m DOLENJSKI LIST Dva nauka brionskega plenuma Objavljamo zaključek sestavka »POLOM NEKE POLITIKE«, ki ga je napisal sekretar GK ZKS Stane Kavčič za uvodnik v 8. in 9- številki revije TEORIJA IN PRAKSA. Naš družbeni razvoj je po stal tako dinamičen in kljub ra74iim kompromisom in ovinkom tako dosleden, da vsa kršna konservativna težnja kakor tudi osebna nesposob nost. neustvarjalnost in zastoj slej ko prej, v večjem ali manjšem obsegu, na najnižji ali najvišji ravni, pride v navzkrižje z osnovnimi zakonitostmi naše družbe in z njenim osnovnim moralno-političnim kapitalom- To je prvi nauk brionskega plenuma, ki si ga kaže zapomniti. Drugi nauk pa je tale: vsekakor je potrebno preiti od besed k dejanjem-Ni namreč mogoče naprej in naprej manevrirati med načeli in vsakdanjim delovanjem. Premalo je samo sklicevati se na splošna načeta naše družbene ureditve, na samoupravljanje- na demokracijo iti tako dalje, če tem pozivom ne sledi ustrezno delovanje, če se tako dela in politično tako živi — potem pride do neke formalne enotnosti, ki pa, bi dejal, je lahko slaba in bolj nevarna kot pa odprta, na dejstvih temelječa in lojalna neenotnost. Kadarkoli nastane taksen položaj, da se pod istimi politfčnimi gesli in političnimi načrti razumejo različne stvari, branijo različni interesi, je namreč spopad bolj ali mnnj neizogiben. In ni dvoma, da smo že pred VIII kongresom kakor tudi na njem bili priče stanju, ko so se pod istimi političnimi imenovalci razumeli in skrivali različni cilji in interesi. In čim bolj se je osnovna politika VIII. kongresa uresničevala, čim močneje se je uveljavlja] duh nove ustave, delitev po delu in samoupravljanje, tem težavne je, tako rekoč nemogoče je bilo zastopnikom konservativnih, administrativnih in birokratskih teženj odkrito nastopiti s svojimi načeli in odkrito povedati svoje politične kombinacije. V neprikritem boju bi namreč ta politična prizadevanja bila takoj poražena, pokazala bi se v vsej svoji okostene-Josti, dogmatizmu in nesodobnosti. Zato so take politične koncepcije morale priti končno tudi do tega, da so začele kaliti vodo in v kalnem ribariti. Brž ko pa se je to zgodilo, so morale postati zgolj oblastno^politič-na kombinatorika, ki se je grela na soncu splošnega družbenega napredka in di-namizma, sicer pa kovala v senci svoje lastne misteri-oznosti velike načrte za prihodnost. Opozoriti kaže še na eno značilnost takih političnih kombinacij. Nesporno je, da tako buren in skokovit razvoj, kakršnemu smo priče pri nas, neizbežno poraja pri odkrivanju in iskanju novega tudi najrazličnejše ekscese in anomalije. Vendar lahko tudi glede vsega tistega, kar kot Negativno spremlja rojstvo (Nadaljevanje na 2. str.) PRVE KOŠARE LETOŠNJEGA HMELJA Na približno 150 hektarih hmeljišč na Dolenjskem so ta teden začeli obirati »zeleno zlato«, ki obeta letos za kakih 20 odst. večji pridelek kot lani - Povsod: poln, čist in zdrav hmelj, ki bo prav gotovo dosegel visoko ceno - Ponekod primanjkuje obiralcev, čeprav je cena za škaf nabranega hmelja spodbudna in obeta lep zaslužek starim in mladim Dolenjska, 8. avgusta Danes, v ponedeljek, je 700 rok seglo v zeleni hmelj v Prva malica v vročeni dopoldnevu okolici Brežic, kjer se je 350 obiralcev na hmeljišču KZ Brežice pognalo v vsakoletno dirko z vremenom in sušilmcami. Na 20 hektarih bo dobra dva tedna dišalo po grenkih kobulah, katerih zla-torumeni prah se bo na dlaneh in prsttih obiralcev kmalu spremenil v črnikasto smolo. Treba je veliko pridnih prstov, da bo »zeleno zlato« pravočasno prišlo na sušilne lese in od tam v velike bale, ki fih bodo čez tedne SZDL v Krškem pripravlja posvet o turizmu Občinski odbor SZDL pripravlja za september razširjeno sejo o turizmu v krški občini- Nanjo bo vabil tudi predstavnike občinskih turističnih zvez iz Brežic in Sevnice, republiškega poslanca Jožeta Brileja, predstavnike občinske skupščine Krško ter vse domače turistične delavce. Nova samopostrežna trgovina v Kočevju Se v letošnjem letu bodo pričeli graditi v Kočevju novo samopostrežno trgovino v Kidričevi ulici pri stolpnicah. Investitor .bo podjetje Trgo-promet, dela pa bo opravil domači Zidar. S tem bo zelo olajšan problem prodajnih prostorov v mestu. Za prostore tržnice pa se zanima KGP; tam bi imelo prodajo mesnih in mlečnih izdelkov. Vendar bo za to tržnico potrebno primerno preurediti in morda še kaj dozidati. Z deli bi pričeli šele v prihodnjem letu. vozili v Žalec, našo slovensko prestolnico hmelja — od tam Pa v širni svet, čez ocean in v tovarne velikih evropskih držav, kjer ljudje radi pijo grenko, osvežujoče pivo . .. V torek je odšla v prav tako bitko velika četa mladih in starih obiralcev v okolici Črnomlja. »Obeta se nam najboljši pridelek vseh zadnjih let!« se glase prva poročila črnomeljske zadruge. Čestitamo! V Metliki so se lotili hmeljišč včeraj, jutri pa se začne obiranje hmelja tudi na 50 ha v Kompolju. Sevniškim obiralcem se bodo v nedeljo pridružili še tisti v Šentjanžu in v Loki. Kar tisoč obiralcev potrebuje KZ Sevnica letos, doslej pa jih ima kakih 800. Mod 13. in 15. avgustom bodo začeli obirati hmelj tudi v Kostanjevici, ki ima letos zelo lep hmelj; obiralce bodo vozili iz vasi pod Gorjanci. V Srebrničah, kjer ima hmelj kmetijska šola iz Grma, bodo začeli obirati v ponedeljek zjutraj. Kobule so lepe in debelejše kot lani, vendar nekoliko redkejše zavoljo junijske toče. Tu imajo za obiralce pripravljenih tudi fiO brezplačnih prenočišč. V škocjanu, Šentjerneju in Jur-ki vasi, tor&j na hmeljiščih KZ Novo meslo, se bo na 37 ha hmeljišč podala vojska obiralcev jutri zjutraj. Povsod plačujejo ljudem za škaf nabranega hmelja 150 starih dinarjev. Povsod pa se tudi pohvalijo: pridelek bo skoraj za 20 odstotkov večji kot lani! Hmelj je povsod čist, zdrav in poln. Zeleno zlato bo dalQ letos tudi Dolenjski lep kos kruha! T. GOŠNIK Novoles in GG na Slovaškem Lani so predstavniki lesnega kombinata iz Zarnovice na Slovaškem sklenili na obisku v Novem mestu tesnejše sodelovanje z No-volesom in Gozdnim gospodarstvom. Na prvo srečanje c-lanov t«h kolektivov ni bilo treba dol^o čakati junija letos so se prvič sešli v Novem mestu in spet dokazali, da šport ne pozna meja. V prijateljskem srečanju v namiznem teniiu so gostje, ki tekmujejo v drugi češki ligi, zmagali s tesnim rezultatom 5:4. Novomeški gostitelji so gostom razkazali Novo mesto in okolico ter jim omogočili počitnice v Novigradu. 2. septembra letos se bodo aa teden dni odpravili Novomesčani v goste na Slovaško. Se prej bodo organizirali kvalifikacijski turnir v namiznem tenisu, da bi za gostovanje sestavili kar najboljšo ekipo, v kateri bodo po trije najboljši iz Novolesa in Gozdnega gospodarstva. Skupaj bo odšlo na obisk na Slovaško 40 članov obeh kolektivov, ki bodo del potnih stroškov krili sami. Mednarodno sodelovanje kolektivov — lesni kombinat v zarnovici ima zaposlenih 25 tisoč delavcev — lahko iz srca pozdravimo. Ni zamnn reklo, da Sport zbližuje narode! SI. ENOTNE PROTI VOJNI! Predsednik republike tovariš Josip Broz Tito je 6. avgusta poslal japonskemu kongresu proti atomskim in vodikovim bombam naslednjo brzojavko: »Danes, ko napetost v mednarodnih odnosih, posebno pa vojna v Vietnamu, grozita, da potegneta človeštvo v svetovni spopad in jedrsko pustošenje, je potrebno bolj kot kdajkoli prej, da se vse napredne sile čimbolj enotno borijo proti vojni nevarnosti. Prav zato pošiljam vašemu kongresu in vsem udeležencem svetovne konference proti atomskim in vodikovim bombam, ki poteka ob 21-letnici bombardiranja Hirošime in Naga-sakija, svoje najboljše želje za uspešno delo v boju proti jedrskemu oboroževanju, za po-polno razorožitev ter za enakopravne odnose med vsemi narodi in mir na svetu.« UVOD V IX. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI Pohod na Triglav Kot vsako leto pred zletom Bratstva in enotnosti, bo tudi letos v avgustu v okviru IX. zleta tradicionalni pohod organizatorjev in sodelavcev na Triglav. Letošnjega pohoda se bo udeležilo 43 mladin- Danes začetek proslavljanja v Črnomlju Občinski praznik so v Črnomlju j vsa leta praznovali 19. februarja, v j spomin na I. zasedanje SNOS. Ker pa j je ta dogodek bolj republiškega kot j občinskega pomena, so letos občinski j praznik prestavili na 12. avgust, na ■ obletnico prvega oboroženega upora I proti okupatorju. Ker mineva letos ■ 25 let od splošne vstaje slovenskega j ljudstva in napada na italijanski vo- ■ jaški vlak, s katerim so na črnomalj- ■ skem področju posegli v neizprosen j boj, so za občinski praznik pripravili * večdnevni program prireditev. ČRNOMALJČANl PRISRČNO VA- S BIJO NA SLOVESNOSTI OB OBČIN- S SKEM PRAZNIKU TUDI VSE PRIJA- Z TELJE BELE KRAJINE OD BLIZU I IN DALEČ! ČETRTEK, 11. avgusta: ob 18. uri • otvoritev gospodarske razstave; ob 19. uri otvoritev razstave NOB; ob 20. uri zaključek delavskih športnih iger na rokometnem igrišču; ob 21. uri »Napad na postojanko Vranoviči«. PETEK, 12. avgusta: ob 17. uri slavnostna seja občinske skupščine; ob 19.30 slavnostna akademija v Domu ljudske prosvete. SOBOTA, 13. avgusta: ob 16. uri rokometni turnir; ob 20. uri koncert godbe na pihala iz Hrastnika, zatem ljudsko rajanje na prireditvenem prostoru pod hotelom Lahinja. Vsem prebivalcem Črnomlja in vsem delovnim ljudem črnomaljske občine prisrčno čestitamo za letošnji občinski praznik, hkrati pa jim želimo pri delu novih uspehov za nadaljnji napredek in blagostanje naše drage Bele krajine! IHIHHHIMHI cev iz Hrvatske, Rosne in Hercegovine ter Slovenije. Večdnevni program obsega vzpon na Triglav, razen tega pa si bodo udeleženci ogledali tudi škofjo Loko, Poljansko dolino, Kranjsko goro, gornje Posočje in Trento. Na Triglavu bo sestanek stalnega sekretariat« IX. zleta. Ob tej priložnosti bodo predali zastopniku Novega mesta prehodni prapor, ki ga bo kasneje prejela mladina NOVO-TEKSA na posebni Svečani akademiji. S tem pohodom se bo uradno začel IX. zlet, ki bo dosegel višek v junijskih dneh prihodnjega leta, ko se bo v Banjiluki zbrala mladina treh bratskih republik. Med Jezerom in Trebnjem enosmerni promet 1. avgusta je začelo Cestno podjetje iz Novega mesta na novo asfaltirati desno polovico avtomobilske cesti med Jezerom in Trebnjem, zato je na tem, 4 km dolgem odseku, uveden enosmerni promet. Vozniki motornih vozil, ki potujejo iz Zagreba proti Ljubljani, morajo pri Jezeru zaviti na obvozno makadamsko cesto Jezero—Dol. Nemška vas—Trebnje, od priključka pri trebanjskem gradu pa lahko spet normalno potujejo po avtomobilski cesti. Voznikom, ki potujejo proti Zagrebu, ni treba na obvozno cesto, ker je njihova polovica avtomobilske ceste prosta. OD 11. DO 21. AVGUSTA Med 16. in 18. avgustom trajen dež in ohladitev, v ostalem deloma sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED DVA NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA dogodki v leopoldvilskem jvuugu m Nigeriji potrjujejo že zna no resnico, da je prirodno bogastvo lahko prekletstvo za narod in deželo, ki ga ima, če je namreč le to bogastvo v rokah drugih. Zlasti potrjuje to pravilo novejša kongoška zgodovina — vse od Čombejeve odcepitve Katange do sedanjega upora belili žandarjev v Kisangani-ju, ki se je prej imenoval Stanlev-ville. Dogodke v Nigeriji bi nemara še najbolje razložili prav s to resnico. Bogastvo leopoldvilskega Konga je že znano, saj je ta dežela med največjimi izvozniki bakra na svetu. Znana so njena nahajališča uranove rude, rudniki zlata, kadmija, tungstena-, mangana, germanija, železa, kositra, diamantov ... Manj znano je bogastvo Nigerije. Ta dežela leži ob obali Gvinejskega zaliva, se pravi v zahodnem delu Afrike. V njej živi 56 milijonov ljudi in je najbolj naseljena afriška dežela. Meri 923.772 kvadratnih kilometrov (skoraj štirikrat več kot Jugoslavija), štiri petine aktivnega prebivalstva se bavi s kmetijstvom. Poglavitni pridelki so palmovo olje, y kakao, kikiriki, banane, bombaž, kavčuk, tobak, sladkorni trs, kava in čaj. Nigerija je največji proizvajalec palmovega olja na svetu, po proizvodnji surovega kavčuka pa je prva med afriškimi deželami. Druga prirodna bogastva so premog, kositer, železo. Precej pa je tudi nafte. Dežela je postala 1861. leta britanska kronska kolonija, neodvisnost pa si je priborila skoraj sto let kasneje (1. oktobra 1960. leta), ob tretji obletnici neodvisnosti so razglasili republiko. Dosedanji režim je prišel na oblast letos januarja, ko je general Ironsi strmoglavil premiera Abuba-kra Tafavo Baleva. Tega so potlej zaprli, ubili in — pokopali na državne stroške, šef države dr. Nam-di Azikive pa je bil med udarom v Londonu, kjer je ostal tudi po njem. Ironsija je strmoglavil Jakubu Go-von, položaj v deželi pa postaja spet nestalen. Vnanja podoba protislovij v Nigeriji se kaže v nasprotjih med Severom in Jugom, v nasprotjih, ki jih je porodila kolonialna razdeljenost in gospodarska nerazvitost dežele. Silno plemensko in jezikov- PREKLETSTVO BOGASTVA no raznolikost, saj je v deželi kar 250 različnih plemen in jezikovnih skupin. Kolonialne oblasti so to raznolikost obvladale po starem rimskem geslu: Divide et impera, kar se po naše pravi — Deli in vladaj. Tako je ob razglasitvi neodvisnosti ostala dežela notranje razdeljena na vrsto raznorodnih federalnih državic, ki ves čas niso našle dovolj notranje sile, da bi razlike premagale v svojo lastno korist. Tako so bivši kolonizatorji lahko tudi v formalno neodvisni državi obdržali poglavitne niti v svojih rokah. Ko je Ironsi prevzel državne vajeti v svoje roke, je kazalo, da bo v deželi naposled zavladal mir. Trdno je prijel za krmilo države in jo skušal centralistično urediti, kar naj bi naposled omogočilo osredotočenje državnega kapitala na nekaj poglavitnih področij in s tem odprlo pot gospodarskemu napredku dežele, s tem pa tudi gospodarski in politični osamosvojitvi dežele. Očitno takšen razvoj ni bil všeč silam, ki skušajo od zunaj krojiti usodo afriških dežel. Nevarno je namreč vse, kar že samo diši" po gospodarski neodvisnosti. Zdaj je na vladi Jakubu Govon, predstavnik severnih plemen (Ironsi je bil namreč predstavnik plemena Ibo z juga države.) In prav v teh obratih vidijo nekateri komentatorji potrdilo za to, da so dogodki v Nigeriji »zmaga zahodne politike«. To naj bi pomenilo take politike, ki preprečuje gospodarsko in politično osamosvojitev Afrike. Tako je tudi moči razumeti dogajanje v leopoldvilskem Kongu. Tam so se namreč uprli nekdanji Čombejevi beli najemniki, pridružilo pa se jim je še nekaj rednih vladnih čet in že je slišati govorice, da se bo Čombe spet vrnil v Katan-go, da se bo ta dežela spet odcepila od Konga itd. Dogaja se torej nekaj podobnega kot pred nekaj leti, ko se je položaj v deželi le malo po razglasitvi neodvisnosti zaostril. V Kongu so stvari morda celo jasnejše kot drugod po Afriki, saj je najbogatejša afriška dežela. General Mobutu se je trdno odločil izbojevati gospodarsko neodvisnost dežele in je prišel pri tem seveda v spor z belgijskimi lastniki in bruseljsko vlado. Upor v deželi naj bi bil torej odgovor na to Mobutujevo politiko. V Afriki je res nesreča, če si bogat. ANKETA JE POTRDILA PREDVIDEVANJA ^Gospodinjska pomočnica" ne bo brez službe Dve tretjini anketiranih Novomeščank za ustanovitev gospodinjskega servisa — Potrebna je tudi dietetična menza (Nadaljevanje s 1. str.) novega, obstajata dva politična vidika. Razlika je namreč, ali to negativno v naši vsakdanjosti odkrivamo zato, da bi bil naš razvoj v smislu samoupravljanja, v smislu nadaljnje demokratizacije naše družbe in tudi Zveze komunistov še hitrejši, še burnejši in pogumne j ši, ali pa odkrivamo vse to zato, da bi zadržali ta razvoj in z njim nekatere odnose in organizacijska načela in metode dela, ki so se že preživeli. Ni treba postbej dokazovati, da je ustvarjalni, demokratični, dinamični del sil v Zvezi komunistov in v družbi vedno opozarjal in da bo še opozarjal in ana lizira'' razne pomanjkljivosti zgolj z namenom zmanjšati jih n ^ najmanjšo mero, zato da bi se naša družba še hi tre je razvijala v smeri samo upravljanja. In ni dvoma, da j«' pn'itična koncepcija, ki je bila razgaljena in potolčena na IV. plenumu, včasih podza vestno, mislim pa, da največ kral zavestno kazala na šib ke in nedoirnane točke in gnojna žarišča naše družbe zato ker jo je bilo strah silnega tempa razvoja, ki mu ni r )gla. hotela in želela sledit in v njem ustvarjal no s delovati- ZA *'SE VELJA NAČELO: »VSAKEMU PO NJEGO-VH SPOSOBNOSTIH!« In namesto, da bi tisti, ki jir je začel čas prehitevati in razmere preraščati, razni sijali o tem, kako bi stopili s prizorišča družbenih dodajanj in se umaknili tja, kjer bi bile njihove naloge v skladu 7. njihovimi sedanjimi sposobnostmi, so ravnali drugare Razmišljali so, kako bi se obdržali v prvih vrstah. »Vsakomur po njegovih sposobnostih« — to velja v naši družbi očitno za vsa dela in funkcije in za vse ravni, ne samo za tistega ročnega delavca, ki vihti kramp ali lopato. Umakniti se pravočasno, s hvaležnostjo obdan in s slavo ovenčan, je vsekakor bolje in bolj modro dejanje kot pa prisluškovati drugim ali pa spletati nekaj sebi v prid. Zal kaže, da si tudi ta dokaj preprosta resnica ni mogla drugače kakor po tej poti pridobiti spoštovanje in potrebno naklonjenost. Konservativna politična prizadevanja imajo pri nas (in tudi drugod) še tole navado: poskušajo se ogrinjati s plaščem varuhov politične morale, partijnosti in sto-desetodstotne socialistične zanesljivosti in predanosti. Vse to pa je zelo dvomljive vrednosti. Na Brionih se je namreč razgalila dvojna morala in dvojna partijnost take politike- Ta dvojnost je bila v tem, da je za druge, lahko bi dejaJi za neposvečene in nepreizkušene imela drugačna merila, drugačna načela in drugačne norme kot pa za samo sebe. Ob taki politiki in taki dvojni morali so se politična poštenost, tovariška odkritosrčnost, komunistična lojalnost seveda marsikdaj dozdevale skojevska naivnost ali vsaj politična nezrelost. Pač pa je po načelih te politike bila največja modrost in dokaz zrelosti tista politična kombinatorika, ki je znala nastavljati zanke, govoriti polresnice in vedno in na vsakem mestu gledati na svojega sogovornika in sodelavca (razen svojih) kot na človeka, ki ga je treba nadzorovati in dvomiti o njegovi odkritosrčnosti in socialistični predanosti. (Konec prihodnjič) Poseben avtobus za Trebelno predrag V šolskem letu 1966/67 se bodo številni učenci v trebanjski občini v šolo spet vozili z avtobusi. Novih šolskih prog ne bodo nikjer odprli, pač pa bodo poskušali najti boljšo rešitev za prevoz osnovnošolcev s Trebelnega in okolice. Na progi Mokronog— Trebelno je minulo šolsko leto vozil »litostrojčan«. Glede na čas, ko je avtobus odpeljal in pripeljal otroke, to ni bila najboljša rešitev. Kaže, da bo treba rešitev iskati v zvezi z dosedanjo kombinacijo, saj bi bil poseben avtobus na tej progi občutno predrag. Šahovski brzoturnir v Sevnici šahovskega prvenstva Zasavja in Posavja — igrali so izmenoma v Krškem, Trbovljah in Brežicah — se je udeležilo 9 šahistov iz Trbovelj, Brežic, Krškega, Sevnice in "Hrastnika. Končni vrstni red je naslednji: Levičar (Krško) in Jazbec st. (Trbovlje) 6,5 točk. Jazbec ml. (Trbovlje) 5,5 točk, Ilinčič (Brežice) 4,5 točke itd. Na prvenstvu Slovenije bo zastopal šahovsko skupnost tega področja levičar iz Krškega. B. D. Novomeščani so na sestankih, posvetovanjih in drugih javnih zborovanjih večkrat pozivali na ustanovitev servisa za pomoč gospodinjstvom. Krajevna skupnost je vzela na svoja ramena skrb ugotoviti, ali je tak servis res potreben in katere dejavnosti bi naj imel. Anketiral je 819 družin v središču mesta, Jerebovi in Kristanovi ulici, Nad mlini, v naselju Majde šile, na Mestnih njivah, v Zagrebški in Trdinovi cesti ter v Bršlinu. Za ustanovitev servisa sta bili dobri dve tretjini anketiranih. Malo pristašev pa so dobile dejavnosti, ki naj bd jih servis imel. V anketi so navedli, da bi servisove storitve prišle najbolj prav dopoldne, da bi bilo zlasti dobrodošlo organizirano otroško varstvo, čiščenje in pospravi j anje stanovanj, pranje perila na domu in podobna opravila pa manj. Ostareli so pripisali, da bi želeli, da bi jim servis dostavil na dom kruh, mleko in druge potrebščine. Za oskrbo in nego bolnika se niso kdo ve kako ogreli. Dobrodošla bi bila dietična menza, za katero je »glasovalo« 58 odst. ariketiranih družin. Zanimive so nekatere pripombe, pripisane anketnim vprašanjem. Na več listih se je lahko prebraOo, da želijo občani predvsem dobro otroško varstvo, in sicer za plačilo, ki bi ga zmogli tudi manj premožni. Nekateri so pripomnili, da so tudi delovne organizacije dolžne kaj prispevati k ureditvi otroškega varstva. Servis oziroma »gospodinjska pomočnica«, kakor ga nekateri imenujejo, je nedvomno potreben, vendar takšnega, kot ga želijo Novomeščani, ne gre ustanoviti brez pametne presoje širše družbene skupnosti. Zelje in pripombe občanov bo treba upoštevati v nadaljnjih razpravah, kjer se bodo končno odločili za ustanovitev. ■ BESNENJE RASISTOV V ZDA — Zadnje dni jc ZDA preplavil val rasističnega nasilja. V Chicagu jc 1500 demonstrantov pripravilo manifestacije, s katerimi so se zavzemali x>roti rasnemu razlikovanju. Demonstrante je varovalo več kot 1000 policistov pred razbesnelimi belci, ki so skušali napasti udeležence pohoda. Rasni nestrpneži so vzklikali: »Ubite jih!«, »Opice, vrnite se na drevesa!« in podobno. Policija je morala uporabiti orožje. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, nekaj ljudi pa so morali zapreti. Pri neki drugi demonstraciji so beli rasisti ranili črnskega voditelja Martina Luther-ja Kinga, nosilca Nobelove nagrade za mir. Eden izmed belcev mu jc vrgel kamen na glavo. ■ KONEC ARGENTINSKE U-STAVE — Vojaška vlada generala Onganic, ki je bila strmoglavila vlado predsednika lilije, jc uradno predlagala, naj bi odpravili v deželi ustavo, ki je v veljavi že 113 let. Vodja argentinskenga vojaškega režima Ongania je prebral na tiskovni konrerenci vladno deklaracijo, v kateri se zavzema predvsem za boj proti komunizmu. H ŠE EN VELIK SKOK NA KITAJSKEM — Te dni v kitajskem tisku čedalje bolj opozarjajo na uspehe v industriji umetnih gnojil. Iz tega jc moč posneti, da gre še ea en »velik skok« na Kitajskem. Posebej hvalijo ti-ste, ki odpirajo majhne obrate za proizvodnjo u-metnih gnojil, ne da bi zato terjali sredstva iz centralnih skladov. Na Kitajskem proizvedejo po nekaterih ocenah okrog 9 milijonov ton urnetnih gnojil na leto, kar pa jc še vedno premalo, saj s tem ne pokrijejo niti tretjine potreb. ■ ARABSKI VRH ODLOŽEN — Generalni sekretar Arabske lige je zdaj tudi uradno potrdil, da so preložili četrti sestanek šefov a-rabskih držav, ki bi moral biti prihodnji mesec v Alžiru. Vladam so poslali noto, v kateri je rečeno, da se večina držav članic strinja s predlogom ZAR. Tej zahtevi sta nasprotovali le Jordanija in Samtova Arabija. Sestanek je odložen za določen čas. ■ POBOJ V TEKSASU — V glavnem mestu Teksasa Austinu se je pretekli teden pripetil najstrahotnejši zločin V sodobni zgodovi-ni ZDA. Charles VVliitman. 2-Metni študent, je v poldrugi uri ubil 15 in ranil 32 oseb. S puško je streljal na pešce s 2G. nadstropja teksaške univerze. V stanovanju jo do smrti pretepel svojo ženo in nato ustrelil še svojo mater. Po-bijalec jc streljal toliko časa, dokler ga ni ubil nek policaj. Abduk-cija je pokazala, da je imel tumor na možganih. H GIBRALTARSKI SPOR — Odnosi med Španijo in Veliko Rritanijo se čedalje bolj zaostrujejo zaradi Gibraltarja. Španija je prepovedala britanskim letalom preletavati čez njeno ozemlje, okrog 5000 španskih delavcev, ki so zaposleni v Gibraltarju, pa je začelo stavkati. TEDENSK NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Predvideno je, da bo konferenca samo upravljavcev iz vse Jugoslavije v prvi polovici 1967. leta. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal vsem sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom pismo s predlogi tem, o katerih naj bi razpravljali na vsejugoslovanski konferenci sa-moupravljavcev. To pismo naj bi bilo podlaga za široko razpravo na terenu. Šele na podUvgi razprave bodo določili tematske okvire konference. V dosedanji razpravi so ponekod menili, da konferenca ne bi smela biti manifestacija, temveč delovna izmenjava izkušenj. Ni nam do propagandnih učinkov. Radi bi, da bi konferenca pomenila novo spodbudo za še uspešnejši razvoj samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja Zato naj bi se konference udeležili tudi sodelavci raznih inštitutov in drugih raziskovalnih organizacij, Id naj bi posredovali konferenci svoja dognanja glede dosedanjega razvoja samoupravljanja. ■ GOSPODARSKI ODNOSI S TUJINO SE DOBRO RAZVIJAJO. Lani je Jugoslavija trgovala s 54 azijskimi in afriškimi državami. Uspešni nismo bili samo v trgovini, temveč tudi v industrijski kooperaciji ter znanstvenem in tehničnem sodelovanju. Skupna vrednost menjave z vsemi azijskimi in afriškimi državami je znašala lani 146 milijonov dolarjev v izvozu in 133 milijonov dolarjev v nv?zu ah okoli 20 odstotkov več kot leta 1963. S PIT SLUŽBE SE VRAŠČAJO V KOMUNALNI SISTEM. Generalni direktor skup- nosti PTT Jugoslavije Vasiljević je v pogovoru z dopisnikom »Dela« B. Borovičem med drugim dejal, da se v poštni službi čutijo pozitivni vplivi gospodarske reforme, čeprav v tem obdobju niso spremenili cen za storitve. Toda nevzdržno je, da bi še nadalje pokrivali iz akumulacije telefonije velike izgube v poštnem prometu. Zato bo treba v bližnji prihodnosti uskladiti cene PTT storitev po vrstah dejavnosti — navzdol in navzgor. B JULIJA ZA 100 MILIJONOV DOLAR JEV IZVOZA. Vrednost izvoza je znašala ju- KONFERENCA SAMO UPRAVLJAVCEV? lija 1260 milijonov novih dinarjev ali nad 100 milijonov dolarjev. Višina izvoza je bila po vrednosti skoraj enaka izvozu julija lani, ki je bil, kot vemo, rekorden. Uvoz je bil za 2 odstotka manjši kot v lanskem juliju. H NOVA GORENJSKA CESTA ODPRTA. V petek so zapeljali prvi avtomobili po avtomobilski cesti Podtabor—Črnivec. S tem so avtomobilisti rešeni neprijetnih vijug in strmin med Bistrico ter Podvinom. Namesto da bi njihovi avtomobili stokali na brezjan-skem klancu, bodo odslej brzeli po ravni, sodobni gorenjski cesti. ■ POŽAR V SPALNEM VAGONU. V petek je nenadoma zažel goreti spalni vagon, namenjen v Split. To se je zgodilo na progi Zagreb—Split, in sicer pri Plavškem v Liki. Nesreča, katere vzroke še raziskujejo, je terjala življenji dveh potnic, devet potnikov pa je bilo ranjenih. m POTRES SEDME STOPNJE V ČRNOGORSKEM PRIMORJU. V soboto zjutraj je potres približno sedme stopnje zatresel poslopja skoraj v vseh mestih in krajih Črnogorskega Primorja. Žrtev na srečo ni bilo. Tudi materialna škoda ni velika. ■ DONAVA POČASI UPADA. Donava, ki je spet poplavljala, počasi upada. V četrtek je bila voda v Budimpešti skoraj za pol metra nižja kot prejšnji dan. Donava je začela upadati tudi v Vojvodini, medtem ko niže, denimo pri Novem Sadu, še zmeraj narašča, vendar počasneje kot prejšnji dan. Ljudje v naseljih ob Donavi so si precej oddahnili, zakaj bali so se, da bo zopet prišlo do najhujšega. ■ ODPRLI SO GORENJSKI SEJEM. Na Gorenjskem sejmu razstavlja 255 razstavljavcev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Letos so uredili še tretji razstavni prostor v delavskem domu, se pravi v središču mesta. Menijo, da je letošnji Gorenjski sejem precej bogatejši od prejšnjih. Gospodarstvu Gorenjske se bojda obeta v prihodnosti lep razvoj in vsestranski napredek. Tako je izjavil tovariš Košir, predsednik občinske skupščine, preden je prerezal trak in s tem odprl letošnji sejem. Tudi navzdol pričakuj«;? ukrepe IV. plenuma Pred nedavnim so v Črnomlju na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL obravnavali gradivo iV. plenuma — Splošna ugotovitev: občani so sklepe sprejeli z velikim odobravanjem, pričakujejo pa, da se bodo razčiščevanja začela tudi navzdol vse do občin in delovnih organizacij Občani s področja črnomaljske občine so bili presenečeni nad tako odkritim obravnavanjem nepravilnosti v službi državne varnosti in napak posameznih vodilnih osebnosti ter so z odobrava- KOLIKO ŽIVIL POKUPIJO KRČANI? Prebivalci občine Krško pokupijo v trgovinah tega območja vsako leto 1,127.000 kg pšenične moke (bele in črne), 66.000 kg druge moke, 246.000 kg belega kruha, 309.000 pol-belega in črnega kruha, 104.000 kg testenin in 6000 kg drugih izdelkov iz moke. Sladkorja prodajo v občini po 369.000 kg na leto, jedilnega olja in margarine 88.000 kg, živalskih jedilnih maščob 31.000 kg, riža 54.000 kg. Tudi keksov ljudje precej pokupijo; letno povprečje znaša 33.500 kg. DOBER TEK! Verjemite, da jim gredo v slast tudi zama-ščeni jurji in stotaki, če ravno nimajo pri roki okusnejše hrane! V vsaki banki in hranilnici vam lahko povedo, koliko od miši in podgan zgriženega denarja prinesejo ljudje v zamenjavo. Seveda je tak denar veliko manj vreden. Zato: DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in za tramovi na podstrešju! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Trebnjem in Metliki. Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! njem sprejeli vse sklepe brionskega plenuma. To je bila ena izmed ugotovitev razširjene seje občinskega komiteja ZKS, na kateri so bili prisotni tudi vsi sekretarji osnovnih organizacij ter seje občinskega odbora SZDL s predsedniki krajevnih organizacij. Na obeh sejah so poudarjali, da občani pričakujejo tudi razčiščevanja navzdol vse do občin in delovnih organizacij, saj so tudi na področju domače občine opazili, da so včasih zelo jasna načela kadrovske politike in nekatera druga v praksi zvodenela. Marsikje delo v organizacijah ni steklo kot bi moralo, predvsem zato, ker so imeli posamezniki preveč funkcij in jih niso mogli v redu opravljati. Tako se je krog odločujočih ljudi močno skrčil, kar je očitno zlasti v nekaterih krajevnih središčih. Ponekod • en sam človek predstavlja vse vaške organizacije in ima pri vseh glavno besedo. Tudi v občinskem merilu so večkrat sprejeli razne sklepe, a ni prišlo do njihove Dober zaslužek pri hmelju Tudi v našem tedniku Je bil objavljen oglas, da potrebuje Kmetijska zadruga Sevnica 1000 obiralcev hmelja. Ker so jih do sedaj dobili 800, je še vedno 200 mest prostih. Zadruga nudi tako mladinskim aktivom, brezposelnim in drugim ugodno priložnost za zaslužek, saj prejme obiralec za nabran škaf hmelja kar 150 Sdin. Za obiralce iz Kompolja, Sevnice, Šentjanža in Loke je KZ za skupine, večje od 15 ljudi, organizirala brezplačen prevoz. Drugi. pa lahko izrabijo znižane vožnje s K-13. Priložnost je posebno ugodna za mladinske aktive, ki lahko sedaj zaslužijo denar za kolektivne potrebe. Nesreča s prijateljevim avtomobilom Izredno smolo je imel Andrej Mevžek z Broda pri Novem mestu, ki je začasno na delu v Franciji, ko se je ti avgusta s prijateljevim avtomobilom peljal s kartel j skega odcepa proti Novemu mestu. V ovinku ga je na mokri cesti zaneslo, vozilo pa se je pre. vrnilo na streho. Ranjenega Mevž-ka so obvezali v novomeški bolnišnici Škodo na vozilu pa so ocenili'na 8.000 N din. Iz drnca v tovornjak in bolnišnico 6. avgusta dopoldne je tovornjaku SU 60-87 na avtomobilski cesti pri Medvedjeku razneslo zadnjo desno gumo, zato je bil voznik Ferenc Harka- iz Bačke Topole proti nadaljnjemu gibanju vozila brez moči. Ko je vozil cikcak, je pridrvel naprotd z osebnim avtom Peršič iz Milana in silovito treščil v tovornjak. Nevarno ranjenega Peršiča so takoj odpeljali v bolnišnico, vozilo, na katerem so ocenili škodo na 10.000 N din, pa je ostalo na kraju nesreče. S tovornjakom v betonsko ograjo 7. avgusta popoldne je vinjeni Jože Kelha; iz Vel. Kamna pri Senovem samovoljno vzel izpred restavracije v Senovem tovorni avtomobil, last avtoprevoznika Bučarja iz Jevš pri Leskovcu. Ko je prevozil približno 100 m sem in tja po cesti, se je zaletel v betonsko ograjo rudnika Senovo. Telesno se ni poškodoval, na tovornjaku pa je povzročil 2500 N dinarjev škode. Odvzeta mu je bila kri Neprevidno v ovinek Franc Omerzelj iz Pisec je 7. avgusta popoldne vozil osebni avtomobil tuje registracije iz Globokega proti Pižecam. V naselju Blatno ni pravilno obvozil nepreglednega ovinka, ampak ga je sekal po levi strani ceste in pri tem trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je upravljal Mirko Skalar iz Velikega Obreza. Pri trčenju ni buo telesnih poškodb. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša okoli 1200 N dinarjev. Enako je povsod, na vseh hmeljiščih v Beli krajini, na Dolenjskem in v~ Spodnjem Posavju. S. Sk. Trčenje osebnih avtomobilov Z avtoceste proti Brežicam je 6. avgusta vozil voznik osebnega avtomobila Drago Krajcar iz Zagreba. Ko je zavil na občinsko cesto proti čateškim Toplicam, mu je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Terezija Po. savec iz Kapel Pri srečanju je prišlo do trčenja, pri čemer je na obeh vozilih nastalo za okoli 300 N dinarjev škode. uresničitve in tudi nihče ni razložil, zakaj in kje se je zataknilo. Taki pojavi so gotovo zmanjševali zaupanje ljudi v organizacije in njihovo delo. O tem bodo v kratkem razpravljali še komunisti v vseh osnovnih organizacijah, medtem ko namerava Socialistična zveza organizirati z občani le razgovore o razvoju občine do leta 1970. Manj kupcev na novomeškem sejmu 8. avgusta so pripeljali kmetje na novomeški sejem 866 pujskov, prodali pa so jih 353. Ker se je število kupcev močno zmanjšalo, so padle tudi cene. Tako so zahtevali za manjše pujske 12.000 do 20.000 S din, za večje pa 21.000 do 32.000 Sdin. Spet precej neprodanih prašičev v Brežicah 6. avgusta je bilo na teden-skem sejmu prašičev v Brežicah naprodaj 725 pujskov v starosti do 3 mesecev, starejših prašičev pa 60. Za mlajše so rejci zahtevali 950 starih dinarjev, za starejše Pa 650 Sdin za kilogram žive teže. Skupno je bilo prodanih 540 prašičev, od tega 512 mlajših in 28 starejših. Seminar radioamaterjev v Izoli V Izoli je bil od 27. do 31. julija seminar radioamaterjev iz SJo. venije. Udeležili so se ga tudi predstavniki radioklubov iz Novega mesta, Krškega, Prekope in Sev. ndce. Program seminarja, ki je imel namen teoretično ta praktično usposobiti udeležence, je obse. gal izgradnjo SSB oscilatorja za oddajnik in tranzistorskega sprejemnika za »lov na lisico«. SSB oscilatorje so delali predvsem čla. ni tistih radioklubov, ki so imeli dovolj denarja, drugi pa so se morali zadovoljiti z izgradnjo tran. zistorskih sprejemnikov. Letošnje. ga seminarja so se udeležili tudi pionirji, starejši od 10 let. Njihovi izdelki so pokazali zelo velik uspeh in sposobnost. Ob koncu seminarja je bila zabava »Ham-fest« s srečolovom. Zabave in sre-čolova so se poleg tečajnikov ude. ležili tudi drugi radioamaterji i3 Slovenije. Srbije in Hrvatske. Na slovesnosti so podelili priznanja za 3 najboljše SSB oscilatorje in tranzdstorske sprejemnike in zmagovalcem »lova na lisice«. Zadnji dan, 31. julija, je zasedala skupščina ZRS. Po skupnem kosilu so izmenjali pozdrave ta se poslovili. Zg. Kmetijska zadruga »K R K A« Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1966/67 2 štipendiji NA SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI POGOJ: dovršen 1. letnik. Prošnji je treba priložiti tudi prepis spričevala. Kmetijska zadruga »KRKA«, Novo mesto obvešča vse kmetijske proizvajalce, da bo 13. avgusta ob 10. uri na Kmetijski šoli Grm DEMONSTRACIJA S TRAKTORJEM tip 2011 — 25 KS Z E T O R Vse zainteresirane vabimo na ogled, ker bodo ti traktorji v prodaji. IflCNHr LOKALNA DELOVNA AKCIJA Le žagaj, Viki, zaradi tega prekletega kazalca še spati ne morem! Boljša servisna služba za »Alpine« • Prejšnjo nedeljo so se zbrali pri Simoniču v Semiču lastniki motornih kosilnic »Alpina« iz Semiča in okolice. Na sestanek so prišli tudi lastniki iz okolice Karlovca in Žužemberka, kar dokazuje, da je bil posvet zelo potreben. Kar deževala so najrazličnejša vprašanja o uporabi in vzdrževanju kosilnic. Pokazalo se je, da potrebujejo uporabniki predvsem ustnih navodil in smotrnejšo servisno službo. Posvet je vodil tov. Živec iz podjetja COSMOS — Ljubljana, ki je obljubil, da bo posredoval upravi njihove želje in predloge. COSMO-SOV servisni avto bo občasno obiskal Semič, Žužemberk in kraje na hrvaški atrani (Prilišče). če pa se bo .podjetje sporazumelo z Obrtnim servisom v Semiču, pa bo leta poslal na izpopolnitev svojega delavca, ki bo v bodoče lahko popravljal manjše okvare kar v semiškem podjetju. V nekaj tednih bodo servisno službo uredili v zadovoljstvo lastnikov »Alpin«. F. D. Tudi na parkirišču ni sreče Tako je ugotovil madžarski inženir Imre Der, ki je 6. avgusta pri Karteljevem zapeljal z avtomobilske ceste na parkirišče, da bi se odpočil. Komaj je izstopil ia osebnega avtomobila, se je na parkirišče že pripeljal z osebnim avtom etiopijski študent Alemy Tereie, ki trenutno živi v Bolgariji, in samo majhna nepazljivost je bila potrebna, da se je zaletel v Madžarovo vozilo, škodo na vozilih so ocenili na 800 N din. Kmetijski nasveti Vitamini, antibiotiki Govoriti o vitaminih je nekako moderno ne samo v pogovorih o človeški prehrani, temveč tudi pri prehrani živali. Komaj pol stoletja je, odkar so odkrili prvi vitamin — snov, potrebno za življenje. Zelo majhne količine teh organskih snovi, ki jih telo samo ne more sestaviti, so potrebne, da presnavljanje v organizmu nemoteno teče. Se nedolgo tega niso znali zdraviti bolezni, ki jih povzroča pomanjkanje vitaminov: skorbut, bolezen dlesen in sklepov, za katero so trpeli mornarji, ki niso mogli uživati sveže zelenjave; rahitis, bolezen beriberi, pelagra in druge. Ker imajo vitamini zapleten kemični sestav, so jih raje označili kar s črkami: A, B, C, D, E, K. ■ Vitamin A, imenovan tudi vitamin rasti, dobijo živali s pašo in zeleno krmo. Veliko karotina, predhodnika vitamina A, vsebuje rdeče korenje, zato ga' zdravniki tako toplo priporočajo otrokom. ■ Delovanje vitamina D je v tesni zvezi s presnovo fosforja in kalcija ter boleznima rahitisom in kostolom-nico. Tega vitamina v zeleni krmi sploh ni, zato pomanjkanje zdravimo z ribjim oljem, še bolje pa s sončnimi žarki, ki v koži živali ali človeka ustvarjajo ta vitamin. Rejci prašičev za to dobro vedo po svojih izkušnjah in spuščajo prašiče na prosto, da jih ne bi »bolele noge«. ■ Vitamin C Bse nahaja v zelenih rastlinah in gomoljih (posebno v krompirju) in ga živalim ne primanjkuje. Podobno je z vitamini B, ki jih je cela skupina in se nahajajo v žitih. Naj samo naštejemo /iekaj drugih vitaminov: E (proti jalovosti), K (preprečuje krvavitve), bio-tin, nikotinska kislina in pantotenska kislina. Zanje nam posebej ni treba skrbeti. ■ Kaj so antibiotiki, običajno vemo po njihovem najbolj znanem predstavniku penicilinu, ki ubija drobno-živke — povzročiteljice bolezni. Bolj medlo pa smo poučeni o njihovi uporabi v živinoreji. Navadno pravimo le: to so domači piščanci, oni pa so .umetni'. Premalo prostora imamo tukaj, da bi kaj več rekli o tem. Poskusi pitanja z dodatki antibiotikov so pokazali, da živali ob njihovi pomoči krmo bolje izkoriščajo. Posebno so se izkazali avromicin, teramicin, penicilin in streptomicin. Te snovi so primešane krmnim mešanicam, s katerimi pitajo »umetne piščance«. Ker podrobnosti delovanja še niso dovolj pojasnjene, je njihova uporaba v živinoreji izzvala val pomislekov in ugovorov, ki pa niso mogli zaustaviti živinorejcev, da jih ne bi uporabljali, zlasti pri reji piščancev in prašičev. Čeprav je vse to staro le okoli dve desetletji, so danes antibiotiki že sestavina večine tovarniško pripravljenih krmnih mešanic. Tudi naša tovarna zdravil »Krka« v Novem mestu noče zaostajati v teh prizadevanjih in v te namene proučuje delovanje te-traciklina, ki ga sama proizvaja. NASLEDNJI i AVTORITETO' ■no, ZMP imam xb se j \ avt0..s PISMA UREDNIŠTVU BUČKA: S CESTO JE ŽALOSTNO, S POŠTO PRAV TAKO ... Tovariš urednik! O Bučki je bilo že veliko napisanega, vendar največ z lepe strani. Res je pogled na Bučko od daleč lep, toda ko prideš v Bučko, si razočaran. To je naselje, ki je mnogo pretrpelo med vojno. Tu je bil prvi večji partizanski napad, ki ga je leta 1941 vodil tov. Miha Marinko. Mnogo ljudi od tod so Nemci izselili v razna taborišča, mnogi se niso vrnili, nekaj pa jUi je po dolgem trpljenju prišlo nazaj, čeprav izmučeni od tujine, so se takoj lotili obnove opustošenih domov. Bili so med prvimi, ki so zgradili zadružni dom. Pri zadružnem domu pa se je na Bučki ustavil ves napredek. Predvsem so preveč zapuščene ceste. Zelo slab sloves daje Bučki stara cesta v Jarč-jem vrhu. Ta cesta je v središču Bučke, od koder se cepijo poti v Sevnico, na Rako in v Krško. Žalostno je, da ima Bučka svoj kamnolom, toda iz njega vozijo gramoz in pe-.sek drugam, za domače ceste ga pa ni. Kolovozne poti v okoliških vaseh so na novo urejene in dobro vzdrževane, toda za cesto, ki pelje čez Jarčji vrh, je, kot kaže, moči zmanjkalo. Tudi s pošto ni bilo veliko bolje: zelo preprosto, ukinili so jo! časopisi prihajajo neredno, oziroma dobiš šele po tri ali štiri na enkrat! Kje je torej ob vsem tem napredek? ŠTEFKA ŠTERK, Ljubljana, Gornji trg 33 »GOSPODJE SO VAŽNEJŠI!« Tovariš urednik! V ponedeljek, 25. julija, se nam je v Kosovi gostilni »Pod Trško goro« v Ločni primeril tak dogodek, ki meče kaj slabo luč na to gostilno. Ob 17. uri sme prišle do go stilne, prav takrat pa je gospodinja šla krmit prašiče. Ker nas je videla in ker smo ji }X)vedale, da gremo k njim, smo pričakovale, da nas bo najprej postregla. Ona pa jc odgovorila: »Gospodje so važnejši!« Pri tem je mislila na prašiče, ki jih je šla krmit. Tako smo ynle kar 35 minut, preden je prišla nazaj, čeprav so ta čas bili v hiši še drugi, ki so nas videli in ki bi nas lahko postregli. Ko je prišla gospodinja, smo jo najprej prosile, naj pobriše mizo. Ko smo želele, naj pobriše še klop. nas je zavrnila: »če vam ni prav, laliko greste!« —' Naročeno pijačo — liter vina in liter kisle vode — je nato prinesla njena svakinja, ki je. ko nas je ; o. stregla, povedala, naj bi šle raje na Otočec. Pristavila ie. še. da si pomagajo malo s kmetijo, malo z gostilno. Menimo, da taka postrežba in tak odnos do gostov, ki smo ga doživele me 25. julija meče čudno luč na to gostilno, če se jim zdi, da gostilna zanje ni pomembna, naj jo raje zaprejo, ne pa da tako ravnajo z gosti kot so z nami. MARA PINTAR. ANICA ZEGA, ŠTEFI SEDAJ, HE LENA SPLIHAL iz Novega mesta AVTOBUS JE PREDRAG Tovariš urednik! čeprav že dolgo živim na Jesenicah, se vsako leto več-krat vrnem v rojstni kraj v Zat pusta. Menim, da b: se ta stvar dala urediti, čeprav je šofer avtobusa hkrati tudi sprevodnik, saj bi bili potem potniki bolj zadov<\ni! KAREL ZORKO. Jesenice, Cesta železarjev 11 ALI SMO RES MANJ VREDNI? Tovariš urednik! To, da je pošta na deželi uvedla med tednom skrajšan delovni čas, še nekako razumemo. Ne strinjamo pa se. da ob nedeljah ne dobimo časopisov. Ker smo odmaknjeni od centra, že tako in tako nismo na tekočem z gospodarskimi in političnimi dogodki. Sedaj pa nam je še v nede. Ijo odvzeta možnost, da se seznanimo z dogodki doma in v svetu. Če lahko v mestih izdajajo časopise ob nedeljah, zakaj jih ne bi tudi na podeželju, saj kmečki ljudje prav takrat radi berejo. VLADIMIR PREZELJ, Ortnek KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI Tovariš urednik! Občani z Blance se sprašu-jemo, kako je mogel nekdo dati podatke o krvodajalski akciji v Sevnici, ne da bi omenil Blanco. Res je, da je dalo kri samo 10 ali 11 krvodajalcev, jih pa kljub temu ne bi smeli prezreti. Med njimi so bili tudi taki, ki so že večkrat dali kri. Da ni bil odziv boljši, je kriv tudi občinski Rdeči križ, ker nam sploh ni poslal vabil, niti nas ni obvestil, kdaj je Blanca na vrsti, čeprav smo pravočasno poslali seznam. Zaradi takega odnosa se lahko zgodi, da bo drugič kr-vodajalšlca akcija še slabše obiskana. CILKA SOVDAT. Blanca Športna prireditev v Dobovi V počastitev dneva vstaje Je mladinski aktiv ZMS Dobova organiziral Športna tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu in krosu. Tekmovanja se je udeležilo nad 20 ekip iz okolice Brežic in Hrvatskega. Ker je bilo tekmovanje zaradi slabega vremena prekinjeno, so srečanje nadaljevali 31. julija. Rezultati: mali nogomet: 1. Prudnic, 2. I.aduč, itd.; namizni tenis: 1. Dobova, 2. Laduč, itd; kros na 3000 m: 1. Artiče, 2. Loče, itd. Med posameznimi je bil v krosu vrstni red naslednji: Jože Černelič, Franc Brglez, Levak Prane (vsi iz Artič) itd. Prenovljene muzejske zbirke v Novem mestu V torek, 9. avgusta zvečer, so v Dolenjskem muzeju v Novem mestu odprli prenovljeno arheološko in kulturno zgodovinsko zbirko, ki sta dopolnjeni z'novim gradivom. Arheološki oddelek ima več posebnosti, med drugim tudi znameniti hallstattski bronasti oklep, ki je bil izkopan v Novem mestu. Na novo je postavljena tudi bogata zbirka nakita iz ilirskih časov ter veliko število najrazlič- nejših predmetov iz rimske dobe. Prenovljena je tudi kulturno zgodovinska zbirka, ki hrani več pomembnih listin o Novem mestu. Goste in ljubitelje muzeja, ki so prišli na otvoritev, je pozdravil ravnatelj muzeja prof. Janko Jarc, kustos Tone Knez pa je govoril o nastajanju arheološke zbirke in o izkopavanjih na Dolenjskem. IVAN ZORAN Gasilska veselica na Telčah PGD Telče je organiziralo 31. julija tradicionalno letno veselico- Čisti dobiček (171 tisoč S-din) je zadostoval za kritje stroškov, ki so jih imeli z obnovitvijo gasilskega doma. Ta je sicer majhen in skromen, a lepo urejen. Vse to je požrtvovalno delo marljivih telških gasilcev, ki jim že nekaj let predseduje tov. Martin Slapšak. PGD Telče ima težave z ročno brizgalno, ki je pokvarjena. Ker je sami ne morejo popraviti, pričakujejo od občinske gasilske zveze strokovnjaka, ki jo bo usposobil za delovanje. Njihova največja želja pa je priti do motorne brizgalne Morda se bo v naših 9 občinah našel mecen, ki bi prevzel patronat nad PG Telče, tako da bi prišli do potrebne motorne brizgalne. Marljivi telški gasilci zaslužijo za svojo humano delo finančno pomoč. S. Sk. Nov gasilski dom v Gorenjih Lakovnicah V nedeljo, 14. avgusta, bo prostovoljno gasilsko društvo v Lakovnicah svečano odprlo vaški gasilski dom, katerega so zgradili občani sami, s prostovoljnim delom. Po otvoritvi bo gasilska veselica, na kateri dobre jedače m pijače ne bo primanjkovalo. Lakovčani vabijo na svoj praznik prebivalce v.*eh okoliških krajev. Na podlagi sklepa delavskega sveta KOMUNALNEGA PODJETJA NOVO MESTO razpisuje upravni odbor FROSTO DELOVNO MESTO šefa obrata avtomehanične delavnice Razen splošnih pogojev, ki jih predpisuje temeljni iakon o delovnih razmerjih, mora delavec izpolnjevati naslednja pogoja: a) da je strojni tehnik oz. VK mehanik s petletno prakso, ali b) kvalificiran mehanik z desetletno prakso. Prijave za razpis z opisom dosedanje zaposlitve in s kratkim življenjepisom ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema upravni odbor podjetja petnajst dni po objavi razpisa. POTROŠNIKI! V PRODAJALNAH »NOVOTEHNE« v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Krškem imamo stalno na zalogi: vse vrste štedilnikov na trda goriva, električne, plinske - v kombinaciji plin-elek-trika, električne in plinske kuhalnike na eno, dve in tri plošče, proizvodnje priznane tovarne »GORENJE« VELENJE. Ravnokar pa smo prejeli na zalogo tudi pralne stroje PS super avtomatik Rex -zmogljivosti 5 kg Za vse izdelke dajemo tovarniška jamstva. V slučaju okvare vam bo servisna služba te tovarne najkasneje v roku 10 dni okvaro popravila. Zahtevajte v naših prodajalnah izdelke »Gorenje« - to je jamstvo, da boste z nakupom zadovoljni! Vladimir štoviček: univerzitetni profesor dr. Mihajlo Rostohar MIHAJLO ROSTOHAR V nedeljo srno se na krškem pokopališču za vedno poslovili od spoštovanega proj. dr. Mihajla Rostoliarja. številni venci in ljudje, ki so ga spremili na zadnji poti, so pokazali, kolikšen ugled je užival med domačim m drugimi. Ko je za vedno zapuščal hišo na Goleku, mu je v imenu krških prosvetnih delavcev spregovoril v zadnje slovo nekaj besed tov. Koman. Nato so ga po cesti, katero je kljub visoki starosti še vedno tolikokrat prehodil, odnesli na zadnje počivališče. Tu so v kratkih besedah opisali njegovo življenjsko pot predstavnik oddelka za psihologijo na ljubljanski univerzi, predstavnik kranjskih prosvetnih delavcev in'predstavnik SZDL, ZZB NOV in občinske skupščine Krško. Dolga leta življenja v tujini našega uglednega znanstvenika niso odtujila od rodnih krajev. Vedno se je rad vračal v svojo hišo med vinogradi na Goleku, od koder je imel lep pogled na vas Brege, kjer se je kot kmečki sin rodil 30. julija 1878. Po končanem šolanju v Kranju in Gradcu je 1905. leta pro-moviral psihologijo na Dunaju. Nato je odšel na češko, kjer je izpopolnil znanje v Wundtovem psihološkem inštitutu. V Pragi je 1911. leta ustanoinl psihološki laborato- rij na fiziološkem inštitutu medicinske fakultete. Tik pred koncem prve svetovne vojne se je vrnil v Ljubljano, kjer je leta 1918 govoiil na mamfestativnem zborovanju in se s prvimi prostovoljci udeležil pohoda po Ljubljani. Po vojni je nameraval v Ljubljani ustanovidi katedro in institut za psihologijo. Ker mu to ni uspelo, se je razočaran vrnil na češko, kjer je dobil mesto profesorja za psihologijo na filozofski fakulteti v Brnu. Tu je ustanovil tudi institut. Njegovo delo je prekinila druga svetovna vojna. Leta 1942 se je vrnil v Jugoslavijo, kjer jc sodeloval v NOB. Po vojni je zopet nekaj časa delal na češkem. Leta 1948 se je vrnil v Jugoslavijo, naslednjega leta pa je začel na ljubljanski fakulteti z vajami eksperimentalne psihologije. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena katedra in institut za psihologijo. Delo prof. Rostoharja je rodilo ogromne sadove. Na filozofski fakulteti je v 15 letih diplomiralo že več kot 100 psihologov. Objavil je več kot 200 razprav in nekaj knjig. Njegovo znanstveno delo ni cenjeno samo pri nas, artpak tudi v tujini. Upamo, da bomo uspešno nadaljevali delo, ki ga je začel prof. dr. Mihajlo Rostohar. S tem ga bomo ohranili v trajnem spominu. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Kastelic, član kolektiva Vodovod Novo mesto; Miloš Premrl, član kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Pranja Senica in Malči Giandljič, članici kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Jože Hribar, Rudi Omalien, Panika Mrak, Betka Kuplenik, Marija Moliar, Cilka Lužar, Jože Lokov -Sek in Nada lxjk.se, člani kolektiva Krka Novo mesto; Stanko Vavpotič in Jože Dragman člana kolektiva Novoteks, Novo mesto; Niko Paiievski, član kolektiva Podjetja za stanovanj, gosp. in urejanje naselij Novo mesto; Franc Gor-janc, Anton Zupančič in Ljubo Robič, člani kolektiva Inis, Novo mesto; Marija Gutman, član kolektiva Krka, Novo mesto; Franc Brulc, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Antor. Gačnik, član kolektiva Gozdno gospodarstvo. Novo mesto; Jane/. Mislej, član kolektiva IMV Novo mesto; Boris Bla/.on, študent iz Novega mesta. Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri Krojaškem podjetju »KROJAČ« — Novo mesto razpisuj e prosto delovno mesto obratovodje in več delovnih mest kvalificiranih krojačev Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 4 DOLENJSKI LIST Št. 31 (854) Aldo Dezza v Kostanjevici S simpozijem je omogočeno, da umetnost živi in deluje v prosti naravi — Kiparstvo je resnična »forma viva« — Mladi naraščaj je treba vzgajati k ljubezni in razumevanju umetnosti — Zbirka forme vive v Kostanjevici je važna priča našega časa Letošnji mednarodni simpozij kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki se je začel v znamenju deževnih dni- Sprva je dež dokaj motil redno delovno vzdušje, ki je neobhodno potrebno za to, danes že tako znano mednarodno likovno prireditev. Večno deževje je povzročilo, da domačega udeleženca Zagrebčana Piclja v juliju sploh ni bilo na delovnem mestu :n je vse priprave opravil kar doma v svojem ateljeju. Anglež, ki je takega vremena na splošno vajen, je prišel letos prvi in je tudi prvi začel delati. Letos zastopa to deželo akademski kipar PETER STARTUP, mož srednjih let in velikega ugleda, saj je lani dobil nagrado umetniškega sveta Velike Britanije. Medtem ko zastopa deželo vzhajajočega sonca MOGAMI HI-SAYUKI --- umetnik, ki je imel v domačem prestolnem mestu že tri samostojne razstave —, zastopa sosedno Italijo kipar ALDO DEZZA, učenec slovitega mojstra Ma-stroiannija. Ti kiparji letos nadaljujejo pred šestimi leti začeto umetnostno akcijo in ji bodo konec avgusta ali prve dni septembra podarili državni razstavi v Firencah, prejel nagrado v Avezzanu, sodeloval na razstavi v Padovi, v galeriji Chiurazzi v Neaplju, potem spet v Torinu in Milanu, prejel nagrado Marche v Anconi, sodeloval v Monzi, dalje na mednarodni razstavi kiparstva v Milanu, v Le-gnanu, Padovi, bil povabljen, da izdela kip iz marmorja za društvo Henraux, prejel pa je tudi prvo nagrado za skulpturo na razstavi, ki jo je priredilo združenje kiparjev Seregno. Udeležil se je razstave Jadranski trienale v Cl-vitanovi, razstave risb v torin-skem mestnem muzeju ter razstave Piemonte 66 v Torinu. Leta 1962 je za Akademski center izvršil »Oskarja« v bronu in nagrobni spomenik svoji materi na glavnem pokopališču v Torinu. Ko se je pred nedavnim udeležil razstave Mladi iz Torina v galeriji Umetniški in kulturni Piemont. je prejel zlato medaljo — prvo nagrado. Njegova dela so danes že v številnih zasebnih in javnih zbirkah. Če tako v naglici preletimo teh nekaj skopih podatkov, ki smo jih našteli, lahko opazimo razgibano umetniško osebnost, ki se izza leta 1962 čedalje bolj uveljavlja v italijanskem likovnem življenju. K tem podatkom bo poslej kipar Aldo Dezza lahko pri-štel še udeležbo na mednarodnem kiparskem srečanju v Jugoslaviji, katerega se je udeležil, kakor sam pravi, »ker verjame v njegovo kulturno poslanstvo«. Forma viva je važna priča našega časa Aldo Dezza je to pot prvič v Jugoslaviji- Simpozija se je parstvo prava »forma viva«. To je oblika, ki se zna vskla-diti s prirodo in ki ni samo nekak koncept, marveč očituje predvsem silo človeka, ki hoče razodeti svoja čustva in svoje bojazni, nastajajoče v vsakdanjem konktrenem življenju. Poleg vsega pa je zbirka kiparskih del v Kostanjevici važna priča našega časa.« Važna je ljubezen do umetnosti Pogovori v simpoziju so včasih zelo živahni in se dotikajo najrazličnejših prob- I talijanski umetnik Aldo Dezza (na desni) in naš znanec iz Kostanjevice tov. Lado Smrekar si ogledujeta stvaritev, ki so jo oblikovala Aldojeva dleta nove eksponate za razstavo modeme plastike na prostem »Prišel sem, ker verjamem v poslanstvo Forme vive« Tako je izjavil italijanski kipar ALDO DEZZA ob svojem prihodu v Kostanjevico. Mladi kipar je bil rojen leta 1937 v Torinu, kjer tudi zdaj živi in ustvarja. Prefi-njen obraz s kratko ostriženo bradico in svetlimi, malce zasanjanimi očmi, razodeva čustveno razgibano osebnost, hrepenečo po lepoti. S kiparstvom je začel dokaj zgodaj in že leta 1962 priredil samostojno razstavo v galeriji La Bussola, hkrati pa je dobil vrsto vabil na domače in mednarodna kolektivne razstave. Tako je razstavljal na razstavi za napredek lepih umetnosti 1962 v Torinu, prejel je tretjo nagrado na razstavi mednarodnega kiparstva v Carrari, bil leta 1963 na državnem bienalu v Veroni, pa na državni razstavi Marche v Anconi. Nadalje je sodeloval na mednarodni kiparski razstavi v galeriji Nebotičnik v Milanu, pa spet na .udeležil z veseljem, saj je doma veliko slišal o njem. Ko smo ga vprašali, kako se počuti med nami, je dejal: »Takoj ob prihodu sem dobil vtis, da sem med prijatelji. Bil sem sprejet z nadvse prisrčnim gostoljubjem. Smatram — je nadaljeval Aldo Dezza — da je ustanovitev tega središča umetniškega udejstvovanja zelo važna, saj združuje kiparje raznih narodnosti v iskreni ljubezni do umetnosti. Vaš narod ima pri tem delu velike zasluge, ker je s tem simpozijem omogočeno, da umetnost živi in deluje v prosti naravi. Vi ste vložili mnogo truda, da se v Kostanjevici predstavlja kiparska umetnost raznih smeri in da si jo lahko »gledajo ne samo poznavalci kiparske umetnosti, ampak tudi najširši ljudski sloji. Prepričan sem. da je ki- pa sem bil takoj silno prijetno presenečen. Mislim na okoliščino, da je vaša Gor-jupova galerija dobila mesto ravno v šoli. Ta zamisel je tako lepa, da bi jo morali osvojiti še marsikje. Vendar pa gre ravno kostanjeviški šoli v tem pogledi! prvenstvo. Nikjer na svetu še nisem videl tako posrečene združitve umetniške galerije z učnim zavodom. Tudi po mojih mislih spada umetniško delo bolj v šolo kakor v kak mu zej- V šoli vsak dan uresničuje svojo pravo in osnovno funkcijo, ko vzgaja mladi naraščaj k ljubezni in razumevanju umetnosti« Italijanski kipar Aldo Dezza je prišel v Kostanjevioo v spremstvu soproge Lavre in s sinčkom Albertom. Vsem trem iskreno želimo, da bi se ► car najbolje počutili med nami in še dolgo ohranili v sebi podobo naše pokrajine in ljudi. LADO SMREKAR Aldo Dezza: KLIC (160 cm) Slavki Zagode v spomin lemov. Umetniki so navadno čustveno in miselno razgibane osebnosti, ki jih zanimajo razni problemi, največ pa kajpak problematika s področja umetnosti- Ves tak je tudi Aldo Dezza. Kakor drugi udeleženci simpozija stanuje tudi Aldo v poslopju kostanjeviške šole, ki je vsake počitnice preurejena v neke vrste hotel. Seveda zelo skromen in skrajno improviziran, hotel- Znano je, da je v tem poslopju sta'.oa razstava umetnin slovenskih likovnih ustvarjalcev. Letos praznuje zbirka hkrati z dolenjskim kulturnim festivalom desetletnico obstoja- Ko se je italijanski gost dodobra seznanil z zbirko in njeno funkcijo, saj ves čas svojega bivanja v Kostanjevici srečuje po hodnikih šole najrazličnejše obiskovalce z vseh strani sveta, je v pogovoru izjavil: »Dovolite mi, da se dotaknem še neke druge stvari, ki sicer ni tesno povezana s samim simpozijem, nad katero »Zvesto ob srcu tvoje grude bo gorela gaiija vera in gadje gnezdo bo stalo za dom in staro pravdo v tvoj spomin na vekomaj:« (VI. LevsUk, Gadje gnezdo) Po dognani režiji »Naši trije angeli«, po mnogih gostovanjih in nadvse uspelih nastopih, kot je bila »Kastel-ka«, na osrednjih prireditvah Posavskega jubileja 1966 v Sevnici, Krškem in Brežicah, še sedaj ne moremo verjeli, da ?iaše Slavke ne bomo več gledali na odrskih deskah v družbi s člani dramske skupine DPD Bratje Milavci iz Brežic. Rojena 1. avgusta 1925 v Brežicah, po poklicu učiteljica, je bila ena prvih članov DPD Bratje Milavci, prva oseba dramske skupine, soustanoviteljica pevskega zbora, režiserka in doma vzorna žena in mati. Za njo je bilo življenje oder in oder življenje. Karkoli je pričela, je delala s trdno vero v uspehe, kj jiiso izostali. Na odrske deske je znala prenesti resnično življenje in kdor jo je videl kot Kastelko, je ne bo nikdar pozabil. Neizbrisni so tudi spomini na njene druge vloge. Po desetih letih trdega dela v skoraj nemogočih pogojih je DPD Bratje Milavci postalo eno najboljših amaterskih igralskih skupin ne samo v brežiški občini, temveč v vsem Posavju. In prav sedaj, ko bi dramslca skupina pod njenim vodstvom res lahko zaživela, je odšla — z njenim odtiodom pa je nastala vrzel, ki je ne bo lahko nadomestiti. Trdno pa smo prepričani, da bo spomin nanjo vodil pri delu ostale člane, da bodo sledili njenemu zgledu. Kako priljubljena je bila med ljudmi, je pokazala njena zadnja pot od doma do pokopališča. Nešteti venci in nepregledna množica ljudi te Brežic, Posavja, Ljubljane, s štajerske in z Dolenjske jo je spremljala in se posloinla od nje. Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na njenega ožaloščenega moža *n njene tri sinove: Petra, Paiyla in Irana. D. V. Senovčani bi radi glasbeno šolo Starši na Senovem se v zadnjem času vedno bolj razvnemajo za ustanovitev glasbene šole. Želijo, da bi glasbena šola Krško imela oddelek za glasbeni pouk tudi na Senovem. Sedaj obstaja glasbeni oddelek pri KPD SVOBODA, kjer vadi pri godbeni sekciji na pihalne instrumente 16 mladincev, pri har-monikarski sekciji pa vadi 12 mladincev in mladink. KPD ne more uvesti še drugih glasbenih vaj, čeprav je tudi za druge instrumente veliko zanimanje. R. K- KRŠKO: v pretresu je zakon o izobraževanju Šolski delovni kolektivi in kolektivi drugih delovnih organizacij, kj se na kakršenkoli način ukvarjajo z izobraževanjem, v občini Krško že na široko razpravljajo o financiranju in drugih vidikih izobraževanja na vseh stopnjah. Podrobno proučujejo osnutek zakona in zbirajo pripombe. Občinski odbor SZDL bo konec tega meseca ali pa v začetku septembra sklical razširjeno sejo in povabil nanjo širok krog članstva. Na tej seji naj bi dokončno oblikovali pripombe, ki zadevajo osnutek zakona. Mihael Kambič: OB MORJU (olje, 1938) POPRAVNI IZPITI V BREŽICAH Ravnateljstvo ŠOLSKEGA CENTRA ZA BL4GOVNI PROMET BREŽICE obvešča vse učence, da bodo razredni popravni Izpiti 19. in 20. avgusta 1960. Zaključni izpiti bodo od 16. avgusta dalje. Pismeni zaključni izpit bo v soboto, 20. avgusta 1966. Učenci morajo predložiti prošnje do 18. avg. 1966. Podrobni razpored izpitov je na oglasni deski. Pričetek rednega pouka bo ponedeljek, 5. septembra 1966 ob 9. uri. Št. 31 (854) DOLENJSKI LIST 5 V soboto nova razstava v Kostanievici V soboto, 13. avgusta, bo v okviru letošnjega sporeda dolenjskega kulturnega festivala na Lamutovem razstavišču zvečer ob 20. uri odprta nova razstava »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«. Razstavljenih bo 55 originalnih barvastih lesorezov, ki jih je leta 1832 ustvaril japonski slikar Ichirvusai Hiro-shiga. Znameniti japonski umetnik je živel v času našega Prešerna (1797—1858). Ob tej priložnosti bo har- fistka Ruda Ravnik-šurbcko-va imela solistični koncert s harfo. Razstavni prostor bo za to priložnost dekoriral akad. kipar Mogami Hisavu-ki iz Tokia, uvodno besedo pa bo imela Milena Moško-nova, kustodinja Pokrajinskega muzeja iz Celja. Na slovesno otvoritev vabimo poleg domačinov tudi vse prijatelje umetnosti. Pridite, doživeli boste spet izredno lep večer!. IZ RAZGOVORA S PREDSEDNIKOM TURISTIČNEGA DRUŠTVA Turizem - nebogljeno dete z vso bodočnostjo Na področju črnomaljskega turizma je še kopica neizkoriščenih možnosti, vključno z ribištvom in lovstvom — Manjka iznajdljivih in sposobnih ljudi — Denarja, ki sili v roke, še ne znajo pobirati! Opoldanska podoba starodavnega Črnomlja. (Foto: Lojze Kump) — Turistična dejavnost je na vašem koncu resda šele na začetku svoje poti, vendarle se nam zdi, da bi lahko prirodne pogoje še vse drugače izkoristili za večji dotok turistov. Takle je bil nekolikanj izzivalen začetek pogovora s predsednikom Turističnega društva Črnomelj, Francem Cimermanom, da bi morda v Potrebna bi bila cesta do Vinice Gostinsko podjetje Črnomelj vlaga veliko sredstev v obnovo starih in izgradnjo novih lokalov Direktor gostinskega podjetja Črnomelj tov. Solakovič nam je v razgovoru povedal, da se je z dograditvijo ceste število turistov v črnomaljski občini nekoliko povečalo. Toda Črnomelj je tudi sedaj sa- Upravičeno zahtevajo pločnik Občani so na zborih volivcev že večkrat zahtevali, naj na Ulici 21. oktobra v Črnomlju uredijo varen promet, zlasti v ozkem grlu cestišča. Njihovo željo sta pred kratkim začela uresničevati domača krajevna skupnost in Rudnik Kanižarica. Nevarni del cestišča bodo razširili ter hkrati naredili pločnik vse do stanovanjskih blokov. Tovarna Beti bo poskrbela za pločnik na drugi strani ceste, medtem ko bo Kovinar prispeval 500 tisoč dinarjev za cestno razsvetljavo. Z deli na cesti so že pričeli, vendar gre zelo počasi od rok. Rudniški kamion se je zaradi okvare že zaletel prav na najbolj nevarnem delu te ceste, če bi bil tam kak pešec, bi ga zmečkalo. Ob nesreči se je znova pokazalo, da so bile zahteve občanov povsem upravičene. mo zaključna točka belokranjske magistrale. Od tu turisti ne morejo dalje, ker ni dobre ceste. Zato meni tov. Solakovič, da bi bilo nujno zgraditi še cesto do Vinice, saj potem bi turisti lahko napravili krožno potovanje. Na morje bi šli prek Ljubljane in Postojne, vračali pa bi se skozi Belo krajino. Tov. Solakovič je tudi naglasil, da je treba turiste v Belo krajino privabiti. Zato je Gostinsko podjetje Črnomelj obnovilo vse svoje lokale, ki so bili že zastareli. Razen tega so imeli v načrtu gradnjo modernega gostinskega objekta v Semiču, ki bi ustrezal potrebam tega kraja. V ta namen so že kupili zemljišče in stavbo ter dali izdelati načrte. Vendar zaradi gospodar- Za izlete v tujino je več zanimanja Turistični biro v Črnomlju že dalj časa zbira prijave za avtobusni izlet na Plitvička jezera, ki velja le 2400 starih dinarjev, a zanj ni interesentov, že zdaj pa hodijo ljudje spraševat za septembrski tridnevni izlet na Dunaj, četudi jih bo potovanje olajšalo za 23.700 din. Zadnje čase je za izlete v tujino vse več zanimanja. Upravni odbor Poslovnega združenja »PLANTA« NOVI SAD razpisuje sledeči prosti delovni mesti: 1. samostojni zunanje-trgovinski referent 2. zunanje-trgovinski referent POGOJI: pod 1. visokošolska izobrazba s 15 let prakse, od tega najmanj 8 let v zunanje-trgovinskih poslih; ustrezati mora pogojem, ki jih določa zakon za osebje, ki dela v zunanjetrgovinski dejavnosti; pod 2. visoka strokovna izobrazba z 10 let prakse, od tega 5 let v zunanje-trgovinskih poslih; ustrezati mora pogojem, ki jih določa zakon za osebje, ki dela v zunanje-trgovinski dejavnosti. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Vloge pošljite z vsemi potrebnimi dokazili o izobrazbi in praksi na naslov: Upravni odbor Poslovnega združenja »PLANTA«, Novi Sad, .Slovačka 21. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja v podjetju LIČ, LITOŽELEZNA INDUSTRIJA, Črnomelj razpisuje delovno mesto mojstra II. izmene pri litju in praznjenju POGOJI: a) visoko kvalificiran delavec in 3-letna praksa, oz. b) kvalificiran delavec in 5-letna praksa na takem ali podobnem delovnem mestu. Sklenitev delovnega razmerja po dogovoru. — Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija 15 dni po objavi. skega stanja ne morejo dobiti kreditov za gradnjo. Sami pa nimajo sredstev, ker so v prvi polovici letošnjega leta investirali za obnovo lokalov že 3 in pol milijona S din. Gostinsko podjetje Črnomelj ima sedaj 10 obratov, razen tega pa imajo tudi bifeje v BELTU, ZORI in drugih podjetjih. V hotelu LAHINJA imajo 35 ležišč in 8 pomožnih, v kampu na Vinici pa 12 ležišč. Ta ležišča so bila v prvi polovici leta izkoriščena 57 odst. nejevolji povedal še kaj več kot bi sicer. — Komaj sem postal predsednik tega društva, vendar mi je jasno, je odgovoril, da bi moralo biti prav naše društva Črnomelj, Francem Ci-je in dela, s katerimi bi lahko pritegnili zlasti v obkolp-ske predele mnogo več gostov. Pozna se, da se v Beli krajini s turizmom nikoli prej niso načrtno ukvarjali, zato ni čudno, da imamo začetne težave. Vseeno pa tudi dosedanjih uspehov ne gre podcenjevati, čeprav sami vemo, da bi bili lahko boljši. Lani odprt turistični biro v Črnomlju je organiziral že mnogo izletov doma in v tujino, vodi evidenco nad zasebnimi turističnimi sobami in posreduje prodajo belokranjskih spominkov. Med največje turistične pridobitve zadnjega časa pa štejemo pretekli mesec odprt turistični dom v Prelesju pri Starem trgu, kjer te dni pričakujejo že prvo skupino nemških ribičev. Dom bo precej zaseden vse leto, ne samo v sezoni, ker imamo preko Dolenjske turistične zveze sklenjeno pogodbo z neko ribiško zvezo v Zahodni Nemčiji, ki bo k nam pošiljala svoje člane. V Prelesju je na razpolago še okoli 10 ležišč v lepo urejenih in čistih zasebnih sobah. Največ upov za naš turizem pa predstavlja Vinica, Župančičev rojstni kraj, s svojim kopališčem in campingom. Viničani sami so žal sila nespretni in se vedejo, kot da jim turizma ni mar. Campmg prostor na Vinici zahteva še precej investicij, toda dokler ne bo do Vinice zgrajena že več let obljubljena asfaltna cesta, se nam vlaganja ne izplačajo. Sklenili smo, da ne bomo gradili novih turističnih objektov vse dotlej, dokler razpoložljive zmogljivosti ne bodo polno izkoriščene. V samem Črnomlju nameravamo organizirati nekaj tradicionalnih turističnih prireditev. Z jurjevanjem smo že uspeli, poizkušali bomo še s prireditvami ob občinskem prazniku in z organizirano trgatvijo jeseni. Pogrešamo pa iznajdljivih gostincev v družbenem sektorju. Vrsta zidanic okoli Črnomlja predstavlja novo, donosno možnost za naš turizem, vendar v sklopu gostinstva. Tu, kot rečeno, pa napredujemo žal zelo počasi. Prav tako sta na našem področju zelo privlačna lov in ribolov. Obe panogi pa sta še mnogo premalo vključeni v turistično dejavnost. RIA BACER V nedeljo rajanje na Smuku Za dan vstaje so Semiča-ni odprli novo turistično kočo na Smuku (548 m), ki so jo zgradili s prostovoljnim delom. Zastonj so naredili tudi čez 60 prevozov. Ker je bilo ob otvoritvi slabo vreme, so se odločili, da bodo ponovili veselico v nedeljo, 14. avgusta. Veselico bodo priredili lovci, ki pripravljajo zanjo janjčke na ražnju in dobro kapljico. Dobiček bodo namenih za plačilo dolgov, ki jih še imajo pri gradnji koče. Ker se je pot na Smuk delno poslabšala, svetujejo avtomobilistom, naj parkirajo v Semiču, saj je do Smuka le borih 30 minut hoda. Pričakujejo dober obisk, saj bo to nedeljo tudi še pred vojno znano »smočko žegnanje«. F. D. Spomenik malomarnosti? Kdor pride od drugod v Črnomelj — in poleti turistov ni malo, si navadno med znamenitostmi kraja ogleda tudi tromostovje. Nič kaj ugodnega vtisa o mestu pa ne dobi, ko zagleda tik pod glavnim mostom razpadlo hišo, iz katere poganjajo rastline. To dokazuje, da je stavba že več let zapuščena in da se zanjo nihče ne zmeni. Najbrž tudi sosedom ni všeč razvalina v neposredni bližini, saj lahko v njej nastane leglo vsakovrstnih neljubih živalic. Stavbo bi morali čimprej podreti ali pa pozidati, ker v središču mesta taka ne bi smela ostati. Gostišče »KOLPA« na Vinici pri Črnomlju, ob vedno bistri in topli, prijetni Kolpi vabi domače in tuje turiste . novice crnome skf komun: Tri dni z raziskovalci večne teme pod Zapudjem Ko se človek spušča po leslvi v podzemlje, ostane sam med skalami in ledeniki, le vrv okoli pasu ga veže z zunanjim svetom, slabotni žarki karbidovke pa razsvetljujejo okoli njega večno temo. Te občutke poznajo samo jamarji, raziskovalci podzemlja, vendar so njihove vrste vedno številnejše. Med najbolj prizadevnimi na našem področju so tudi jamarji iz Črnomlja, ki so pred kratkim s svojimi gosti od drugod raziskali 8 novih jam v okolici Zapudja. Kakor smo že poročali, se je od 22. do 24. julija zbralo na Dolenjskem veliko jamarjev iz osmih klubov Slovenije, dva gosta iz Francije in eden iz Vzhodne Nemčije. Klub Vinka Pader-šiča-Batreje je organiziral to srečanje, da bi s skupnimi močmi raziskali neznan podzemski svet na Dolenjskem in da bi se naši jamarji izpopolnili v tehniki osvajanja sveta v večni temi. Zbrani jamarji so se razvrstili v tri skupine, ki so 22. julija odšle na pot. Ena izmed njih je šla v Belo krajino, do Črnomlja z vlakom, od tam pa z močno otovorjenim kombijem do Raj-ca ali Grobka nad Zapudjem. Na veliki vrtači z očiščenim grmovjem in lepo travo smo postavili 6 šotorov, nedaleč vstran pa se je dvigoval dim iz kope, kjer je domačin iz Zapudja delal oglje. Nekaj najbolj navdušenih jamarjev nas je kljub temu, da je kazalo na dež, takoj odšlo proti Predelanki, jami, ki je po pripovedovanju domačinov brez dna. široka odprtina na pobočju je resda skrivnostno zijala v nas, vendar smo se odločili za pot po lestvicah v črno temo. Predelanka je globoka 68 metrov Črnomaljski jamarji smo bili tu pred .nekaj tedni, vendar smo v jami obstali pri globini 30 metrov, potem nam je zmanjkalo lestvic. Tokrat smo prvemu, ki se je spustil navzdol, navezali 50 metrov lestvic. Kmalu smo iz jame zaslišali slaboten glas: — Na koncu lestev sem, moram ven! Urno je plezal navzgor, mi pa smo komaj čakali, da bi nam povedal, kaj je spodaj. Franci, prizadevni črnomaljski jamar, si je nato privezal še dva zvitka po 10 metrov vrvi in izginil v globino. Dolgo smo držali vrv skrbno napeto in čutili, kako je poizkušal podaljšati lesene lestve z aluminijastimi. Končno mu je uspelo in vrv je spet polzela okoli Pavletovega pasu, ki je varoval zunaj. Ko se je vrv ustavila, kar pomeni, da je oni spodaj dosegel dno, sem si obesil okrog pasu karbidovko še jaz, Jamar se spušča v neznano ... vzel kompas, meter in naklonomer ter se spustil za njim. Profesor Habe, ki je vodil našo skupino, mi je dal še obrazec, kamor naj bi vpisal vse podatke o meritvah. Lezel sem vedno globlje. Med potjo mi je ugasnila luč, a sem jo le spet prižgal. Svet okoli mene se je mahoma spremenil. Videl sem le malo razjedene skale ter se po klinih previdno Napad na vojaški vlak je bil začetek neizprosnega boja »Rad bi obudil spomine na težke dni osvobodilnega boja v letu 1941, na začetek našega oboroženega upora in ustanovitev prve partizanske enote na našem področju, ker so ti dogodki tako pomembni, da smo jim od letos naprej namenili občinski praznik. Bojim pa se, da se po 25 letih ne spominjam več natanko vseh podrobnosti in vseh imen, zato naj mi tovariši oproste, če sem koga pozabil imenovati.« Tako nam piše v spremnem pismu tovariš Tone Malerič iz Črnomlja, ki nam je pred dnevi poslal spodnji sestavek v spomin na začetek oboroženega spopada z okupatorjem v Beli krajini v revolucionarnem letu 1941. Novi del Črnomlju nastaja v zadnjih letih: vedno več je stanovanjskih stolpičev in zasebnih hiš, novo pa je tudi naselje Sadež. (Foto: Lojze Kump) Takega neurja v Beli krajini ne pomnijo! Nevihta, ki se je v nedeljo, 31. julija, okoli 15. ure popoldne razbesnela nad najsiromašnejšim predelom Bele krajine, je povzročila ogromno škodo — Po prvih ocenah so pridelki v nekaterih krajih uničeni do 90 odstotkov Nekega dne v začetku julija 1941 smo se sestali s sekretarjem tedanjega okrožnega komiteja Matijo Bahorjem, ki nam je sporočil sklep CK KPS: takoj ustanavljati partizanske enote z vojaško disciplino, ki pa morajo kljub težavnim razmerah v akcijah nastopati kot redna vojska. Enote naj imajo zvezo s terenom, medtem ko so navodila za akcije in druge priprave strogo zaupna in tajna. Tedaj mi je tovariš Bahor še sporočil, da me je okrožni komite imenoval za vojnega referenta. Pri tem delu so bili začetki izredno težki. Kako se lotiti oboroženih akoij brez* vojakov, orožja in brez vsakih vojnih izkušenj ter se postaviti v bran organiziranemu in oboroženemu sovražniku? Zmenili smo se, da bomo pritegnili tudi mladino. Tako je na prvo skupinsko partizansko prisego, 28. julija na Fabjanovi pristavi, prišlo poleg aktivnih članov partije tudi 9 skojevcev. Vedeli smo, da partizanska enota ne bo mogla bivati v vaseh,/ ker je bilo tedaj v vsej Beli krajini polno Italijanov, zato smo razmišljali o tem, kje naj bi naši prebivali in kako jih bomo oskrbovali s hrano, z obleko, orožjem in zdravili. Vse priprave so lepo tekle in določen je bil tudi že dan odhoda prvih partizanov v taborišče na Miklarjih. Iste noči — od 11. na 12. avgust — pa smo se lotili tudi prvega oboroženega napada na sovražnika s tem, da smo na več mestih razdrli železniško progo med Novim mestom in Karlovcem ter napadli vojaški vlak. V tej akciji naj bi sabotaž-na skupina iz Semiča, v kateri je bilo največ železničarjev in Franc Košir, razdrla progo med Semičem in Otov-cem. Druga skupina je bila iz Črnomlja in je imela nalogo razdreti progo pri Glo-bočnjaku. To skupino sta vodila Lojze Doltar in Janez Vitkovič. Gradaško-vranovi-ška skupina pod vodstvom Staneta Cuznarja pa je morala iztiriti vlak na ovinku med vranoviškimi gozdovi. Razen teh smo imeli tudi glavno skupino, katero sem vodil sam, zato se spominjam tudi imen udeležencev. V njej so bili Janez Kočevar, Lado Mišica, Pepe švajger, Jože Vr-ščaj, Franc Korevec, Vinko Švajger, Bojan Fabjan in Polde Jerman. Sestali smo se 11. avgusta ob 22. uri v gozdu za pokopališčem v Vojni vasi. Kdor je imel orožje, ga je moral prinesti s seboj. Kolikor se spominjam, smo imeli 4 puške, 3 pištole, 5 ali 6 ročnih bomb ter 3 bajonete. Tik pred odhodom na akcijo pri vranoviškem železniškem mostu smo napravili še podroben načrt za napad. Določili smo, da z vzhodne strani napadejo stražo Mišica, Švajger in jaz, vsi ostali pa naj bi streljali z zapadne strani. Slednja skupina je imela res težavno nalogo, ker je morala čez zelo zastraženo progo med čuvajnico in mostom v Vranovičih. Načrt je bil dober. Ker smo napadli z dveh strani, je sovražnike v šotoru, stražarja na mostu in prihajajočo vojaško patrolo po progi zme-del naš hitri napad, ki smo ga izvedli v trenutku, ko je preko mostu peljal vojaški vlak. Po napadu so vsi, ki so se bojevali na zapadni strani, odšli do Kolbeznove zidanice v Stražnjem vrhu. Kakor je bilo dogovorjeno, sem jih naslednji dan obiskal, da bi ugotovili uspeh akcije. Po oceni je bilo več italijanskih vojakov ranjenih, dva sta celo podlegla poškodbam. Plena nismo dobili, ker smo se takoj po napadu umaknili. Od naših ni bil nihče ranjen. Akcija je v propagandno-poli-tičnem pogledu zelo uspela, saj je celo italijanski vojaški bilten poročal o organiziranem napadu, katerega pa so pripisovali četniškim skupinam. Sklenjeno je bilo, da naši borci že naslednjo noč odidejo v vojaško taborišče v Miklarjih. Ko je bila prva skupina partizanov v gozdovih, smo morali razširiti in utrjevati obveščevalno mrežo. Tako sem imel stalne stike z Adolfom Radmeličem in Jo-žetom Maličem na Vinici, z Jožetom Fortunom v Damlju, z Žagarjem iz Breznika, Ivanom črničem iz Metlike in študentom Cuznarjem iz Vra-novičev. Za reševanje naših ljudi iz zaporov, zbiranje orožja, hrane in zdravil, za kaznovanje domačih izdajalcev in razširjanje osvobodilnega tiska smo potrebovali čimveč zanesljivih in pogumnih ljudi. Kmalu ^atem sva z Ladom Mišico dobila nalogo rešiti iz črnomaljskih zaporov Lojzeta Fabjana. Po naročilu OF je takratni paznik Tine Kotar določenega dne spustil zapornika Fabjana in Brulo iz samice v hodnik, da bi se umi-la, medtem pa smo ju rešili. Po pobegu iz zaporov je Lojze Fabjan postal komandir partizanske čete. Tudi v rudniku Kanižarica smo izvedli uspešno akcijo: odnesli smo 260 kg razstreliva, nujno potrebnega za nadaljnje sabotažne akcije. Vzporedno s tem pa smo preko osvobodilnega tiska, ki smo ga dobivali iz Ljubljane in Novega mesta, navdušili vedno več ljudi za osvobodilni boj, katerega razmah je postajal z vsakim dnem večji, močnejši in nezadržen. TONE MALERIČ Kmalu po 15. uri je v ne deljo. 31. julija, nastala v Črnomlju taka tema, da so morali v stanovanjih prižgati luč, nedolgo zalem pa je močan vihar z nalivom in s točo, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši BeOokranjci, začel po vaseh ruvati drevesa, rušiti zidove in uničevati pridelke. Neurje je posebno prizade lo Dobličko goro ter predel med Adlešiči in Žuniči, kjer kmetovalci z njiv nimajo kaj pobirati. Vihar je s koreninami vred izruval velike orehe in precej sadnega drevja, popolnoma uničil koruzo, deteljo, peso, fižol in druge pridelke. Tudi vinogradi v Doblički gori so povsem uni- 25 srečnih otrok brezplačno na morje 2. avgusta je šla na Cres druga skupina okoli 100 otrok s področja črnomaljske občine. Organizatorji so računali še na tretjo izmeno otrok, vendar zanjo ni bilo dovolj plačanih prijav, zato bo ostalo le pri dveh izmenah. Tisti, ki so s Cresa prišli domov, so navdušeni nad lepimi počitnicami. Marsikateri otrok je šele tu spoznal urejeno življenje in pravo prehrano, saj je bilo v obeh izmenah 25 otrok iz tako socialno o-groženih družin, da je, zanje celoten prispevek plačala občinska skupščina. če ni. V Dobličah je nekdo zidal hišo, a mu je vihar podrl celo steno! Ponekod v okolici Dragatuša je še naslednji dan ležalo toliko toče naokrog, da bi jo lahko odvažali s kamionom. Občinska komisija je po prvi oceni ugotovila, da je škoda neverjetno velika in da so zlasti v najbolj siromaš- Drevi bo ob 20. uri na preurejenem rokometnem igrišču v Črnomlju slavnostni zaključek III. delavskih športnih iger »Črnomelj 1966«. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo 78 ekip z 17 delovnih kolektivov. Tovarna konden-eatorjev ISKRA Semič je sodelovala letos kar s 30 ekipami in tako osvojila pokal mladosti 1966, ki ga je podelil občinski komite ZMS Črnomelj. Razvrstitev ekip: kegljanje — moški: Rudnik, ZORA, Mesnica; kegljanje — ženske: ISKRA I., ISKRA II.; šah: občina, rudnik, ELEKTRO; mali nogomet: BELT, občina, rudnik; smučanje —v vele- nih vaseh pridelki tudi do 90 odstotkov uničeni. V kratkem bodo po vaseh škodo natanko ocenili, nato pa prizadetim kmetovalcem priznali olajšave pri plačilu prispevka za socialno zavarovanje, medtem ko ljiidje v teh krajih davkov tako ne plačujejo, ker leži zemlja v IV. proizvodnem okolišu. slalom: Gozdni obrat, ISKRA I., ISKRA II.; smučanje — teki: ISKRA L, ISKRA II., ISKRA III.; veleslalom — posamezniki: l. Knez, (GG), 2. inž. Rozman (Rudnik), 3. Rade (GG) itd.; streljanje — moški: BEGRAD, ZORA, E-LEKTRO; streljanje — ženske: ISKRA I, ISKRA II., ISKRA III. Zmagovalci posameznih disciplin bodo prejeli prehodne pokale, tri prvoplasirano ekipe pa spominske plakete in priznanja. Pred razglasitvijo rezultatov in razdelitvijo pokalov bo ob 19.30 tekma v malem nogometu med ekipama BEL-TA in rudnika. spuščal. Končno sem prišel do Francija. Medtem je on odkril špranjo, ki pa je bila tako ozka, da nisva mogla skoznjo ne z glavo in ne z nogami. Izmerila sva brezdno: 12 metrov dolgo in 4 m široko. Najino delo je bilo tu opravljeno, vendar se je šele tedaj začel najbolj neprijeten posel, ker sva morala priti iz jame, hkrati pa potegniti lestve za seboj. Privezal sem se na vrv, oni zunaj pa so me varovali. Tako sem stopil na rob prepada, porinil lestve od sebe, od zunaj pa so jih vlekli gor. Ko sva bila zunaj, smo ugotovili, da je jama globoka 68 metrov. Bila je že tema, zato smo se odpravili kar v taborišče, kjer smo si še dolgo pripovedovali jamarske zgodbe. Na obisk je prišel oglar z ženo. .Povedal je, da ve še za 4 jame, zato smo ga prosili, da bi nam jih naslednjega dne pokazal. Po oglarjevi sledi Že ob petih zjutraj smo vstali in kmalu po zajtrku krenili na pot v dveh skupinah, od katerih je morala vsaka raziskati dve ali tri jame. Prva skupina je odšla pod vodstvom prof. Habeta proti Predelanki v brezdno, drugo je vodil v nasprotno smer tovariš Hace. Jaz sem šel k oglarju in ga prosil, naj mi gre pokazat tiste »luknje«, kakor jih je sam imenoval. Odšla sva po ozki stezi med rosnim drevjem. Vrgel sera kamen v prvo odprtino, ki mi jo je pokazal, ter ugotovil, da je jama najmanj 60 m globoka. — Vidiš, za to jamo znam samo jaz. Nihče v Zapudju ne ve zanjo, Je rekel. Prišla sva še do treh jam, ogledal pa sem si jih le od zunaj, ker sem jih nameraval obiskati s tovariši. Po malici smo se dela skupno lotili. Ker poslednje izmed 4 jam nisem takoj našel, so se mi tovariši posme-hovali, .po enotirnem tavanju pa sem le odkril vhod, ki mi ga je pokazal oglar. Spet 80 metrov navzdol V jamo smo spustili 50 metrov lestvic, vendar je prvi, ki se je spustil, kmalu zaklical: — Prekratko, še na vezite! Za njim je šel drugi jamar. Dodali smo še dva zvitka in nestrpno čakali, kaj nam bosta fanta spo- Po napornem plezanju počitek ob kapniškem masivu v Kašeici ročila. Čez čas smo zaslišali trikraten žvižg pjščalke in bobneč glas, vendar nismo prav nič razumeli, kar je govoril oni iz globine. Ko sta oba zlezla iz jame, sta bila upehana, vendar se je pot izplačala. Oglar nas ni potegnil. Jame doslej res še nihče ni odkril, globoka pa je 80 metrov. Od tam smo šli še v eno jamo, nato pa okoli 16. ure v tabor. Kaščica se nam zdi najlepša! Zvečer smo morali v Črnomelj, da bi se oskrbeli s hrano za naslednji dan. V črnomaljski samopostrežbi so nam dali zalogo na kredit, zato je bilo zvečer v taboru spet živahno ob kade-čem se loncu. Zgodaj smo šli spat, ker smo imeli v načrtu zadnji dan raziskovanja pokazati gostom našo najlepšo jamo — Kaščico. Dež in megla naslednji dan nista zadržala petih jamarjev, ki so si v spremstvu Načeta iz Črnomlja ogledali lepotico našega podzemlja, midva s prof. Habetom pa sva pregledovala zapisnike in načrte jam v Beli krajini. Belokranjski jamarji smo v letu dni in pol opisali 42 jam, med katerimi je bila več kot polovica neraziskanih. Naše delo je bilo uspešno. Šele ob 14. uri so prišli oni iz Ka-ščice, čeravno bi morali tedaj že sedeti na sestanku v Novem mestu, čudoviti kapniki in lepote Kaščice so jih tako navdušile, da kar niso mogli iz jame ven. Podrli smo šotore in se pripravili za odhod, zadovoljni z obiskom izkušenih starejših kolegov, od katerih smo se mnogo naučili. STANKO KLEPEC Nobena sila ne bo več ustavila napredka! Medtem ko sodi občina Črnomelj še vedno med nerazvita področja Slovenije, je napredek, dosežen v povojnih letih, vendarle skokovit in ga ni moč zanikati, črno-maljčani počasi, toda vztrajno preobračajo svoje področje, na katerem dobiva razvijajoča se industrija vse večji pomen. Leta 1945 so ostale v Beli krajini prazne kašče, hlevi brez živine, pomendrana polja, prebivalstvo je bilo tako-rekoč brez vsega zaradi izrednega gostoljubja do borcev in institucij, ki so se več let zadrževale na osvobojenem ozemlju. Skoro vse obljube o raju po osvoboditvi pa so bile pozabljene. Ljudje kljub temu niso obupali in so začeli golih rok z novim bojem za boljše življenje na skopi zemlji, s katere so mnogi že od nekdaj bežali v tujino. Predaleč bi morali seči nazaj, če bi hoteli naštevati vse težave in uspehe prvih, najtežjih 10 let po vojni, lahko pa navedemo nekaj številk, s katerimi je dokumentiran napredek v naslednjem desetletju: ■ Leta 1956 je narodni dohodek na prebivalca znašal komaj 42.210 din, 1960 že 128.510 din in 1965 — 407.240 dinarjev, kar pomeni skoro desetkratno povečanje v desetih letih. ■ število zaposlenih je bilo pred 10 leti še skromno — 1342; leta 1960 je bilo v rednem delovnem razmerju 2145 občanov, lani pa že 3040 oseb. ■ Proizvodnja je znašala v letu 1956 — 32.270 ton, pet let kasneje 60.000 ton in lani že 91.200 ton. g Storilnost se je leta 1960 povečala v primerjavi z letom 1956 za 173 odstotkov, v naslednjih petih letih (do 1965) pa je narasla za nadaljnjih 227 odstotkov. še skopi podatki o treh največjih podjetjih v občini: RUDNIK: leta 1956 je bil .zabeležen celotni dohodek podjetja s 191 milijoni dinarjev, leta 1960 je znašal že 261 milijonov in lani 747 milijonov dinarjev. Zaposleni: leta 1956 — 185 ljudi, leta 1960 — 234 in 1965 — 308 oseb. BELT: celotni dohodek podjetja se je leta 1956 gibal okoli 284 milijonov dinarjev, leta 1960 se je povzpel na 806 milijonov, minulo leto pa so zaključili z 2 milijardama in 17 milijoni dohodka. Tudi število zaposlenih je naglo naraščalo: leta 1956 — 265 ljudi, leta 1960 — 412 in leta 1965 — 507 članov kolektiva. ZORA: leta 1956 se je ponašala lahko le s 63 milijoni dohodka; leta 1960 so ustvarili že 127 milijonov in lani 649 milijonov dinarjev. Medtem ko so imeli leta 1956 le 80 zaposlenih, jih je bilo leta 1960 že 162 in leta 1965 kar 287. V minulih letih so lepo napredovali zlasti še v semiški ISKRI, pomemben je obrat metliške tovarne BETI-II, kakor tudi vrsta manjših delovnih kolektivov, kjer si proizvajalci vztrajno in uspešno prizadevajo za nenehen napredek. SVEČAN ZAKLJUČEK III. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER Najuspešnejši kolektiv: spet ISKRA Semič Mož, ki hrani Trubarjev ciborij »Hiša je pod drevjem. Od daleč se slabo vidi, z avtobusne postaje pa jo boste zagledali. Sto, največ . dvesto metrov je do nje. V pritličju ima trgovino, so mi rekli. Ko sem meglenega avgustovskega jutra stopil z avtobusa v Slovenski vasi, mi je to navodilo nadvse koristilo. Hodil sem minuto, dve, in bil sem tam. V sadovnjaku na desni, nekaj korakov od cestei je starejši moški kosil travo. »Dobro jutro! Morda veste, ali je Leopold Kozlevčar doma?« Mož je odložil koso in se zravnal kot kmet po napornem delu. »Doma je,« se je nasmehnil. »To sem jaz, moja malenkost!« »Ljudje govore, da marljivo zbirate stare umetnine in druge predmete. Bi mi hoteli pokazati zbirko? Bi se hoteli pogovarjati o njej in vašem zbiranju?« »Zelo rad. Ce se vam mudi, stopiva precej. Kosa lahko počaka.« Ne privid, ampak resnica! Po šdlcu žganja, s katerim Kozlevčar rad postreže vsakega gosta, sva stopila v prvo nadstropje. 2e na prvih stopnicah mi je zastal korak, pogled pa mi je obvisel na kipcih na steni. »Stopiva sem,« je rekel moj gostitelj, odklenil vrata sred-njevelike sobe in zavrtel električno stikalo. Ste videli kakšen film o zakladih? Ko sem v medli luči zagledal štiri polne stene raznih barvastih in pozlačenih figur, angelskih doprsij, slik na steklo itd., ko v prvih hipih, ob hitrem pogledu na vse to, nisem skoraj ničesar razločil, sem tudi jaz mislil, da vidim prizor iz kakšnega filma. Bil sem prepričan, da je vse to privid, da kaj takega v preprosti kmečki hiši sploh ni mogoče najti in videti, da bd kvečjemu bila to lahko privatna soba kakšnega razkošnega francoskega kralja, šele, ko je Kozlevčar rekel, da je to, kar vidim, nabral v starih dolenjskih, gorenjskih in štajerskih hišah, za kar je porabil celih štirideset let, sem -se znebil vtisa o prisotnosti pravljičnega sveta. Od viteških mečev do Japljevih »Pridig« Kozlevčarjeva zbirka je presenetljivo obsežna in pisana. Samo v tej sobi, kjer sva sedela in kjer mi je gostitelj pojasnjeval to in ono podrob nost o izvoru oziroma nastanku predmeta, povedal o njegovi starosti in ceni, je več tisoč kosov. Samo slik na steklo, deloma iz škofjeloške šole, ki je v minulih stoletjih slovela širom po Evropi, je 125. V enem kotu je lutka, oblečena v pristno slovensko narodno nošo, v drugem sveženj viteških mečev in nekaj čelad. (Strelno orožje je med vojno prodal, ker se je bal Italijanov.) Vmes so postavljene velike baročne ure. V baročni omar* ima več deset starih knjig. Johannis Frissii Tignindjev lajinsko-nemški slovar nosi letnico 1682. Med starejše sodijo tudi »Pridige« Jurija Japlja, ki imajo leto natisa 1794. Verjetno so nekatere druge knjige še starejše; pregledala jih nisva. Slikar Sternen na obisku Na vidno mesto je Kozlevčar posadil slike starih slovenskih mojstrov in impresionistov: Bergantova, Groharjeva, Klemenčičeva in Jakopičeva dela. Z zbirki ima tudi dela slikarjev, ki jih je osebno poznal, ali se je po- Častno mesto med starimi predmeti zavzema starinska lutka, oblečena v pristno starodavno slovensko narodno nošo. Pozornost vzbudi zlasti avba, vezena s pozlačenimi nitmi. sebno zanimal za njihova dela. Sternen je bil njegov prijatelj in je večkrat dopoto-val v Slovensko vas. V spomin nanj visi portret Leopolda Kozle včarja. »Slikar Sternen me je naučil poškodovane slike resta-vrirati,« je pripomnil Kozlevčar, ki goji do starih slik še posebno ljubezen. »To je uporabljal mašnik Trubar!« V predalu baročne omare hrani numizmatično zbirko. Novce, s kakršnimi so plačevali v starem rimskem cesarstvu, in kovance iz časov Marije Terezije. Iz tabemaklja v romanskem slogu je vzel belo kupico s pokrovčkom. Bila je sinjemodra. »To je Trubarjev ciborij ali kelih,« je rekel. Torej posoda, ki jo je pri mašniškem opravilu uporabljal pred več kot 400 lebi začetnik slovenskega protestantizma in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar! »Kako je ta posoda prišla v vašo zbirko?« »Dolgo ga je imela grajska gospa v Draškovcu pri Šentjerneju. Pozneje ga je dobila v dar moja mati.« »Ne čudite se: za zbiranje starih umetnin in predme- tov me je navdušila mati. Sama mi je zapustila več tega, kar vidite v zbirki,« je rekel. Ko mi je pokazal še dve sobi, prav tako polni starih umetnin, bogcev, angelčkov in raznih drugih predmetov, otetih pozabi in uničenju, je malo odgrnil zastorček v svoje življenje. »Ko sem bil v Ljubljani več let bančni uradnik, sem vedno našel toliko časa, da sem obiskoval predavanja iz umet nostne zgodovine. Ne morete Si misliti, kako mi je to koristilo. Naučil sem se spoštovati vsako staro stvar, če je le ustrezala merilom za zbirko, ki sem jo naglo povečeval.« Leopold Kozlevčar pravzaprav ne pozna prostega časa. To navado je obdržal do danes: če le utegne, ureja, kar po njegovem še ni urejeno, sicer pa kmetuje. Tako združuje ljubezen do starih umetnin z ljubeznijo do zemlje, vendar ne zaradi njene starosti. Delo ga je navadilo, da vztraja. In vztrajal bo še, še bo zbiral in kmetoval; dopoldne oral in kosil, popoldne ali proti večeru pa posedel med bogci in angelčki in razmišljal, kaj še manjka, da bi bila zbirka čimbolj popolna. Kljub 62 letom. IVAN ZORAN 62-letni Leopold Kozlevčar iz Slovenske vasi je v 40 letih zbral toliko starih umetnin in predmetov zgodovinskega pomena, da se je njegov dom spremenil v mali muzej »Kupite, kupite!« ponujajo mladi nabiralci gob svoje sveže blago vzdolž ceste čez Gorjance, ob avtomobilski cesti čez Krško polje in pod Hmeljnikom, pa tudi drugod, kjer je letos veliko gob. Prodajajo jih na merice, v papirnih vrečicah, v jerbaščkih, košaricah in tudi kar v domačih kuhinjskih skledah. Cene se vrtijo med 500 in 800 dinarji za približno kilogram gob. Tole skupinico smo srečali pod Vrhom pri Turjaku. (Foto: Dolenjski list) Brežiški taborniki v Bohinju Brežiškim tabornikom, ki letujejo v drugi izmeni v Bohinju, je vreme bolj naklonjeno kot tistim, ki so letovali v prvi izmeni. Ko je bila voda še hladna, so se vozili po jezeru, bili so pri Savici, na Voglu in preko Komne tudi pri Triglavskih jezerih. V gozdni šoli se mladi taborniki uče svojih veščin ter vadijo signalizacijo in topografijo. Ker je ob Bohinjskem jezeru več taborov, se taborniki tudi obiskujejo. Tako so brežiški taborniki bili v go- Umetniški ansambel stoletnikov V sovjetski avtonomni republiki Abhaziji na vzhodni obali črnega morja je povprečna življenjska doba ljudi zelo dolga. Tam živi okrog 400 stoletnikov, tistih, ki se približujejo stotemu letu, pa je na tisoče, številni stoletni starci so še vedno zelo aktivni, doma opravljajo najrazličnejša dela. V Abhaziji že 16 let deluje ansambel pesmi in plesov stoletnikov, ki ima v repertoarju 12 abhazijskih narodnih plesov in 60 starih narodnih pesmi. Ansambel nastopa vedno z velikim uspehom. steh pri Kamničanih, v soboto pa jih je obiskala skupina skavtov iz Francije. Brežiča-ni, ki znajo francosko, so jih vodili na izlete, priredili pa bodo tudi taborni ogenj, pri katerem bodo sodelovali vsi taboreči ob Bohinjskem jezeru. Zaključek taborjenja bo v ponedeljek, 15. avgusta. Zadnje tedne smo precej pis^,%«^yolenjskega podzemlja: o naših pogumnih J ^ Ki odkrivajo skriti svet in tudi s tem prlsPp;»V osnovam, ki lahko mnogo koristijo turizmH- „naj. Poročamo na 6. strani o delu prizadevnih c..nnJ'if*ln jamarjev in njihovem tridnevnem razisk« .^m potl Zapudjem. Na sliki: drugo podzemsko ^ v Kaščici, ob katerem meri jamar temr vode. }Senca groze lebdi nad Ameriko« Tak f naslov uvodnika znanega; "ejškega časopisa New * Tifliesa prejšnji teden r ^ahotnem, nepo-jasnjenj »»Uio^ičnem zločinu 25JJJ2» ameriškega študenta ^'"Sa Whitmana, ki je v pj^w i avguste v AusW v Teksasu ubil 15 nedotfJJJtadl, med njimi svojo in ženo, ter jih 33 Je najbolj žalo- sten fjjj rekordov in senzacij Amerike. V zgodovini . takega kriminala je , najstrašnejši množi^ Ubijalec Hovvard Unruh, j 4^Pred 17 leti na ulici v jgglu v New Jer-seyu yiw*»eni miru ubil Ni JIl Polegel strah in razburja' ki ga je zbudji brezpo^ mornar Richard SpeA. q£ Sredi letošnjega julija vJg°agu ponoči zve-rinsKo/.!, ' « deklet, gojenk medim Sole- Policija trdi, d* Rešljive dokaze, da j« ^rilec, čeprav njegova ° £>a to zanikuje. Sodjj Jg niso izrekli kazni ^ jSj***, ko so se na-po!ni!\ Pci časopisov po vsem 5' s še bolj Žalostno inJf(ib.° n°vico o morilcu tfljV Fant je bil v življeg normalen Američan. đ^student, ki se je želel FJg, razen tega pa se rjjh val v vojski na odsW*j glaske obveznosti la?nroai strelec in je JJubil S h -Na ubiJanje ^ je t* bi , ^črtno pripravil. Da ^ mati priča ti-stegfl' g* ^ je zgodilo kot je &ST na iistič> je ubil najprej njo in do smrti pretepel svojo ženo, potem pa se je s tremi puškami, dvema revolverjema in zalogo hrane povzpel v 26. nadstropje univerze v Austinu in streljal na mimoidoče, ničesar sluteče ljudi, po pločnikih. Žrtve so padale, ne da bi vedele, od kod prihaja smrt. Oelo noseča žena je bila med njimi. Po neskončno dolgih 80 minutah je uspelo dvema policistoma, da sta se povzpela do njega in ga ubila, ker se ni hotel predati in prenehati z morijo. Ko so sodniki izvršili autopsijo, so na njegovih možganih odkrili tumor, ki mu je povzročal hu- de glavobole. Kaže, da ne bo mogoče ugotoviti motivov, ki so gnali človeka v to grozno dejanje. Po umoru predsednika Ken-nedvja pred slabimi tremi leti v Ameriki niso prepovedali svobodnega nakupa in hranjenja orožja, ki ga ljudje lahko dobijo po naročilu celo pb pošti. Ali bo senat po teh zločinih izglasoval zakon o omejitvi nošnje orožja, ali se bodo ti možje še naprej trkali po prsih, da sprejemajo zakone v deželi neomejenih možnosti, celo takih, ki smo jim bili priča pred nekaj dnevi? Amerika, Amerika! STE ŽE PREBRALI 1. in 2. številko FANTOMASOVIH ZLOČINOV? ŠE NE? POTEM TO STORITE TAKOJ, KAJTI - Fantomas je senca in seje strah nad Parizom, Fantomas je povsod in nikjer, Fantomas je zločinski genij, Fantomas je smrt! Ne pozabite: FANTOMASOVI ZLOČINI! BE-ČE ROMANI BE-ČE ROMANI BE-ČE Dolenjska pred 65. in pred 15. leti (PRAŠIČJA RAZSTAVA V NOVEM MESTU). Kakor smo izvedeli, priredila bode naša kmetijska družba letošnjo jesen v Novem mestu prašičjo razstavo, pri kateri se bode delilo premije. Opozarjamo na to vse naše prašič jerejce, da se pravočasno prijavijo na razstavo. Pokazati je treba, v koliko smo napredovali od zadnje razstave, ki se je vršila 1. 1894, tedaj pred sedmimi leti. et ekip. V. P. TEKSTILNA TOVARNA ZNOVA PRESEGLA POSTAVLJENE NALOGE V juliju je delovni kolektiv tekstilne tovarne v Novem mestu znova znatno presegel svoje naloge- Osnovni plan je bil izpolnjen s 114,4 odst., operativni plan pa s 103 odst. Vštevši pomožno osebje je bil julijski plan izpolnjen po vrednosti s 110,4 odst- — Med posameznimi oddelki je najboljša predilnica, ki je presegla mesečno nalogo po količini za 30 odstotkov, po vrednosti pa za 26 odstotkov. RUDARJI IZ KANIŽARI-CE PIŠEJO Navzlic različnim težavam, kot so požari v jami, vdori vode, vročina in pod. dosegamo v izvrševanju naših nalog lepe uspehe. Povprečno presegamo mesečne plane za 4 do 6 odst. 10. avgusta 1951 Dovoljenje za vodenje živali Mehikanci, ki vodijo s seboj osličke in mule, morajo odslej imeti posebno dovoljenje za vodenje živali. Ce ga hočejo dobiti, morajo ne le dobro poznati prometne predpise, temveč morajo predložiti oblastem osem fotografij. Preteklo soboto je potovalo skozi Novo mesto in Otočcc 54 francoskih avtomobilov s prikolicami. Skupina članov francoskega avtomobilskega kluba se je odpravila na kolektivni izlet skozi Jugoslavijo in Bolgarijo do Grčije. Najprej so se ustavili v Novem mestu, kjer so dodobra zagostili živahen promet na Glavnem trgu, potem pa so na Otočcu kosili. Po nekajurnem počitku so se odpravili dalje proti jugu. Na sliki: vodilno vozilo (za čuda med skoraj samimi »žabami«) je bil mercedes. (Foto: M. Moškon) Dr. Bralko Kreft: (5) Jurčič in njegov roman ,Deseti brat' Takrat se je Prešeren tako rekoč kot pesnik drugič rodil in postal jasno in glasno to, kar nam je še danes: genij slovenstva. Zato ni bilo to dejanje nič manj odločilno za razvoj naše književnosti sploh, kakor je izid prvega romana zgodovinsko in umetniško pomemben za nadaljnji razvoj naše epike v prozi. Jurčiču je na tem področju sledil Kersnik, ki je tako rekoč iz rok umirajočega Jurčiča prevzel njegovo pero in od enajstega poglavja naprej nadaljeval nedokončane »Roko vn j ače« v takšni stilni in smiselni skladnosti, da se Kersnikovo nadaljevanje v ničemer ne razločuje od Jurčičevih desetih poglavij. Kersnik sam je šel v svojih delih dalje v realizem, kar pričajo zlasti njegove »Kmetske slike«, prav tako pa spisi o življenju takratne jare gospode. V istem času ustvarja tudi že Tavčar, ki pa doseže šele v svojem zadnjem delu »Visoška kronika« višek tistega realizma, ki je bil pred očmi že Levstiku in ki ga s krščanskim etičnim poudarkom kritičnosti po svoje uveljavlja v nekaterih delih Finžgar, čeprav je zlasti v zgodovinskem romanu »Pod svobodnim soncem« močno zajet v romantični realizem, ki se začenja z Jurčičem. K njemu vodijo in iz njega izhajajo vsa pota te književnosti, dokler jih radikalno ne pretrga Gvido Birolla: Lovro obišči ranjenega Desetega brata v Krjavljcvi koči dosledni in neobzirni kritično-socialni realizem Prežihove-ga Voranca. Z njim dokončno pade bolj ali manj rahla ten-čica idealističnega in idealizirajočega gledanja in upodabljanja kmečkega življenja, si je stopilo v času vedno bolj prevladujočega kapitalizma tudi družberio v novo, a nezavidljivo stopnjo razvoja. Kritika še zmeraj rada poudarja pri »Desetem bratu« iz neke bolj površne kakor stvarne tradicije vplive Walterja Scotta, zlasti njegovega romana »Starinar«, čeprav se je mladi Jurčič šolal le pri njegovi tehniki. Toda tudi to je hvalevredno, kakor gre Jurčiču v čast, da je hkrati študiral Shakespeara. Sto let ponavljajo mnogi češ, da Jurčič preveč rad riše ljudske originale, kakor sta med drugimi zlasti Krjavelj in Martin Spak v »Desetem bratu«. Pravijo, da ponekod že karikira. Levstik mu je celo očital, da preveč prikazuje vaški proletariat. Tega Jurčiču danes prav gotovo ne bo očitala nobena umna glava več. Krjavelj da je karikatura? Polnokrvna ljudska dovtipna in segava figura je, podoba deklasiranega kmečkega človeka, kakor je Shakespearov Falstaff podoba deklasiranega viteza. Krjavelj prav tako rad kakor Falstaff pripoveduje o svojih namišljenih junaških dejanjih, kako je kot vojak nekoč hudiča presekal, kako se je ženil z Urško in še marsikaj. Po pravici je dr. Prijatelj imenoval Krjavlja nesmrtno figuro, ki res ni karikatura, kakor so menili in še mislijo razni janzenistični puritanci, ker so brez humorja. Tega pa je imel Jurčič kot pravi Dolenje toliko, da si je z njim tudi sam pomagal v najtežjih časih, hkrati pa ga darežljivo razdaja v svojih delih tudi drugim. Jurčič je dal v »Desetem bratu« in še v nekaterih delih dolenjskemu humorju klasično literarno obliko tako v dialogu kakor v značajih, vpleta pa ga tudi med lastna pripovedovanja in opisovanja. Činč na sledi BRODAR - JEZERNIK: 101. — Februar se je nagibal h koncu, ko sta se Činč in Miha vračala s tečaja, činč se je počutil v snegu že kakor doma, posebno še, ker je zadnje dni prijetno grelo sonce. Pa tudi ponoči ga ni več tako zeblo kot spočetka; skozi gosti, mehki kožuh mu mraz ni mogel do živega. V Kranjski gori sta se ustavila, da bi obiskala starega Mihovega znanca. Zdaj sta sedela on in Miha za mizo, pila čaj ter se pomenkovala o tem in onem. Mihov znanec se je zelo znanimal za lavinske pse. Bil je pri »Gorski reševalni službi« in je že marsikaj slišal o njih, vendar pa še nikoli ni videl nobenega pri reševanju. 102. — Medtem ko so sedeli v topli sobi, je nekje na pobočju Mojstrovke skupina treh smučarjev prečkala plaz. Bili so dobre volje; prešerno so ukali in pozabili na previdnost. Namesto da bi šli čez plaz pri vrhu, so se pognali kar čez sredo. Naenkrat je zabobnelo, prestrašeni so se ozrli: zavite v grozeč oblak so se valile po strmini težke gmote snega, smučarji so se spustili naravnost in s peklensko brzino vozili navzdol. Od nagle vožnje so se jim solzile oči in zastajala sapa. Že se je zdelo, da bodo ušli preteči nevarnosti. Prva dva sta spretno zavila proti skalni steni ter se pritisnila obnjo. 103. — Tretji pa je v največji brzini zašel na valovita tla. Nekaj trenutkov je lovil ravnotežje, potem pa je odletel po tleh. Z mrzlično naglico je spet vstal in se pognal proti steni, kjer sta našla zavetje njegova tovariša. Toda bilo je prepozno. Že ga je prijel zračni tok in takoj nato je zaplesala čez njega masa snega še enkrat se jc pokazal na vrhu in obupno zakričal, potem pa je izginil v bobnečem vrtincu snega, vejevja in kamenja. Trudil se je, da bi se spet prikopal na površje, a zaman. Pred prečkanjem plaza ni bil odpel stremen; noge so mu bile priklenjene na dolge smučke, ki so ga vlekle vedno globlje. 104. — Njegova tova>£. m^l^o opazovala strašni prizor, ne da jc Polagati. Velikanska snežna g**10' k** k h ,navzdol, pobirala in rušila vse, se &gjetela. Nenadoma je zavila na ^tgtal* Jw ela v strmo pobočje ob plazu fn °/ vjegq J^enje je utihnilo. Oblak snega sejF ^ mi,« tla in kmaiu je bilo naokoli vse tigjc W Snežna gmota se jc ob zaletu v P ^epe'o, JUa in se spremenila v več metro* p\ot< hf^ežno plast. Smučarja sta &£%A 'n kjer je prej izginil njun to> 5*4 .Grofiea Marica«, člani tega gledališča so v Brežicah že nekajkrat gostovali in občinstvo jih je vsakokrat z navdušenjem sprejelo. Vstopnice za predstavo so na razpolago v domu JLA. ■ SE DOBKA DVA TEDNA NAS LOČITA do začetka šolskega leta. Knjigarna in papirnica bosta eadnje dni avgusta in v začetku septembra spet napolnjeni in kup oi bodo težko prišli na vrsto. Da bi se v poslovalnici Državne založbe izognili nepotrebni gneči, že edaj opozarjajo starše, da imajo na zalogi vse knjige, zvezke in druge šolske potrebščine, zatorej ni treba odlašati z nakupom. Ima. jo tudi točna navodila, katera učila so učencem posameznih razredov potrebna, in staršem ni treba biti v strahu, da bi kako knjigo ali drugo šolsko potrebščino napak kupili. ■ VRTNARIJA KMETIJSKE ZADRUGE NA ČATEŽU je vzgojila veliko kumaric za vlaganje. Naprodaj so že teden dni. Gospodinje se bodo te novice gotovo razveselile, če imajo namen same poskrbeti za zimsko zalogo. Kumarice prodajajo v vrtnarskem obratu na Čatežu po 3 Ndin kilogram. BREŽIŠKE VESTI Občina odpira vrata vsem trgovinam V Krškem ne bodo pred nikomer zapirali občinskih meja — V občini si lahko urede svoje trgovske lokale tudi podjetja, ki niso domača — Dobro urejena trgovina doma bo zmanjšala odtok kupcev v druga trgovska središča Razvoju trgovine skušajo v občini Krško prepustiti kar najširšo pot, zavedajoč se neugodnega vpliva dosedanjih administrativnih spon, spričo katerih je trgovina zaostala za splošno gospodarsko rastjo, čeprav je promet naraščal, ni bila sposobna modernizirati in zadovoljivo povečevati svojih poslovnih prostorov. V krški občini je bila trgovina na drobno razdrobljena na tri trgovska podjetja do leta 1964. Vse blago je nabavljala pri posrednikih, ker si zaradi majhne gospodarske moči ni mogla privoščiti direktnega nakupa. Šele z združitvijo trgovskih podjetij RESA, PRESKRBA in OTOK v eno trgovsko podjetje se je njena gospodarska moč toliko povečala, da se je začela oskrbovati' z blagom mimo posrednikov, naravnost pri proizvajalcih. Promet se je od leta 1960 povečal od 6,810.000 Ndin na 15,460.000 Ndin. Trgovina se v glavnem zalaga sproti, posledica tega pa je, da nima stalnega sezonskega izbora blaga. Prav zaradi tega je odtok kupcev v druga trgovska središča izredno močan in s tem odtekajo velike vsote denarja, ki bi ob boljši založenosti lahko ostale domači trgovski mreži. Potrošniki nakupujejo v drugih trgovskih središčih predvsem tekstilno blago in konfekcijo. Na srečo se je izboljšala založenost z elektroma-terialom in gospodinjsko opremo ter železnino, kar privablja kupce v domače lokale. Investicijske naložbe v trgovino se od leta 1961 zadovoljivo povečujejo. Tedaj so znašale investicije za modernizacijo trgovske mreže v občini Krško 91.000 Ndin, leta 1962 že 381.000 N din, 1963. leta 375.000 Ndin, 1964. leta 682.000 Ndin in lani 596.919 Ndin. Letos naj bi investicijska vsota dosegla že 1,285.500 N din. Navedenim zneskom moramo prišteti še 720.000 Ndin za ureditev grosističnega skladišča podjetja MERKS in upoštevati precejšnje zneske, ki sta jih investirala v trgovino tovarna celuloze in rudnik Senovo. Občinska skupščina je sklenila podpirati nadaljnji razvoj trgovine in odpreti vrata vsem, ki želijo v Krškem in okolici urediti lastne trgovske lokale. Občinskih meja ne namerava zapirati pred nikomer, saj s tem spodbuja trgovino k hitrejšemu prilagajanju potrošnikom, k večji založenosti, kulturnejši postrežbi in učinkovitejši prodaji. J. T. Proslave ne bi smeli tako izmaličiti! Kot vsako leto po osvoboditvi, je tudi letos krajevna organizacija Zveze borcev Senovo organizirala ob dnevu vstaje slovenskega naroda v Lošcah pod Bohorjem spominsko proslavo pred ploščo padlih borcev. O pomembnosti tega kraja med NOV sta spregovorila prvoborce in predsednik ZZB NOV Krško Karel Sterban in Alojz Večko. Skozi to vasico je šlo tisoče borcev, ki so .se kasneje borili v partizanskih enotah po vsej Sloveniji. Tu se je zadrževal tudi ves operativni in politični kader med NOV, saj je bila vasica skoraj vseskozi osvobojeno ozemlje. Lepo je, da so se ob dnevu vstaje spomnili in s proslavo počastili spomin padlih borcev. Toda namesto da bi bila proslava svečana in dobro obiskana, je prišlo samo 17 rudarskih godbenikov in morda nekaj več ljudi. To so bili predvsem borci in komunisti, ki pridejo vsako leto počastit spomin padlih tovarišev. Kljub temu, da je bila proslava razglašena šele dan prej, bi lahko prišlo več ljudi, saj je prevoz možen vse do rudarskega obrata v Srebotnem, od koder je le še tričetrt ure hoje, žalostno je, da so ljudje pozabili na padle borce in na najhujše dni v naši zgodovini! R. K. Matični urad Krško Julija je bil doma rojen en de. ček. Poročili so se: Alfonz Host-nik, absolvent višje šole za teles, no kulturo iz Kozjega, in Emilija Bunšek, zobna asistentka iz Krškega, Hočevarjev trg 7; Viljem Naraglav, deiavec, in Breda Boraš, uslužbenka, oba iz Krškega. Umrli so: Rozalija Mlekuž, gospodinja iz Sp. Starega grada, 46 let; Alojzij Gobec, upokojenec iz Bučerce, 63 let; Albin Augustinčio, upokojenec iz Krškega, 67 let; Jo. že Radič, želez, upokojenec iz Pe-sjega, 72 let; Marija šoba, posest* niča iz Ravn pri Zdolah, 82 let. DROBNE S SENOVEGA ■ TUDI TRETJA IZMENA rudarjev, ki je letovala v sindikalnem domu v Vrsarju, se je že vrnila domov, na morje pa je odšla četrta. Rudarjem tretje izmene je oddih prijal in so z dopustom ze. lo zadovoljni. ■ ORGANIZACIJA ZK pri Rud niku na Senovem se pripravlja na proučevanje IV. plenuma. Sklepe plenuma bodo prilagodili notranjim problemom in skušali z aktivnim delom vplivati na njihovo reševanje. ■ PROIZVODNJA V RUDNIKU je v minulem mesecu porastla za 64 ton na dan. Zaradi zmanjšanih jamskih pritiskov se je odkop izboljšal. Povečana proizvodnja se bo poznala tudi pri osebnih dohodkih. ■ — PROMETNI ZNAKI ob glavni cesti skozi Senovo so tako zarjaveli, da jih je težko razpoznati. Zaradi vedno večjega prometa bi jih bilo treba zamenjati. Skozi Senovo vozi tudi vedno več tujih voznikov, ki ne poznajo ceste. -Na ulicah pa je vedno dovolj ljudi, tako da lahko pride do nesreče. KRŠKE NOVICE ■ STARA POSTA V KRŠKEM nima niti napisa, niti ni nikjer označen delovni čas, kar ljudje zelo pogrešajo. Razen tega je stopnica pri vhodu tako visoka, da stari ljudje le s težavo vstopajo. ■ O NOVI AVTOBUSNI POSTAJI je bilo že veliko govora, toda dokončne odločitve še ni. Ker se je promet skozi mesto zelo povečal bi bilo nujno, da čimprej najdejo primeren prostor. Zaradi nekih sprememb sta avtobusni podjetji Gorjanci Novo mesto in Izletnik Celje odstranila vozne rede, tako da je ostal samo vozni red SAP Ljubljana. Prav bi bilo, da bi se vsa tri podjetja sporazumela za skupen vozni red. • CESTNO PROMETNI ZNAKI po mestu so postavljeni tako nizko, da resno ovirajo pešce. Potrebno bi jih bilo zvišati na predpisano višino. Razen tega bi bilo potrebno postaviti prometne znake tudi tam, kjer jih sedaj ni. Posebno bi jih bilo potrebno po- staviti na cesti Podgora—Cesta— Gora, ki je zelo ozka in ker vozniki brezbrižno divjajo, tako da stanovalci tega dela mesta upravičeno negodujejo. ■ POKOPALIŠČE V KRŠKEM je precej zanemarjeno. Nekateri grobovi so tako zapuščeni, da je težko govoriti o spoštovanju do pokopanih. Govori se tudi o gradnji mrliške veže, kar bi pozdravili vsi občani, saj bi tako odpadle nevšečnosti, ki nastanejo s pogrebnim sprevodom. Sredi Kostanjevice zida gradbeno podjetje Sava iz Krškega stanovanjski blok za kostanjeviško osnovno šolo. Po pogodbi bi moral biti vseljiv 5. septembra. Če ne bo nepredvidenih ovir, bodo stavbo do takrat lahko dokončali. V njej bodo štiri stanovanja za prosvetne delavce in dvoje stanovanj za kolektiv AGROKOMBINATA — (Foto: J. Teppev) VESTI IZ KRŠKE OBČINE (iii) NOVI ZAKON O GOZDOVIH Skupna količina lesa, namenjenega za posek, je odločilna pri tem, koliko bo kmet lahko zadržal lesa za domačo rabo. Na to pa vpliva tudi zmogljivost posameznega gozda in dejanska kmetova potreba. Lastniki gozdov imajo še nekatere druge pravice. Na primer: Imajo prednost pri gozdno-gospodarskih delih v svojem gozdu in pravico do cene lesa na panju, če ga gospodarski organizaciji prodajo na panju. Ta cena se ugotovi tako, da se od tržne cene odštejejo vsi stroški poseka in spravila, znašati pa mora najmanj toliko, kolikor je predpisana z odlokom. Lastniki gozdov morajo tudi sodelovati pri odkazo-vanju drevja za posek in dajati pripombe na gozdno-gospo-darski načrt, kolikor se ta nanaša na gospodarjenje z njihovimi gozdovi. Po starem zakonu je občinski upravni organ z odločbo lahko prepustil v gospodarjenje gospodarski organizaciji zasebni gozd, če je bil ta predviden za spremembo v gozdno plantažo ali v intenziven nasad. Po novem pa se mora gospodarska organizacija neposredno sama pogovoriti z gozdnim posestnikom takega gozda. Ce podjetje vloži za osnovanje plantaže vsa sredstva, pripada lastniku gozda najmanj cena lesa na panju, vendar le za les, ki bi ga dajal gozd, če ne bi bil spremenjen. Tudi v tem primeru ostane lastniku pravica do lesa za domačo uporabo, če lastnik gozda meni, da je prikrajšan v svojih pravicah, se lahko pritoži na samoupravni organ podjetja; če pa se ne strinja z njegovo odločitvijo, lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču. O vseh pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov in gospodarske organizacije, je treba skleniti medsebojne dogovore, ki so lahko ustni ali pismeni, skupni ali posamični. Skupen dogovor mora biti pismen, na njem pa morajo biti podpisani vsi prizadeti lastniki gozdov in gospodarske organizacije. Na osnovi republiškega zakona o gozdovih je bil že izdan »Odlok o merilih za obračunavanje biološke amortizacije gozdov, na katerih je lastninska pravica, in o uporabi sredstev te amortizacije«. Izdana je bila še tudi »Odredba o označevanju lesa za domačo porabo«. Po starem zakonu so morali lastniki plačevati od lesa, ki je šel v prodajo, prispevek za gozdni sklad. Po novem so te sklade preimenovali v biološko amortizacijo in jih prenesli v gospodarske organizacije. Zbrani denar se bo uporabljal v iste namene, kot dosedanji gozdni skladi. Kmetje — lastniki gozdov nimajo več nobenega opravka z gozdnim skladom. Za les, ki ga prodajajo, plača biološko amortizacijo podjetje. Drugače pa je pri lastnikih gozdov, ki niso kmetje. Kdo Je kmet in kdo ni, odloča ugotovitev, iz katere dejavnosti ima več dohodkov. Po predpisih mora plačati tisti, ki ni kmet, biološko amortizacijo tudi od lesa za domačo uporabo. Treba je poudariti, da noben lastnik gozda ne more oh-držati lesa za domačo uporabo, če je namenjen blagovni proizvodnji, pa čeprav bi plačal biološko amortizacijo. Pri odkazovanju drevja se bodo gozdarji pogovorili z lastniki gozdov o namenu uporabe. Pri tem bo revirni gozdar sklenil z lastnikom gozda pismeni dogovor, kaj in kje bo lastnik gozda prodal, kaj bo pri spravilu naredil sam, ali bo sodeloval pri gozdno-gojitvenih delih in podobno. Dokler ne bo revirni gozdar lesa premeril in žigosal, se ga ne sme premikati. Tisti les, ki bo namenjen za domačo uporabo, bo žigosal z rdečo barvo, drugega, ki bo šel v prodajo, pa s črno. Za kršitve določa novi zakon zelo visoke denarne kazni. Ce lastnik gozda' v svojem gozdu onemogoča gospodarjenje ali si prilasti v svojem gozdu les, ki mu ne pripada za domačo uporabo, se lahko kaznuje od 5000 do 50.000 S din. Ce pa si les prisvoji zaradi materialnih koristi (les proda mimo podjetja po višji ceni), pa se kršitelj kaznuje z denarno kaznijo do 300.000 S din. V korist vsakega lastnika gozda in gospodarske organizacije je, da naredimo čimveč vrednih gozdnih sortimentov za prodajo. S tem povečujemo možnost za obnovo in smotrno gojitev gozdov, pa tudi naši kemični in lesno-predelovalni industriji priskrbimo dragoceno surovino. Kam? Po srčno moč! Tukajle blizu na robu močvirja raste — kilogram posušenih korenin nam vrže 1500 dinarjev! Iz dveh kilogramov svežih korenin nasušimo kak kilogram suhih, pa bo denar za knjige, čevlje in še za kaj? — Tako so se preteklo sredo zjutraj pohvalili Angelca Rajh, Rudi Vlašič, Franc Rajh ter Nada in Olgica Veljkovič, vsi iz Mlake blizu Kočevja. Kakor vsak dan, so tudi to jutro zavili v gozdove blizu vasi po zdravilna zelišča. (Foto: Tone Gošnik) DROBNE IZ KOČEVJA ■ TK2NICA JE V ZADNJEM ČASU dobro založena s sadjem, Povrtnino in z drugimi pridelki. Bilo je tudi že nekaj gob. Prodajajo še na merico in tehtajo na fc&starelih tehtnicah. Okoli tržnice 'h tržnih miz je nametano veliko razne nesnage in odpadkov, kar ni J skladu s higienskimi pogoji, ki bi morali vladati na tržnici. Do-bro bi bilo, da bi si to vsake tor. hko časa ogledali tržni in sanitarni inšpektorji! 9 PO IZIDU UREDBE, ki pred videva možnost za ponovno odmero pokojnine, je veliko upokojencev vložilo prošnje. Vsi so pohiteli v nadi, da so upravičeni na te. Toda uspeli so le redki. Večini •0 prošnje odbili z obrazložitvijo 0 razvrstitvi v zavarovalni razred, k temu je bila dodana še pripomba: »Ker taka razvrstitev v zavarovalni razred zaradi popravka pokojnine po spremenjenem temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju za upokojenca ni ugodnejša, je bila zahteva kot neutemeljena zavrnjena.« ■ V MESTO JE PRIŠEL CIR-K^S, za katerega je veliko zanikanje in so vse predstave razprodane. Zopet se je pokazalo, da bi bilo v Kočevju nujno potrebno določiti stalni prostor za take prireditve. Sedanji prostor za avtobus- Septembra novo pokopališče Dela pri urejanju novega hiestnega pokopališča v Kočevju dobro napredujejo. Izdaja jih gradbeno podjetje Zidar. Letos bodo postavili zgradbo uprave pogrebnega zavoda ter mrliško vežico. Gradnja z ureditvijo okolice &o stala v tem letu približno 35 milijonov starih dinarjev, ^ela pa bodo končana do zadetka septembra. Staro pokopališče na Trati je bilo že kar pretesno, zato je bila Sradnja novega več kot potrebna. Lepši obeti za gradnjo zasebnih hiš V Kočevju je vedno večje zanimanje za gradnjo individualnih hiš. Prav zaradi tega Pospešeno pripravljajo načrt -z^ naselje Trato, Livold, Dol-§o vas in Staro cerkev. Te-^ve pri teh gradnjah so zla-zaradi plačevanja komu-^nega prispevka, za ureja-^Jg gradbenih zemljišč in za-*^di vedno večjega naraščanja cen zemljiščem. Napravili j*°do tudi načrt za zazidavo ftožrie ulice, kjer je še nekaj ^zidalnih parcel. Individualno gradnjo je doslej zavirala neurejenost zazidalnih načrtov, v prihodnjem letu pa bo to urejeno 2 bodo privatniki dobili prej d°v\»ljenje za graditev hiš. ^fav tako pa bo na razglasni ^eski občinske skupščine ur-t^nistični pregled delov me-sta. kjer bodo lahko gradili Privatniki. KOČEVSKE NOVICE no postajo ni prikladen, ker je preveč v centru mesta in tako šotori in stanovanjski vozovi ovirajo promet in parkiranje. Ker ni bilo dovolj desk in kioskov, je cirkus nalepil lepake kar po hišnih vratih. Kako to izgleda in kako bo izgledalo, ni treba še posebej poudariti! Pravilno bi bilo, da bi pred odhodom uprava cirkusa poskrbela, da odstrani vse lepake z hišnih vrat in da vrata očistijo, ker so lepaki nalepljeni s klejem! ■ LASTNIKI ELEKTRIČNIH STROJEV, predvsem sesalcev in loščilcev se pritožujejo, da nikjer ne morejo dobiti pogonskih jer-menčkov. Takd stoji (zaradi malenkostne okvare) v kotu brez koristi mansikak razmeroma drag stroj. Smo pač v dobi tehnike. Nekje se trudijo, da bodo prišli na Mesec, mi se pa borimo za jermenčke. ■ V ZABAVIŠČU, POLEG CIRKUSA, imajo tudi namizni nogomet, ki stalno obratuje. Ljudje se kar prerivajo, kdo bo prej prišel na vrsto. Igralne kljuke vrtijo s tako vnemo, da pozabijo na vse, tudi na delo. Razen tega med igro sočno preklinjajo v vseh mogočih jezikih — in prav radovedni smo, če jim uprava cirkusa prispeva tudi kaj za kosilo in večerjo . . . PREUREDITEV AVTOBUSNE POSTAJE Ko bo minila glavna turistična sezona, se bodo takoj pričela dela pri preureditvi kočevske avtobusne postaje. Sredstva bo prispevalo domače turistično društvo, del pa bo odstopilo podjetje SAP iz Ljubljane, in sicer 3^/0 od turističnih prevozov, ki jih nameravajo organizirati. Zaradi vse večjega prometa postaja Kočevje pomembno vozlišče in je preureditev avtobusne postaje več kot potrebna. DELA NA RINŽI Pred približno enim mesecem so delavci Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava pričeli z deli pri ureditvi kočevske Rinže. Dela izvajajo na požiralnikih ponikalnice pri Črnem potoku, glavna dela pri popravilu brega reke pa so pri novi osnovni šoli v Kočevju. Ta del bo stal približno 14 milijonov starih din, za jez v Mahovniku pa so namenili približno 4 milijone. Zaželeno bi bilo, da se še letos uredi tudi na. sprotni breg, za kar pa primanjkuje sredstev. Vsa dela financirajo iz vodnega sklada Vodne skupnosti Ljubljanica—Sava, ki je za ta popravila namenila 20 milijonov starih din. Z jezom v Mahovniku se bo voda v reki dvignila za približno en meter, kar bo omogočilo, da bo Rinža tudi za kopanje. Letos na- Po likovni razstavi v Ribnici merava ribiška družina napraviti jez tudi pri Bregu, in sicer za boljše gojenje rib, namenjen pa bo tudi kopalcem. Pri Mahovniku bi bila potrebna še dva manjša jezova, za kar pa se bo potrebno še dogovoriti z izvajalci Vodne skupnosti. Potrebno bo tudi vso kanalizacijo s posestev speljati za zadnji jez v Mahovniku. O tem se bodo morali sporazumeti s KGP. Ko bo to urejeno, bodo tu odlični pogoji za rekreacijski center pri Rožnem studencu, kjer namerava hotel Pugled zgraditi manjše sezonsko gostišče. Crpalnica Vodne skupnosti je za to že odstopila stavbo, v kateri naj bi bili gostiščni prostori. V zvezi s to ureditvijo bo pomembna vezna cesta, ki jo gradi KGP in bo omogočala lažjt dostop k tej čudoviti izletniški točki. Čeprav je slabo vreme v zadnjem času nekoliko ponngajajp izvajalcem, pa dela vseeno dobro napredujejo in bodo do jeseni končana. — Na sliki: urejanje desnega brega Rinže (Foto: J. Prime). M. MATE Nad 1300 ljudi si je v osmih dneh ogledalo dela kiparja Staneta Jarma in slikarja Jožeta Cente ter slike amaterjev Andreja Debeljaka, Slavka Felicja-na in Cirila Pogorelca — Resna želja Ribničanov: likovno razstavo bi radi imeli vsako leto! Po razstavah Oražma, Ka-lišnika, domačina Andreja Debeljaka in akademskega kiparja Staneta Jarma v prejšnjih letih je v Ribnici prešlo v tradicijo, da vsako leto organizirajo slikarsko-kiparsko razstavo. Letos so se od 22. julija do 1. avgusta-v glasbeni šoli v okviru delavske univerze predstavili s slikami in kiparskimi deli: akademski kipar Stane Jarm, akademski slikar Jože Centa ter doma čini amaterji Andrej Debeljak, Slavko Felicjan in Ciril Pogorele. Dela kiparja Staneta Jarm > so nam znana, saj je z njimi požel že precej priznanj in pohval. Jarm zajema svoj umetniški svet iz svojega rodnega kraja, ljudi in življenja v Kolpski in Kostelski dolini. Znane so tudi njegove »Vdove«, ki nas spominjajo na težke dni iz revolucije. Poleg nekaterih starejših kipov (kot npr. Drvarski trio, Protest) se nem Jarm prikaže na razstavi z novimi stvaritvami. Njegovi obrazi delujejo dokaj impresivno in učinkovito; izraz v njih ni prefinjeno mehak, temveč prej neizprosen in grob, kot je trdo in gro^o življenje ljudi. In prav " tem dojemanju podoživlja nja človeka v raznih situacijah se je verjetno v kiparju porodila misel po realizaciji Obrazov. Akademski slikar Jože Centa je na razstavi zastopan z dvema slikama (Tihožitje z ribami in Tihožitje z limono).' Njegove barve so umirjene, globoke, kaj več pa po njegovih dveh razstavljenih sM-kah ne bi mogli reči. Domačina A. Debeljak in S Felicjan sta se predstavila ob činstvu zlasti s pokrajinskimi motivi iz Ribniške do'.ne. čeprav je Debeljak s slikami precej vezan na tehniko (vži-ganje v les), je dokaj dobro osvojil globinski prostor in z dokajšnjo mero prefinjene monotonosti pričaral v ias pusto pokrajino ter trpek >b- čutek osamljenosti. Najboljše slike: Na deželi, Močvirje in Pred nevihto. S. Felicjan niha iz ene skrajnosti v drugo. Njegov čopič je zdaj zaletav zdaj otroško naiven, dokler ne ujame trenutka in se za hipec približa našim impresionistom. In prav tu je najbolj avtentičen, čeprav mu tudi v slikanju realistične dolenjske pokrajine v nekem daljšem času ne gre odrekati sposobnosti. Marginalično bi še omenil, da motijo pri njegovih slikah neefektivno izbrani naslovi. Slike Cirila Pogorelca so le priučeno šablonsko posnemanje znanih motivov, ki so prijetni za nevajeno ,oko, ne presežejo pa ravni običajnega risarjenja. Razstavo je v osmih dneh obiskalo približno 1300 ljudi, zato bi bilo mogoče dobro in prav, če bi šel organizator prihodnje leto nekoliko bolj v širino in morda celo razpisal natečaj za razstavljena najboljša dela, ki bi jih vsekakor morala izbrati strokovna komisija. S tem bi razstava mnogo pridobila. M. Mate Stane Jarm: DVA RiBNSŠKA KRONIKA ■ STOLPNICE SO DALE Ribnici lepo podobo, ki pa jo kvari zanemarjena -okolica novih zgradb. Prostor okoli stolpnic ni urejen. K temu prispevajo velik delež tudi stanovalci, ki imajo tu drva in drugo V juniju uspešna proizvodnja Vključevanje delovnih organizacij v nove gospodarske pogoje se v ribniški občini kaže v pozitivnem smislu, vendar pa ne v tolikšni meri kot smo pričakovali. Razne težave — predvsem pomanjkanje nekaterih vrst materiala in različne zahteve tržišča — zavirajo proizvodnjo v skoraj vseh podjetjih. INLES, ki je največje podjetje v občini, je ustvaril v I. polletju 44 odst. celotne realizacije vseh gospodarskih organizacij. V polletnem obdobju so izpopolnili letni plan za 48,4 odst., vendar imajo možnosti, da ga v drugi polovici leta izpolnijo v celoti. Plan izvoza so v prvem polletju izpolnili s 53 odst. oz, za 367.100 dolarjev. Ortneku zdravo vodo! Voda v Ortneku je bolna in morda so tudi že ljudje, ki jo uporabljajo. Ce še niso, pa prav gotovo bodo, če bodo pili tako umazanijo. Zato je klic po zdravi vodi v Ortneku nujen. 2e nekaj let se bije boj za novi vodovod, ker sedanji bolj ustreza za napajanje železniških lokomotiv kot pa za vsakodnevne potrebe vašča-nov. Vodovodni odbor si prizadeva, da bi to vprašanje rešil do zime, toda ker investitorji ne dajo sredstev, niti garancijskih pisem, noče nihče prevzeti gradnje in adaptacije vodovoda. Proizvodnja se je v juniju povečala, saj je bila za 20 odstotkov višja kot v maju. Podjetja so ustvarila v juniju 9,172.000 N-din dohodkov, sorazmerno s tem pa so se povečali tudi osebni dohodki. DOBER ODKUP Na ribniškem področju je kmetijska zadruga odkupila v juniju za 453.000 N din živine in pridelkov. Tudi na sodraži-škem področju je bil odkup v prvem polletju dober, saj so odkupili, v glavnem živine, za 1,208.000 N din. Največjo vrednost pri odkupu predstavlja plemenska živina ter pitani biki, nato pa pridejo na vrsto krave, teleta itd. Naj povemo še, da je zadruga dvignila odkupno ceno živini od 7,50 N din na 8 N din za kg žive teže. -r In še ena gostilna V Prigorici pri Dolenji vasi ureja Karel Kozina v hiši, v kateri se je rodil znani gasilec Ignacij Mr-har, moderne gostinske prostore. Iz navadne furmanske gostilne bo tu nastalo moderno in današnjemu času primerno gostišče s centralno kurjavo, z nihalnimi vrati in vsem drugim, kar bo zadovoljilo najzahtevnejšega gosta. Urediti namerava tudi nekaj tujskih sob, kopalnico in sanitarije. Pred gostilno, ki se bo imenovala »Pri Korelnu«, je tudi avtobusna postaja in v bližini odcep ceste proti Dolenji vasi. V. P. kramo. Za drva so kleti, ne pa dvorišča! Vprašujemo se, ali bo kdo naredil red? ■ PRED ZADRUŽNIM DOMOM na trgu v Ribnici je določen parkirni prostor. Vsako leto skoraj ob istem času, najpogosteje pa v jeseni, Kmetijska zadruga Ribnica poskrbi za »lepotni« izgled prostora s klaftrami drv pred svojo zgradbo. Teh ne moremo smatrati za okrasne predmete, vrhu vsega pa še ovirajo avtom obiliste pri karkiranju vozil. ■ STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE u-reja občinsko cesto Ribnica—Sodražica na odseku med Lipovščico in Jurjevi-co. Cesta je popravila potrebna, saj je bila v zelo slabem stanju. B KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA je v juniju ustvarila največji promet v I. polletju, saj so presegli povprečen 6-mesečni promet za 69 odstotkov. V prvih 6 mesecih so ustvarili 5,008.000 N din dohodka, kar je za 50 odstotkov več kot lani v istem času. B Z MELIORACIJAMI zemljiških površin je pred tedni začela Kmetijska zadruga Ribnica. Na na novo pridobljenih površinah, okrog 10 hektarov, so posejali grašico, ki jo bodo uporabljali za silažo. Otava dobro kaže Na Zadružnem posestvu na Ungerju so v glavnem pokosili seno že junija. Pospravili so 210 ton suhega sena in 350 ton sdlaže. Pridelek s 3 hektarov so pospravili v juliju. Prva košnja je dala lep pridelek in tudi otava kaže dobro. RESETO 31 (854) DOLENJSKI LISI 11 PO 17. JULIJU V RIBIŠKI DRUŽINI »MIRNA« Kljub dvema »vladama« brez »vlade«! Trebanjski in mirenski pododbor ne priznavata novega upravnega odbora Ribiške družine MIRNA, izvoljenega na izredni skupščini 17. julija Poročali smo žc o ukrepih, ki jih je 17. julija Siprejela izredna skupščina ribiške družine »Mirna«, da bi preprečila samovoljo in nepravilnosti, ki naj bi jih bili zakrivili organi družine, in da bi utrla boljše poti gospodarjenju z vodnim bogastvom. Razpustila je upravni odbor in druge organe družine ter imenovala nove, razen tega pa razglasila, da RD »Mirna« izstopa iz članstva radeške rajonske zveze. Odločitve izredne skupščine pri organih, ki jim je bila dana nezaupnica, in pri pododborih ribiške družine niso bile sprejete tako, kot si je želelo novo vodstvo. Takoj po objavi sklepov te skupščine sta trebanjski in mirenski pododbor sporočila v Sevnico, da nočeta imeti z novim vodstvom nič skupnega, marveč da bosta delala s prejšnjim vodstvom in z drugimi organi družine, ki jih priznavata za edine zakonite predstavnike. Posamezniku prejišnjjega vodstva in organov kakor tudi v vodstvih pododborov so dokazali, da je bila izredna skupščina sklicana povsem nezakonito, mimo določil v statutu družine, da so zato nezakoniti tudi vsi sklepi vključujoč organe, ki so bih izvoljeni na izredni skupščini. Razen tega so zahtevali, da se pokličejo na odgovornost vsi, ki so v teh dogodkih sodelovali. Ugotovili so namreč, da je izredno skupščino sklicala skupina, ki je predvsem kriva za razprtije v družini, njeno jedro pa so tvorili ribiči iz sevnLškega pododbora, četudi niso vsi člani družine. Domnevajo, da se je hotel sevniški pododbor tako maščevati upravnemu odboru in drugim organom družine, ker niso dovoljevali, da bi vsak počenjal tisto, kar si je želel. Znano je, da je sevniški pododbor od občinske skupščine v Sevnici že zahteval pristanek, da se preimenuje v samostojno družino, in hkrati, da mu občinska skupščina dodeli v upravljanje določene vode, oba zahtevka pa sta bila zavrnjena. Staro vodstvo in drugi organi družine, po statutu in drugih pravilih edini zakoniti upravni organi, si prizadevajo raziskati vzroke, ki so privedli do razprtij. Trenutno ima družina dve »vladi«, katerih vsaka ima svoje pristaše. Težko pa je govoriti o dejanskem gospodarju, dokler stvari ne bodo izključno na zakoniti poti. Doklej še dva gospodarja? Zaposleni prispevajo za šolstvo V kratkem bo rešeno vprašanje lokacije za novo šolo na Mirni Po sklepu sedemnajstih krajevnih skupnosti plačujejo zaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci v trebanjski občini od 1. julija letos samoprispevek za novo šolo na Mirni, za preureditev osnovnih šol v Mokronogu in Velikem Gabru, šolsko opre- mo ter za učiteljska stanovanja. Zaposleni in upokojenci prispevajo 1,5 odstotka mesečnega osebnega dohodka, kmetje in obrtniki pa po 1,5 odstotka katastrskega dohodka oziroma dohodka v obrtni dejavnosti. Nekaj sredstev se je že nabralo. Samoprispevek Skupina »France Marolt« povabljena v Trebnje V dneh proslavljanja občinskega praznika bo v Treb njem nastopila folklorna umetniška skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Razen tega dogodka bodo v program praznovanja vnesli tudi otvoritev nove blagovnice in bencinske črpalke v Trebnjem, če bosta do praznika narejeni. Po sklepu skupščine in družbeno političnih organizacij bi naj bilo letošnje praznovanje bolj skromno, zato pa bogatejše prihodnje leto, ko bodo hkrati z občinskim praznikom proslavljali tudi 25-letnico ustanovitve Gubčeve brigade. Komisija za pripravo programa v počastitev občinskega praznika TREBANJSKE NOVICE bo spored prireditev predložila občinski skupščini na njeni prvi prihodnji seji. Upokojenci z Mirne vabijo Člani društva upokojencev iz Mirne bodo priredili v nedeljo, 14. avgusta, popoldan družabni sestanek na vrtu Antona Gracerja na Griču nad Zabrdjem pri Mirni. Ker zaradi nizkih osebnih prejemkov ne morejo organizirati daljšega izleta, se bodo poskušali zabavati in razvedriti na tem sestanku. Lepo bd bilo, da bi jih ob tej priložnosti obiskali tovariši in tovarišice iz drugih društev in organizacij. Prijateljski razgovor z njimi bi upokojence razveselil in moralno podprl. bodo pobirali do 31. decembra leta 1968, do takrat pa bi so nateklo 1,360.000 novih din. Plačniki samoprispevka in drugi občani z zanimanjem pričakujejo, da bi seme, ki so ga vsadili, čimprej dalo sad. Malo so tudi neučakani, saj naloge, za katere prispevajo denar iz svojih žepov, niso majhne, da bi jih lahko čez noč opravili. Zlasti Mirenča-ni so nestrpni. Povemo lahko le to, da so izvidi za lokacije nove šole, ki jih je pripravil geološki zavod, nareje-ni in dani na uporabo, v kratkem pa lahko pričakujemo, da bo naposled le rešeno vprašanje same lokacije. Vozil je po levi strani ceste Voznik osebnega avtomobila Fi-cko Vendel iz Sevnice je 29. julija popoldne vozil iz Brega proti Sevnici po levi strani ceste. Nasproti je pravilno po desni strani pripeljal Radoslav česnovar iz Trbovelj. Na zavoju v Orehovcu je med njima prišlo do trčenja. Telesnih poškodb ni bilo, na obeh vozilih pa je za okrog 2.000 Ndin materialne .škode. Mopedista vrglo 3 metre od avtomobila Ker sta vozila po sredi ceste, sta se pri srečanju na cesti med Malim in Velikim Slafcnikom 6. avgusta popoldne zaletela avtomo-biliat Franc Sinkovič iz Kanade in mopedist Jože Bartolj iz Reger-če vasi. Mopedista je vrglo 3 metre daleč in se bo nekaj časa zdra. vil v bolnišnici. Gmotne Škode je za 3.500 N din. Davki, davki in še enkrat davki... Obrtniki se pritožujejo zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka — Tretja akontacija znaša pri kmetih, zaradi zvišanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, toliko kot prva in druga skupaj — Gostinci pravijo, da bodo morali zapreti gostilne če vprašate obrtnika, gostinca ali kmeta kaj ga najbolj tare, bo vsak že iz navade odgovoril, da davki. Posebno je to pereče zdaj, ker 15. avgusta zapade plačilo tretje akontacije. Na oddelku za davke v Sevnici je v zadnjih dneh ob uradnih urah prava gneča. Sem se hodijo pritoževati vsi: obrtniki, gostinci in kmetje. ■ Obrtniki prigovarjajo predvsem zaradi dvojnega plačevanja prometnega davka; če kupi obrtnik v maloprodaji material, ki ga potrebuje, mora plačati tudi prometni davek, ki je tu že vračunan v ceni. Ko pa proda gotov izdelek, mora prometni davek še enkrat plačati. To podraži njegove izdelke oziroma usluge, po katerih je potem manjše povpraševanje. Pritožujejo se tudi nad dajatvami za vajence, od katerih, kot pravijo, »nimajo nobenih koristi«. Posebno jih skrbi zakon o pokojninah: za pokojnino bi jim šteli samo plačevanje socialnega zavarovanja od 1. januarja 1965 dalje. Prejšnje plačevanje obrtniške samopomoči ne velja, vendar to vprašanje še ni dokončno rešeno. ■ Največ težav s kmeti je zaradi starosti, Otroci odhajajo v službe, na kmetijah pa ostajajo v večini starejši ljudje, ki ne zmorejo vseh del. Zato kmetije propadajo in ne dajo tistega kar bi lahko dale, zaradi česar je še težje plačevati davke in druge dajatve. Zaradi zvišanega prispevka za zdravstveno zavarovanje je letos tretja akontacija precej visoka. Po novem zakonu znaša sedaj prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 13.000 Sdin na vsako kmetijo, prišteti pa je treba še 16 odst. od katastrskega dohodka in 1. odst. za lanski primanjkljaj pri zdravstvenem zavarovanju. Toda prispevek ne more biti manjši od 20.000 Sdin. Tretja akontacija je zato tako visoka, ker sta bili prva in druga obračunani še po starem, tretja pa že po novem zakonu. Občinska skupščina Sevnica je za kmete, ki so v težkem položaju, uvedla olajšave pri plačevanju davkov. Kmetom, ki imajo več kot dva otroka, odbijejo za vsakega nadaljne-ga otroka, mlajšega od 15 let, SEVNIŠKI VESTNI K Zakaj rinejo vsi v Podzemelj? Samo zato, ker je Kolpa vtsdolž vse struge najtoplejša prav v Podzemlju, kjer ob količkaj lepem vremenu doseže 28—30 stopinj, se hodijo som namakat motorizirani kopalci iz semiškega konca, No- PARNA PEKARNA METLIKA potrebuje za svoje podjetje VAJENCA ZA TAKOJŠEN SPREJEM Prijave sprejema uprava podjetja. vomeščani, črnomaljčani in Ljubljančani. Vsi hočejo samo v Podzemelj in ne v Metliko ali na Vinico, kjer imajo ob Kolpi budi zgrajena kopališča. — Na Vinici je voda bolj mrzla zato, ker teče med visokimi bregovi, v Metliki pa zaradi izliva Lahinje izgubi nekaj stopinj toplote — je pojasnil Ivan Butala, poslovodja podzemeljskega kopališča. Bil je delavnik, na trati pa je stalo kar 7 večjih avtomobilov nemške znamke, zato me je zanimalo še, od kdaj je Podzemelj med Nemci tako znan. — To so »naši«, na delu v Nemčiji in zdaj doma na dopustu. Trenutno jih je polna vsa Bela krajina. — Kolikšen imate promet in koliko stalnih gostov? — S prometom smo kar zadovoljni, saj ni dosti manjši kot milijon na mesec. Kar se gostov tiče pravim, da jih ob lepem vremenu nikdar ne manjka. Stalni pa so neki Ljubljančani, več družin z one strani Gorjancev in čr-nomaljci. Ob nedeljah jim postrežem s čevapčiči, z odojkom in jagenjčkom. Otroci so vneti za lučke. — Se pravi, da je tudi postrežba marsikomu všeč, ne samo Kolpa! Tudi delavci, ki so na bližnjih travnikih sušili in nakladali seno, so se prišli v kopališki bife odžejat s pivom in poslovadja, .sam za vse, je že imel novo delo. M. B. V I. polletju: 550 milijonov za sklade Metliška tovarna BETI je v letošnjem prvem polletju sicer presegla predvideni plan proizvodnje, ustvarila je celo 550 milijonov dinarjev za sklade, vendar kupcem še vedno dajejo na upanje. Tako je bila fakturirana realizacija dosežena z 52,6 odst-. plačana pa le s 46,3 odstotki. V primerjavi z uspehi v lanskem prvem polletju je bil letošnji celotni dohodek za 128,2 odst. večji, osebni dohodki so narasli za 29,9 odst., sredstva za sklade kar za 435 odst-, medtem ko je letos število zaposlenih za 29,5 odstotkov večje. Nov gasilski dom v Dobravicah V nedeljo, 7. avgusta, so Dobravičani dokončali gradnjo novega gasilskega doma v Krivoglavcih, katerega so zgradili predvsem z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Nekaj sta jim prispevala tudi občinska skupščina in gasilska zveza. V nedeljo popolne ob 14. uri je bila v novem gasilskem domu najprej seja občinske gasilske zveze, nato pa je dom svečano odprl pokrovitelj slavja predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar. Po uradnem programu je bila veselica, na kateri so se gostje ob blizu in daleč ob dobri postrežbi prijetno zabavali. 10 odst, davkov, če njihov katastrski dohodek ne presega 65.000 Sdin na družinskega člana. Prav tako odpišejo 20 odst. davkov za osebo tistim kmetom, ki imajo v družini za delo nesposobnega člana in če katastrski dohodek ne presega 100.000 Sdin na družinskega člana. Razen tega priznajo olajšave tudi borcem. Tistim, ki lahko dokažejo, da so sodelovali v NOV, odpišejo 50—15 odst, davka. Na oddelku za davke in dohodke upoštevajo tudi stroške, ki so jih imeli kmetje z zdravljenjem, zdravili, zdravniškimi pregledi in drugim. Vsem tistim kmetom, pri katerih znašajo stroški zdravljenja več kot 10.000 Sdin, del davkov odbijejo. ■ Ker se med gostinci širijo govorice, da bodo morali zaradi visokih davkov zapreti gostilne, smo se pozanimali, koliko je v tem resnice. Na oddelku za davke in dohodke so nam povedali, da pri njih še nihče ni rekel, da bo zaprl gostilno, pač Pa o tem govorijo v sosednjih občinah. Povedali so tudi, da so davki visoki pred- vsem na močne alkoholne pijače in pivo. Od teh plačujejo razen dohodnine še 20 odst. zveznega in 25 odst. občinskega prometnega davka. Toda ta davek je že vračunan v cenah pijač, pravijo na davčni upravi. Povedali so nam tudi, da vsa sredstva, ki jih gostinci vložijo v obnovo lokalov, obračunajo pri plačevanju davkov, če so ta sredstva večja kot davki za tisto leto, jih razdelijo na več let. V zvezi z davčnimi težavami, ki tarejo gostince, smo vprašli še gostilničarja Antona Kragla, kaj misli o tem. Odgovoril nam je: »Slišal sem, da mislijo nekateri zapreti gostilne. Toda s tem ne bodo dobili nazaj denarja, ki so ga vložili v ureditev lokala. Mislim, da so težave nastale predvsem zaradi tega, ker so nas prepozno ob vest ili o povečanju prometnega davka. Plačevati moramo za celo leto nazaj, cene pa smo dvignili šele prejšnji mesec. Rešitev vidim samo v tem. da plačamo davke za prvo polletje po starem, za naprej pa po novem zakonu.« F. P. Bo hmelj obirala mladinska delovna brigada ? Kmetijska zadruga Sevnica ima letos precejšnje težave z obiralci hmelja. Zaradi govoric, da bo pri njih dela samo za teden dni, gredo ljudje raje v Savinjsko dolino, kjer bodo obirali 14 dni. To pa ni res. Od lanskega leta so povečali nasade hmelja za 20 hektarov, zato bodo tudi pri njih obirali 14 do 20 dni Ker so hmeljišča precej daleč od vasi in zato nimajo obiralci nobene zabave, bo zadruga organizirala v času obiranja več filmskih predstav. Razen tega jih bo obiskal tudi eden izmed znanih ansamblov domače glasbe. Kmetijska zadruga poskuša skupaj z mladinsko orga-nizaoijo in SZDL organizirati mladinsko brigado za obiranje hmelja. Mladinci bi imeli, tako kot odrasli, 150 Sdin od mere, od tega pa bi dali na dan 100 Sdin za malico. Delali bi 8 ur na dan, na delo in nazaj pa bi se vozili, s posebnimi avtobusi. Po končanem obiranju je kmetijska zadruga pripravljena organizirati izlet v kraj, ki ga bodo izbrali mladinci. Šahovsko prvenstvo Zasavja in Posavja je končano Na rednem mesečnem dvokrož-nem brzotumirju za julij, katerega se je udeležilo 7 šahistov, je zmagal gost Maurer iz Ljubljane z 10 točkami. Slede mu Bebo. lak 8, Timer in Blas s 6,5, Dor-stvoniek 6 in Gačnik s 5 točkami-D. B. Rekorden obisk na Veselici Metliško gostišče Veselica je preteklo nedeljo ob »otvoritvi soda« zabeležilo rekorden promet in število gostov, odkar gostišče oD*lIV t' Ta dan se je v popoldanskem času in v večernih urah zglasilo vce k 1000 gostov iz raznih krajev. Pred gostiščem je parkiralo okoli osebnih avtomobilov in več avtobusov. V enem popoldnevu so i«r okoli pol milijona dinarjev, kar se še ni zgodilo. Sod, postavljen v vinograd in v njem miza s klopmi »/?|By stov, jc bil vsem obiskovalcem Veselice tako všec, da so ouiju".'' še priti. Odslej bo zaradi napovedanega večjega oblsan n« ves vsako nedeljo popoldne od 17. un dalje igral »Metlislfl trio«. METLIŠKI TEDNIK PREDEN REČEMO »NE«, PREMISLIMO, KAJTI: 9000 NAS JE, KAJ KO BI SE ODLOČILI?! Krajevna skupnost Novo mesto je pripravila predlog, po katerem bi Novo-meščani prispevali denar za zidanje nove kino dvorane in ureditev nekaterih prostorov za pionirsko knjižnico, za centralno kurjavo v gimnaziji in osnovni šoli, zgraditev nove telovadnice in šolske zgradbe ter za ureditev otroškega varstva — Samoprispevek bi zbirali več let, odločilno besedo o njem pa bomo povedali na zborih volivcev v tej jeseni Dobro vemo, da premore Nov0 mesto en sam prostor za kulturne prireditve. To je dvorana s 330 sedeži v Domu kulture. V njej je vse, kar »diši« po kulturi. Kino predstave so vsak dan. Druga mesta imajo za filmske predstave posebne dvorane, Novo mesto pa ne. Pa bi jo lahko imelo. Prostor je izbran, le načrtov in denarja ni. Predvideno je, da bi kino dvorano prizidali Domu kulture. Ce bi se posrečilo zbrati 2 milijona novih dinarjev, bi lahko leta 1968 šli v kino že v novo dvorano. V stavbi, kjer so študijska, ljudska in pionirska knjižnica, je nekaj praznih prostorov. Potrebovali bi 85.000 novih dinarjev, da bi jih preuredili, pa bi Pionirska knjižnica dobila prepotrebne sobe, šoloobvezni otroci pa svoje zatočišče. Gimnazija in osnovna šola porabita vsako zimo za kurjavo 70000 novih dinarjev, v učilnicah pa je temperatura redko nad 15° Gelzija. S 700 tdsoč novih dinarjev bi šolama napeljali centralno kurjavo, učencem in dijakom ter učiteljem in profesorjem pa bi ne bilo treba zmrzovati. Uspeh bi se izboljšal, bolezni bi bilo manj. če bi torej dobili denar v ta namen, bi rešili zdravje 2000 otrokom, učiteljem in profesorjem. Dokler otrok raste, mora veliko telovadita, sicer se ne bo dobro razvil. Osnovna šo- la, ki jo je v minulem šolskem letu obiskovalo skoraj 1500 otrok, ima samo eno telovadnico. Potrebna je še najmanj ena. Da res ne kaže odlašati z zidanjem, nas prepričujejo nekatere ugotovitve. Predlansko šolsko leto je imelo slabo telesno držo pol osnovnošolcev v novomeški občini, hude deformacije pa so opazili tudi na prsnih krvo kolo jesenskega dela republiške lige. Dobra dva tedna priprav — to res ne pomeni ničesar! Visoka zmaga Mirne peči V prijatvljski nu^ometm tekmi sta se te dni v Mirni peči srečah moštvi Mirne peči in Partizana z Otočca. Po izredno dobri igri so domači igralci premagali Otočane z visokim rezultatom 7:1 (3:0). Za domačine so dosegli gole nasled. nji igralci: Mrvar in Novlan po 2 ter Sovrin 3 gole. Pri gostih pa je dosegel častni zadetek Florjan-čič. Tekmo si je ob lepem vremenu ogledalo okoli 30 gledalcev. Mg. Želijo si predavanj Občinski odbor SZDL in Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu, ki pripravljata v jesensko zimski sezoni vrsto poljudnoznan stvenih predavanj, sta upoštevala tudi želje krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki so se v največji meri odločile za cikluse predavati j s področja kmetijstva, zdrav-stva in družinske vzgoje- Predavanja iz ciklusa »Sodobni svet«, ki zajemajo družbeno politične premike doma in v svetu, pa imajo največ pristašev v večjih občinskih središčih kot so Šentjernej, Br-šhn, Žužemberk in drugi. OBIRANJE HMELJA v Srebrničah pri Novem mestu začnemo 15. avgusta! S seboj prinesite vreče in košare. Stanovanje in hrana na razpolago. Sena za škaf nabranega hmelja 150 Sdin. Kmetijska šola Grm Novo mesto Ustanovili so občinsko zvezo društev upokojencev Nedavno so na pobudo družbeno - političnih organizacij ustanovili v Novem mestu sporazumno z vodstvi krajevnih organizacij društev upokojencev občinsko zvezo. Njen namen je vsklajevati in povezovati dejavnost upokojenskih društev. Za predsednika so izvolili Jožeta Mo-rettija, tajnik zveze bo Marcel Godnik, blagajničarka pa Mirni Poljanšek. Izvolili so 9-članski odbor, v katerem so zastopani tudi upokojenci z Dvora, iz Straže, Dol. Toplic, škocjana in Šentjerneja. Magnifico navdušil Novomeščane Dobre glasbene ansamble je novomeško občinstvo še vselej lepo sprejelo in jih počastilo s številnim obiskom. Tako pričakan je bil tudi skopjanski zabavni kvartet MAGNIFICO, ki je nastopil v dvorani novomeškega doma kulture zvečer 5 avgusta. Čeprav so bile vstopnice precej drage, so bile razprodane, napolnjena pa so bila tudi stojišča. Tistim, ki so prišli na prireditev, ni bilo žal odšteti denarja. MAGNIFICO jih je navdušil. V dve-urnem programu je s temperamentom izvedel vrsto južnoameriških pesmi, poslušalcem pa so se najbolj vtisnile v spomin •'nekatere mehiške romance in pesmi iz znanih filmov. Skratka ansambel se je Novoameščanom znova prikupil, kar je pomenilo, da je v Novem mestu vedno dobrodošel. NOVOMEŠKE ŠAHOVSKE NOVICE Na brzopoteznem polfinalu za avgust je med 12 udeleženci zmagal Penko z 10 točkami, drugo mesto sta si razdelila s 7 točkami Karpljug in Alibegovič. četrto do šesto meito dele s 6,5 točkami Avsec, Cosič in Bilbija, sedmi je bil s 6 točkami M. Picek, osmi s 5 točkami Jerančič itd. ■ NA FINU.M M BK/.OTUR-MK.Il ZA \\(.(*-T |e ponovno zmagal šunjič z 9,5 točkami in je edini končal turnir brez poraza. Drugo in tretje mesto sta si razdelila z 8.5 točkiimi Penko in Skerlj. četrti je bil s 6,5 točkami Pet kovic, peti je bil 5 6 točkami Avsec, šesto in sedmo mesto sta si razdelila s 5.5 točkami J. Picek in Nagel, osmi je bil s 4,5 točkami Keržan, devotl s 4 točkami Kranjc, deseto do 12 mesto pa so si razdelili z 2.5 točkami M. Picek, Cosič in Jerančič. ■ <>B\ NOVDMISKA MOJSTRSKA KANDIDATA IGOR PENKO IN VITOMUt SUNJIC se od nedelje udeležujeta slovenskega šahov, skega prvenstva v Ljubljani. Obema želimo novomeški šahisti čimveč uspeha v borbi z renomiranimi nasprotniki! Enake želje gredo tudi kočevskemu prvokategormku Rudiju Ostermanu. JEK Vaš najboljši obveščevalec je Dolenjski list! Pošta Otočec ostane v vasi Pošta Otočec ob Krki se ne bo preselila iz vasi Otočec v Grad Otočec Ob pričetku gradnje novih restavracijskih prostorov ob avtocesti na Otočcu je obstajal dogovor med investitorjem, t. j. hotelom Grad Otočec in Podjetjem za PTT promet Novo mesto, da se v okviru novo zgrajenih prostorov zagotovi tudi prostor za pošto in avtomatsko telefonsko centralo. Ta pošta bi bila za potrebe tamkajšnjega prebivalstvu in za potrebe turistov. Vendar je bilo že med gradnjo ugotovljeno, da prostorov za pošto ne bo na razpolago v novih prostorih, temveč je hotel Grad Otočec ponudil PTT podjetju, da si uredi prostore za pošto v motelu, ki stoji poleg nove restavracije s tem, da odgovarjajoči del motela odkupi. Ker PTT podjetje za odkup prostorov nima sredstev, bo pošta kljub nujni potrebi po novih in sodobnejših prostorih še v prihodnje ostala v vasi Otočec. OBRTNI SERVIS SEMIČ priporoča svoje izdelke, posebno žetvene naprave za kosilnice Alpina, hkrati pa pošilja prisrčna voščila vsem prebivalcem domače občine! Ob letošnjem spremenjenem praznovanju občinskega praznika — 12. avgustu — želimo vsem občanom, delovnim organizacijam v gospodarstvu in družbenih službah ter članom vseh množičnih organizacij še mnogo uspehov pri delu! Krepimo samoupravljanje proizvajalcev in spodbujajmo ustvarjalnost širokih ljudskih množic! OBČINSKA SW I 3 WL I Htl Skk Občinski komito ZKS W%. Bi M W* Z^IIL - H HlžH AH — Občinski odbor H ^ ■ mW ^m ■ ■ ^ — ~ SZDL — Občinski V komite ZMS — Občin- W9k jjk ■ ^^fet 1 A V" I H ski sindikalni svet — II |# JI Mli &■ I Občinski odbor RK — 1% 8 V 1 mm Um 40 Občinski odbor ZZB Kmetijska zadruga ČRNOME1J POŠILJA ISKRENE ČESTITKE ZA OBČINSKI PRAZNIK — 12. AVGUST — VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI, ZLASTI PA KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM, S KATERIM SI ŽELI ŠE BOLJŠEGA SODELOVANJA! Vsem investitorjem na področju domače občine, kakor tudi vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik in se priporočamo! BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ DELOVNI KOLEKTIV OBRTNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ČRNOMELJ želi nadaljnjih delovnih zmag vsem kolektivom ter prisrčno vošči prebivalcem črnomaljske občine za njihov praznik! — Priporočamo se za naročila! čestitkam delovnih kolektivov se pridružuje -x tudi kolektiv PREHRAMBENE INDUSTRIJE DELSAD - ČRNOMELJ ISKRA s TOVARNA KONDENZATORJEV Letos bomo vnovič počastili občinski praznik in izpričali svojo z -e-stobo misli, ki je sprožila in vodila naš osvobodilni boj. V prihodnje si prizadevajmo za nenehen razvoj proizvajalnih sil, ustvarjajmo obilje dobrin za lepše in boljše življenje! Vsem občanom iskrene pozdrave z najlepšimi željami! '^^^ SE! ^^^l S ^^^^ Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika pozdravljamo vso delovne ljudi in kolektive, želeč. jim nadaljnjega napredka! Kupujte naše kvalitetne izdelke! < OPEKARNA KANIŽARICA Pozdravljamo svoje stranke in jim voščimo za naš praznik, 12. avgust! KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ Parna pekarna - Valjčni mlin - Brivsko frizersko podjetje SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE KOVINAR ČRNOMELJ izdeluje jeklene konstrukcije, razne stiskalnice in škarje za rezanje pločevine. / Opravljamo tudi drobne usluge. NAJ 21VI 12. AVGUST — PRAZNIK DOMAČE OBČINE! DELOVNI KOLEKTIV BELOKRANJSKE ŽELEZOLIVARNE IN STROJNE TOVARNE B E LT ČRNOMELJ pošilja prisrčna voščila za letošnji občinski praznik z željo, da bi si vsi delovni kolektivi in posamezniki še z večjo vnemo prizadevali za nadaljnji napredek na vseh področjih Naši pozdravi in čestitke veljajo vsem poslovnim prijateljem in znancem, delovnim organizacijam na področju črnomaljske občine in vsem delovnim ljudem! LIČ LITOŽELEZNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ GOSTINSKO PODJETJE ČRNOMELJ V imenu svojih gostišč v Črnomlju, na Vinici in v Semiču čestitamo ob praznovanju 12. avgusta ter se cenjenim jostom tudi v prihodnje priporočamo zsa obisk! Nizkim kaznim se ljudje smejijo Tovariš urednik! Več kot 200 smrtnih žrtev je terjal promet v nekaj več kot 6 mesecih letos samo v Sloveniji! Strahotna žetev neprevidnosti, lahkomiselnosti, vinjenosti in neupoštevanja Prometnih predpisov, ki pa se, kakor povedo dnevne vesti v radiu, tisku in televiziji, nič ne zaustavlja. Iz dneva v dan je več prometnih nesreč, pri čemer tudi širša Dolenjska ne zaostaja, saj vam že zmanjkuje prostora za take žalostne vesti tudi v Dolenjskem listu. Je vse to res potrebno? Bral sem te dni v »Večeru«, kako kaznujejo prometne prekrške v Nemčiji; naj vam kar ponovim, kaj je pisalo: »Znancev prijatelj (v Nemčiji) se je tri dni pred odhodom na dopust v Jugoslavijo v veseli družbi napil in ko se je s svojim rekordom vračal domov, se je zaletel v steber ob cesti. Nikogar ni Poškodoval, niti sebe ne, ni Povzročil karambola, ker je bila ulica ob pozni uri pusta, vendar je kljub temu zagrešil Prekršek, zaradi katerega so takoj sprožili in že tudi končali sodni postopek. In veste, kako je bil kaznovan? S 500 markami globe (pomnožite to s 312.5, pa boste dobili znesek v starih dinarjih), s 14 dnevi nepogojnega zapora in še z odvzemom vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. Poštena kazen, ali ne? In naše kazni v takih primerih? Globe so bolj podobne žepninam kot kaznim, da o drugih vrstah kazni za ogrožanje tujega življenja niti ne govorim. Potem pa še kar naprej stokajmo in tožimo o tem, kako prepogosto umiramo na cestah! Drakonske kazni za prometne prekrške v Zahodni Nemčiji prav gotovo ne igrajo nepomembne vloge pri ugotovitvi, da je ta država edina na svetu, kjer je bilo v zadnjem letu smrtnih primerov in nesreč na cestah manj kot v preteklih letih, kljub vsakodnevnemu povečanju števila vozil in prometa nasploh. V Jugoslaviji in v Sloveniji še posebej pa se število prometnih nesreč in smrtnih primerov v zvezi z njimi — skokovito veča!« No, preračunal sem gornjo kazen v markah: nad 156.000 starih dinarjev je moral plačati Nemec za prekršek, ki ga je zakrivil ponoči na prazni cesti v vrnjenem stanju! Naše kazni pa so, oprostite izrazu, take, da se jim krave smejijo, kot pravijo ljudje. V vseh primerih, ko gre za vinjene šoferje, za malomarnost in očitno kršenje prometnih predpisov, smo v kaznovanju sentimentalni in vse preveč humani! Zato se ljudje pobijajo in se bodo še bolj pobijali! Ali ste brali v »Delu« 9. avgusta, da so začeli tudi v Franciji odvzemati vozniška dovoljenja vsem tistim voznikom, ki so »javna nevarnost« in povzročajo na cestah hude prometne prekrške? Vozniško dovoljenje jim odvzamejo takoj in za določen čas, najmanj pa za 2 meseca. Razen tega bodo neoprezne voznike postavili pred sodišče, ki jim bo izreklo kazen zaradi ogrožanja varnosti v prometu. Zato se strinjam s tem, kar ste napisali v Dolenjskem listu letos 4. avgusta v uokvirjenem sestavku »Morilci so med nami« in menim, da brez zaostrene kaznovalne politike za prometne prekrške naša disciplina na cestah še dolgo ne bo boljša! Seveda je potrebna vzgoja v šolah in krožkih, doma in v delovnih organizacijah, toda brezvestnim pijanim šoferjem nikar ne sadimo rožic in jim ne pojmo lepih pesmic^ Za brezsrčne, nekulturne voznike je veliko učinkovitejša krepka denarna kazen, zapor in odvzem vozniškega dovoljenja. In če ima tak državljan za avtomobil 2 ali 3 milijone dinarjev, naj ima tudi za pošteno kazen nekaj stotisoča-kov- Ce ga kaznujejo pristojni organi s 1000 ali 5000 starih dinarjev, se jim pač lahko samo smeji. In še: kaznovati bi bilo treba tudi slehernega, ki samo ogroža varnost v prometu! F. K. Novo mesto Četrti dan po požaru v pitališču novomeške kmetijske zadruge v Jurki vasi pri Novem mestu se je iz velikanskega kupa ožganega sena in slame še vodno kadilo. Z nakladalcem so dvigali pokvarjeno krmo in jo s curki vode gasili, nato pa blizu pitališča zlagali na travnik ter sušili. Od velikega senika štrle pokonci samo še betonski nosilci in nekaj ožganih brun. (Foto: Tone Gošnik) Najprej izgovori, potem skesano priznanje V predzadnji številki našega lista smo že poročali, da je bil Vid Veljak, lastnik ključavničarske delavnice iz Novega mesta, obsojen na 2 leti strogega zapora, ker je vinjen do smrti porvozil frizerko Štefko Petrič. Tokrat objavljamo še nekaj več podatkov z razprave pred novomeškim okrožnim sodiščem. Obtoženec je priznal, da je 29. ma.ja nekaj po polnoči s svojim avtomobilom Zastava 600 med Gotno. vasjo in Novim mestom na levi strani cestišča zbil frizerko Štefko Petrič. ki je takoj umrla. Sprva se je Veljak izgovarjal na pokvarjeni krmilni mehanizem Šele, ko je bil znan izvid krvne preiskave, na kateri so ugotovili izredno močno koncentracijo alkohola, je priznal, da je vozil vinjen in to obžaloval. Sodišče meni, da je 2 leti strogega zapora za smrt na cesti primerna kazen; razen tega so obtožencu odvzeli vozniško dovoljenje za dobo 5 let. Upoštevali so, da je pripravljen plačati svojcem umrle primemo odškodnino in da je neizkušen voznik, saj je šele 2 meseca pred nesrečo opravil vozniški izpit. Avto vrglo k Šterkovi hiši 8. avgusta popoldne je Orlando Gorkič iz Vrtojbe pri Novi Gori-cd zelo hitro vodil osebni avto iz Metlike proti Črnomlju. V Pri. mostku je zagledal moped is ta; kateremu se je umaknil. Zavil pa je preveč v desno in razen tega še pritisnil na zavore. Vozilo je zaneslo s ceste k šterkovi hiši, kjer se je prevrnilo. Na srečo vozniku ni bilo nič, medtem ko cenijo škodo na avtomobilu na 3.000 N din. Tovornjak obstal kljub počeni gumi 6. avgusta opoldne je tovornjaku KP 79-92 na avtomobilski cesti pri Ruhni vasi razneslo sprednjo desno gumo. zaradi česar je vozilo zaneslo s ceste na bankino in v usek, kjer pa se ni prevrnilo. Škode je za 3.000 N din, medtem ko vozniku Mihaelu Goji ni bilo nič. Osebni avto zgorel pri Čatežu Josip Krizmanič iz Zagreba, ki začasno stanuje v Zahodni Nemčiji, je 5. avgusta potoval z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pri Čatežu je opazil, da motor slabo dela. zato je avto ustavil. Ko je odprl pokrov, da bi pogledal, kaj je, je izbruhnil ogenj. To se je zgodilo ob 2.45 Voznik je pričo! gasiti, vendar ni imel uspeha. Iz vozila je pometal prtljago in rešil, kar se ie rešiti dalo, ter pričakoval gasilce. Gasilci iz Novega mesta so na kraj nesreče dopoto-vali po eni uri in pol ter zadušili ogenj. Vozilo je skoraj povsem zgorelo, tako da je bilo škode za 12.480 N din. Mopedist podrl japonskega študenta Nič hudega sluteč jo je 6. avgusta zvečer mahni! peš po avto-mobilski cesti iz Karteljevega proti Maokovcu japonski študent Miya Kose. ko se je za njim pripeljal mopedist Prane Slak m ■ ga podrl. Sunek ni bil močan, saj se je mopedist obdržal na vozilu, pa tu. di Japonec se je kuj hitro pobral, seveda brez ran. Z mopedom so padli 7. avgusta popoldne so sedli na moped Jože Muhič, žena in otrok ter se zdoma iz Bršlina odpeljali v Novo mesto. V nepreglednem ovinku je prišel naproti neznani avtomobilist, kateremu se je Muhič umakni1., vendar preveč v desno. Na pesku je moped spodne-slo, da so vsi trije padli. Starši so iskali zdravniško pomoč, otroku pa se ni nič zgodilo. Prehitro na slabi cesti 8. pvgusta zjutraj sta se v Slovenski vasi trčila osebni avto CE 108-0G, ki ga je vozil Jože To-mežin s Slančnega vrha in tovornjak (hladilnik) NM 48-31, ki ga je vozil Franc Hočevar s Puščave. Pri srečanju se je tovornjak ustavil, osebni avto pa je zaradi prehitre vožnje na slabi cesti zaneslo vanj. Škodo cenijo na 3000 N dinarjev. Dr. Pavlin pomagal kolesarki Na tretjerazredni cesti v Veliki Loki je 7. avgusta dopoldne Stane Podržaj iz" Ljubljane z osebnim avtom med prehitevanjem zadel kolesarko Marijo Golob, ki Je padla. Na kraj nesreče je kmalu prispel dr. Pavlin iz Trebnjega in ranjeni kolesarki dal prvo pomoč. Naproti po levi in 4.000 N-din škode Okoli 4.000 N din je terjalo trčenje osebnih avtomobilov 7. avgusta popoldne na križišču v Stanem trgu pri Trebnjem. Zaletela sta se Prane Gliha s Pristavice in Chionidic Charalampos iz NemčL je, ker je nemški voznik pri srečanju pripeljal po levi. Dve skupini sta šii na Triglav Odkar ima PD Radeče svojo planinsko postojanko — Prehodav. ce pod Triglavom, njihovi člani radi zaha:ajo v Julijce in hkrati obiščejo tudi Triglav. Tako sta v drugi polovici julija odšli na Triglav 2 skupini. V prvi je bilo 6 planincev, izmed katerih so bili 4 prvič na Triglavu, v drugi pa so bili 4 planinci, od teh sta bUa dva prvič na našem očaku. Pohod na Triglav ni nevaren, ker so poti, bodisi iz Planike, Kreda, rice ali Triglavskega doma zavarovane. Triglavski dom je najviš. ja postojanka v Jugoslaviji in leži v višini 2515 metrov. Letos je planinsko društvo Radeče pridobilo na loškem sektor, ju 8 novih članov in 3 naročnike »Planinskega vestnika«, ki je letos obhajal 70-letnico izlvajanja. Planinci, naročite se na naše glasilo, ki opisuje lepote planin in doživetja planincev po gorah! S. Sk. OSNUTEK ZA SPOMENIK tistim voznikom motornih vozil, ki so pozabili, da pešci (še) niso , izumrli ... MLADINSKA DELOVNA BRIGADA V KOČEVJU Občinski mladinski komite v Kočevju je zbral mladinsko delovno brigado, v kateri je 26 mladink in mladink in mladincev. To je tretja mladinska brigada Mirka Bračiča, ki bo mesec dni urejala okolico nove osnovne šole v Gaju. Prvi dan so kopali jarke za telefonske in elektrd kable, sedaj pa že ravnajo teren okoli šole. Mladincem in mladinkam nagaja slabo vreme, toda dobre volje kljub temu ne manjka. Domače mladinske brigade so se do sedaj vedno dobro izkazale: prva pri gradnji mestnega vodovoda in druga pri urejanju mesta za proslavo 20-letnice prvega zbora slovenskih poslancev. Prepričani smo, da tudi sedanja brigada ne bo zaostajala za uspehi prvih dveh. (Foto: Andrej Pogačar). — A. Arko PETROL — Ljubljana poslovna enota BREŽICE razglaša prosto delovno mesto dveh prodajalcev na bencinskem servisu v Krškem Pogoj : kvalificiran trgovski pomočnik in odslužen vojaški rok. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti v roku .15 dni od dneva objave pri navedeni poslovni enoti. Komunalno obrtno podjetje Sevnica ima na zalogi sledeče betonske izdelke: Ndin • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 25 po 2,10 • betonski votlak, tenkostenski 40 X 20 X 20 po 1,70 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 25 po 2,25 • betonski votlak, debelostenski 40 X 20 X 20 po 2,10 • cementna strešna opeka po 0,77 žlebniki po 2,92 • betonske cevi 0 10 cm dolž. 1 m po 5,00 • betonske cevi 0 15 cm dolž. 1 m po 7,20 • betonske cevi 0 20 cm dolž. 1 m po 8,40 • betonske cevi 0 30 cm dolž 1 m po 12,50 • betonske cevi 0 40 cm dolž. 1 m po 17,00 • betonske cevi 0 60 cm dolž. 1 m po 36,50 • betonske cevi 0 70 cm dolž. 1 m po 50,70 • betonske cevi 0 80 cm dolž. 1 m, armirane po 63,00 • betonske cevi 0 90 cm dolž. 1 m, armirane po 72,00 • betonske cevi 0 100 cm dolž. 1 m, armirane po 86,00 • monta opeka 18 po 1,08 • porolit opeka 8 po 0,98 Gornje cene so franco skladišče proizvajalca, v njih pa ni vračunan prometni davek. Cenjenim odjemalcem se priporoča . KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV! Servisne usluge za avtomobile znamke »Zastava-Fiat« in motorna kolesa znamke »Tomos« vam nudi hitro in kvalitetno NOVOTEHNA — AVTOSERVIS V NOVEM MESTU IN TREBNJEM V najkrajšem času in pod zelo ugodnimi pogoji vam zamenjamo na kateremkoli avtomobilu znamke Zastava vaš stari motor in vgradimo tovarniško renoviranega. Pri tem dajemo jamstvo za 6 mesecev ali do 7.000 prevoženih kilometrov. Poslužujte se servisnih uslug v servisu »NOVOTEHNE«! VTEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 12. avgusta — Klara Sobota, 13. avgusta — Ljiljana Nedelja, 14. avgusta — Demelrij Ponedeljek, 15. avgusta — Marija Torek, 16. avgusta — Rok Sreda, 17. avgusta — Radivoj četrtek, 18. avgusta — Helena Dragi manii Frančiški in očetu Jožetu Franko jz Ločne 29 iskrene čestitke za 40-letnico poroke in Se mnoga leta želi sin Stanko z ženo Pltniko in vnučk« Stanko in Franci. Ob bridki izgubi dragega moža in očeta ANTONA KUMLJA iz Bučne vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja m vencev, sosedom za pomoč in nego ob njegovi smrti ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Vodniku in dr. Sdmonitijevi. Žalujoča /ena. sin in ostalo sorodstvo. Ob nenadomestljivi izgubi življenjske družice in matere, hčerke, snahe, tete in svakinje SLAVKE ZAGODE iz Brežic se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nas tolažili, posebno pa darovalcem cvetja in vencev, društvu DPD »Bratje Milavci«, duhovščini, cerkvonim pevcem, oktetu, govornikom tov. Sumraku, Zorkovi in Metelku za po slovilne besede ter vsem, ki so jo tako mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. /alujoči mož Rudi s sinovi Pe-trom. Pavlom in Ivanom, mati in ostalo sorodstvo. Ob l>ridki izgub: ruiše drage mame, stare mame in prababice NEŽKE KRAVĆAR iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem sostanovalcem bloka št. 95 za pomoč, ki so jo nudili ob tem času. vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Žalujoči otroci / družinami in ostalo sorodstvo. 8M155111 POCENI PRODAM motorno kolo moto guzzi 500 ccm — ogled petak od 15.—17. ure in soboto od 13.—16. ure Ljubljana, Stari trg 2/III. Gotzl. FIAT 600 ugodno prodam. Lavrič, Volćićeva 20, Noto mesto. PRODAM MOPKD T—12, prevovvu-nih 2100 km in kompletno spalnico. Franci Santelj, Kostanjevica na Krki. PRODAM KOSILNICO »Lanz«, tro silec umetnih gnojil in obračalnik ta seno. Pavlin, Polica 1, Naklo pri Kranju. PRODAM DVA KAVČA, omaro, dva fotelja z mizo, lep otroški športni voziček in otroško posteljico. Kukovee, Gotna vas 38, Novo mesto. PRODA.M kombinirano omaro za dnevno sobo. Resman, Nad mlini 24, Novo mesto. CEBFLARJI — nove panje — amerikanec. prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Amerikanci«. GASILSKO DRUŠTVO Velika Loka proda na javni licitaciji v nedeljo, 14. avgusta 1966, ob 9. ura dopoldne kmečki gumi voz, nosilnost 2.5 tone. Izklicna cena 150.000 S din. 1 ROKAM KUHINJSKO OPRF.MO in električni kuhalnik na tri plošče. Ivan Berus, Ločna 19, Novo mesto. PRODAM POMIVALNO MIZO brez odtoka in filodendron. Bauer, Glavni trg 27, Novo mesto. UGODNO PRODAM polovico hiše in zemlje, ostalo po dogovoru do 20. avgusta 1966. Naslov v upravi lista (855/66). PRODAM ŠIVALNI STROJ »Sin-ger«. Ogled vsak dan od 2. do 3. ure in v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista (854/66). UGODNO PRODAM lepo urejen vinograd z 2000 trtami, zidanico in trgatev takoj v Doblički gori. Dostop z avtom. Spehar, Dol. Paka 3, p. Črnomelj. PRODAM dve leti staro žrebico — črno. Alojz Kukec, Mali Koren 3, Raka pri Krškem. TAKOJ SPRK.IMF.M pridnega in poštenega fanta z dežele, starega okrog 17 let, ki ima veselje do avtomobilov. Zaposlitev je celodnevna, zaslužek dober. Stanovanje in hrana zagotovljeno. Ponudbe: Ciril Cankar, Vodnikova 99. Zg, Šiška, Ljubljana. SPREJMEM sostanovalca — poštenega fanta. Bršlin 13, Novo mesto. Ogled vsak dan od 16. ure. DVE KMEČKI DELAVKI, lahko tndi starejši, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača od 35.000 Sdin naprej z vso oskrbo. Janko Aljančič, Križe 16 pri Tržiču. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Plača dobra! Socialno zavarovanje. Inž. Kastelic. Kmetijsko posestvo, Metlika SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Pogoji ugodni Zafred, Mestne njive 7, Novo mesto. POŠTENO DEKLE išče sobo v Ljubljani. Pazim na otroka in pomagam pri drugih hišnih delih. Naslov v upr. lista (862/66). KUPI M srednje veliko posestvo s hišo v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (868/66). TAKOJ KUPIM dobro ohranjeno sobno omaro in kavč. Naslov v upravi lista (871/66). ODDAM GARAŽO v najem. Naslov v upravi lista (857/66». POROČNE PRSTANE po sadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). PRODAM podstrešno stanovanje. Zupančič, Kotar jeva 4, Novo mesto. ZARADI GRADNJE ugodno pro dam brezhiben renault major, prevoženih 15.000 km. Naslov v upravi lista (875/661. PRODAM malo rabljeno kuhinjsko pohištvo, pralni stroj Alba signus. komodo; omaro. Ogled: Občinska skupščina NOVO MESTO daje v najem DOM NA FRATI Dom bo oddan najbolj šemu ponudniku. Pogoje in ostale informacije dobijo interesenti vsak delavnik pri Občinski skupščini Novo mesto. Ljubljanska cesta 2, soba št. 52. Rok za oddajo ponudb je 20. avgust 1966. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 12. AVGUSTA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Iz starejše in novejše češke glasbe. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 1055 Glasbena medlgra. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jatvez Penca: Več pozornosti izdelovanju pragov. 12.40 Iz narodne zakladnice. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.0> Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Predstavljamo zbor Coro po-Ufonico de la Plata — Direk. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 13. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Božo Koželj: Razvoj industrije zo dodelavo poljščin. 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Dorka škoberneta. 13.30 Priporočajo vam... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje Orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna radijska igra — Jerome K. Jero-me: Trije možje v čolnu — II. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDEIJA, 14. AVGUSTA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — R. Kipling — M. Sušmel: Radovedni slonček. 9.05 Nosi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši. Luis Huot: Puško za Tita. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napol ki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabavni ansambli. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Večer pri začetnikih poljske simfonike. PONEDELJEK, 15. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu. 10.35 Naš podlistek — R. Hoch-huth: Berlinska Antigona — I. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Kako gnojimo jagodam. 12.40 Štirje fantje in kvintet Niko Stritof. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Nekaj dobre staro glasbe. 14.35 Naši poslušalci - čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Slovenske narodno. 18.15 Zvočni razgledi. 20.00 Panorama Poldan, Kotarjeva 4, Novo mesto. PRODAM 2.105 m2 vinograda v Tolstem vrhu. Gorenc, Brusnice. PRODAM dobro ohranjeno spalnico iz trdega lesa, posteljne vložke z vzmetmi in otroško posteljico. Naslov v upravi lista (878*66). SOBO S KUHINJO takoj, ali v kratkem času, rabi tričlanska družina. Plačalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (881/66). GOSPODINJSKO POMOČNICO — tudi začetnico, sprejme Ana Pan-gerc, Bled, Ribenska cesta 7. MOTOR DKVV 250 prodam za 240.000 Sdin. Marjan Vizjak, veterinar, Brežice. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 12. in 13. 8. ameriški film »Svetišče greha«. 14. in 15. 8. amon.ški barvni film »Močnejše od slave«. 16. in 17. 8. mehiški film »Angel uničenja«. Črnomelj: 12. in 14. 8. ameriški barvni film »Vzemi jo, tvoja je«. 16. in 17. 8. zahod no nemški film »Sest str.išnih noči«. Kočevje »Jadran«: 12. do 14. 8. ameriški barvni film »Komanćero. si«. 15. in 16. 8. italijanski barvni film »Sedem izzivov«. 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Bombi«. Kostanjevica: 13. 8. italija r:\ki barvni film »Težko je živeti«. 14. 8. angleški barvni film »Helioni«. 17. 8. nemški film »Marina«. Metlika: 13. in 14. 8. ameriAki barvni film »Obdobje zakonskega prilagajanja«. 15. 8. ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. 16. 8. ameriški film »Hud«. 17. 8. angleški film »Peklenska fregata«. 18. 8. angleški film »Vlomilec«. \o\o mesto »Krka«: 12. do 15. 8. ameriški barvni film »Klic trobente«. 16. do 18. 8. ameriški film »Ameriška vesela parada«. Ribnica: 13. in 14. 8. ameriški film »Po sledi brodolomcev«. Sevnica: 13. in 14. 8. italijanski film »Korzikanska brata«. Sodražica: 13. in 14. 8. ameriški barvni film »Zakonski vrU-ljak«. Šentjernej: 13. in 14. 8. film »Pet ostriženih žena«. Trebnje: 13. in 14. 8. nemški kriminalni film »Bunda groze«. JOŽE GORšE, Podturen 36, Dol. Toplice, prepovedujem vsako hojo in stezanje s konjem po njivi v Dulih, parcela 1923. Prepoved velja za Franca Primoa. Se la 13, Dol. Toplice. Ce tega pre khoa ne bo upošteval, ga bom sodno preganjat * PETER GRUBAR, Javorovica 11, Šentjernej, prepovedujem hojo, vožnjo in pašo po vsem mojem posestvu. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. • JOŽE RODIČ, Ruhna vas 6, Bela cerkev, prepovedujem vožnjo in pašo po moji parceli v Dobni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. IZ N0V0M£ŠKE«if\ P0R0DNl$NlCEtv;'j>, Prelesja — Anico, Cveta Slak iz Dol. Ponikev — Alenko, Jožefa Ker in iz Slinovc — Mojco, Ana Gorše iz Drganjih sel — Marijo, Danijela Malnar iz Semiča — Branka, Fanika Golob iz Gornje, ga Vrhpolja — Jožeta, Marija Ma-tekovič iz Metlike — Jurija, Fran. oka Kovačevič iz logarnice Gorjanci — Ivico. Ivanka Šiška iz Cvišlerjev — Darjo, Jožefa Barič iz Gornje Brezovice — Martina, Vida Božič iz Ljubljane — dečka, Emilija Može iz Gor. Težke vode — dečka, Marija Drab iz Konca — deklico, Antonija Pene iz Pod. turna — dečka, Ivanka Zupančič iz Gor. Gradišča — dečka, Angela Kužnik z Vel. Lipovca — deklico, Amalija Peko'.j iz Vel. Sevnice — dečka, Cilka Jakše iz Hrastja — deklico. Marija Počrvina iz Jur-ke vasi — dečka. l^OBVESTILA I Obvestilo o popravnih izpitih na gimnaziji v Novem mestu Ravnateljstvo gimnazije v Novem mestu obvešča, da bodo popravni izpiti za gimnazijske oddelke v času od 26. do 30 . 8. 1966 in sicer: Pismen izpit 26. in 27. 8.. ustni izpit pa od 26. do 30. 8. 1966. Za oddelke učiteljišča bodo izpiti 29. 8. 1966. Matura — jesenski rok se prične 1. 9. 1966 in konča 3-9. 1966. Podrobni razpored izpitov je objavljen v gimnazijski avii. Pouk r.a gimnaziji v Novem mestu se bo pričel 6. 9. 1966. Razpi »is delovnega mesta Sol a za zdravstvene delavce, gimnazija in kmetijska srednja šola v Novem mestu razpisujejo del o vi« mesto predavatelja predvojaške vzgoje (žcl^ske) za določen čas. Poleg splošnih pogojev mora kandidat ustrezati tudi naslednjim: — ali končana VPS, oddelek za. predvojaško vzgojo, — ali ustrezna višja šola medicinske stroke in končana šola za rezervne oficirje (saniteta). Kandidati naj se prijavijo z ustrezno dokumentacijo na šolo za zdravstvene delavce do 20 . 9. 1966. OBVEŠČAM vse prebivalce oziroma sosede mojih parcel v Graji, to je travnik, njiva in vinograd v Gor. Vrhpolju, da pazijo na perjad, ker bom 15. avgusta 1966 začel polagati strup proti mišim in voluharjem. Martin Zagore, Žagar, Gor. Vrhpolje, Šentjernej. GOSTILNA v Beli cerkvi vabi na vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 14. avgusta 1966. Postrežba po želji. Igrajo Veseli dolenjski fantje. Vljudno vabljeni! ANA FINK. Brod 25, Novo mesto, obveščam, da nisem pločnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož, Franc Fink in svarim vsakogar pred nakupom, ker ni upravičen prodajati mojega premoženja. NESRE^^^a^Ž Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Bobnar iz Petan — Bojana, Anka Berk iz Spet neprevidno na cesto 7. avgusta dopoldne sta se v Dol. Lakencu pri hišii št. 23 zale-tela osebni avto NM 29-13, ki ga je vozil Viktor Fišer, in tovornjak U 485-16. s katerim je potoval Franc Kotnik. Nesreča se je pripetila, ker je Fišer pripeljal na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Škodo cenijo na 300 N din. zabavnih melodij. 22.50 Literarni nokturno. TOREK, 16. AVGUSTA: 8.06 Glasbena matineja. 10.15 Marjan Kozina: Odlomki iz opere »Ekvi-nokcij«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Milan Dolenc: Glistavost zavira razvoj žrebet. 12.40 Kvintet Avsenik in Beneški fantje. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Koncert treh violinistov. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Lojzeta Lebiča. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: V krempljih enookega gusarja. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. SREDA, 17. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Godala v ritmu. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Brane Matičič: Ekonomski in tehnični problemi namakanja v Sloveniji. 12.40 Slovenske narodne poje Slovenski oktet. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Na obisku pri italijanskih skladateljih. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana. 22.10 Zabavne melodije. ČETRTEK, 18. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Turistični napotki za ttije goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Branko Lovše: Izobraževanje živinorejcev. 12.40 Veseli planšarji in Kmečka godba. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja . . . 15:30 Igra Pihalna godba RTV. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Trio Slak — Ansambel Miška Hočevarja — Trio Avgusta Stanka — Moški komorni zbor iz Celja. RADIO BREŽICE NEDELJA, 14. AVGUSTA: 10.20 Poročila — Uvodnik Ertha Slat-nerja — Ta teden v Delavski enot. nosti — Vzgojno predavanje: Tež. nja po Uveljavljen Ju — Za naše kmetovalce: Inž. Lojze Pire: Posvetimo večjo skrb mladini, ki se odloči za življenje na kmetiji — De. sot minut narodno zabavne glasbe v izvedbi Dobovskih 5 In Tambu-rašev z Velikega Obreza — Magnetofonski zapis: Obisk pri graditeljih ceste na Bizeljskem — Pozor, nimaš prednosti! — Obve. stila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00 — Turistično pro. pagandna in glasbena oddaja. TOREK, lfi. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled. 20.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. Avto se je prevrnil v jarek in zgorel 31. julija ponoči je v naselju Beli breg pri Krškem prišlo do prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila Viljem Dime iz Krškega je pri srečanju z drugim avtomobilom zapeljal na skrajno desno stran cestišča in za vozil s ceste. Ko so avtomobil rinili nazaj na cesto, se je prevrnil v 1,5 metrov globok obcestni jarek, kjer se je vžgal in popolnoma zgorel. Pri tem ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda je ocenjena na okoli 4000 N din. Zaradi vožnje po levi strani sta trčila Voznik osebnega avtomobila Jo. že Molan iz Gor. Skopic pri Brežicah je 1. avgusta popoldne vozil iz Kostanjevice proti Podbočju. Na desnem ovinku Je zapeljal preveč na sredino ceste, kar je povzročilo trčenje z voznikom osebnega avtomobila Hermanom Bie-ske iz Nizozemske. Telesnih poškodb ni bilo. Materialna škoda na obeh vozilih znaša približno 5500 N dinarjev. Prevrnil se je tovornjak s prikolico Popoldne 2. avgusta je Viktor Fišter iz Sp. Lakenc pri Mokronogu vozil tovorni avtomobil od avtoceste proti Krškem. V Žado. vinku je s precejšnjo hitrostjo pripeljal naša,roti neznani voznik tovornega avtomobila. Fišter se mu je umaknil na skrajno desno stran ceste, pri tem pa zdrknil pod nasip in se s tovornjakom prevrnil na desni bok. Neznan: tovornjak se ni ustavil. Poškodovan ni bil nihče, na vozilu pa je okrog 8000 N din Škode. Neprevidnost na križišču Na križišču Cankarjeve ulice in Hrastinske poti v Brežicah se je 2. avgusta popoldne pripetila manjša prometna nesreča. Kandidat za voznika osebnega avtomobila Emanuol Kolar iz Krške vasi je v spremstvu inštruktorja Ivana Božiča iz Brežic zavozU v omenjeno križišče. Z leve strani je v tem trenutku pripeljal voznik avtomobila Milan živan iz Brežic in se zaletel v Kolarja. Pri trče. nju je nastalo za okoli 400 N dinarjev škode, medtem kb telesnih poškodb ni bilo. Vprežno vozilo brez nadzorstva na cesti Andrija Ivkovič iz Brežic je 2. avgusta pozno popoldne pustil pred hišo vprežno vozilo in odšel v stanovanje. Mimo je pripeljal z mopedom Milan Rtoristu Rudolfu špiljarju iz Gredic pri Klanjecu. Pri trčenju sta oba padla in se laže poškodovala. Na motornem kolesu je za okog 600 N dinarjev škode. Neosvetljeno vprežno vozilo povzročilo nesrečo Jože Golič iz Sp. Libna je 3. av-gusta zvečer peljal na vprežnern vozu. Za vozom je šla njegova žena Katarina. Ko je s ceste zavijal na svoje dvorišče, je za njim pripeljal voznik motornega kolesa Jo-že Ban iz Sp. Pohane. Ker vprega ni bila opremljena z lučjo, se j6 motorist zaletel v Katarino Golič in ji zlomil levo nogo. Zaradi poškodb je bila odpeljana v brežiško bolnišnico. Na motornem kolesu Je za približno 40 N din škode. Zaradi prevelike hitrosti se je prevrnil Voznik osebnega avtomobila t nemško registracijo Franc Bizjak, doma iz Pijavškega pri Krškem, je 4. avgusta dopoldne vozil od doma proti Krškem. V Guntah je s preveliko hitrostjo pripeljal v manjši ovinek, kjer ga je zaneslo na desno in je trčil v obcestni kamen. Nato je peljal še 36 m po nasipu, se prevrnil na streho in obstal na cesti. Poleg voznika je bila v avtomobilu še njegova že* na. Poškodovan ni bil nihče, avtomobil pa' je popolnoma uničen. Materialno škodo cenijo na pri" bttfno 10.000 N din. Zaletel se je v železno ograjo Na drugorazredni cesti na Blzolj-skem se je v noči od 4. na 5. avgust voznik osebnega avtom ->bila Ivan Hodko iz Globokega pri Brežicah iz neznanega vzroka zaletel v železno ograjo. Telesno se ni poškodoval, na vozilu pa je povzročil za približno 3000 -N dinarjev škode. Nenavadno zavijanje v levo 4. avgusta dopoldne j? voznik konjske vprege Alojz Pleterskd Dolenje vasi pri Krškem vfr.r.' na Staroveški cesti v Krškem in začel umuKtoma sav'jafi v levo. S tem je zaprl pot vozniku motornega kolesa Karlu Voglarju, doma iz Krškega, ki ga je hotel prehiteti. Motorist je zavozil v obrestni jarek in padel. Zaradi lažjih poškodb so mu nudili prvo pomoč v brežiški bolnišnici. Materialne škode ni bilo. Prekucljaj zaradi prehitre vožnje Marijan Kornix\ir, doma iz Boršt pri Cerkliah, je 4. avgusta pozno popokl-ie pripeljal z osebmm avtomobilom tuje registracije tt smeri Dol. Pirosice proti C Brkljam. Na manjšem mostu ga je za. radi prevelike hitrosti dvignilo nekoliko v zrak, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom in ni mogel obvoziti desnega ovinka. Zaneslo ga je najprej na levo, nato v desno ter preko 4 m visokega nasipa na travnik, kjer se je prevrnil na streho in ponovno postavil na kolesa. V avtomobilu so brli poleg voznika še trije sopotniki, vendar ni bil nihče poškodovan. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 10.000 N dinarjev. Avtomobil obstal na strehi Na cesti III. reda v Vel. Male«" cih se je 7. avgusta zvečer zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Aloj* Hren \z Ljubljane je vozil iz Čateža proti Krški vasi. Na ostrem ovinku pred mostom čez Krko g* je zaradi prevelike hitrosti zaneslo in je približno 20 m peljal s** mo po levih kolesih. Nato je dol v obcestni kamen, ga izruV!r in se prevrnil čez cesto na vri. kjer je obstal na strehi. V avtomobilu je bilo 5 oseb. Voznik i«1 eden izmed sopotnikov sta se poškodovala. Ker je voznik koza* znalce vinjenosti, mu jo bila odvzeta kri za preiskavo. MlL'i^ alna škoda je ocenjena na 7uw N dinarjev. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika Novo mesto. R^ niča. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik t glavni m odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec Marjan »-* gan, Marjan Moškon. lože Prime. Jožica Teppcy ifl Ivun Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par fi^ starih dinarjev - Letna naročnina 20 novih dinarjev, '^rr starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih m narjev); plačljiva Je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 oovm dinarjev '3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarJ0' Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - ^ SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto, Glavni trg * SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto, foto - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov m f grofij ne vračamo - TISKA: časopisno podjetje ^ -LJubljani __-