
Dopoldne se je vršil tudi propagandni stafetni tek skozi mesto na progi 400 X 300 X 200 X 100 X 100: Zmagalo je moštvo Primorja v postavi Kranjc, Štok, Weibl, Stane, Cerar s časom 2.42.1. Druga je bila Litija v postavi Mazek, Jesenovec, Batis, Eltrin, tretje je bilo moštvo Ponoviče.
Drugi programi*
Petek. 29. maja. Beprad f.: 10.511 Onktmtrnlna glasba. — 20.30 Komjovičeva opora Ko«lftua». — Bil-prati II.: lt.IT> Mnmevitčeivo predavanje .Riževa i*>ija v j Ilira Srbiji-. — Zatfreb: '.TI Prenos ta Relgrnda. — 32.M Plesna glasba. — Dunaj: 20.30 Himfon/ični koncert. —
Zbor lahkoatlettkih sndnikov Ljubljana. (PlnJ.be-no.) Za lahkoatlotsko prvenstvo Jugoslavije v,si moftlva, ki »e vr&i na igriščn ASK Primorja v soboto, dne 30. t. m ob 15 im v nedeljo, dne 3t. t. m. oh H, se dolača naslednja jurijn: Vrhovni sodnik: Slainič; vodja tekmovanja: Sancin Savo;- slarter v.n teke: Cerar; star-ter 7-a Mkoke: MegnAar: starte.r 7.a m*: Vidie: sodni« na cilju: Polajnar, Onidovec, Povfllek: časoineriloi: Oorjano, Windisch, Griinfetd, Kermavner; sodniki 7.a skoke: SlopiSmi.k, Kober; sodniki za meto: Cimperman, Kos; T,a>t»i«n.iikarj.n: Pok, Stropnik. Polen imenovanih se polivajo 7/vez.ai sodniki: irg. dr. Kuhelj. Cerne, Urada.', dr. Alujevič in sodniški pripravniki: Hvale, Premrl, Trtnik, Šoulkal, Cuderman, Kninn, da se javijo v«l vrhovnemu sodniku najpozneje vsakokrat Pol uro prod pričetikom tekmovanj«, da jih .razporedi. Vrhovni re.11-telj k. VoniMn«.' kateremu se imajo.-stavil i na r«7,-liolaco od vsakega naMopaj,x'e(ja kluba P" štirje roditelji.
22.20 PI0SČ.0. — 23.15 Plewna tfakbs. — BudimneMai 10.30 M nsrn^niijeva opora Cavallorln rn.-d.ioan a-. — 32.40 Ci(mn»ka ulasba. - 23.15 PV*fo. — Trit- MIlan: 17.15 Pilosm« Rlnuha. — 20.40 I^ra, nato plesna Kln-dm.
—	nim—Bari: 17.15 Violina I11 klavir. - 20.40 Pielrijova opereta »Udefle mesto«, nato plesna srla.sba. — Pmon: 10.20 Spflvoi«ra. — 32.15 PloWe. _ V ar tava: 20 Sinfo-niftni koncert. — 22.50 Ple>»nn (da«ba. — Brrlin: 'J0..10 I.a.mierjov9 in StraUKsove »klivdbe. — 21 lJTno,uorj«va glasbena komedija 'Noroevsko sodišče . — fCSnigiberi/: 20.10 Zabavni kt>neert. — ffitmlmhH- 1'ratl*tarb: 20 10 OlflMha 17, vsega svet« - 21.10 PruwWva iirra Pnsto-lovSALria im o I »roke . — Ulitku Prnnl.furf ftlultciart: 2O.10 VojaAki večer. Knln: 20.10 IVil.ka pri Skager-raku. — Mnnakrtrn: 20.10 PJoSiVc. — 21 Operetni večer.
—	32.30 Sohubertov koncert.
vključno 400 m. dva teka na srednje proge, oziroma samo en tek na dolge proge,:, ostala dva do.voljena rvastopa smeta biti kompletirana 1 dvema skokoma ali dvema metoma, dovoljen pa je nastop V treh inetih, oziroma skokih, ozirotma mešano, V ostalih razredih je dovoljen v vsaki, disciplini nastop z dvema atletoma; programi sp tublvdnji: II. razred (dvodnevno, kakor prvi razred): teki 100, 100, 1500v 5000 111, 4x100 m, 110 111 zaprete, skgki'- daljava, višina in palica; meti: disk, krcigla in kopje; III. razred (enodnevno): teki 100, 400, 150U in 5000 rii, štafeta 4x100 m, nieti krogle, diska in kojija, skoka v daljavo in višincf; IV. razred; 100, SCO, 5000 ni. štafeta 4x100 m, meta krogle in diska, skoka v daljavo in višino. Klub, ki doseže po olimpijskih tabelah največje število točk v vseh razredih, si pribori naslov prvaka Jugoslavije za moštva ra leto )W>. Poselile tekmovanja, kar vam omogoča propagandno nizka vstopnina.
Jupoalovan»ki tourinu klub. )xnh uinira l.julrtjanti, obveSča članstvo, da «1 prijave ''■» binkosl 110 oiljiio v<v/ njo na KoriAko 7.akl1učene. -K<wtamik vseh- pri.hnvijoncov se vrtit 'danes, v p»tnk. 2H. • t., m.-ob H »v«Aur * iov«»\i!l solri hotela MikliKS. Prosi so Aiturne I«" pi»lnoštoviln<' udele&be.
Izitremembe r upravnem odboru JZSZ. KjuII od-'' stopa uaAeltilkn tehnlAneg« mHmr« g.- Untdovnlv J« r.vo /.ni mpjrav.iH odbor iM>v«ril' 7. vodstvom. Uihuičnc«4 od- , bora K. dr. Alojr.ija Vrtuoni.ka, fcol naimVUiik pa je do: loč?« g Stane PredadlS, ki std oba kooptirana v uprav-'' m odlHir. 1	' *''.'-•'.
Akntlcmnki Športni klub4 Primo/rje -^.cenlrahni otl-bor. 1'odpiuuii odbor vljudno opo7.:Lrja v«r', fhviifjvo, iu Mim.p(itmM-Jo, da U, s 1. junijem pričel 1 haUr.M)Jehi čilaiiariho klultov inka-sadt in uaiproŠa, da bi' blitfgo^ttlili'. vrt hA« I "Sitnarimo.1 — Pr<Vl«»itsW«>. •	.:'• - v r
- Motonfilictja Ilermtnu.. V č<d.r(rij 2$. I, m.jOji.. 20. »e. vrfij v .gaJ^Tiu ri»tavraeije .Koršič, (i<v CelojnSk; <"o»ta roditi občni 7,bor tc sdketje, ki .rikj so nafta 1' reorgriiii-1' •/.anijo te" edKeiJe v fiimostojnn klti.Kl • V" krtlikoft itiratai-infcares.na 1,'m. da poT<H»tytc o dogodkih v>.-moUiJHkkrttK; va»i najvjjudtnejo vabimo, da »e a.y<xioin pjiročioivAliji■ teg[ft oljnega zibora uderc?>it<\
Bndijtki posluinlri -• pldttikri! 'V srtnfa SftC "«h"«J*> oh lfi.40 bo ipredu.va.1 v ljftbllitiMkrfm radiju g!'dr. Bflo» PpjvUA o varstvu planiin^kirli ovoiio. Hosls.viij.U' u> .»arj;. mmift-o in poučino predovaujo,, ki, mi. vri&i .v okrilju T. Jt. Skala.	.	r .
SK flirija, lahkaatletuka srki ija. TV7,rtvHb stvo tji moAtva so vr*i v .sobtito. dne .10. mtUa ln ji»" doljo, dno :il. maja na igrišču Pr.nnorJa.. V svl">lo. 1110,,. rajo biti ob 16 nn igriščih Prlm<rrJ» sjislrfii atjeli: llorjror M., Ilerger K., llnibnik. HriiA««^ flanko." Hajo,' Doliovšeik, Grflnfeld, (5 lavni k M., (Jretrorika, (tor7.mic\. Hodnik, Hovar, .Irabee, .1<«:lič, .luričuv, Kotnik, .N.-i-llač.eai. Ostei nvan, (>ros-/.y, Priboviek, Pukl. Prislov, Pl<v toMky, PutrtiAnk, Ilobok K., Hobek .1., Itihar, Svetok I?.. .Svetek I,.. S.Lropaik, Starman A., SlepiAiilk, Vovko, Zupan, zu,p(ui6ie ler vsi ostali dijaki in JuutorJi, ki no določemi /.a ta dam. V nedeljo morajo biti ob 14 na igrišču Primorja: llriinet, llručan. Ilanko, I>e6man. l>.>-lM>však, Itolhar, Griiulold, (ilavnhk M., Jamar, Jnglidf, •lorančič, Hovar. Hudorovn«', Habič, Krn«, Kveder. Koritiiiik, Ostorinan Or«Mr/.y, On-bek, PribovSek, l'iv gnčtulK, Pnfc.1, Pin5 Pavlin, liobek E., Rol«k ,1., lUlmr, R«oni4m, SvBteik It., SVetok I... Stropuiik. Slannan A., Starman J., StapiSuik, Vid.mar, Tavčar. Zupančnč Iit V«i os.la.11 dijnJti in junlorji, k.i «1 določeni za na-b.p na drf.a^neni pn-onotvu. Natančen ranpore I jo na.idl v garderotni nn igrišču .Slovana., Pridite na igrico vsaj l*»l uro_ pred začalikoni, lokiiiovanja!	■
SK llirja, jilainlna .Mrkeiia, v*e '• <mmiimvva m«. 7jir.1aino. da Jo lefjio kopališke že o.lprio in da se v 1 Se redni treningi. Vabimo vse, ki so v.animajo 7,a i>l<i\,-i nje m Jnaftejn. prif-iopiu k »olcrajl, d-a «r ji\4|jo na toou-li»6u.puii skuvbujoi-em odlionnikn.	\ t-sni
Vrhnika
Seja širšega odbora JRZ na Vrhniki .je bila v nedeljo 24. t. m. dopoldne oh polnoštevilni udeležbi
zastopnikov iz vseli krajev obširne vrhniške občine. Iz poročil, ki so jih podali predsednik g. Hreu. podpredsednik g. Marolt in tajnik g. Brenčič, je bilo razbrati, kako more tudi v teh slabih časih pošteno politično delo roditi lepe uspehe. Tako jc novi gerent Občinske hranilnice g. Ignacij llren v kratki dobi svojega poslovanja ne le znižal dolžnikom obrestno mero, ampak poskrbel zavodu tgdi izdatnih virov dohodkov. Na mesto prejšnjega izterjevanja s tožbami in izvršbami skuša gerentski svet zlej)a urediti razmerja z dolžniki. Ta taktika je rodila ta uspeh, da obratuje pod, nazorstvoni g,-gerenta Hrena zopet velik?, vrhniška opekarna, '"ki. je bila zaprta skoraj 4. leta in je tako prišlo nuiogq. govora o razmerah v glavnem,odboru za pbdftlp^. vanje barja ter zlasti o ntijni potrebi, da se delfl". tega odbora preusmeri in da se regulacija neka-' terih Ljubljaničinih pritokov pOs|ieši,' kar Oboje je v medsebojni zvezi. Odbor je izrekel g. tajniku-Brenčiču soglasno zahvalo za njegovo delb v nkraj-': nem cestnem odboru in za njegoVa prizadevartja. s katerimi je v zadnjem časti zaposlil -že toliko ljudi. Po teh poročilih so porot-ali odborniki o" organizacijskih delih po vasen irt izročili nekateri cele' skladovnice novih pristopnic. — Po seji je bil razgovor o ustanovitvi krajevne.organizacije Kmetske zveze in je novo sestavljeni odbor že začel z organiziranjem te naše prejiolrebne kmetske organizacije.
Sveta birma v večini žUpnij vrhniške dekanije, ki se je vršila v zadnjih dneh, je povsod pokazala' ijubezen in vdanost vernikov db našega škofa, fiidi na Vrhniki je bil sprejem zelo prisrčen. Birmiričev je bilo" nad 500. Devetim prav ubožnim birmancein je botrovalo tukajšnje Prosvetno društvo.
Na Planino, pred kratkim v »Slovencu« opisano lepo razgledno točko nad Vrhniko, je popeljal v nedeljo vrhniški jioslanec in magister Hočevar večjo družbo svojih političnih prijateljev, tako dr. Marušiča. dr. Lovrenčiča, Pavleta Birtiča in še nekaj drugih. Potem so šli v Zaplano in so lahko spoznali, kako se je marsikaj spremenilo. Ni napravilo najboljšega vtisa, ko je bivši »kmetski ban« odklonil povabilo, da bi zaplesal s prijazno kmet sko ženico jx)Iko.
Poroka. V nedeljo, 24. t, m. sta se poročili poštni uradnik Janez Kordiš, bivši vzgojni voditelj mladcev pri Prosvetnem društvu, in gdč Francka Voljč, po6lovodkinja v našem konzuniu.
Naznanila
>» 1 1 1	1 ...............
LiuMiana
1 Nočna nlulbo imajo lekarne: mr. ,I,eiK-l«k. R* •sljeva ei»la 1.; mr. BhJm^N'-. Kongresu j . trg t» 1n mr. Koinotar, Vič. . '	''
1 Tanlovtba k<in;rr/<frarij<i na KHdeljii^m ho imel* drevi ob poi 9 v Sai<wl.iiomIusii) douvn smianrk.
Maiibotsk0 olcdatiite
mMmmniHminnn...Hi».n«..'..l.i............1 ..................
Petek, 2t) maja ob 20: Seviljski hrlvrc. Gostovanje
ljpb!jausko opore. Ked 11. Zadnjič. Sobota, an. UMiJa: Zan>rlp ,	. . ■ >,.'
Nedelja, TI. uiaj.i oh 20: Sivli Jntoii. rvh tafjitbljtnill
patrov. Zadnjič. ZnUiMiP. eeiu>. "'■"/■. J:- ■' Ponoiollek. 1. junija ob 15: \tirki je Irrttrr^ mo?'n Oo aUrvsnje dram. od«eka gasilske čatc i7. ('Jrkovv — Ob 2(1: Pion v Savovu. Znižano cene. Znključak „o /.on c.
Tinček in Tonček kotf detektiva
68.
Na*aj v goid!
1 Rečeno-storjeno.
Dečka sta planila na noge, napravila velik ovinek in se napotila nazaj proti gozdu, kjer sta skrila avtomobil s kletko. Spotoma sta takole moževala:
»S policijo ni dobro imeti opravka, a kljub temu ne moreva dopustiti, da bi kar takole zapirali uboge psek
Te besede so prišle Tinčku iz ust.
»Gola resnica!« je pritrdil Tonček. >Na svetu se pa res godijo čudne reči. Človek napravi dobro delo, potem ga pa policija še preganja, namesto da bi ga nagradila! Ali je to kakšna pravica, te vprašam, a? Na takšno pravico se jaz požvižgam! Osvobodila sva uboge kužke, ali nisva s tem storila dobro delo? Seveda sva ga! In kljub temu imava zdaj same sitnosti. Da, da, nehvaležnost je plačilo tega sveta!«
Tako sta naša dva junaka spotoma moževala in modrovala in srce jima je bilo polno gorjupe žalosti in razočaranja nad pokvarjenim svetom, ki nima več razumevanja za dobra dela.
Prostor, kjer sta skrila avtomobil, sta kmalu našla. »Hvala Bogu,« sta se oddahnila, ko sta ga zagledala. »Zdaj ga 4ro spraviva tja, kjer sva ga prej našla!« 8ič hudega sluteč sta skočila v avtomobil. Niti sanjalo se jima ni, da se je bil medtem, ko sta bežala pred konjedercem in policajem, naselil v kletki nov gost A-tudi ta gost ni slutil, kakšne stvhri se pripravljajo... Udobno zleknjen je čepel v kletki in miroljubno dremal.	. »
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!


MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; iem tovanjski oglaai Din 8'—. Najmanjši znesek za mah oglaa Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pr> naročila — Pri oglasib reklamnega mačaja se ra čuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica p< Oiu 2 &0. Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ilužbodobe
Dekla
so sprejme za htšno ln poljsko delo, vajena molže ln praštčjereje. Predstaviti se je na posestvu »Pogonik« et, 7628, poŠta Litija.	(b)
Izurjeno šiviljo
ki bi po potrebi pomagala tudi v trgovini, starejšo moč. Iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 7707.
Šofer
se išče k tovornemu avtu z generatorjem na oglje. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod: »Skrben in zanesljiv« št. 7745 poslati upravi Slov.
Mizarskega pomočnika
zmožnega šperanja ln po-tiranja, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7766.	(b)
Posestva
Hiša
v malem mestu na Gorenjskem, blizu cerkve, naprodaj. Pripravna za upokojence. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna cena« št. 7709.
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg tO.
Vse denarne posle
denarnih zavodov,
vrednostne papirje
vojno Škodo
nakup jn prodajo tzpostaj« najugodneje Tre. ag. bančnih poslov JU. MMMSEK,
Ljubljana. Beethovnova ul. 14-1. - Telefon 35-10. Za odgovor znamko D. 3'-
Svetla soba
pripravna za obrtnika, se odda event. s hrano. Poseben vhod. Naslov pove uprava Slovenca St. 7754.
Stanovanja
Dvosflbno stanovanje
.solnčno, oddam za 1. julij.. Ogled od 14.—16. ure. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 7746.	(č)

Praktično,
lepo ln poceni oblf'č6t< svoje blrmance pri Prr-, skerju. Sv. Petra tesia 14.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
pr> Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Buret svila
po 16 Din naprodaj pri Trpinu, Maribor, Vetrinj-ska 15.
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.75 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC Ljubljana -Sv. Jakoba trg 7.
Sveče
vosek in drugo se zopet dobi pri DOLENCU, Wol-fova ulica 10, LJubljana
Kolesa
kromlrana ln ponlkiana, garantiran nemški fabri-po 760 Din. — Nova trgovina, Tyrševa C. 86.
Ure . Din 36"-Zapestnice 95"-
O. KIFFMANN LJubljana, Mestni trg 8.
a češnje
in
trde, namizne, črne rdeče, kilogram 4 Din — košarice po 30 kg — razpošilja franko voznlna G. Drechsler, Tuzla. (1)
Enosobno stanovanje
manzardno, oddam 1. avgusta na Bleivvelsovl cesti 9. Vprašati v II. nadstropju, levo.	(č)
Gostilničarji!
Dospel je vagon najboljšega belega in črnega vina lastnega pridelka zadružnikov z otoka Visa, Dalmacija, na industrijski tir g. Kregar, gor. kolodvor. Prvovrstno kvaliteto in ugoden nakup Vam nudi Vinarska zadruga Veloselo, otok Vls, Dalmacija.	»n
Širile »Slovenca«!
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cee. Izdajatelj: Ivaii R a k o v e c. Urednik: Viktor C e n č i č.
»JARA«
prodajalne sino napolnili s krasnimi poletnimi čevlji po izredno nizkih cenah. Nudimo Vam: otroške čevlje in sandale od 25 Din dalje, damske čevlje in sandalete od <10 Din dalje, ganili sandale po 25, 35 in 40 Din, line moške čevlje od 05 Diu dalje.
Posetite še danes
prodajalno VJARA<
Ljubljana, Sv. Petra cesta 20
in pa staroznano ljubljansko trgovino čevljev
FRANJA SKOJ v Prešernovi ulici.
Posojilnica v Dobrepoljah sporoča, da je umrl njen dolgoletni odbornik
Jakob Prelesnik
iz Zdenske vasi.
K poslednjemu počitku ga spremimo dne 30. t. m. ob desetih dopoldne na farno pokopališče v Dobrepoljah. V Dobrepoljah, dne 28. maja 1936.
Načelstvo.
+
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, sin in brat, gospod
Medved Emil
mestni uradnik
dne 28. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 30. t. m. ob pol štirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. maja 1936.
Frančiška Medved, soproga in ostalo sorodstvo.
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah naznanja, da je umrl njegov dolgoletni odbornik
Jakob Prelesnik
iz Zdenske vasi.
K zadnjemu počitku ga spremimo v soboto, dne 30. t. m. ob desetih dopoldne na farno pokopališče v Dobrepoljah. V Dobrepoljah, dne 28. maja 1936.
Načelstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo bridko vest. da je dne 28. t. m. umrl po daljšem bolehanju, previden s svetotajstvi, nas dobri oče, stari oče ln tast, gospod
Jakob Prelesnik
posestnik v Zdenskl vasi.
Pogreb bo v soboto, dne 30. t. m. ob desetih dopoldne iz domače hiše na farno pokopališče v Dobrepoljah.
Priporočamo ga v molitev !
V Zdenskl vasi, dne 28. maja 1936.
Žalujoči ostali.

Rt,.
L. Ganghofer:
98
Stud Hiibtrtiis
Roman
Kakor bi mu prišlo slabo, se je sesedel v na-•loojač. »Ljubil ga je!« Z naglo silo se je otrese! čustvene mehkobe, ki ga je zajela proti njegovi volji, in je skočil kvišku. »Opravila sva za vedno, on m jazi« Z utripajočimi rokami je raztrgal brzojavko, zmečkal kosce v svaljek in ga zagnal v kot. Potem je odprl vrata.
»Robert!« Glasno je žadonel njegov glas po veži.
»Da, papa?« j« prišel odgovor iz biljardntce.
Grof Egge je šef za glasom. Ko je stopil na prag, mu je udarila kri v obraz. Prostor je bil videti kakor prodajalnica s pogrebnimi potrebščinami. Odprte škatle, kup špage in svilenega papirja, voščene bakle, mrtvaško pregrinjalo z uvezenim grbom in dolgimi srebrnimi franžami, umetno spleteni venci z dolgimi atlasnimi trakovi, žametna blazinica s šlemom in sabljo, kite iz palmovih veji« in reikih cvetlic -—'vse križema pomešano, po podu, na biljardu, po stoleh.
Rdnert je odložil cigareto in stopil proti očetu »Oprosti, papa, tega . ne vidiš rad. Toda ozirati •e moramo na svoj čin in ime, in prevzel sem te skeleče dolžnosti nase, da bi prizanesel z njimi tebi.«
Zdelo se je, da grof Egge ni čul. Z venčevega traku se mu je v zlatih črkah zasvetila nasproti beseda, ki ga j« privabila bliže. Prijel je za dvojni pas ir. brsl: »Svojemu jerežs ljubljenemu, nepozab-
nemu sinu — globoko potrti oče.« Spustil je trak.. »Moser!« je jezno poklical starega lovca, ki je baš odpiral novo škatlo. »Proč s to sleparijo in v ogenj z njo!«
»Toda papa!« je skušal ugovarjati Robert
Oče je mrzlo pogledal. »Žaluj t i, kakor se tebi poljubi. Kako naj bom žalosten jaz, prepusti men il« Grof Egge je krenil proti vratom in se na pragu obrnil. »Gospod doktor Egge je sporočil, ia pride jutri s prvim vlakom. Ta obisk je odveč. Počakal boš nanj pri vrtnih vratih in ga obvestil, da se želim izogniti takšnemu neprijetnemu svidenju, ki je brez vsakega pomena. Obliko sporočila določi sam!« Porogljivo se je utrnilo grofu Eggeju okoli ust. »Da boš to naročilo izvršil kar najbolj učinkovito, ne dvomim!« Ne da bi čakal na Robertov odgovor, je odšel. Vrnil se je v svojo rogljo sobo in zapahnil vrata.
28. poglavje.
Jesenske jutranje megle, ki so obetale lep dan, so se počasi topile nad vrhovi dreves, ko so okoli devete ure dopoldne zapeli vsi zvonovi pri fari. Prostor pred gradom je bit črn ljudi. Iz domače vasi in sosednih krajev, so se zgrnili kmetje in se niso mogli dovolj nagledati slovesnega sijaja, ko se je začel pred njihovimi očmi razvijati sprevod in je zaigrala godba pogrebno koračnico. Moški so radovedno ogledovali konje z nihajočimi per-janicami, dočim so žene in dekleta pasle svojo radovednost na uniformiranih baklonoscih in v črno svilo oblečenih pažih. Za krsto sta šla grof Egge in Robert s štirimi častniki, ki jih je poslal Vili-jev polk, Za temi častnimi gosti so se razvrstili v sprevod važčar.i. McJ koralnim petjem in po-
grebno koračnico so glasno molili in imeli pri tem svoje oči povsod, posebno pri orlji kletki, mimo katere so pogrebci morali iti. Tesno skupaj so sedeli ptiči na najvišjem drogu in nemirno obračali glave s svetlikajo&imi se očmi.
Na božji njivi je slovesnost dolgo trajala. Po duhovnikovem nagrobnem govoru se je poslovil od pokojnega še tovariš častnik in potem so zapeli pevci: »Tako se božji sklep glasi.«
Grof Egge menda ni nič videl in ne čul, dokler mu duhovnik ni dal v roko lopatice s prstjo. Ropotajoče je padla zemlja na krsto. Nato je šla lopatica svojo pot skozi sto rok. Ko so kmetje videli, da stopajo častniki in gosposki ljudje, čim so izročili lopatico sosedu, k grofu in mu segajo v roko, so ta zglei z dostojanstveno preudarnostjo posnemali — in grofu Eggeju so pomodreli prsti od sočutja, ki so ga izražale te krepke pesti.
Za hrbti kmetov, ki so se prerivali sem in tja pred grofom, se je plaho prikradel nekdo h grobu, zagrabil z roko prgišče prsti, jo spustil v jamo in hotel spet oditi.
Grof Egge ga je zagledal. »France!« ga je poklical zamolklo, »pridi sem in mi sezi v roko!«
Lovca je streslo kakor bi ga prijel krč. Grof je »poznal odkritosrčno lovčevo žalost in njegov mrzli mir se je umaknil vroči ginjenosti. Solze so ga oblile. Robert, ki se ga je ta očetova slabost neprijetno dojmila, je prišepetnil duhovniku nekaj besed na uho. Župnik je odrinil lovca in prijel grofa za roko »Pojdite z menoj v cerkev, svetlost, Bog vas bo potolažil, ne ljudje.«
Zvonovi so vabili k črni maši, in dočim so pogrebci zasipali jamo in pokrili grob s sto venci, so se napolnile vse klopi v cerkvi.
V '-.-.'ti poleg glavnih vrat je sla! gostilničar
iz Jezerskega in čakal, dokler ni bilo pokopališče prazno. Nato je poveznil klobuk na glavo in urno odšel.
Malo minut pozneje je privozila iz Jezerskega dvora zaprta kočija in se ustavila pred cerkvenim obzidjem. Gostilničar, ki je sedel poleg kočijača na kozlu, je skočil na tla in odprl vratca.
Iz voza je stopil Tasilo. S silo se je obvladoval, vendar je njegov spačeni obraz pričal, kako je bil ganjen. Ko je med nagrobnimi kamni in železnimi križi uzrl s cvetjem pokriti grob, mu je noga zastala.
Iz cerkve so bučno donele orgle in se glasilo koralno petje, skozi odprto okno je dišalo kadilo in po šipah je utripal blesk gorečih sveč.
Pozvonilo je k povzdigovanju, ko je zapustil Tasilo pokopališče. V roki je držal venečo cvetko, ki jo je bil odlomil s Kitinega venca.
Pri vozu je pokima! gostilničarju: »Hvala vam!« Sedel je v kočijo in dejal hripavo: »Pismo boste oddali moji sestri sami, ali ne?«
»Da, gospod grof.«
Gostilničar je zaprl vratca in dočim je kočija oddrdrala po cesti, je krenil sam urno na Huber-tovo.
Orgle so bučale. In ko so monakovski pevci ubrano zapeli lepo pesem, so žgoleli ptiči po vsel, akacijah na pokopališču.
Čim je pozvonilo h koncu, se je napotil grol Egge z Robertom in častniki po cesti proti domu, Molče so stopili v park in čim bliže so bili gradu, tem bolj se je žuril grof Egge, tako da so Robert in častniki zaostali. Ko je stopil v vežo, je zagnal cilinder v kot in strgal s sebe črno suknjo. »Moser! Prinesi mi lovsko obleko in čevlje model 64! Urno!« Stopil je v rogljo sobo.